pestnma pit«,«* v gotsvin'	Maribor,	srfcd55	6	februarja	1935............. __S)<w	3Q	Lei0	'x '*V!|
Cena 1 Din
MARIBORSKI
VECERNIK
UradniStvo In upravi: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tatafon uredništva 2440, uprave 246S	*SPOrSik 99
Ishaja razen nedelje In praznikov vsak dBn °t> 19- ur) t Velja meseSno prejeman v upravi ali po poStl 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglas! po seniku > Oglasa	A A 5
sprejema tudi oglasni oddelek Jutra” v Ljubljani t Poštni Čekovni račun St. 11.409	/7
JUTRA’
Honet legende
Evropa je utrujena. V londonskem tk>wning Streetu št. 10 so se zbrali odlični možje in državniki Macdonald in Bald\vin, Simon in Eden, Flandin in La-val. Kakor zdravniški kolegij, ki skleca in razpravlja o težko bolanem pacientu. Evropa je takšen pacient. Od versajskih mirovnih sklepov sem se razprav 'ia. Okoli 200 paktov naj pomaga. Ali so pakti pravilno zdravilno sredstvo? Ali niso ti državniki kakor tisti zdravniki v Shawovi komediji »Zdravnik na razpotju«? V Dov/ning Streetu št. 10 je vendarle prišlo do soglasja. V napotju pa je bila versajska legenda. Edino Francija ie glede vojaških določb striktno vztrajala na svojih znanih tezah. Te določbe so postale v teku let legende... V anglosaškem svetu je v poslednjem času zabadala nervoznost. Izšla je knjiga z na-
V pričate«! nemškega odgovora
Nemlila bo »©ga is rala nažeSa© sprejela, stavila pa važna vprašanja m težke zahteve — Boš la evr^oiki sp©razwfii ge bo Sele sacel m do®«?®trasen
LONDON, 6. februarja. Uradni odgovor Nemčije, ali se priključi pogajanjem Francije in Velike Britanije na podlagi londonskih sporazumov, še ni prispel, pričakuje pa se, da se bo to zgodilo v najkrajšem času. Čisto gotovo je, da bo odgovor Nemčije pozitiven, četudi bo pristanek samo načelen. Kakor se pa izve bo Hitler stavil v svojem načelnem pristanku sledeča vprašanja: 1. kakšna je prav za prav vloga Anglije pri rimskih protokolih; 2. ali bo sklenitev splošnega evropskega varnostnega
„i'	,	v,	pakta	razveljavila vse ostale pakte; 3.
siovom »Hitler oborozuje«. Vse angleško I . - •	1
}fti\ipio 7Q(rncilA V ril*” iti vilr \f ipi ^ J*
casopisje je zagnalo krik in vik. V tej tajigi se točno navaja neverjeten obseg nemških oboroževanj. V Nemčiji se Sradljo podzemeljski hangarji. Visokošolska mladina se militarizira. Vsa Nemčija tiho in vztrajno pretvarja v veliko vojašnico. V dveh letih bo nemško letal-
so pogoji, ki se mislijo staviti glede sklenitve razoroieitvene konvencije; 4. aii se bo istočasno s pričetkom pogajanj priznala Nemčiji popolna enakopravnost? Nemčija noče , prevzeti nase nobenih odgovornosti, dokler ne dobi odgovora na ta vprašanja. Mimo te-
stvo na prvem mestu v Ev** Lord j KlSe?£&”*
Xaniziratf"^Narodno letalsko'zvezo« kot jo	k ^ T” .sc ^tl'iuJc'jda P™*a!a na kompromis, ako se ji pri-
jo mrorniacijc, po katerih je Hitler ob zna, da sme imeti enako močno vojsko
da je Nemčija pripravljena takoj pričeti pogajanja. Nadalje pa je Hitler dejal, da je bila Nemčija pripravljena pogajati se že pred rimskimi in londonskimi konferencami, toda objava uradnega stališča nemške vlade se ne more pričakovati pred pričetkom razgovorov z angleško delegacijo. Ob tej priliki bo Nemčija slavila vprašanja o vzhodnem paktu paktu za zagotovitev avstrijske neodvisnosti in problemu razorožitve. Kar tiče vzhodnega pakta, bo Nemčija zavzela svoje stališče šele tekom pogajanj. Gotovo pa je, da bo zahtevala obsežne spre membe, zlasti z ozirom na francosko-ruske kooperativne odnošaje. Glede Avstrije bo Nemčija najbrže sprejela kon-aultativni pakt, odbila pa pakt o garancijah. Največje težkoče pa bo na vsak način povzročil francoski varnostni program, ker bo Nemčija a priori odbila francoske zahteve po še nadaljnji ncvf.ra lizaciji Porenja. Vendar bi Nemčija mor
Protiutež nemškemu brezkončnemu oboroževanju,- zkisti z ozirom na letalstvo. .Nervoznost je prešla tudi v Francijo, delavne vaje v obrambi Pariza pred %adam iz zraka so se ponesrečile. Verska legenda je tudi za francoske dr-^Vnike, v kolikor se tiče vojaških do-loČb, postala otipljiva. Točno zbrano gra-5*>vo, ki ga je hranil francoski generalni štab glede oboroževanja Nemčije, se je ?»ašel v rokah angleškega generalnega
priliki obiska angleškega in francoske-! kakor Francija, in to slede vojaških ga poslanika v nedeljo popoldne izjavil, i efektiv, kakor tudi glede materiala.
LONDON, 6. februarja. Angleški tisk se bavi skoraj izključno z vprašanjem kakšno stališče bo zavzela Nemčija na-pram londonskim sklepom. Splošno sc sodi, da bo nemški odgovor načelno pozitiven, vendar bodo pogajanja zelo dolgotrajna in težavna. Največjo zapreko bo tvoril vzhodni pakt in bo pri tem položaj Francije prav malo vreden zavidanja, ker izgleda, da se je Laval prenaglil in prerano obvezal napram sovjetski Rusiji. V Angliji nihče ne podcenjuje nemških ugovorov proti vzhodnemu paktu. Nasprotno, angleški politiki so čisto odkrito izjavili, da smatra Anglija sklepanje tega pakta za docela francosko zadevo in angleška podpora v tem oziru ne more prekoračiti moralnih priporočil. Značilen je v lem oziru tudi »Timesov« uvodnik, ki pravi, da med Anglijo in Francijo ni nobenega tame-ga sporazuma. Ako bo Nemčija odbila svoj pristop k splošnemu evropskemu dogovoru, sc bodo morala pričeti nova pogajanja, ker je era diktata v Evropi •že minila.. Sedaj so sporazumi in pakti mogoči samo na podlagi svobodne volje.
Sovjetska Rus»ja le nezsuona
BOJI SE USTVARITVE ZLOGLASNEGA PAKTA ŠTIRIH PO OVINKIH. EDIN!
USPEH BO DOSEGLA NEMČIJA.
PARIZ, 6. februarja. Posebni dopisnik lista »Echo de Pariš« poroča iz Moskve,
staba. Potem so vplivale še nekatere j da so londonska pogajanja izzvala -ne?, ^uge okolnosti: V Nemčiji, Italiji in Polj-. sovjetskimi politiki precejšnje nezaupa« *ki se vsa mladina vežba v vojaških ve- i»je. Priznava se sicer, da so francoski
sčinah. Celo ženska mladina se uri v Sijanju in strelskih vajah.
