Posamezna številka stane 12 v. 62« itefilka« Marikor, dne 5. avgusta 1918. Letnik X« inserali ali oznanil se računajo po ld # .|j od 6redne petitvrst*: večkratnih oznani Ifhiipri —- popust «H „Strala" rzhafa deljek in petek popofiH* V; . i •*<” '■ Maribor I «ra — —« atnMMtai «s»®®. S. - T«Mo» M. I' poimcvii HCR« 2 Pr of««attivoai m mm» «iMjU f oafft do* «»• Pazite na denuncijante! Dunaj, 2. avgusta. Ruttai se dela mrak, priletijo netopirji iz „vo-jihr skrivališč. Beli dan mrzijo, solne« je njih neprijatelj, Odkar je Seidlerjeva vlada proglasila „zajezitev“ ju pošlo va n s kp. a a gibanja, se je gotovim ljudem zazdelo, da pada mrak na nas in netopirji go prileteli iz temnih skrivališč, denuncianti so začeli nastopati zopet v večjem številu. DenuiManMvo je zopet v polnem cvetu. Kakor vse v vojski, se ie tudi denunciantstvo v marsičem spremenilo. Začetkoma vojske je bil v "političnem oziru najvišji trumi srbiofflsjtvo in uaM >-ranje denarja za sovražnike, v vojnem oziru pa zastrupljanje studencev, cigaret, jestvin in izdaja premikanja vojaških oddelkov,. Vse to se je izkazalo kot laž in podlost. Netopirji so še za nekoliko časa poskrili. Sedaj pa, ko se je vzdignila Seidlerjeva roka proti Jugoslovanom, so prišli na dan vsi stari netopirji. pomnoženi s svojim novim rodom. Denunelantst vo »e giblje sedaj v drugi smeri. Razdelilo si je fronto in zaledje. O fronti radi cenzure nočemo govoriti. V zaledju pa so denuncianti opustili bedasto očitanje sr,bo bistva — le kak zaru-kan štajerčijanec ob Irakeljnu šnopsa se še ga spomni — in sedaj so postali pravi specijalisti v tem , da nas slišijo misliti in govoriti proti državi in dinastiji. Naše stališče napram državi in dinastiji je o-zn-ačeno v jugoslovanski deklaraciji. Jasno je kakor beti dan. Nam niti v spanju ne pride na misel, da bi se javno zagovarjali pred denuncianti. A ker nima s e d a j nobenega smisla, da bi ustvarjali med Jugoslovani kakršnekoli žrtve, za to jé -najboljie, da pred ljudmi, ki so nam sovfražni, ali katerih ne poznamo, ne razvijamo svoje jugoslovanske rmisli. Z lumpi se niti v največji šli me sme govoriti, .kajti to je vedno od zla. Kateri smo ene misli, govorimo in navdušujmo se medseboj, z nepoznanimi ne občujmo, denuncinole si zaznamujmo in se jih ogibajmo! Tudi za denunciaste pride dan plačila in ta bo strejšen in ;grozen! ¥ Avstriji nadvlada Nemcem nemogoča. V ponedeljek, dine 2)9. jìilija t. L, se je vršilo v Kiittelleldu Ua Gornje- S t aj e r skem veliko zborovanje gornje- in srednještajerskega delavstva, na katerem je med Rrugimi govoril tudi nemški soeialde -m okrast poslanec Resel, ki je izvajal sledeče: Nemško delavstvo ostro obsoja politiko majhnega, toda zelo uplivnega dela nemškega meščanstva, ter odlojäno zaivjraČa in svari pred abšoiutističnimi «©ilji in stremljenji, od katerih noče oRenjati. Mir, sklenjen v Brostu-Litovškem. nam je dal nekoliko upanja na skorajšnji mir. Toda to uprjrije je popolnoma splavalo po vodi, kajti z divizijami, ki so postale vsled tega proste na vzhodu, je Nemčija mogla poljubno razpolagati na zapadu, kar je nemške meščanske stranke v. Avstriji in v Nemčiji podkrepile v. trdnem upanju, da nam ni treba iskati s-porazumnega miru, marveč da moramo izsiliti mir z mečem ; Pri nas v Avstriji je to mnenje nemškega meščanstva utrdil zadnji govor grofa Czernina, lei ga je imel kot naš zunanji minister in ki je postal geslo našim nemškim meščanskim strankam. tGzernin je namreč rekel v svojem govoru, da upajo Slovar p na ententino zmago. Teinu nasprotno pa nemški n a-cionalci stavijo vse svoje nade na Hindenburga, V imenu vseh Nemcev se sedaj pridiguje na nemških Volkstagih, da je treba izsiliti mir z mečem ter da moramo trdno verovati na Hindenburga, češ, končna i zmaga bo na njegovi strani. Tudi mi smo Nemci, a i kar naiodločneje zavračamo tako pol. ti ko. Želimo, da { bi prišlo med narodi do sloge in sporazumljenja. — . Nemški kurz je pa vspeh in posledica Seicilerjeve poti, litike. Toda Seidlerjev kurz se ni mogel del j časa j obdržati na površju, ker je bil absolutno nemogoč , i kajti nihče si pač ne more predstavljati, kako bi naj h 10 milijonov avstrijskih Nemcev trajno vladalo nad «17 milijoni avstrijskih Slovanov. Grol Stiirgkh je hotel s silo in z nečuvenim! preganjanji prisiliti avstrijske Slovane k ljubezni do države. Toda kaj je dosegel? Nemški nacionaloi so sedaj najslabša politična stranka v državi. Njihovo edino upanje je le še — absolutizem. Nemško delavstvo so pa proglasili zà veleizdhialce. ker se ne more strinjati z absolutizmom nemških naciona.lcev. Ptujski župan Ornig-ie šel k cesarju, ter ga prosil, da uvede v: Avstriji absolutizem, češ, ako Avstrija ni nemška, nimajo nemške meščanske stranke nobenega interessa na tem , akn bi je sploh ne bilo. Tudi za parlament ne marajo, ker imajo strah pred r zn imi razkritji. Enkrat zatrjujejo. da so samo oni državo ohranjujoči element, drugič r>a zopet pravijo, da ne marajo Avstrije, ako ml popolnoma nemška. Delavstvo je do grla sito nem-škonacionalne politike, pač pa zahteva v Avstriji politiko, ki bi dovedla do .sprave in sporazumljenja — med visemi narodi. Ostro in odločno pa obsoja nacionalistično gonjo proti avstrijskim nenemšfcim narodom ün abs^utistlično nadvflacto nemških nap'on al'-; cev, kajti v A v s t r i j i j e nadvlada Nemcev — n e ra o g o č at Vsenemške provokacije v sodni službi. Dr. Korpšeo in tovariši so vložili to za razmere, ki so zavladale v zadnjem času v isodni službi, zelo značilno interpolacijo: „Zoper natk^Ldijaita Tsclhobulla -recte Čebulj) pri c. kr. okrajnem sodišču v Slov. Bistrici je bila vložena tari© ovadba dne 19. januarja 1918: Prezi-diju c. kr. okrožnega sodišča v Mariboru. Slavnemu urezidiju je gotovo znana notica: „Drznost nemških uradnikovi“, ki jo je priobčila dne 14. januarja 1.1. „Straža“ št, 4. Dne 8., januarja je namreč tukajšnji nadlolicijal g. Tischebull na moje uljudno slovensko zahtevanje nekega akta rekel: „Ich verbiete mir diese Provokation, ich bin ein Deutscher und wenn feie mit mir slovenisch sprechen werden, so gebe ich ihnen keine Antwort“ itd. (Prepovedujem si to izzivanje, jaz sem Nemec in če hočete z menoj govoriti slovenski, Vam ne odgovorim.) Dne lij. t. m. sem poslal h g. Tschebullu strojepisko in tej je g. Tsche-Lull na njeno uljudno slovensko vprašanje zopet odvrnil: „So lange Sie nicht deutsch sagen werden, bekommen Sie keine Antwort und wenn Sie eine Stundle hier stehen. Sagen Sie auch dem Konzipienten,'dajss er au! slovenische Fragen keine Antwort bekommt.“ (Dokler ne boste govorila nemški, ne dobite odgovora in četudi stojite celo uro tu. Povejte tudi koncipijentu, da ne dobi odgovora na slovenska vprašanja.) G., n adotici j al Tschebull je vodja pisarno pri tukajšnjem okrajnem (sodišču; od tedaj ne da na slovenski ogovor nikakega odgovora, tako meni, kakor tudi ne mojemu tovarišu g. dr. Goričanu, kon-cipijentu pri dr. LemeŠu. Na slovenski pozdrav, pri vstopu v pisarno sploh ne reagira. Obračam se tore! 'do slavnega prezidija s prošnjo, da ono prepreči nadaljne žaljenje slovenske narodnosti pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču od strani državnega uradnika. Z odličnim spoštovanjem: Dr. Avg. Reis-man, konoipijent pri dr. Kukovca v Slov. Bistrici; Dm Alojzij Goričan, konoipijent pri dr. Lemežu.“ — Nato so bile zaslišane tri priče, ki so potrdile ovati dg in tudi, da se Čebulj sploh vede neprijazno, da no reagira na slovenski pozdrav in da je prepovedal poduradnikom odzdravljati na slovenski pozdrav. Niti po zaslišanju ni postal boljši. Pač pa se je v gostilni Josipine Krnic v Slov. Bistrici javno hva -lil, da mu je po zaslišanju prezident poslal pohvalno pismo, češ, da naj si iz vsega tega prav nič ne sieri. Vprašamo o. kr. pravosodnega ministra: Je-li pripravljen, napraviti konec takim pobalinskim provokacijam?“ Novi davki Komaj so se vrata državnega zbora zaprla, že prihaja vest, da jih namerava novo ministrstvo Hus-sarek kmalu zopet otvoriti- Kaj neki mora biti, da se ministrom tako mudi z državnim zborom? Navadno so veseli, ako so poslanci daleč proč od njih . Zasedanja so se morala dosedaj malodane izsiliti. A morda hoče ministrstvo naznaniti ljudstvom kako veselo vest, n. pr. o miru, o zagotovljeni prehrani, o dobavi zadostnega števila obleke in obutve itd, ? Ne, amnak ministrstvo Hussarek hoče nove djavke. Ministrski predsednik Seidler, najnovejši bog avstrijskih Nemcev, se ni imel Čas brigati za državne finance, njemu je bila prva in edina skrb nem- ški kurz s preganjanjem Jugoslovanov, Cehov, Poljakov. Zato je zavozil s politiko in fin*n*ami v naj-hujše blato. Ministrstvo Hussarek hoče vsaj, kakor, nam dokazuje ustanovitev tiutnevakega, okrožnega sodišča, v politiki obdržati Seidlerjev kurz, a “'eo« financ noče nadaljevati Seidlerjev© nemarnosti in brezbrižnosti. Že za mesec september hoče