V teh sencah je bil porod londonskih ^govorov. Politična pamet jih je nare-*°vctfa. Nekaj strahu za svetovni mir in lletaj potrebne uvidevnosti. Vsa ta utruje in upeh. Evropa je zrla te dni v Lon-^0[i. Rimski protokoli so bili v razgovo-ru in pakt o nevmešavanju, srednjeev-r°Dski pakt in vzhodnoevropski Locar-',0- Tudi tista šablonska stara formula — j-^akopravnost in varnost, varnost in ena ^Pravnost — je oživela. Ob Tbemsi se naposled vendar nekaj izmotalo. Ta ‘Zrilotek razblinja versajsko legendo v ^JCnih vojaških določilih.
v ospredje so potisnili vodilni držav-'lki možnost nekakšnega generalnega akta, ki naj v nadomestilo za izpadek ,ersajskih vojaških klavzul, ureja vpra-vailia oboroževanja, odnosno razorože-‘>nja po vidikih enakopravnosti. Lon-°nski razgovori so oplodili prizadeva-za ohranitev mirovnega stanja z zadkom angleško francoske letalske kon-^i ima v že navedenih okolišči-jr. Jiemškega oboroževanja svoje ozad-j.‘ Teoretičen uspeli državniških poiti en-, v ob Themsi je tukaj. Praktični učin-So odvisni od Nemčije, Italije in Bel-^e> ki so povabljeni k sodelovanju. Pred 'pi ©m od Nemčije, ki naj bi v kompenza-
državniki dosegii neke uspehe, r>o katerih bi se irogio okrepiti angleško-frar«-cosko zbližanje, katerega krona bi biia vrnitev Nemčije v Društvo narodov, toda vse to v Rusiji ne more izzvati navdušenja. Nasprotno vzbuja možnost sodelovanja Nemčije pri angleško-rraneo-sko-italljanskem sporazumu nezaupanje in staro bojazen, da bi se doseglo zhli -
žanje evropskih velesil brez sovjetske Rusije. »Pravda« piše v svojem uvodniku, da nimr 'ondonsk? ompromis nobene praktične vrednost; za konsolidacijo evropskega .rini. Edinj praktični rezultat bo sporazum o nemškem oboroževanju. V tern potrjuje Moskvo tudi zatrjevanje na zapadu, da je sedaj le od Nemčije odvisno, al! se ustvari četverokot London— Pariz—Rim—Berlin, ali pa samo irikrot London—Pariz—Rim. To pomeni zasledovanje cilja sporazuma štirih po ovinkih.
ciio
Mve
stal
za francosko dobro voljo glede uki-
versajskih vojaških postavk pri-Q| a na srednjeevropski pakt in vzhodni, roma severovzhodni Locarno ter zo-ij11 vstop v Društvo narodov. N<C?-a<ln' diplomat'ic so vešče porinili
Pogalanfa z BoBgariil©
BEOGRAD, 6. februarja. Včeraj je odpotovala v Solijo naša delegacija, določena za pogajanja, na katerih naj se izdelajo načrti za uresničenje predlogov, skle k jenih o priliki zadnjega obiska pokojnega kralja Aleksandra v Bolgariji. Gre za vrsto praktičnih zadev, ki naj pospešijo zbližaiije obeh držav. Bolgarski tisk pozdravlja x veseljem ta pogajanja in jim pripisuje velik pomen.
Češkoslovaške
v tem sporazumu samo to, da se je Anglija angažirala v srednji Evropi, kjer je sprejela rimski konzultativni pakt, kar pa se je thak moglo pričakovati, ker je Anglija vedno v vsem podpirala italijansko politiko. Francija ni bila prisiljena odreči se svoji dosedanji politiki, in ako zato Nemčija pričakuje, da bodo takoj črtane vojaške klavzule versaiheske mirovne pogodbe, se kruto vara in bo hudo razočarana.
LONDON ZANIKA.
LONDON, 6. februarja. Uradno se za-PRAGA, 6. februarja. Med tukajšnjimi nikajo vesti, po katerih naj bi ministra
politiki prevladuje giede angleško-francoskega sporazuma prepričanje, da je sedaj vse odvisno od Nemčije. Novo je
stanek pa nič manj kakor odstop od znanega hitlerskega paktomaniji načelno nasprotnega stališča. Hitlerjevska Nemčija se izmotava in kliče po velikem dejanju, ki naj odtehta vse papirnate pakte in dogovore. Katero je to veliko dejanje: To je mogočč samo slutiti. Konkretnih formulacij, ki naj označujejo detajle
Simon ali Eden nameravala v Berlin zaradi pogajanj o realizaciji francosko-an-gleških načrtov.
v 11C*C0 s'tuaci'°> ki je močno 1 tega pričakovanega velikega dejanja, za-^“bna kleščam. Odklonitev je toliko 1 enkrat še ni. V sebi skrhana, razkrojena
'0r briskiranje mirovnih teženj; pri-1 in {preutrujena Evropa pa se sprašuje:
Versajska legenda je v svojih vojaških klavzulah pokopana. Njeni tvorci sami so v Dovvning Streetu pokazali pripravljenost, da prevzamejo prostovoljno vlogo pogrebcev. Ali ni dovoli veliko in kon kretno dejanje porušenje te legende, ki je kakor dušeča megla ležala desetletje in pol nad narodi in ljudstvi starega, razprtega in v vse usodne možnosti razpetega starega kontinenta?	-c.
ODGODITEV PLAČILA DAVKOV.
BEOGRAD. 6. februarja. Finančni minister je na podlagi čl. 2J in 127 finančnega zakona sklenil, da smejo finančni ravnatelji na svojem področju dovoliti odgoditev plačila davkov do višine 50.000 Din do konca tekoče"*! davčnega leta.
GOZDARSKE SVET.
BEOGRAD, 6. februarja. Minister za gozdove in rudnike jc izdal načrt za usta novitev gozdarskega sveta. Te dni bo izdana zadevna uredba, ki ustanavlja gozdarski svet kot posvetovalni organ v vseh zadevah našega gozdnega gospo darstva.
SCHUSCHNIGGOVO POTOVANJE.
PARIZ, 6. februarja. »Figaro« poroča, da je sedaj že točno določen dan prihoda avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga v Pariz. Prispe! bo tja zadnji teden februarja ter bo ostal dva dni gost francoske vlade. Iz Pariza bo odpotoval v London.
REKONSTRUKCIJA FRANCOSKE VLADE?
PARIZ, 6. februarja. »Petit Parisien« pravi, da se mora pričakovati sprememba na nekih važnih položajih. Ni popolnoma jasno, ali misli s tern list na rekonstrukcijo vlade, ali na druge spremembe.
V DOB! R AZOROŽE V ANJ A.
SIDNEY, 6. februarja. Na račun avstralske vlade se preizkušajo novi tanki ki bodo na ravnini in po puščavah Avstralije mogli voziti z brzino 88 km na uro.
NOVI VELIKI POLETI.
PARIZ, 6. februarja. Tu se je sešlo predsedstvo Mednarodne letalske zveze in razpravljalo o aktualnih vprašanjih, na dnevnem redu je med drugim organizacija poleta okoli sveta, potem organizacija poleta nad Evropo, ker jc Poljska odpovedala nadaljnje prireditve na svoje stroške, in organizacija poleta iz Frau-cije v Indokino.
Mariborski »V c č e r n Mu Jutra.
V Mart Som, 'dne 6. H. 1935.
Dnevne vesti
Praški kvartet v Mariboru
SIJAJNO USPELI KONCERT V NARODNEM GLEDALIŠČU.
V torek zvečer so nastopili v tukajšnjem Narodnem gledališču člani slovitega »Praškega«, oziroma »Zikovega kvarteta«: Švejda (I. gosli), Berger (II. gosli), Černy (viola) in Večtomov (čelo). Igrali so skladbe R. Schrmimanna Op. 41 št. 3 v a-duru, A., Cl. Debussyja Op. 10 v g-mollu ter A. Dvoraka Op. 105 v as-duru. Razen tega so k temu svojemu pro gramu dodali še Notturno iz Borodirio-vega D-dur-kvarteta. Odveč bi bilo po-vdarjati umetniški sloves kvarteta, ki se je rodil kot Zikov kvartet v Ljubljani 'n ki se je pozneje pretvoril v praški godalni kvartet, v katerem je od prvotnih
članov ostal se samo g. Černy. Zlita vigranost, ki gre do skrupulantne inter-pretacijske verodostojnosti, izenačuje pro izvajajočo skupino v neločljivo celoto, kjer je posameznik nič, celota pa vse. Elementarnost podajanja, ki raste do stop nje dovršenosti in virtuoznosti, je vzbudila pri mariborski glasbeni publiki, ki je teater čisto zasedla, občudovanje in globoko spoštovanje, ki je prišlo do izraza vi frenetičnem aplavzu in toplem navdušenju, ki se je ob blagospevni zvočnosti melodioznosti polnih Schumannovih, De-bussyjevih in Dvorakovih skladb od točke do točke stopnjevala.