sklicati: drža,vrni zbor, da mu dovoli nove davke. Zasedanje bo izključno določeno samo za davke. Ko bodo ti dovoljeni. lahko gredo poslanci zopet domov. Novi davki se nameravajo naložiti slojem, ki so že itak dovolj obremenjeni z davki. Čudno, da se vladi nič ne mudi z davki, ki bi zadeli ramena bogatašev. Tako n. pr. že čez pol leta leži v gosposki zbornici nerešen, od poslanske zbornice ji poslan — davek na totali zate rje. Čeprav ima vlada gosposka zbornico v svoji oblasti, kajti večina članov je od nje imenovana, vendar ne mara pritisniti na njo, da popravi to škandalozno zamudo. Vemo, da država potrebuje novih finančnih virov. Urejene državne finance so za vsako narodno gospodarstvo nujna potreba, tudi za kmeta in delavca- Toda če pogledamo vladne davčne predloge — vinski davek, pridobtninski davek, sladkorni davek, zemljiški davek, premogovni davek itd., tedaj vidi -mo, da vlada misli v prvi vrsti le na one sloje, ki jih vojiska itak najbolj tlači. Za vojne dobičkarje ni nobenega novega davka. Čudna se nam tudi zdi želja, da bi naj poslan-«ji prišli na Dunaj samo zaradi sklepanja o novit, davkih. Ali vlada misli, da ljudstvo nič drugega ne uotrebuje nego davke, da nima nobenih .pritožb, nobenih želj. Vidi se, da visoki gospodje še vedno ne čutijo vojske, sicer bi ne mogli staviti na poslance tako čudnih zahtev, da se v zasedanju naj brigajo le za nove davke. P r e d n o se govori o novih davkih, mora biti tudi jasno, kaj misli vlada o miru, kaj o prehrani in obleki in kaj o zahtevani svobodi a v str o - o g r s k ih h a -r od-ovjfSfovenjški poslanci pač nč bodo. .dfl-vnljevaii ? , ; podalo novo poroči- lo o potrebnosti Jurija Leitgeba in sicer po lastni, iz politične maščevalnosti izhajajoče inicijative, zaradi česar je komisija mogla izdati svoj ukrep z u-lemeliitvijo:; „Ker nreskrba ni več ogrožena.“ Od 1. 1915 dalje je Jurij'Leitgeb užival vzdrževalnino in njegove razmere se odslej nišo zboljšale, rajši še poslabšale. Ministrski predsednik' nam je izjavil svo~ ječasno, 'da nihče ne bo zaradi podpisa jugoslovanske majniške deklaracije trpel represalij. Zato vprašamo njega in domobranskega ministra: Ali sta pripravljena stvar preiskati in v danem slučaju poklicati krivce na odgovornost ? Kako je bil denunciran deželnovladni svetnik Viktor, Parma. Interpelacija poslancev^ Ur. Korošca, Brenčiča in tovarišev, vložena dne 26. julija t. 1.): Da je župan Ornig v Ptuju denuncijant, dokazuje 1 škamdajloizno zasledovanje deželnovladnega svetnika Parme v Litiji V Litiji se je mudil avgüäta meseca 1914 kot Črnovojniški poročnik železniškega varstvenega oddelka deželnosodni svetnik Watzulik, svak ptujskega Župana in renegata Orniga. V gostilni, v kateri’ se je zbirala družba deželnovladnega svetnika Parme, se ]e govorilo tudi o vojnih dogodkih v Srbiji Poročnik Watzulik m imel drugega dela, kakor da je sporočil svojemu tastu Ornigu v potvorjeni obliki iz celote iztrgano in slabo razumljeno izjavo dieželnovladnega svetnika, Parme, katera izjava se je v poglavitnem obračala proti oholosti in tudi v Avstrii znani brutalnosti pruskega vojaštva. Ornigli se ni zdelo, pod njegovo častjo denuncirati dežel-nevladnega svetnika Parmo pri vojaškem sodišču v Orade. Da je bilo postopanje Orniga podla denuncijacija, je razvidno iz dejstva, da je divizijsko sodišče v Ljubi.ani nadaljno preiskavo proti Parmi že čez 8 cini ustavilo. Vprašamo c. kr. domobranskega, ministra in ministra za notranje zadeve, ali smatrata za primerno, da pripadata človeka, kakršna sta "Watzulik in Ornig, častniškemu zboru, oziroma da sedi zadnji na žuj ansteem stolu? Istra in Narodni S,vet.i Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri e imenovalo za člane N. S. gg.: Milko Sašelj, župnik v Klancu; Mate Milo-včič, župnik v Baški ; dr, Ivan Poščič, odvetnik v Voloskä; dr. Ivan Zuocon, odvetnik v Puli; dr. G. Curvar, odvetnik v Vološkem.. / , , z ... . N'©miški kurz v poroča, da j» v ' 1 pisarni v hotelu Exaelsjior v Trstu neka Slovenka svojo željo povedala v slo -venskem ,eziku. Nato je dobila odgovor v nemškem .jeziku: „Ce ne znate nemški ali italijanski, pojdite proč!