Kriza povsod, tudi v analih sodišč
Ne govori zaman ves svet o krizi. To zlo je prišlo nad človeštvo in se globoko zagrizlo v vse njegovo življenje. Prerokujejo in pravijo, da se obrača na bolje, toda mi še tega ne čutimo. Morebiti pa se bodo časi k; spremenili in se bo človeštvo otreslo krize ter zavilo vrat tej pošasti. Zadnja leta je krizo bridko občutilo vse naše gospodarstvo. Pisali so, da je le malo manjkalo, da se ni vse skupaj postavilo na glavo. Kriza pa se ni lotila samo našega gospodarskega življenja, mar-
več se poznajo njene posled. vsepovsod
di zime, ko ie najhuje in ni dobiti nikjer dela. Delavske organizacije so s pomočjo merodajnih oblastev pokrenile akcijo, naj bi tovarnarji ne odpustili delavstva, marveč bi naj skrajšali delovni čas, ker bi bila na ta način omogočena vsaj skromna eksistenca številnim družinam. Tovar narji navajajo kot vzrok odpusta in vzrok skrajšanja delovnega časa slabo kupčijo. Skladišča so polna, a odjemalcev ni. V tem pogledu so prizadete v prvi vrsti tovarne, ki izdelujejo zimsko blago in svilo.
in tudi v kriminalni kroniki naših sodišč. t
Ogromno je področje mariborskega okrožnega sodišča, pred katerim .sodijo večje grešnike s področja devetih okrajnih sodišč. Mnogo manj posla je imelo naše okrožno sodišče lani v primerih s predlanskim letom. Izreklo je tudi mnogo manj sodb, kar nam povedo suhe številke. Pravijo, da je bilo lani za to manj prc tepov, ker so se podražile alkoholne pijače, ker tudi na deželi gospodari kriza in pa zaradi hudih kazni, ki jih izreka v zadnjem času sodišče za vsak prestopek in greh. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se na področju mariborskega okrožnega sodišča ni zgodil lani noben tak zločin, ki 'ni ga bilo potrebno posebej podčrtati v sodnih analih.
Prijavljenih je bilo lani mariborskemu okrožnemu sodišču skupno 1.538 kazenskih primerov, predlanskim pa 1805. Torej približno 300 manj. Tudi tiskovnih tožb je bilo lani samo 9. predlanskim pa 23. Tatvin, goljufij in prevar lani ni bilo manj, kar je tudi posledica krize. Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča je bilo lani 366 razprav, predlanskim 140. pred malim in velikim senatom je bila lani 70! razprava, predlanskim pa 735. Državno tožilstvo je vložilo lani 850 obtožnic, predlanskim 1.091. Izreklo te okrožno sodišče lani 973 sodb, a predlanskim 1.129.
v vseh barvah po Din 10’— v
Trgrinovetn bazarju
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar česio učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe.
Lep nacionalni napredek. Šestnajst let po ustanovitvi Jugoslavije sede v gostilni sami mladi ljudje, ki so vsi pričeli hoditi v šole že v slovenskem Mariboru in jih tu dovršili, med seboj pa govore le nemški. Nemci? Kakšni, saj so med njimi tudi otroci naših Primorcev, celo državnih uradnikov in nameščencev. Človek premišljuje, pa ne more razumeti. Hlapci, šleve brez trohice samozavesti in sramu! So vas pripeljali starši v Jugoslavijo zato, da postanete namesto italija-našev nemškutarji?
Mariborske tekstilne tovarne odpušča-jo delavstvo. Zaradi prenapolnjenih skladišč so pričele nekatere mariborske tekstilne tovarne odpuščati delavstvo, nekatere pa so zmanjšale delovni čas. Samo 40 ur na teden delajo delavci v tekstilni tvornici Doctor & drug. Mariborska tekstilna tovarna in tvornica »Jugotek-stil« pa sta odpovedali delo 150 delavcem. Ker napovedujejo redukcije še dru ge tovarne, bo v kratkem na cesti več sto delavcev. Na ta način se bo zopet pomnožilo število brezposelnih; in to sre-
Ljudsko gibanje v januarju. V januarju je bilo v Mariboru rojenih 74 otrok, od teh 38 fantov in 36 punčk, umrlo je 67 oseb, od teh 31 moških in 35 žensk, poročilo pa se je 20 parov. V stolnici je bilo krščenih 37 dečkov in 32 deklic, umrli so 3 moški in 3 ženske, pred oltar pa so stopili trije pari; na področju frančiškanske župnije sta bila rojena deček in deklica, umrli so 4 moški in 5 žensk, poročilo se je 7 parov; v magdalenski župniji so bile rojene 3 punčke, smrt je pokosila 24 moških in 28 žensk, zvestobo pa si je priseglo 7 parov; v pravoslavni župniji so januarja zabeležili rojstvo dečka in 1 poroko, v starokatoliški 2 poroki, v protestantovski 1 poroko, smrt pa je pobrala v Mariboru tudi 1 Žida.
Za pospeševanje tujskega prometa. Včeraj je bila v Ljubljani anketa, na kateri so razpravljali o propagandi za naš tujski promet v letni sezoni. Ankete so se udeležili zastopniki raznih tujsko-pro-metnih ustanov in je mariborsko Tuisko-prometno zvezo zastopal njen predsednik g. dr. Jančič. Ker je sedaj za propagando najprimernejši čas, bodo naše tuj-sko-prometne ustanove poskrbele za učin kovit propagandni material, obenem pa si bodo prizadevale usmeriti vso propagando za tujski promet tako, da bo prinesla čim večji dobiček.
Šoferji se bore za svoje pravice. Takse na avtomobile in železniške konkurenčne vozne cene neugodno vplivalo na položaj naših šoferjev. Te dni je imela šoferska organizacija v Ljubljani svoj občni zbor. na katerem so posamezni funkcionarji poročali o vseh teh težko-čah. Iz njihovega poročila posnemamo, da je v naši državi okrog 20.000 šoferjev, a jih je organiziranih samo 10%. Nekoliko boljše je v naši banovini, kjer je organiziranih okrog 25% šoferjev. Nameravajo pa šoferji ustanoviti podporni fond in je bilo tudi sproženo vprašanje o zgradbi lastnega doma ter o brezposelnih, bolniških in starostnih podporah. Sprejeta je bila obširna resolucija, v Kateri branijo šoferji pravice svojega stanu in zahtevajo izboljšanje svojega položaja. Pokrenjena pa bo obenem akcija, da bi se organizirali vsi šoferji.
Avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak. V okviru velikega investicijskega programa bodo pričeli graditi tudi moderno avtomobilsko cesto, ki bo vezala Ljubljano s Sušakom. S tem bo dobila ne samo Linbljana, marveč preko nje tudi tujina direktno avtomobilsko zvezo z našim primorjeot.
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek. zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« gren čice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropskih dežel slavijo »Franz Josefovo« grenčico kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Krofe smejo peči samo slaščičarji. Med peki in slaščičarji je bil že delj časa spor zaradi krofov. 2e več let so pekli krofe tudi peki, slaščičarji pa so stali na stališču, da spada peka krofov v njihovo koncesijo. Sporno zadevo je obravnavala tudi pristojna oblast, ki je ugodila slaščičarjem in po zadevnih predpisih kaznovala tri mariborske peke, ki so pekii in prodajali krofe.
Prijave za pridobnino podaljšane. Davčni oddelek finančnega ministrstva je odredil, da se redni rok za davčne prijave o pridobnini podaljša za 15 dni, to je do 15. t. m. V zvezi s to odredbo so podaljšani tudi vsi drugi roki, ki so določeni v zvezi z odmero pridobnine.
Darovi za kraljev spomenik. Odbor za počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru je prejel do danes naslednje prispevke: Delavstvo tovarne Doctor :n drug, Maribor 2.000 Din. Kot odbornika sta prispevala po 1000 Din: Josip Loos, ravnatelj Tujsko-prometne zveze zase in Jožef Trafenik, ravnatelj Spodnještajerske ljudske posojilnice kot zbirko urad-ništva. Po 500 Din: Žel. kraj. odbor Jadranske straže in oddelek finančne kontrole Sv. Jurij ob Pesnici. Po 200 Din: Alojz Majcen, Maribor, Josipina Lorber, Maribor. Nadalje so darovala sledeča društva: Ljudska univerza, Maribor 150 Din, občinski odbor Rdečega križa, SL Bistrica 78 Din, »Triglav«, stareš. društvo jug. akadem., Maribor 300 Din, Ri-barsko društvo, Maribor 100 Din. Naslednje šole so poslale svoje mesečne obroke: Osnovna šola, Slivnica 50 Din, drž. real. gšmn. 3. c razred, Maribor 45 Din, dekl. osnovna šola, Studenci pri Mariboru 100 Din, osnovna šola, Čemeče, pošta Meža 100 Din, osnovna šola, Orla vas, pošta Braslovče 1O0 Din, drž. real. gimn. učenke 4. e razreda, Maribor 100 Din in osnovna šola, Ribnica na Pohorju 100 Din.
Narodno giedališre
REPERTOAR.
Sreda, 6. februarja: Zaprto.
Četrtek, 7. februarja ob 20. uri: »Od zore do mraka.« Red D. Znižane cene.
Petek, 8. februarja: Zaprto.
Sobota, 9. februarja ob 20. uri: »Zdrav nik na razpotju.« Red C.
Ptujsko gledališče:
Ponedeljek, 11. februarja ob 20. uri: »Okence.« Gostovanje »Narodnega gledališča« v Mariboru.
Abonentje reda D prejmejo v četrtek 7. t. m. »Od zore do mraka«, duhovito in zanimivo satiro mariborskega podžupana in književnika R. Golouha. Veljajo znižane cene.
Prihodnja operetna premiera bo v krat kem. Čez oder pojde Fallovo delo »Veseli kmetič«. Kot vse Fallove operete, odlikuje tudi »Veselega kmetiča« divna glasba, ki je v nasprotju s plehkimi sodobnimi »šlagerji« zelo seriozna. Vsebinsko ni to delo pisano prav nič po običajni, okosteneli operetni šabloni, kar učinkuje osvežujoče. Siže je izbran iz kme-tiškega življenja. Režija je Harastoviče-va. Naslovno ulogo igra P. Kovič, sicer pa sodelujejo še Udovičeva, Barbičeva, Starčeva, Gorinškova, Dragutinovičeva, mala Jarhova, Sancin, Harastovi, Med-ven, Gorinšek, Rasberger, Furijan, Košič in Verdonik.
Četrtek
Petek
S V E N <5 A L
Modemi eksperement’
Velika kavarna
»Staribor«. V tem mesecu bo edini sestanek v četrtek, dne 7. februarja t. 1 ob 20. uri v restavraciji Narodnega dO' rna. Predaval bo g. min. n. r. dr. Vekoslav Kukovec:	»Zgodovina političnega
življenja Slovencev na bivšem Štajerskem, reminiscence na dogodke in osebe.« Staroborci, pridite vsi!
Skrivnosti Himalaje nam bo razodel na prezanimivem predavanju tirolski plezalec in udeleženec zadnje ekspedicije na Himalajo g. Peter Aschenbrener. Predavatelj bo opisal težavne boje pri naskoku na zadnji vrh Nanga Parbat. Predavanje bo priredila mariborska podružnica SPD v veliki unionski dvorani in bomo termin naknadno objavili. Danes pa že opozarjamo javnost na omenjeno prezanimivo predavanje.
Ljudska univerza v Mariboru. Pomota se je vrinila v časniško notico z naznanilom, da je prvo predavanje g. dr. Izidorja Cankarja v ponedeljek 4. februarja. Popravljamo, da je uvodno predavanje g. univ. prof. dr. Izidorja Cankarja v petek, dne 8. februarja ob 20.15, in sicer bo govoril o temi »Izrazila umetnostnega stila« na podlagi izbranih skioptič-nih slik. Sloviti umetnosti zgodovinar je obljubil, da bo očrtal v skupini 6 predavanj najmarkantnejše točke umetnosti srednjega veka in nove dobe. Prepričani smo, da bo znalo ceniti naše občinstvo ta izredni obisk. Saj pride g. prof. prvič med nas in obiskovalcem bo dana prili-
Kino Union. Danes prekrasni film »Na otoku«; Brigita Helm, Willy Fritsch. Združenje poštnih zvaničnikov in slu-
žiteljcv, pododbor Maribor, naznanja, da bo sv. maša zadušnica za umrle tovariše v letu 1934. v nedeljo. 10. februarji ob pol 12. uri v frančiškanski cerkvi. Odbor.
Članski sestanek Ženevske zveze. Nocoj ob 2. uri zjutraj v Tschelligijevi restavraciji na Glavnem trgu važen in ob-ezen članski sestanek. Člani, pridite vsi in točno!
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 7. t. m. Ob 12: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, zbori iz oper na ploščah; 18: predavanje o Narodni obrani; 18,20: smuška ura ljubljanske zimskošportne pod -J zveze; 18.50: srbohrvaščina; 19.20: čas,' jedilni list, program za petek; 19.30: nacionalna ura; 20: klavirski koncert; 20.45: radio-orkester; 21.40: čas, poročila; 22: slovenske narodne pesmi s spremljevanjem harmonike.
Žalostna slika pomanjkanja in bede. V socialno-političnem uradu mestne občine mariborske sta se te dni zglasila mož in žena iz Leskovca pri Ptuju in pO' tožila svojo grenko usodo. Imata deset otrok v starosti od 2 do 12 let in sta že od lanske jeseni brez pravega zaslužka in strehe. Doma jima ni bilo obstanka i** sta se zato odpravila z otroci vred s trebuhom za kruhom. Potujeta iz kraja M kraj in prevažata otročiče, ki so goli h1 bosi, na vozičku ter se preživljata z dobroto ljudi. Dali so jima majhno podporo in ju odpravili iz mesta.
Sam je zažgal in alarmiral gasilce* Orožniki pri Sv. Lovrencu na Pohorju so prijavili mariborskemu sodišču neke' ga lastnika žage, ki je ob potoku zažgal velik kup lesnih odpadkov, ki so pričel' goreti z velikim plamenom in je nato saijj alarmiral gasilce. Na ta način je spravi* v veliko nevarnost v bližini stoječe hiše-ki pa so jo preprečili na pomoč prihitel' gasilci. Ko so žagarja zaslišali, je izjavi da ni mislil nič hudega, ker ima toliko denarja, da bi si, če bi mu žaga zgorela* lahko kupil štiri nove. Še so na svet" ljudje, ki se jim dobro godi in imajo de' nar.
Dve nezgodi. V Krčevini stanujoča letna trgovska učenka Vida Ribaričev*1 ie tako nesrečno padld, da si je zlomi'*1 levo roko v zapestju. Podobna nezgod^ je doletela tudi 17-letnega, v Kolarjev’1 ulici stanujočega slikarskega vajenca ka Hermana, ki si je pri padcu zlom11 desno roko v zapestju. Oba se zdravi v mariborski bolnišnici.
Današnji trg je bil srednje zaloŽeP Kmetje so pripeljali 4 voze kromP'rJil’ 5 voz jabolk in hrušk. Srednja je bila di izbira na trgu za kokoši in zelem*1' vo. Cene blagu se niso spremenile. ^
ka, da dobe vpogled ob njegovem sijaj-  u ^	*
nem vodstvu v globine umetniškega sve- radi lepega vremena je bilo na dana5'
lovnega ustvarjanja v kem času.
razmeroma krat-. njem trgu precej domače zelenjave, isti motovilca.
7 Maribor«. ctoe 6. IT. T90E.
Mariborski »Večer 11! k« Jutra
rert'-'-w»yiigaCT»> -E^Mgm «eaMO»E.C$M
Zasedanje banovinskega sveta
HCSPOZE NAMESTNIKA BANA DR. PIRKMAJERJA. - ŽIVAHNA PRORAČUNSKA RAZPRAVA. — IZDATKI SO PREDVIDENI NA 97 IN POL MILIJONA DINARJEV.
Pretekli ponedeljek se je dopoldne sestal banovinski svet naše banovine k svojemu 6. rednemu zasedanju. Zaseda-
nje je otvoril in vodil namestnik bana dr. Pirkmajer, ki je imel obenem pomemben otvoritveni nagovor, v katerem je v glav nih obrisih očrtal vse ogromno delo, ki ga je izvršila banovinska samouprava v 5-letni dobi svojega obstoja. Spomnil se je pa tudi blagopokojnega kralja mučenika, katerega spomin bo banska uprava ovekovečila s postavitvijo moderne bolnišnice, ki bo nosila njegovo ime.
h podbanovega ekspozeja posnemamo, da so predvideni v 6. banovinskem Proračunu izdatki na 88 milijonov 700.(Xn3 Din m na prav toliko tudi doh. ter da je Proračun za 3 in pol milijona večji od lanskega. Mimo tega pa vsebuje proračun tudi poseben kmetijski sklad z lastnimi dohodki, ki so predvideni na 1 milijon 400.000 Din in cestni zaklad s 7 milijoni 400.000 Din lastnih dohodkov. Celotni proračun brez lastnih dohodkov zahodov in ustanov znaša torej 97 milijonov 500.000 Din. Povišanje letošnjega Proračuna gre na račun razbremenitve Preobremenjenih občin in okrajnih cestnih odborov. Doslej banovina ni mogla goditi samostojne finančne politike, pričakovati pa je, da bo zakon o decentralizaciji povečal njene kompetence tudi v finančnem pogledu.