“ Deželni, ©Ubo: koroški je razpisal štipendij za 1200 K na teto, ki se bode podelil Korošcem na J;o-vo ustanovljeni mornariški šoli v Trstu, a pripomnil je, da dobe la štipendij le Nemci, Ker se ta štipendij plaču e ne le z nemškim, ampak tudi ß slov. denar,cm, bi bilo pravično, ako bi se dala dva štipendija Nemcem, tretja pa koroškemu Slovencu. Res je, deželni odbor ima žalibog oblast do takegaj posto-pania. Čudno pa se nam le zdi, da pri vsaki priliki hodijo ti gospodje na trg in kriče: Glejte, glejte vsi ljudje, kak’ pravično Slovencem je našo srce! Višji poštni ravnatelj dr. Theodpr Swecenny v Celovcu je namesto venca na krsto poslanca Dober niga daroval 30 K za nemški Schulverein, Ko je g. višji ravnatelj kompetiral za ravnateljsko mesto v Celovcu, ni kazal, da bo deloval za Südmarko in za Schulverein, minister ie pa zatrjeval, da je ta mož v narodnem oziru nepristranski. Je vedno tako — na Koroškem. Delegacije. Po poročilu dunajskih listov bodo d.Magaci.e sklicane koncem septembra. Čelu pri Hujssareku, Dne 2. t. m. popoldne so bili Cehi Stan,ek, Tušar in Franta pri ministrskem predsedniku Hussareku. Govorih so o programu za septemhersko zasedalo:e državnega zbora. Odločno so ogovarjali proti ustanovitvi okrožnega sodišča v iTrutnovem. Češki voditelji so se tudi pritožili radi preganjanja čeških listov in novega kontihjrauja v čeških in jugoslovanskih deželah. Madžarski hlapci. V Bosni in Hercegovini so se začeli truditi nekateri srbski, hrvatski in moslim-ski možje za priklopitev Bosne in Hercegovine k Madžarski, Vsa javnost se je dvignila proti njim kot svoj. čas proti Stadlerju-Pilarju, Sovražniki jugoslovanskega zjedinjenja ne mirujejo in ne bodo mirovali. Proti Hrvatom. V novem zakonu za vojno oskrbo Madžari nočejo več poznati hrvatskega domobranstva, ampak imenujejo vse skupaj madžarsko — domobranstvo. To je zahvala za hrvatsko junaštvo! Hrvatski poslanci so izdali medel protest. Kriza, v hrvatski vladi. Zagrebški lis;i poročajo, da je podban Kriškovič podal banu svojo demisijo. Iz znanih krogov zagrebških pa širijo v Budimpešto vesti (ki se zopet vračajo v Zajgreb kot senzacije), da je tudi ban Mihalovič na odhodu, ker je zagrešil zločin s tem, da je razkrinkal frankovce in njihove lumparije. „Hrvatska, Riječ“ naglasa, da je edini razlog odstopa podbanovega njegova bolehnost, vesti o odstopu bana pa da so izmišljotina, torej le želja političnih inmoraličnih bankroterjev, ki ni se hoteli preriti do — korita. Cuti je tudi glasov, da se podban Kriškovič umika radi sveže je sape , ki je začela strujiti v hrvatsko-srbski koaliciji in ki ie dobila izraza v znamenitih nedavnih govorih članov koalicije dr. Dušana .Popoviča, dr. Bertiča in Svetozara Pribičeviča v hrvatskem saboru. Tudi sedanje glasilo koa|icije „Hrvatska Riječ“ ugotavlja , da je prišla v stranko sveža struja ter da se pošte ni ljudje približujejo drug drugemu ob vprašanju — narodnega zedinjenja. Hrvaščina — uradni jezik. Na interpelacijo hrvatskoga poslanca Hreljalnoviča glede hrvaščine kot uradnega jezika je izvajal ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle sledeče: Samo ena država je in sicer ogrska država, katero tvorijo ra,zven Ogrske še tudi sledeči deli: Hrvatska, Slavonija in Dalmacija. Popolnoma priznamo, da so Hrvatje narod za sebe, priznamo njihovtoi posjebno ozemlje, njihov® jezikovne pravice ter tudi priznamo, da je hrvaščina uradni jezik na Hrvatskem. Tudi priznamo pri honve-di rabo hrvaščine in hrvatskih zastav. Uspehi nesramnega poročanja. „Edinost“ piše: „Kar je hotel — nemškona,- cionalni vpliv, nemški kurz je tu tako očiten, da se da prijeti z rokami — je tudi dosegel s svojim ne- sramnim poročanjem o dogodkih ob Piavi. Vrgel je nedeljo v svet ono podlo namigavanje, položeno celo v. usta angleških, francoskih in italijanskih vojnih vjetnikov, tem podlejše, ker je lè namigovanje: „Natančni čas so izdali baje jugoslovanski ubežniki“, v ponedeljek pa kjriiče že vài nemSkjBaiaeionalni kisti: »Torej ni nikakega dvoma, da se je ta ofenziva \ o-nesrečila po izdajstvu jugoslovanskih beguncev, in da se je kri stotin in tisiočev naših bratov zaman.: prelivala le zato, ker so avstrijski državljani slo -vanske narodnosti pobegnili k sovražniku in mu dar li na razpolago vsa mogoča sredstva, 'da. je uspešno* odbil naš sunek,“ In tako dalje. „Tagespost“ celo zameri vojnemu tiskovnemu Stanu, da govori samo o „nekaterih osamljenih elementih“, in da kar • vseh Slovanov naravnost ne imenuje veleizdajalce. Seveda pa ta „pogrešek“ temeljito popravlja „Tagespost“ sama, ki zaključuje: „Kako naivni so vendar oni, ki v takih okoliščinah še vedno propovedujejo staro mi-‘sel o mirnem sporazumu in spravi narodnosti. Samo vojna, pravica močnejšega bo in tudi more odločiti o notranji usodi v Avstriji. S privolitvami, u-služnostmi in drugimi sentimentalnostmi se slovansko vprašanje danes ne da več rešiti. Stiny in Pa-prskar sta kronski priči za to.“ Preki sod na Češkem. Z. Dunaja poročajo, 'da so če Siti poslanci vložili interpelacijo na notranjega ministra, justičnega in domobranskega ministra glede progtateitve prefcegai sodb nad nekaterimi okraji na Češkem. Nova nemška stranka. Dunajski listi rišejo, da bo nemški poslanec Teufel., ki je izstopil iz nem-škchradikjajlne stranke, ustanovil novb stranko, ta-kozvja|no nemško avstrijsko ljudsko stranko. Nova nemška stranka bo baje štela 17 članov. Kaj se godi v Ukrajini? Kakor poroča neki krakovski list, se je pojavilo v7- Ukrajini izvanredno močno kmetsko gibanje proti Nemčiji. Posebno se to giban.e močno Čuti v kijevski in podolski guberniji. Kmetje so j rece.i dobro organizirani, oboroženi celo z artileri o. V takih razmerah seveda ni misliti, da bi se mogla ukrajinska žetev spraviti pod streho, in veleposestniki, ki so se ravno v ta namen vrnili v svojo domovino, so morali svoja posestva zopet zapustiti. V Podolij so kmete velik del žetve uničili. N emško-ukr a In ske oblasti so vse ukrenile, da rešijo še ostalo žetev.. Polja so vsa zastražena po nemških vojakih, živina je docela konfiscirana. Toda v-k! ob strogim oblastvenim ukrepom se uničevanje letošnje žetve nadaljuje. Hudo razžaljenih nemškega mesta.. Pred več ledni ie prikoraka, j ezno zvečer v nemško mestece Turai en teh! na cì rednim Štajerskem češki pešipolk št. m glasne, ormevai češke pesmi.- V liu/Juvi gostilni je bila „Kiei agsruodp“ nemškega ~ -i;«G vere., n, ki e bila v mg češkega petja v nem-kem mestu tako razžaljena, da je v znak protes a prod provokaciji čeških vojakov zložila 50 K icot ustanovni prispevek za nemški Schulverein. Kaj šele Češki vojaki so morali priti v Fürstenfeld, da so odrinili nemški junaki borih 50 K ustanovnine za. svoj Schulvferein ? Malo so dali. Nemška ogorčenost je bila vendar več vredna. Rumunjska, kraljica Marija v karpatjskijh va -seh, List „Der Zoller“, glalsilo knežjega hokenzol -(eniškega dvora v Sigmaringenu na Nemškem, poroča: Prejšnji romunski minister Antonescu piše v pai iškem listu „ Temps“: Kraljica Marija obiskuje v Karpatih vasi, katere treba odstopiti Avstro-Ogrski, Poljutuje otroke in razdeljuje obleko in živila kmetom. Kmetje jej poljubljajo roke in kličejo: „Na skorajšnje svidenje!“ List „Der Zoller“ uostavlja, da je znano, da je kraljica sodelovala tri izdajstvu zveze -n da ni nikdar prikrival* srnjih simpali za sovražnik« iralnih držav; tor*.- Je jasar ». vj. mmerava s svojim obiskom karpatskih vast TWleiisk«* novice. Duhovniška vest. C. g. Franc Toplak, kaplan pri Sv, liju pod Turjakom, je premeščen v Dišeče , na njegovo mesto je pa imenovan Č. g. Rudolf Kociper, dosedaj kaplan v. Pišecah. , Iz justičoe službe, Hubert Wagner, okrajni sodnik v Laštetm, dr Franc Papaher, obrsjni sod nik v Ormožu tor dr. Karel Weingerl v Celju, so imenovani, z- deželoosod«« sv-Tn ke v Celju Na priinieijji č. g. Ivana Gašparič pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji se je nabralo 'dne 2.1. julija' za Dijaško kuhinjo v Mariboru 159 K in za slovensko šolo v Mariboru 100 K. Vojaki za slovensko šolo. Na go'd sv. Cirila in Metoda je nabral Zdravko Prislan iz Pariželj pri Braslovčah pri brzojavni kompaniji Št, za slovensko šolo v Mari-boru 100 K. Živeli jugoslovanski junaki! Za jugoslovansko deco. O priliki narodnega pravnika naših slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda so zložili gorn i,e,r a’đgionski Slovenci zmeseh 90 K za ubogo stradajočo jugoslovansko deco, kateri znesek se je odposlal odboru S. H. S. žena v Zagrebu. — Po Posojilnici v Gornji Radgoni je daroval g. Jožef Zemljič, posestnik v Crešnjevcih za Tiskovni dom v. Mariboru 100 K, za 'slovensko Šolo v Mariboru 30 K, za dr. Krekov spomenik 20 K in za Trstenjakov sklad 20 K. Za naše vojne vjetnike. Deželno društvo Rdečega križa za Štajersko v Gradcu, Manflellstrasse 5 naznanja, 'da je Španska vlada prevzela posredovanji, da smelo svojci vjetnikov v angleškem, francoskem In italijanskem vjetništvu pošiljati vjetnikom v imenovanih deželah -po zelo zmernih Cenah živila, tobak, perilo in druge potrebščine, ki se pošljejo voj- nim vjetnikom s posredovanjem Rdečega križa.V ö\a-CJ. Tozadevna ustmena ali pismena pojasnila so dobiti pri deželnem