V bežnem pregledu izvršenega dela v <k>bi petih let je nato omenil napredek kmetijstva, ki mu je banska uprava posvečala vso pažnjo. Mnogo je žrtvovala tudi »za javna dela in je bilo v tej dobi izvršenih 96 večjih cestnih in mostnih ^el, ki so stala 55 milijonov dinarjev. Za nove zgradbe je izdala banovina doslej nad 30 milijonov dinarjev. Podpirala je izdatno prosveto, razširila in modernizirala je več bolnišnic, po vseh svojih možeh pa je skrbela tudi za mladinsko in socialno skrbstvo ter za pospeševanje trgovine, obrti in tujskega prometa. Končno se je podban v svojem ekspozeju zavalil dosedanjima banoma, banovinskim j^faeščencem, članom banovinskega sve 3 in vsem drugim, zlasti pa učiteljem, ki s° pripomogli k napredku banovine.
^ri načelni debati o izdatkih novega banovinskega proračuna, ki je sestavljen £ znamenju skrajnega varčevanja, so bi-7 brvi na delu izdatki za ceste, ki tvori-10 večino vseli izdatkov. Banovina vzdr-Zuie 4.165 km cest in pride na 1 km ce-približno 3.677 Din materialnih m ‘479 osebnih izdatkov. Da bi lažje nosi-a to breme za ceste, je ustvarila pose-bon cestni fond. v katerega se bo ste-
kala mimo takse na motorna vozila, prispevka avtobusnih podjetnikov in previ-ška trošarine na bencin, tudi 5% nadomestna doklada m odkupnina osebnega dela uradništva. Najvažnejša nadaljnja postavka v banovinskem proračunu so izdatki za bolnišnice in zdravstveno služ bo na deželi. Precejšen odstotek zavzemajo tudi izdatki za pospeševanje kmetij stva. Da se povečajo sredstva za pospeševanje poljedelstva, se je uvedla taksa za prenos lastništva živine, ki se bo stekala v poseben kmetijski fond. Na prosveto odpade v banovinskem proračunu nekaj nad 7%. Ogromne pa so naloge banovine tudi na področju socialne politike. Preskromna sredstva rednega pro računa so banovini onemogočila večjo akcijo in je zaradi tega uvedla bednost-ni sklad.
Osebni izdatki v novem banovinskem proračunu so predvideni na okroglo 20 odstotkov. Prejemki banovinskega uradništva so izenačeni s prejemki državnih uradnikov. V državnem proračunu pa so predvideni.osebni izdatki nad 50%.
Dohodki, s katerimi krije banovina svo ie izdatke, pa so zelo utesnjeni. Država je s-koro vse davčne vire rezervirala za sebe. Da je proračun uravnovešen, pripomore mnogo k temu ekonomična izraba razpoložljivih sredstev in pa plodo-nosno poslovanje nekaterih banovinskih zavodov in ustanov. Od banovinskih dav
ščin so na prvem mestu doklade k direkt n im davkom. Ker pa hoče banska uprava pomagati preobremenjenim občinam, ki imajo nad 100% doklade, in okrajnim cestnim odborom, ki imajo nad 15% doklade, je v novem proračunu predvideno znižanje doklad za 15%, kar znači pri celotni obremenitvi približno 12 milijonov dinarjev. Da bi banovina krila ta primanjkljaj, je iskala novega vira v povišanju pri pravno prometnih davkih, ki se skrivajo pod imenom raznih taks. Komasacija občin, ki je bila izvršena preteklo leto, je ugodno vplivala na banovinsko in občinsko gospodarstvo. Povprečni nivo občinskih doklad se je po komasaciji nekoliko znižal.
Pri proračunski razpravi se je nato javilo k besedi več banovinskih svetovalcev. Pri razpravi o posameznih poglavjih proračuna je poročal načelnik dr. Pfeifer. Število banovinskih uslužbencev zna ša 1351, število državnih uslužbencev pri banski upravi ter niej podrejenih uradih in ustanovah pa 1787. Na račun bed-nostnega fonda je začasno nameščenih 606 uslužbencev. O elektrifikaciji banovine je poročal inž. Reueh. Po njegovem poročilu je bila dopoldanska seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne. Na dnevnem redu je bila živahna razprava o elektrifikaciji in se je k besedi oglasilo ''reč banovinskih svetovalcev. Na predlog svetovalcev se je zvišala postavka za elektrifikacijo od 1 milijona na 1 milijon 600.000 Din. Po končani razpravi je bila nekaj pred 19. uro zaključena popoldanska seja. Zasedanje pa se je nadaljevalo včeraj dopoldne ob po! 10. uri.
pojedel
Stran 3.
Prvi kaznjenec:
Lepo si pazil ti idiot. Zakaj nisi za-kasljal, ko si slišal, da prihaja paznik.
Drugi kaznjenec:
Nisem mogel, ker sem ravno
bonbon.
PROIZVOD „UNION“ ZAGREB
Vel ki kazenski senat
UBOJ NA VELKI. GRAJFONER OBSO JEN NA 8 LET TEŽKE JEČE.
Danes dopoldne se je zagovarjal pred sta si prižigal? cigarete in je dalo to po-
dal, da ni imel nainena usmrtiti Horvata in da je bil le zgolj nesrečen primer. Zaslišane so bile 3 priče in sta njegov brat in svakinja za njega ugodno izpovedala, glavna priča, Kramberger, pa ga je zelo obtoževala. Značilno je, da je obtoženi Anton Grajfoner bil leta 1926. že pred poroto, ker je bil osumljen nekega umora. zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil oproščen. Po kratkem posvetovanju je veliki kazenski senat, ki mu je predsedoval okrožni sodnik g. Lenart, prised-niki pa so bili okrožni sodniki: gg. dr. Tombak, Zemljič, dr. Kotnik in Kolšek, spoznal za krivega po § 178/11 in ga obsodil na 8 let težke ječe ter trajno izgub.) častnih državljanskih pravic. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik, obtoženca pa je branil odvetnik g. dr. Lasič, ki bo zoper razsodbo vložil priziv in revizijo.	________
Zvest pes.
»Moj pes je neverjetno zvest. Že tridesetkrat mi je ušel in tridesetkrat se je zopet vrnil.«
velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 32-letni pristavnik Tone Grajfoner iz Selnice ob Muri, obtožen, da je lani v decembru usmrtil Ivana Horvata na ta način, da mu je z žepnim nožem prerezal na vratu žilo odvodnico in je Horvat izkrvavel in umrl.
Iz obtožnice posnemamo, da se je obtoženi Grajfoner podal dva dni pred lanskim Božičem k svojemu bratu Ivanu na Ščavnico in ga prosil, naj bi m>u prišel kolinit. Brat se je odzval njegovi prošnji in vzel s seboj tudi svojo ženo Marijo. Skupno so se vsi trije odpravili na pot in se s potjo oglasili tudi pri očetu Grajfonerja na Velki, ki jih je pogostil s pijačo..
Bil je že mrak, ko so se poslovili in odšli po dolinici skozi Plodešnico. Tu so srečali nekega Franca Krambergerja in njegovega prijatelja Franca Horvata, ki sta bila namenjena na obisk k prijatelju Francu Roju. Kramberger in Horvat
vod, da je obtoženec nagovoril oba neznanca. Beseda je dala besedo in ker je bil obtoženi Grajfoner pijan, je nastal prepir, v katerem je segel po nožu in ga brez pravega povoda zasadil nesrečnemu Horvatu v vrat. Brat Ivan in svakinja Marija sta ga skušala pomiriti, toda zaman. Tone Grajfoner je storil kar je storil in vsi trije so nadaljevali pot. Horvat pa je obležal na tleh v mlaki krvi in umrl.
Pri zaslišanju na okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu je priznal, da je zaklal Horvata in navedel tudi vzrok, ki pa je naravnost malenkosten. Navedel je, da je Horvat dvakrat kihnil in da je to smatral kot izzivanje ter ga je hotel kaznovati. Ni pa imel namena usmrtiti ga in se je to zgodilo le po nesrečnem naključju. Preiskovalnemu sodniku v Mariboru pa je pripovedoval, da je storil dejanje, ki mu ga očita obtožnica, v silobranu.
Tudi pri današnji razpravi je izpove-
V šoli.