društvu Rdečega križa za štajersko v Gradcu, Mandellstrasse 5.,, Iz daljne Indije pošiljata pozdrave domačim: inžener Lubiša in njegov drug F. Ivančič. Dopisnici nosita datum od 13. maja 1918, Na Oljski gori nad Polzelo se namerava prirediti meseca avgusta velik romarski mladinski shod, na katerega že sedaj najprisrčneje vabimo vso mladino Savinjske 'doline; vabimo pa tudi žene in možje. Saj namen tega shoda je, da se gremo skupno zahvalit za končano dobro žetev in prosit božjeg» blagoslova, da se tudi to leto srečno konča. Zahvalit se pa tudi gremo tja gor za 'dobroto, da šc mirno posedamo ljubljeno svojo domačo zemljo in prosit hočemo pomoči onim našim dragim, ki se s tolikimi žrtvami borijo na tuji zemlji, ali morda že celo v nji počivajo. Vse kar je poštenega naj se nam pridruži, da bode mogočen naš glas, ki bo prodrl oblake! Odbornice Savinjskega okrožja naj bodo zdaj na s-vojem mestu, da lanski shod pOjTalVimD ! Naitajnčen spored in čas Ise pravočasno naznani. Takrat pa na veselo svidenje rta glori, Savinjčani! Odkritje Krekove spominske plošče. Iz Sent Janža na Dolenjskem poroča.o, da se bo v nedeljo, dne 18. t. m., vršilo tamkaj slavnostno odkritje sj o-minske plošče dr. Janeza Evangelista Krek na tamkajšnjem Župnišču, kjer je dr. Krek umrl lansko leto kot gost'tudi tržaškim Slovencem, izza našega j ra-znovanja obletnice majniške deklaracije znanega župnika Ba ca, Napovedanih je dosedaj že celit vrsta jugoslovanskih in severoslovairskih poslancev, slavnost > a otvori z i ago,vokom načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Sodeloval bo pri slavnosti i mešan zbor nad 100 pevcev, in pevk. Po končani slavnosti bo velika l.udska veselica. Narodno ženstvo se udeleži slavnosti večinoma v narodnih nošah. — št Janž je ljubka, na holmcu ležeča vasica, katero o i.daje. o -\;sepaokoli vinogradi, polje in log. Iz Rar »toč p-ri Zidanem mostu do Št. Janža je okoli 2 uri pešpoti čez hrib Brunk. Od Krmelja, zadnje postaje šentjanške železnice, pa je do vasi tri četrt ure. Ta kraj .je zelo lep in zato je pokOjnL.dr. Krek tudi tako rad zahajal tjakaj<«^^2 * Pritožba slovenskih vojakov. Z bojišča^ nam pišejdT’Trimanjkuje näBT^bflfffSkih časopis^ Neka nevolja in. otožnost nam lega na srce. Kuj smo“ pravzaprav 'Sloviejnci na bojnem polju? jpi svojih Časopisov nam ne dovolijo, da bi se v j^Hli ^strokah izobraževali in pripravljali se za bodaphostJZ zani-manjem čitamo in si zamenjujemo ča^pise, da vsi bereumvse liste, ki so bili tu pri ms na, razp sedaj imamo pa še samo „StražgF Zvedeli smo že n. arsikatero žalostno resnico ruElapčevanju našeon slovenskega rodu, kar bi nagjr smer ostalo prikrito. Z veliko hvaležnostjo pozdrav,jamo naše J u-msiova-ne, ki se trudijo za našo svobodo. Slučaj, da To nam prepovedali slovensko časopisje, nas je pa potrdil , da ostanemo še bolj z^^sti in trdni pristaši naše tolte potrebne Jugoslavije. Opomnim, da, v teku L!2 mesecev na bojnem#bolju še nisem nikjer videl znanega ptujskega „Buderea.“ Nihče od nas ne mara nemčurjev in n^/njih krušnih očetov vsenemcöv, ker vemo, da so e®o ti-le krivi nadaljevanja vojne. V upa'nju,. JcSa dimimo kmajlu \(^č prostosti, jpšiljamo iu-gcslovansko. jirisrčno pozdrave zavedni Slovenci. — Sledijo podpisi. » uiiutuiunu UCd&U bilo vpisanih dne 15. julija 1. 52 dečkov in pn glašenih 44 deklic. Nadjat! se je še na prirastek 60% povodom jesenskega prlglaševanja dne 15 septembra. Za stanovanja bede preskrbljeno. Toza devni priglasi se naj naslovijo na krajni šobkt svet (stanovanjski odsek). Izredno visoko števi o vpisanih frekventantov dokažite pač jasno, da »o bili štajerski Slovenci potrebni toga učnega zavoda. Nemška hvaležnost. Slo 0 ;ska gospa, v belja-ški okolici se je oglasila, da s: rejme iz mesta otroka čez počitnice brezplačno na hrano. Gospa dobi drobno deklico in skrbi za njo. kakor da ]e res „s-pr.ej.ela Samega Kristusa pod streho.“ Pa pride čez nekaj časa oče dekličin gledat, kako se godi hčerki ni se kar 1 zamudi, kako se je punčka okrepčal». In gospo je to veselje očetovo trdi veselilo in ji je bilo neko majhno plačilo za njeno obroto. Do sem je ta storija bolj vsakdanja m nežni imiva, a zdaj j-oslu-Šajte čudni konec. štorije. Drogi dan pride mati in pravi, 'da vzame hčerko domov. Na začudeno vprašanje, zajkaj da, pravi: „Dekletu je predolgčas pri vas, ker govorite v hiši vsi — binčfiš!“ 'Pripomnimo: Gospa je rodom Nemka, druga družina (seveda jc slovenska. Z deklico so govorili vsi nemški, a da bi zaradi desetletne frklje, ki jo vzamejo iz dobrote v hišo, morali kar govoriti vsi nemški — kaj takega si more domišljevati le kdo iz onega naroda, ki je češki poslanec Tušar pravilno omenil o njemu: „Na vsem božjem svetu se ne more nihče pri najboljši volji razumeti s tem ljudstvom, tako neolikano, v se zaljubljeno in brezobzirno je!“ Afera Ačko. Višje deželno sodišče v Gradcu je oselskemu županu Štajerčijancu Ačko-tu zvišalo kazen od 8 mesecev težke ječe na 15 mesecev, njegovemu pastirju Borko-tu pa od 3 na 6 mesecev. Ačkota je zagovarjal mariborski advokat dr. Mravlagg. Pozdrav iz Rusije. Dopisnico z dne 2. febru -a ri a 11918 smo dobili še le te dni. Glasi se: Srčne pozdrave na naše domače v naši ljubi domovini pošiljajo naslednji Slovenci iz ruskega vojnega vjet« Dištv»: Poddesetnik Karel Rojko iz. Hoč, noddeset -nifi 'Javornik-Ab ton od Sv. Lovrenca, pjpŠCa: Klep Matevž, Sv. Miklavž, Viltužnik Jernej, Sv. Lovrenc, Repeo Mihael, M. Za|gorje, HameršaJij Feljlks iz Celovca, Cvirn JOŽo! Iz Mutò, Skok Janez iz Kočevja« str« I, STRAŽ A« i. avgusta 1918. Petrič Friderik, Krivec Janez in Hircer Janez, vsi lri0e iz Št. lija v Slov. gor., Tiran Karel iz Lip -nice. Vrednost avstrijskega denarja. „Neue F. Presse“ objavlja, kako zelo je padla cena avstrijskega denarja. V Švici dobiš za 100 K samo 38.SO1 frankov, i stotake slabo stoji nemška marka. Odpust starejših letnikov. Pollane o dr. Koro-Seo je dobil od domobranskega ministrstva to-le obvestilo: NaVašo cen eno sismo z dne 13. julija t. L, naslovljeno na domobranskega ministra, se Vam javlja, da morajo giasom Najvišjega odloka z dne 13. marca lj918 biti odpuščeni iz črnovojniške- službe Srp novojniki, rojeni leta 1808 in sicer do 15. septembra t. !.. črhovojniki pa, rojeni leta 1869, do 31 decembra 1918 in sicer se mora izvršiti ta odpust Črno -vojnikov kar z največjo naglico. Vrhu tega je prejelo vojaško poveljstvo na Dunaju povelje, da z vsemi sredstvi pospeši odpust črnavojnikcsv iz Kratnjskega in Primorja. Pripomni sa, da z ozirom na besedilo i-menovanega Naj višjega odloka še za sedaj ne pri -dem v poštev črnovojniki, rojeni leta 1870. Osmo vojno posojilo. C. kr. okrajno glavarstvo poroča: V političnem okraju Maribor mesto in Ó-kolica se je,' v kolikor se je 'dosedaj moglo ugotoviti, podpisalo v vsem nad 17 milijonov K osmega vojnega posojila. Od te svote ; ride na šolske nabiralnice skoraj 2 milijona K. Največji podpis je dosegla Šolska nabiralnica v Jareniui, namreč 248.600 K. izvanredno redek lov. Živega divjega petelina je z rokami ujel Matija Ajd, šolar in pastirček pri g. Antonu Korošec, veleposestniku v Planini občine Tinje na Pohorju. — Prinesel je petelina dne 31. julija 1918 g. župniku Janezu Medvešek, ki ima dotični lovski okoliš v najemu. železniška nesreča. V soboto, dne 3 avgusta ponoči se je blizu Krakova v Galiciji zgo diia velika železniška nesreča. Mešani osebni vlak, ki je imel 61 vozov, je zavozi! od zadaj v tovorni vlak. Nesreča se je zgodila m no na mostu pn postajo Osw ecim. Več vozov je skočilo iz tira in padlo s potniki v globočino. 4 vozovi pa so viseli raz mostu v reko Po težavnem delu so spravili ljudi iz vozov, nato pa so omenjene vozove spu stili v reko, Število žrtev je veliko. Crosp® darske novica Clary je pozabil poročati. Urad z'a ljudsko prehrano je dne 22. julija izdal na deželne vlade odredbo, da se mora za kmetsko prebivalstvo računati za odraščeno osebo (nad 15 let}, ne več 7 kg, temveč 11 kg žita na osebo in mesec. Grof Clary Še do danes o tem odloku ni obvestil podrejena okrajna glar varstva. Vsled malomarnosti Claryjeve trpi kmetsko prebivalstvo velikjo škodo, ker žitni nadzorniki računajo za osebo samo po 8 kg žita na mesec. Nove cene za moko in kruh. Z Dunaja poro -ča,o. 