»Povej nam, kje sta bila zgrajena dv-2 grška hrama, ki so o njima govorili?«
»Eden v Sparti . . .«
»A drugi?«
»Drugi v Slaviji.«
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Prvi dan žrebanja V. razreda, 29. kola, dne 5. februarja so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din 40.000 58689: — Din 20.000 12125 73506 — Din 10.000 3857 21152 25735 33111 48390 52531 54586 6933 71711 79819 81842:	Din
8000 149 12673 17932 21511 41451 57063 59812 63477 69025 69181 70364 80064 S1140 88311 93.341 93876 95735 97084 98966; Dir. 6000 995 6143 6650 11011 19603 37692 46825 59562 70309 83001 88352;	— Din 5000 .369 20109
22639 25851	29747	42936	51976	53452	55474
55677 59156	64387	71288	724.32	72665	77100
84359 84407 97129 94269 97811 98051:	- Din
3000 1498 4960 5279 16102 17320 18111 18204 28109 29146	29560	37433	38210	44313	50623
56788 54156	62280	68718.	71627	72920	75013
79124 81838 86682 98978; — Din 2000 242 540 39953 40451	49644	56482	56598	66589	65992
68287 79153	79243	79267	83759	85415	85476
99755.
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. ,
Ferdo Karis:	13
Spomini Sz narodnega to sokolskega življenja
Ta poulična pesem se je ohranila še '^oraj dvajset let pozneje, ko so se odi-®favali dogodki, ki sem jih prej opisoval.
Ustanovitelj in predsednik »Delavskega Podpornega društva« v Trstu je bil binogo spoštovani in zelo priljubljeni g. fr°f. Matko Mandič. Mandič je bil du-f°ven in profesor brez vsake javne služ-Jo si je zaigral kot odločno nastopači narodnjak. »Pa je meni lažje kot pb>. dragi Ferdo,« mi je nekoč rekel, Naz lahko rečem kar hočem županu, najstniku, pa magari cesarju v brk, česar 1 ne moreš.« Mandič je bil urednik »Na-c Sloge« in so mu naši škofje dovolili, a Je bral pri sv. Antonu Novemu vsak ■j?” 'našo, za katere je dobival po 1 gld. ako in s tajnimi podporami svojih pri-T; jev, imenujem le njegovega brata Javnika dr. Franjo Mandiča, kjer je l>r»	°k	ncdeljah in praznikih zelo
§WZn° sPrejet KOst’ dr- Dinka Vitežiča, ProfC’c' duhovne, ter dr. Laginjo, in n' pin^’ča, brata doktorja Trinajstiča ^ r-, ki se jih pa ne spominjam po Ime-’ -se je preživljal.
v.Maudič je bil izboren pisatelj in njego-nki so vžigali. Bil pa je tudi ljud-
ski govornik prve vrste. Nekoč se je okoličanom zgodila velika krivica in ljudje so ga vabili v okolico, da jim o tem poroča. Bil sem na nekem takein sestanku v Pogorelčevi gostilni pri »Šanci«, na potu proti Proseku. Ko je Mandič, ta krasna, zdrava in simpatična oseba vstal, ni bilo ploskanja in kričanja ne konca ne kraja, le ko je mogočno udaril s svojo vitežko roko po mizi, je rastal mir. Pričel je mirno in ljubeznivo govoriti z »dragimi prijatelji«. Govoril je % ure a nikdo bi vsega tega ne povedal v dveh urah. Kakor olje na ognju so njegove besede vžigale srca naših okoličanov, hrup in vpitje je prišlo do vrhunca. Nekdo iz Trsta mu je rekel, naj bolj pomirljivo govori, sicer se bo šlo ljudstvo v mesto maščevat. Ker je Mandič omenil tudi navzoče orožnike (bili so štirje, dva v dvorani, dva pred hišo), je »to pot« »kapovilla« (občinski predstojnik) zelo pametno stopil iz dvorane, peljal o-rožnikc v spalnico gostilničarja ter jim svetoval, naj izginejo, sicer bo kri tekla. Prevdarni poveljnik je rekel, da ne smejo izginiti, pač pa bodo zaprti čakali, dokler se ljudstvo ne razide. Matku sem domov grede rekel, da je tako vžgal, če bi s svojo gorjačo zahteval, da udarimo na Trst, bi vse za njim drevelo in jaz •tudi.
Dr. Franjo Mandič (brat Matkov), je bil prav tako goreč Slovan, a bil je državni sanitetni zdravnik, in tudi ne bi
bil prenesel razburljivosti, ker je bil zelo fin, mehak človek, vedno eleganten, v sivi salonski obleki in s svetlo sivim cilindrom. Slikati se ni dal nikdar, ker so ga italijanski listi neštetokrat smešili, kar je bilo njemu v veliko zabavo. Kakšen mož je bil to, naj povem, da je študira! na Dunaju in stanoval pri neki vdovi s hčerko, ki se je vanj zaljubila; pove dala mu je to že pred njegovim odhodom z Dunaja, a on ji je odgovoril, da jo ima tudi rad, a bo poročil samo Slovanko, ki mu bo vzgajala otroke v slovanskem duhu. Ona pa mu je zagotovila, da se hoče naučiti njegovega jezika in postati Slovanka z vso svojo dušo. Dr. Mandič ji je verjel, ji dal knjige, in pričel se je pouk v največje veselje prelepega vspe-ha. Poročila sta se. Gospe nisem poznal. Kar mi pride na pošti neki dan v roke vozni list z odpošiljateljem Mandičem. Pozovem stranko, da se javi in pove če plača ali ne plača poštnino. Javi se elegantna, lepa gospa, ki jo po slovenski vprašam, če plača. Odgovorila mi je, zelo prijazno, da plača takoj. Med tem je tudi glasno opozorila svoja sinčka naj bodeta mirna. Predstavil sem se in vprašal, če je gospa Mandičeva. Veselo mi je potrdila in rekla, da me po imenu že dobro pozna ter me je povabila na čaj in jaz sem se temu vabilu tudi z veseljem odzval. Kaj pa naši slovenski možje, znajo njih nemške žene po IH. letih kaj je »bob«?
Dr. Matko Laginja, pozneje ban v Zagrebu, je bil zelo hladnokrven in je izborno poznal in govoril italijanski jezik. Ko ga je nekoč rjoveče žalil neki italijanski poslanec v deželem zboru v Poreču. ga je predsednik pozval, da se še opraviči. Dr. Laginja 11111 je odgovoril, da na tako spakedrano italijanščino ne odgovori, ker je tudi ne razume, in če bi ga Dante slišal, bi se v grobu obrnil. Italijanski listi so seveda dr. Laginjo napadali, le res resni »Indipendente« mu je dal prav in liste ter deželni Hmr krepko okrcal.
Med našimi delavnimi Slovenci tedanjih let so bili, kolikor se jih šc spominjam, Koseski - Vesel, brzojavni kontrolor in pisatelj Cegnar ter pevci najboljšega kvarteta v Trstu; Žvanut, Haj-clrih, Vadnu in Bartcl. Ker so kot cvet divne vrtnice odpadati ti krasni glasovi, se je kvartet večkrat spreminjal, tako da je pri mojem končnem bivanju v Trstu leta 1892. obstojal iz Bunca, Bartla, prof. Maherja in Mušiča, ki pa nobeden ni dosegel višine prvih pevcev kvarteta. Agilni so pozneje bili dr. Tuma, dr. Janežič, brzojavni oficijal Jereb, prof. Gla-ser, Bartol, Kandolini in naši vrli dijaki Prunk, Sancin, dva Vodopivca, brata Škabar, Nabergoj (sin) in drugi, ki sem jih pa res pozabil, kar se po tolikih letih lahko »godi.
(Se bo nadabevato.)
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra.
V Mariboru, dne 6. II. 5935.
Z 3HSnSJBKrfflM9HnW»B*»
AJphonse Da»fde<:
GBEH Z.E1SE
Od kod to prezgodnje izkustvo, ta gnus pred vsem in ti boji, ki jih čutim celo do konic svojih prstov? Je to nekaj skupnega moji generaciji, vsem nam, ki nas imenujejo »otroke osvojitev«, ker .smo rojeni v letu vojne in invazije, ali pa je to prirojeno samo moji rodbini, tem starim tlom, ki so jih prečeste srečne žetve izčrpale in potrebujejo sedaj počitka?
Ženske in ladje so bile zame vedno edi na zabava, vredna želja, zato si jih tudi najprej v polni meri privoščim. Doslej sem kot mornar in ljubimec na kratkih progah šele delal poizkuse: tokrat bo oa moja vožnja dolga, in ako Vas, moj dr.i-gi Wilkie, moje notranje življenje zanima, obljubljam, da bom pisal samo za Vas iskren dnevnik ali ladijsko knjigo o potovanjih in pustolovščinah moje duše, ki jo je moj oče general, vojvoda — je že dolgo od takrat — imenoval temno in nevarno kakor močno bitko.