'da bodo ve jale odslej za kruh in moko naslednje cene: Hleb ek kruha K 1.30, 1 kg bele moke 3 K, moko za kuho K 1.50, krušna (otrobova) moka 1 K. — Vprašamo: Kdo vtakne velik dobiček v, žep? Kmet mora dati pšenico za 80 v 1 kg, centrale pa prodajajo otrobovo moko po 1 K. Ali je zopet kmet kriv tega? Naj višje cene za sveže sadje. Štajersko ces. namestništvo je določilo za sveže sadje kot za češplje. jabolka, hruške in slive in sicer pri prodaji na drobno, t. j. do 5 kg, sledeče najvišje cene: Za takozvana luksus-jabolka brez pogreška kilogram K 1,68 za Gradec, K 1.6,8 za prodajalne in K 1.60 za vsa druge občine v deželi. Za luksus-jabolka s pogreškom K 1.22, 1.16, 1.10, Za namizna jabolka prvovrstne kakovosti K lr44, 1.48, 1,40, )drugo\V&tjne kakovosti K 1.28, 1.32, 1.26, Za namizna jabolka K %L—, 1.04, 98 v; jabolka za hišo rabo 90, 94, 88 v; jabolka aa mošt 56, 58, 54 v. Namizne hruške prve kakovosti K 1,30, 1.34, 1,28; druge kakovosti K 1,18, 1,22, 1.16; rane hruške K 1.28, 1.32, 1.26; hruške za domačo rabo 64, 88, 82 v; za hruške za hrušovee 34, 58, 52 v. Za Češplje natrgane namizno blago K 1.14, 1,18, 1.10; za z drevja streseno blajgo 82, 86, 80 v; za slive K 1.18, 1.22, 1.16. Pri vseh teh cenah velja prva številka za Gradec, drupa za prodajalne in tretja pa za ostale občine v deželi in sicer veljajo te cene samo za inozemsko blago, za tuje, kot za ogrsko blago so pa vrata za švindel na stežaj, odprta, kajti vsak trgovec s sadjem bo domače sadje — proglasil za ogrsko, le da sme ne kazno vano nastavljati ; oLubno visoke cene. Zasega sadja in zelenjave. »Gr. M.« poroča, da namerava vlada zapleniti na Štajerskem vse sadje in zelenjavo. Centralo »Geos« nameravajo rapustiti in jo preustrojiti v zavod, »ki bi koristil splošnemu blagu« — Kako si gospodje pri zeler i mizi mislijo to preustrojitev, še danes ni znano. Grozdna plesnoba se močno pojavlja na nekaterih krajih. Splošno se obsoja postopanje graške Zveze gospodarskih zadrug, ki je tako dolgo zadr -zevala razpošiljanje žvepla, da je isto prišlo — prepozno. Dopisi, Maribor. G. Goleč, kateremu je magistrat iz j narodnega sovraštva nedavno zaprl gostilno j zlatemu jagnetu« vštric glavnega kolodvora, je le f dni zopet začel z gostilniškim obrateln. Tako je j nemška vsemogočnost zopet imenitno pogorela. j Nemška drevesa niti v Mariboru ne rastejo do J neba. Dobrenje pri Mariboru. Pri posestnici Kolarič je nedavtno vihar popolnoma podrl hlev. IQ;ub te -mu, da ga bo treba nanovo zgraditi, pa le morala posestnica oddati zadnje vole. Kuse. V nedeljo, dne 11. t m. priredi kmetsko bralno društvo v gostilni g. A. Novaka dobrodelno veselico zu gr o in petjem. Ker je čisti dobiček n-, menjen deloma v vojni oslepelim vojakom, deloma pa za našo knjižnico, prosi odbor za obilno ude ležbo. Začetek točno ob 5 uri p poldne. Posebtn vabi!« s»- ne bodo rezpoštijaN Smolnik. Imamo dve vrsti rekvizicijskih komisij. Ene pošilja okrajno glavarstvo, druge pa — — glad. Prvi so vojaki, drugi pa ruski vojni vjetsiiki in delavci, ki nam s šilo in na tihem jemljejo krompir in druge pridelke. Ce bo glavarstvo zopet zahtevalo od nas kaj več, ga že sedaj opozorimo, da n«e dobi nič, ker je ono odgovorno za tatvine, ki se godijo v naših krajih. Zakaj pa tem ubogim ljudem o-bl*st ne da vsaj toliko živil, da bi lahko živeli? Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na lovrenško nedeljo, dne 11. avgusta, ae bo vršil popoldne po večernicah v mežnariji občni zbor, obenem podučen s-hed tukajšnje Dekliške Zveze. Govoril bo priljubljen mladinski organizator prof. dr. Hohnjeo iz Maribora. Pridite dekleta, starši in prijatelji mladine! ,U-IjUdflo so vabljena tudi dekleta sosednjih Župnij! Rače. Pöslanec Pišek priredi v nedeljo, dne 11. t. m., ob treh popoldne, v prostorih kmetijske zadruge v Račah shod Slovenske Kmetske Zveze. Vsi kmefje z Dravskega polja, pridite! Sv. Ana v Slov. gor. Bralno društvo ponovi na, splošno željo v nedeljo, dne 11. avgusta, igro „Marjetka“1 in vprizori tedaj tudi burko „Mutast muzi -kant.“ Temu še sledita dva nastopa. Kder se želi mali r«By«triti, naj pride omenjenega dne ob Stirili popoldne v prostore gdč. Seyfriedove. K obilni udeležbi vabi odbes?! Sv. Križ na Murskem polju. Dne 31. julija t. Ì. je umrla na svojem domu v Vučjivesi mati č. g. profesorja I. KarfMnarja, Terezija Kasdlnar, v 78. letu Svoje starosti. Pri pogrebu, ki ga je vodil sin, je bilo 8 ‘duhovnikov-domačinov in obilo ljudstva. N. p. v m. ! Ptuj. Podružnica mariborskega dramatičnega društva v Ptuju ima svoj tretji redni občni zb r dne 14. avgusta 1918 ob 8. uri zvečer v čitalnis kih prostorih Narodnega doma v Ptuju, h kateremu se vsi cenj. člani in članice prisrčno vabijo! Ptuj. Ptujski, okrajni odbor pod načelnikom g. pekom Ornigom je dal pretekli teden z dreves ob o-krajnih cestah stepati jabolka in to samo zimsko sadje, katero bi še le koncem meseca seotembra bilo zrelo. Kaj je dovedlo do tega koraka skrbnega Or-nigia, nam ni jasno, menda se mu ja ni zmešalo kakor Strašilu? Drugače si tega ne moremo predstavljati, nego d