Charles.
III.
Ko se je Richard onesvestil, so ga pre nesli v njegovo sobo. Kakor vse sobe te stavbe, je imela tudi ta okna tik nad vc-
ko in razgled na v Corbeil vodečo cesto, ki je bila ena najlepših na Seine-et-Oise. Po tej cesti je šel pred pet in tridesetimi leti, nekega oktoberskega jutra 1. 1851., ko je nenadoma pričel rositi droben :u plah dež, gospod Fenigan, notar v Dra-veilu in posestnik v Uzellesu, s svojim sosedom z Grosbourga, starim vojvodo d’ Alcantaro, da sporoči občinskemu u-radu rojstvo svojega sina. Tisto jutro je prišel vojvoda čisto po naključju k svojemu notarju in smatral za svojo dolžnost, da ga obdaruje s tem izrazom simpatije; iti ta dolga hoja, ko je skromni podeželski notar šel pod istim dežnikom roko v roki s slavnim Napoleonovim vojščakom, je zapustila v analih Feniganove rodbine prav tako slaven spomin, kakor podpis velikega maršala v skromnem občinskem registru.
Mali Richard je prišel malo kesno r.a svet, in njegova mati je še dolgo po porodu bolehala. Vrsto let ni mogla zapustiti svojega naslanjača, in ker je živel oče vedno zdoma, v neprestanem delu, jc bil otrok bolnici edina zabava. Tako je rasel ob njej sam ko v samostanu, prisiljen že od mladosti k molku in sanja
renju, v sobi, kjer ga je mogel razvedriti samo pogled na veliko cesto, po kateri so prihajali in odhajali vozovi in vozički, ljudje in živali, pastirji, ovčarji in klateži. Tako je do podrobnosti spoznal to belo cesto, to živo panoramo, na kateri so njegove živahne, nemirne oči odkrile tisoč malenkosti, ki jih drugi še slutili niso. Cesta mu je bolje kazala ure kot solnčna na zidu. Poleti, ko je cestar Robin spravil svoj voziček v kratko senco pod zidom nad studencem, je otrok glasno pomislil: »Robin kosi, torej je ena ura«. In bilo .ie veselje videti tega človeka, kako je sedel kraj poti s svojima dvema otrokoma:	voziček	jim	je služil
za mizo; ko pa so pokosili, se je miza spremenila v naslanjač, dolg in malo trd, po katerem je cestar raztegnil svoje rde in prebavljal, med tem ko sta otročička spravljala kamenje na kupe, kakršne sta videla pri očetovem delu. Prav tako, ko so se ženske vračale od pranja, ali pa ko se je pod velika vrata sosednega posestva zgrnila živina in ko so se otroci vračali iz draveilske šole ter se pri studencu razhajali; Richard je po tem vedel, da je ura štiri... pet... šest.
Cesta pa je bila zanj mimo ure tudi koledar, ker je imela vsak dan v tednu poseben izraz. V ponedeljek je šel po njej dolg, nepregleden sprevod raztrganih beračev s palicami; vedno isti lačni, mršavi in zamazani obrazi, ki so priha-
SCuIiurne vesii
Zdravnik na razpotju
Komedija v petih dejanjih. Napisal Bernard S h a \v, preložil Oton Župančič, zrežiral in insceniral inž. arh. Bojan Stupica.
Ne vem. če je bila tokrat izbera najsrečnejša. Bernard S h a \v je slaven mož, njegova dela se igrajo po vsem svetu, a vsa le niso take umetnine, ki bi zgrabile zares močno že po stvari sami. Tisti, ki prevajajo in sestavljajo repertoarje, bi morali med najboljšim izbrati le najboljše. To bi moralo biti merilo za tuja dela; le pri domačih je drugače. — »Zdravnik na razpotju« je zanimiva stvar, a ne toliko dramatsko, kot idejno in ©bdelavno. Moč dela je zato v besedi, ne v dejanju, v misli, ne v dogodku. Potem pa komedija sploh ni komedija, prej tragedija. Komedijsko bistvo ji daje šele ideja.
Režiserjeva naloga že po tem ni lahka. Postavljen je pred težko vprašanje, kako naj stvar postavi na oder, da bo podčrtano tisto, kar je najvažnejše in ali naj komiko dvigne nad tragiko ali narobe. Važen je nadalje tudi tempo odigrava-rtja. Komedija ne ljubi dolgih pavz za razmišljanje, tragedija brez njih ne uspe. G. Stu pica je kot arhitekt dal »Zdravniku na razpotju« s svojo inscenacijo u-metniško posrečeno okolje, ki ni bilo realistično, režija pa je včasih uhajala na to področje. V splošnem dobri režiji, ki je znova potrdila talent ,g. Stupice, ki se lahko razvije še v režiserja zares vs-Irkifc kvalitet, pa ne morem docela odpustiti dveh grehov: prevelikega spoštovanja originala in prepočasnega tempa. Aiko bi bil režiser nekatere (vsaj nekatere) manj pomembne stavke in odstavke črtal in dal odigravanju komedije Hitrejši tempo, bi bila igra le precej pridobila. N. pr. samo umiranje slikarja v četrtem dejanju!
Močan plus predstave je pa vsekakor izvrstna karakterna igra večine nastopajočih. Reči moram, da sem bil vsaj mestoma posameznih kreacij kar odkritosrčno vesel. Sir Colenso Ridgeon g. VI. Skrbinška je bil močan v vsej svoji pojavi, le včasih bi bil moral u-f*rati urnejši tempo. Klasičen tip je ustva ril po maski, igri in besedi g. M. Fu-r i j a n iz sira Patricka C n 11 e n a. G. D. Gorinšek je izoblikoval dr. Cutlerja Walpolea v svojo gotovo najboljšo dosedanjo kreacijo, ki ga postavlja na mali med naše prve. V dosledno zgrajenem ir, Blenkinsopu je pokazal gosp. Pavle Ko Vic znova svojo igralsko silo, samo v hoji s? preveč ponavlja. Dobro sc je pa v ostaj> zdravniško družbo uvršča! tudi g. E. Grom kot sir Ralph Bloom-iiekl Benmngton, ob židovsko posreče-
nem dr. Lconyju Schutzmacherju gosp. Rada N a k r s t a.
G. B. Stupica je moral oživljati lik sha\vovsko svojevrstnega slikarja Louisa Dubedata, ki ga jc avtor postavil kot nasprotje siru Ridgeonu in njegovi družbi, sploh povprečnemu tipu meščana in njegove zlikane morale. Ta naloga ni bila lahka, a g. Stupica jo je rešil posrečeno in pokazal, da je talentiran igralec, dasi bi se dal Dubedat pojmovati morda tudi drugače, vsaj v detajlih. Ob njem ie živela življenje tega drugega kroga ga. S. Severjeva kot slikarjeva ženaJenm-fer in ga dvigala s svojo močno kreacijo. Svojo igralsko moč je izpričala zlasti v nekaterih izvrstnih scenah. V kratki ulo-gi Tinwellove je bila gdč. E. Starce-v a izvrstna sobarica. G. F. Blaž je u-podobil reporterja, ki po zunanjosti ni bil Anglež. (Deloma je to tudi krivda avtorja, ki je z novinarji skregan in seje hotel tudi tu znesti nad njimi, se mu pa s tako bedasto kreaturo ni posrečilo, ker takih novinarjev, ki ne bi vedeli kaj je tuberkui, ni nikjer na svetu, najmanj pa v tisti Angliji, kjer je novinarstvo na višku.) G. Fdo V e r d o n i k je odigral Ridgeonovega asistenta in tajnika, ga. D ragu t i n o v iče v a je pa upodobila Ridgeonovo gospodinjo Emmy z vso izrazito karakterizacijo.	-r.
Spori:
Nastop težkoatletov SK Svobode, Maribor v fc-Muju
Dne 2. t. m. so nastopili v dvorani »Svobode« v Panonski ulici mariborski Svobodaši z nekaterimi svojimi atleti v rokoborbi in boksu. Prireditev jc dokazala, da tudi v Ptuju ne manjka zanimanja za to športno panogo, — dvorana je bila nabito polna, — in bo gotovo nov podžig za nadaljnje uspešno delovanj.’. Rokoborba: bantam: Kolmančič v lepem stilu zmagal nad Veberjetn v -l. minuti; perolahka: Lepenik je kot boiiši tehnik zmagal nad Omanom v 5. minuti: lahka: Platovšek jc zmagal v 3. min. nad Ranerjem; \velter: Cokan I. in Geršak II. po 15. min. remis. Kemperle in Kramberger po 15. min. remis. Vsi štirje so se izkazali kot izborni tehniki in nam še mnogo obetajo. Poltežka: Geršak I. znia gal v 9. minuti nad Cokanom II; težka: Stane (104 kg) je zmagal v lepem stilu v 4. min. nad Markežem 108 kg in Geršak I. nad Stanetom v 6. minuti. Boks: lahka kategorija: Senekovič je zmaga! po točkah nad Gojznikom po 3 rundah; srednja: Štrukel je zmagal po 5. rundah nad Kaiserjem po točkah; Senekovič pa je Kaiserja II. pognal v kozji rog in se mu je moral i ta vdati že v 3. rundi; poltežka; Loviščak (»Carnera«) zmagal
v sigurnem stilu nad Ipavcem v 5. rundi po točkah. Tudi boksaška ekipa nam predstavlja same mlade nadebudne atlete, ki pod trdo roko trenerja g.Struklja lepo napredujejo. Vse borbe je sodil mladi in agilni načelnik sekcije g. Rottmann ml.
Mariborčani na mednarodnem turnirju za prvenstvo Avstrije v table tenisu.
Od 1. do 3. t. m. se je vršil v Gradcu velik table-tenis turnir, na katerem so sodelovali tudi igralci ISSK Maribora, ki so dosegli nadvse lepe uspehe. V junior-ski kategoriji je izšel kot zmagovalec Senekovič (ISSK Maribor) ter si priboril lep pokal in naslov avstrijskega mednarodnega juniorskega prvaka. (V tej disciplini je tekmovalo nad ICO igralcev.) V kategoriji novincev se je plasiral na prvem mestu Senekovič (ISSK Maribor), na drugem mestu pa Korenčan (ISSK Ma ribor). V handicapneni tekmovanju je zmagal zopet Senekovič (ISSK Maribor) ter si osvojil krasen pokal. V subjunior-.ski kategoriji je zasedel drugo mesto Korenčan (ISSK Maribor) pred Kasper-jem (Dunaj). V igrah gospodje v dvoje sta zasedla Senekovič-Korenčan (ISSK Maribor) tretje mesto. Z veseljem opažamo, da so začeli že enkrat tudi mariborski igralci malo pogosteje posečati turnirje in se z njimi izpopolnjevati. Želeti bi bilo, da bi se tudi mariborski klubi začeli malo bolj zanimati za to športno panogo ter pozdravljamo ta prvi velik uspeh, ki ga je dosegel ISSK Maribor celo v tujini.
Pfuj
Mariborsko gledališče gostuje v ponedeljek 11. tm. v Ptuju. Po več letih bo to prvo gostovanje Narodnega gledališča iz
jali do velikih vrat gospe Clementove in tam prejemali od svoje dobrotnice vsak po dva sousa in kos kruha. V soboto so šli mimo poročni sprevodi PO navadah stare Francije: na čelu družbe goslar, poskakujoč in vznemirjajoč vso vas s svojim škripanjem. Za njim nevesta v belini, rdeča in oznojena pod oranžnim cvetjem ter ženin, ki je ha svoji črni svileni obleki zbiral ves pregreti prah s ceste. Za njim so se vrstili ostali svatje, dva pa dva: ženske, ohole in z vlečkami svojih dolgih šalov ter moški, mahajoči z rokami in malo zmedeni, ker se morajo v delavniku kazati tako svečano oblečeni. Vsak torek in četrtek, ob priliki velikih sejmov v Corbeilu, so sle mimo črede goveda, in tuji trgovci so se s svojimi vozi ustavljali pred gradičem. ua se lotijo svoje trgovine. Ob nedeljah poleti so pevska društva z godbo nosila mimo svoje zastave, ki so se lesketale od kolajn, dočirn so gasilci prirejali vaje in parade. Jesen je pa pripeljala po cesti vojaške čete na pohodu, z vrstami topov, od katerih so se tresle hiše. dočim so se okoli vodnjaka gnetli spo-teni vojaki trudeč se priti do vode kljub divjemu kriku majorjev. Druge krati so pa velike lovske kočije privažale v gozd tik pod. cesto goste s sosednih gradov, Grosbourga, La Grangea, Merglisa, in se je nova oprema kočijažev ter konj vsa lesketala v svetlem solncu.
Maribora ter bo zanimanje zanj gotovo izredno veliko. Uprizore češko veseloigro »Okence«, eno najuspelejših veseloiger mariborskega repertoarja. Nastopijo Zakrajškova, Barbičeva, J. Kovič, Nakrst, P. Kovič, Grom, Blaž, Fu-rijan in Gorinšek. Če bo obisk te predstave dober, bodo sledila v kratkem še druga gostovanja mariborskega gledališča. Rezervirajte vstopnice!
Smrt zaradi zastrupljenja krvi. Franc Hočevar, 46 let star viničar iz Velikega vrha pri Zavrču, se je pred kratkim zbodel v kazalec desne roke, ni pa posvečal poškodbi nikake važnosti, zato je nastopilo zastrupljenje krvi. Ko se je zastrup-Ijenje že zelo razvilo in se je poškodo-/ vani že zvijal v hudih bolečinah, so m spravili v ptujsko bolnišnico. Bilo pa je prepozno in mu vkljub zdravniški negi niso mogli rešiti življenja. V groznih mukah je za posledicami zastrupljenja umrl.
Policijske vesti. Po Ptuju sta se klatila 351etni Anton Lukan in 34-letni Ivan Mlakar, oba doma iz goriške okolice ter beračila in v poznih nočnih urah zapraV ljala naberačeni denar. Ker sta pri beračenju bila tudi nasilna, ju je policija ire* tirala ter kot brezposelna tujca izročil® sodišču.
Kino. V sredo 6. in v četrtek 7. t. m-obakrat ob 20. uri, se predvaja film »LjU* bimkanje«. V soboto 9. t. m. ob 20. ur* in v nedeljo 10. februarja ob 17. uri, 18.30 in 20.30 pa je na vrsti film »TM' ztn, kralj džungle«,
■	i	     ,	—*
Zakon s težavami.
»Obtoženec, zakaj pa ne živite s svoi^ ženo?«
»Kako naj živim z njo, ko me pa ne' prestano zapirate?«
Razno
OTVORITEV PEKARNE.
Naznanjam', da sem otvoril pekarno v Mariboru. Smetanova ul. štev. 51. Postregel bom svojim cenjenim odje-malccm z dobrim pecivom ter domačim kruhom. Sprejmem Uidi vajenca. Se priporočam Karl Gumze, pekovski mojster. __________ 485___________
NA DOBRO DOMAČO
lirano sprejmem več oseb. — Praprotu ikova ul. 17-1. Krčevina.	484
_ Posest ^
ENODRUŽINSKA HIŠ4
10 minut od Glavnega trga, z gospodarskim poslopjem, velikim sadonosuikom. travnikom, Din 90.000, Hipoteka Din 50.000, nobenih predplačil. Pisarna »Rapid«, Gosposka 28.	491
Prodam
PREMOG
suh, Dki 30.— 100 kg, drva, kolobarje, jabolka prodaja Po-stržiu, Pobrežje. Gosposvetska 56.	486
PRODAM
polovično emajlirano spalni*? poceni, pravzamem naroči'3 pod ugodnimi pogoii. Razbo(‘ Sek. Dravska ulica. &
Sobo odda
APNENI PRAH
za gnojenje vrtov in sadnega drevja oddaja Kmeijska družba, skladišče Maribor. Atc-lje. Tel. 20-83._______ ^f-,2
POHIŠTVO,
skoraj novo, kredenca za jedilnico, tridelna omara, navadne omare, knjižna omara, umivalnik z ogledalom, stoli, postelje z nočno omarico, vse; iz Irdega lesa, in razno drugo pohištvo sc radi selitve poceni proda. V plačilo se sprej mejo tudi hranilne knjižice.1 Prodaja se vrši v četrtek, dne 7. februarja od 14. ure naprej v Kamniški cesti 16/1.	489!
OPREMLJENO SOBO
separirano, oddam v nalc^j Vprašati Radvanjska cesta ^ 487
Službo iiie
GOSPODIČNA , -
s triletno pisarniško pra*5 ’ želi spremeniti mesto niške moči ali blagajničar*^ Naslov v upravi »Večeru^1 461	 ^
Kupujte svoje p®’ trebščine pri naši*1 Inserentih »	.
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribora