-7 fll\93* Ptotoafn* pfsAa** v Leto LXVH., št. 290 Ljubljana, ponedeljek 24* decembra 1934 Cena Din L- ""^J* dan popoldne, lsmema) nedelje in prmanlke. — InseratJ do 90 petit vrst 4 Din 2^, do 100 Trst * Din 2.50, od 100 do 800 Trst * Din 3.-, večji tnsermtl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenaki Narode valja massčno v Jugoslaviji Din 12.-, za inosematro Din 2S.-. Rokopisi se ne vračajo. UHJKDNIbTVO nt U1-BA¥NIST¥0 LJUBLIANA, SC 5 Podrntnteo: telefon at. 26. — CEUE podružnica npiais! Prt 44/L — NOTO sEESTO, L.jooi}ansfca celjsko arednlstmo: 9t i nssni ■vsrjeva unea 1« teieroc St. &A ulica X telefon it 190. — JESENICE, Ob kolodvoru iS, v LJubljani M. 10.231. Razgovori Simona v Parizu: Anglija podpira politiko Francije Med Francijo in Anglijo vlada popolno soglasje v vseh vprašanjih evropske politike - Anglija bo vsestransko podprla prizadevanja Francije za okrepitev miru Pariz, 24. decembra, r. O konferenci med Simonom, Lavalom in Flandi-nom, kjer se je razpravljalo o ureditvi avstrijskega garancijskega vprašanja v sporazum z Malo antanto, se izjavlja s poučene strani: Anglija lahko v tem vprašanju posreduje, kar pa bo storila le s pogojem, Če jo bosta Francija in Italija prosili za to. Ta trenutek pa še ni priscL Francoska diplomacija upa, da bo skupno z italijansko našla rešitev. — Anglija smatra, da je sporazum med Parizom, Beogradom in Rimom za ureditev garancijskega vprašanja ne- John Simon angleški zunanji minister obhodno potreben. Izgledi zanj so sedaj zaradi novega kurza v Beogradu postali boljši. Po francoskem naziranju naj bi pogodba med Francijo, Italijo in Malo antanto uredila najprej varnost srednje Evrope, nato pa naj bi vzhodno - evropska pogodba omogočila pritegnitev Nemčije in Rusije v varnostni sistem. Oborožitveno vprašanje z Nemčijo (omejitev oboroževanja in ustanovitev mednarodne kontrole) bo ostak) pridržano ženevski konferenci. Angleški predlogi se od francoskega nazira-nja razlikujejo po tem, da smatra londonska vlada potratek Nemčije v I>ru-štvo narodov in na razo roži t veno konferenco kot zanesljivo sredstvo, da bi se pogajanja lahko vršila v cim manj napetem ozračju. Angleško - francoski razgovori se bodo nadaljevali po praznikih, in sicer v glavnem zato, da se doseže sporazum med Londonom in Parizom pred pričetkom nemško-fran-coskih pogajanj. Pariz, 24. decembra r. »Tempsc priob-čuje nekaj misli o včerajšnjem sestanku med angleškim zunanjim ministrom Simo- Oblaki nad Nemčijo Po saarskem plebiscitu pričakujejo borbo med hiti« jevci in nacioftalci, za katerim stoji nemška vojska Pariz, 24. decembra. AA. Listi objavljajo poročila in vesti, ki krožijo po Nemčiji. Vprašujejo se, kakšni utegnejo biti nagibi, da je nemška vlada dala vojaško zastražiti vojno ministrstvo ki da zdaj vnovič čisti nacionalno socialistično stranko. »Journal« se vprašuje, kakšna naj bo tista Fistina, zaradi katere zdaj oblasti izprašujejo jetnike. A U gre morda za slovečo oporoko nacionalno socialističnega voditelja Karela Ernsta o požigu nemškega državnega zbora? Kakor znano, spada Ernst med ustreljence od 30. iuniia. »iMatin« pravi, da se nemški politični krogi vprašujejo, kaj bo po 13. januar- ja. Ali pride po tem roku do odločilnega dejanja proti protestantski opoziciji? Na dnevnem redu bo tudi reorganizacija SS, k} naj zmanjša vpliv ki moč te ustanove. Zanimivo je. da nemški ministri niso zapustili Berlina, čeprav so božični prazniki Vse kaže, da bodo zdaj v Berlinu storili odtočime sklepe. »Figaro« je tudi mnenja, da bomo po 13. januarju prisostvovali končni bitki med nemškimi nacionalisti ki nacionalnimi socialisti. Zmagali bodo po vsej priliki nacionalisti. Nacionalni socializem bo moral likvidirati. Nemška državna bramba bo premagala nacionalni socializem in mu odvzela še preostale zadate postojanke. Avstrijski režim popušča Božična pomilostitev socialističnih in Hitlerjevskjh revolucionarjev ima politično ozadje Dunaj, 23. decemb. w. Za božične praznike je bilo t smislu od vlade pričetega pomirj€>nja izpuščeno na svobodo veliko število ljudi, ki so bili zaradi političnih deliktov v zvezi s februarskim in julijskim prevratom kaznovani ali internirani V zvezi s februarskim uporom policijsko kaznovanih ali v taborišču v W611ersdor-fu interniranih 2572 oseb je bilo z malimi izjemami že izpuščenih na svobodo. Do konca tedna bo ostalo v taborišču v W61-lersdorfu samo še 64 socialnih demokratov in 90 komunistov, ki so bili vsi aretirani ali internirani šele po februarskih dogodkih. Zaradi udeležbe pri julijskem prevratu so upravne oblasti kaznovale odnosno internirale 5609 ljudi. Izmed teh jih je bilo izpuščenih na svobodo že 4800. Thtnaj. 24. decembra. AA. Korbiro poroča: V smislu politike, ki naj pomiri strasti in ublaži notranje politične razmere, je avstrijska vlada milostnim potom ustavila nadaljnji sodni postopek proti 2000 osebam, ki so sodelovale v februarski socialistični revoluciji. Gre za osebe, ki tedaj niso nastopale kot kolovodje. Pričakujejo, da bodo prihodnje dni ustavili sodni postopek še proti tisoč osebam, zapletenim v februarske dogodke. Te pomilostitve ne spadajo k rednim in običajnim božičnim pomilostitvam, ki jih bodo letos deležne tudi neke skupine političnih krivcev. Semkaj spadajo tudi take osebe, ki so bile že obsojene in ki so v zaporih Število redno pomilošcenih oseb bo dvakrat večje kakor druga leta. Semkaj bodo spadali tudi težji politični krivci. Ta božična pomilostitev bo obsegala 300 obsojencev. Od teh je 170 političnih in 93 oseb takih, ki so sodelovali v februarski vstaji. Med pomiloščenimi so tudi nacionalni socialisti. Dunaj, 24. decembra AA. Na Zgornjem Avstrijskem so odkrili tajno narodno so- cialistično organizacijo. Policijske oblasti so že meseca oktobra zalotile v neki gostilni več ljudi na tajnem narodno-sociali-stičnem sestanku. V preiskavi proti areti-rancem so prišla na dan razna odkritja o tajni narodno-socialistični organizaciji na Zgornjem Avstrijskem. Med drugim so odkrili tajno skladišče orožja v Stevru i* dognali, da so zgornjeavstrijski narodni socialisti dobivali od zunaj zelo velike subvencije. Tudi so ugotovili, da je na Zgornjem Avstrijskem obstojala zelo razširjena skrivna organizacija napadalnih oddelkov, ki je imela redno poročevalsko in kurirsko službo. Nadalje je preiskava odkrila skrivne štabe napadalnih oddelkov t Wellsn, Esterdingu, G-mundnu in drugih krajih na Zgornjem Avstrijskem. Oblasti so zasegle mnogo propagandnega in drugega gradiva. Doslej so izvršili mnogo tri smrtne obsodbe v Građen Gradec. 24. decembra. A A. Tukajšnje sodišče je obsodilo na smrt na vešalih tri narodne socialiste, ki so izvršili več atentatov z razstrelivom. Štirje soudeleženci so obsojeni na kazni od 6 do 10 let. Romunija in Francija Bukarešfa, 34. decembra. AA. »A-deve-rul« je objavil posebno številko, posvečeno Franciji in odnošajem med njo in Rumu-nijo. Številka ima 60 strani. Publikacija prinaša številne prispevke uglednih francoskih politikov rn drugih francoskih osebnosti. Prav tako sodelujejo tudi mnogi rumunski politiki, književniki, znanstveniki, gospodarstveniki itd., ki povdarjaio, da jc prijateljstvo med Francijo in Rumunijo globoko in neomajno. nom in Lavalom. List ugotavlja, da ni nobenega globljega nasprotja med francoskim in angleškim stališčem o temeljnih evropskih vprašanjih. Prijateljski posveti se kvečjemu nanašajo na metode m na Pierre Laval francoski zunanji minister Na vsak način pa obstoja med obema vladama taksno medsebojno zaupanje m volja do sodelovanja, da so protislovja v sklepih nemogoča. Sodelovanje med Francijo m Anglijo je dejstvo, ki z njim mora računati ves politični rasvoj v Evropi, zato apada včerajšnji obisk Simona na Quai d*Orsayu logično k povsem normalnim izrazom iafcraaeaja soglasja v korist politike miru. Iz tega sledi, da se odgovorni ministri obeh držav sestajajo pogosto k svojim rednim pomen-■osa. 24. decembra AA. V sooCnem komunikeju o razgovorih med angleškim zunanjim ministrom Simonom in francoskima državnikoma Flandinom ki prarvijo, da so proučili vsa odprta vprašanja in se med seboj obvestiti o svojih stališčih v teh vprašanjih. Laval povabljen v London 24. decembra. AA. »Ecbo de Parisc poroča, da je med razgovori na Qoai d* Orsayu angleški zunanji minister John Simon povabil francoskega zunanjega ministra Lavala in predsednika francoske vlade Flandina, naj prideta januarja meseca v London. Pokolj misijonarjev na japonskem otoku Štiri misionarje so ubili, moda dvanajstih ie ni znana Pariz, 24. decembra. AA. Današnji pobili Misijonarji so prebivali na otoka »Matin« objavlja vest iz Tokj»a o pofco-že več let in jm domačini nikoG niso Uu misijonarjev na otoka Amiamogo- vznemirjali. Štirje francoski misijonarji ma, ki lezi 1S0 milj južno od otoka Ki-so obiti Usoda dvanajstih drugih se ni jusiju. Poročilo o pokolju ie prispelo znana. Ni izključeno, da so se rešili z čez London. Domačini so neprjeakova- mak> jadrnico, no napadli krščanske misijonarje in flh novoletBeoglase^ (VOŠČILA) ZA NOVOLETNO ŠTEVILKO »SLOVENSKEGA NARODA« SPREJEMA UPRAVA NEPREKLICNO DO PETKA 28.tm.D0 6. URE ZVEČER Krvava justica GPU Vsi nasprotniki režima se izročajo rablju — Zinovj in Kamenjev morata v prognanstvv Pariz, 23. decembra č. Agencija >Tas* potrjuje vest, da sta bila aretirana bivša sovjetska komisarja Zinovjev ki Kamen jev, nadalje pa de bivši komisar Fedorov, Var-djan, Zalucki, Orsenjan, Bulak, jevdokimov in Kosein. Moskva, 24. decembra g. Danes se ofi-cieLno priznava, da sta bala Zinovjev ki Kamen jev v teku preiskave proti zarot* niski družbi skupno s 15 pristaši aretirana Se 16. decembra. Preiskava proti Zi-novjevu ki Kamenjevu ni dognala tako obremenilnega gradiva, da bi ju mogli postavita pred sodišče, tako da bosta prognana po administrativni poti. Ostali obtoženci so bili ie vsi obsojeni, po večini na smrt. Rusija in vzhodni pakt Ruski komentarji o Moskva, 24. decembra. Nedavno objavljeni dogovor, ki sta ga Laval in Litvinov sklenila v Ženevi, kakor tudi francoeko-ruski trgovinski dogovor, sta izzvala v listih živahne komentarje. >Izvestja< pravijo med drugim: Včeraj je bilo objavljeno besedilo protokola, ki sta ga 5. decembra podpisala Litvinov in Laval in ki je posvečen sodelovanju Rusije s Francijo v borbi aa utrditev miru z vzhodnim regionalnim paktom. Ta pakt. ki ga predlagata vladi Rusije in Francije, naj bi zajamči] medsebojno pomoč vseh vzhodno-evropskih držav v primeru, ee bi bila katera izmed njih napadena- Pakt naj bi obsegal Nemčijo, Poljsko. Sovjetsko unijo. Latiško. Litvo, Es?onskr in Češkoslovaško, katerim bi jamčil varnost in tako tudi utrditev miru v vzhodni Evropi ter bi obenem služil vsej Evroni. Interes Francije na tem paktu s« utemeljuje 8 prepričanjem francoske vlade, dogovoru s Francijo glede di-sodelovanja ki ga je izrazil zunanji minister v svojem govoru dne 15. novembra, da mora dovesti vojna v kateremkoli delu Evrope neizogibno do splošne vojne. Kakor znano, je zadela zaključite v regionalnega vzhodnega pakta na cdpor nekaterih držav, vendar pa zaradi tega borba za pakt še ni bila opuščena, kakor je razvidno in podpisanega protokola. Sele pred kratkim je zanikal Hitler v razgovoru, ki ga je 19. novembra objavil Patine, Nemčiji prisoja no tendenco, da hoče na zapadu Evrope osvojiti tuja ozemlja, obenem pa je dejal, da imajo »nekateri problemi na vzhodu, ki se tičejo naše vzhodne meje, drug značaj.« Po^»n tega razlikovanja se nikakor ne zmanjšuje z opozarjanjem na poljeko-nemški dogovor, ki dokazuje »pošteno voljo Nemčije za vzdrževanje dobrih od noša jev a sosedno velesilo.« Na vzhodu Evrope ne obstoja samo Poljska. Jutri more nemška diplomacija v izpremenjenih oko- ▼esefe, prijetne praznike mtrti žefhno vsem naročnikom, sotrudnl kom ki roserentom »Slovenskega Naroda«. lišoinah postaviti nasproten problem. Tako Francija kakor Sovjetska unija razumeta nevarnost take politike za splošni mir. Poizkus, da bi se uredili od noša j i v epem delu Evrope na stroške mirovnih interesov v drugem delu. se moie nakazati kot historična pot, ki vodi postopno do vojen z raznimi državami, ki ae druga za drugo proglase za historične nasprotnike. Objava francosko-ruskega protokola prinaša jasen položaj za vse- Gre predvsem, da se poglobi diplomatsko sodelovanje Francije s Sovjetsko unijo. Francoska in ruska vlada si prizadevata, da se izogneta vsaki kombinaciji, ki bi bila naperjena proti kateri drugi vladi. Nasprotno stremita za tem, da bi se organiziral mir v interesu vseh drznv in nudila drugim vladam, ki neprestano poudarjajo svojo voljo za zagotovitev mim, možnost, da to dokažejo a pristopom k vzhodnemu pakta, ki bi zboljfial odnosa js med vsemi državami vzhodne Evrope in odstranil enega izmed vzrokov yki ovirajo stvar miru v zapadni Evropi. >Pravda< opozarja na Hitlerjeve razgovore i zastopniki bivših francoskih bojevne-kov. Sporazum z Nemčijo je potreben m stremita *a njem Francija ter Rusija. Bolr šega jamstva, kakor je vzhodni pakt, pa na more biti. Vsi poizkusi, da bi se jamstvo mej na vzhodu ločilo od jamstva mej na za na da, se bodo ponesrečili ob rusko-rrasr coskem sodelovanju. Vsi oficiozni komentarji kažejo i izredno soglasnostjo, da se pred pristankom fiemčV je na vzhodni pakt ne bodo pričela nobena pogajanja z njo. Francoski bojevniki pridejo v Ljubljano 34. decembra. AA. ŠJe društvo vzbodMh bojovnJkov »PoJ-fas d* Ortant« se bo poklonio na rrorjn Magopokojnega kršila Aleksandra L Uedktftetta v Optencu, Člani društva odpotujejo iz Marselftea 29. decembra. Spotoma se nstarvvjo v LJubljani. V Oplenac prispelo 1. januarja. Na povratku v Francijo se francoski boje rut-ki irstavžjo v Zagrebu. Znižanje uradniških plac v Belgiji Bruselj, 31 decembra, r. Vlada jc sklonila zaradi štednje v proračunu znižati uradndštvu prejemke za 5 odstotkov in obenem zmanjšati tudi rodbinske doklade. Razen tega je vlada izdelala načrt za velika javna dela ,da bi na ta način čimbol* omejila brezposelnost. Španija brez prorač&na Madrid, 24. decembra, AA. Parlament je s poslednjim čitanjem sprejel predlog zakona, ki se ž njim podaljšuje veljavnost letošnjega proračuna za prvo tromesečje L 1935. Parlament je nato odložil zaradi božičnih praznikov seje do 8. januarja. Madrid, 34. decembra. AA. Predsednik vlade Lerroiuc je izjavil, da je prosvetni minister Vilakobos preklical ostavko. Novi spopadi na rusko-mandžurski meji London, 24. decembra, r. »HarbJn Times« poročajo: Pri sovjetski trdnjavi DunifrJi na vzhodni meji Madžufcuja Je prfšio v zadnjem času do hudih spopadov med sovjetskimi jn madzursklml četami. List pristavlja, da so čete Man-džukoja oblegale sovjetsko trdnjavo, utemeljuje pa to akcijo s tem, da je to trdnjavo Sovjetska Rusija namenoma zgradHa v območja Mandžukua. Sovjetska letala obletavajo mejo In pregledujejo ozemlje. Lepo božično darilo Madrid, 24. decembra, r. Žena bivšega katalonskega ministrskega predsednika Azane, ki je bil, kakor znano, po ponesrečenem uporu asetiran in je še vedno v zaporu, je v španski božični loteriji zadela glavni dobitek v višini 3 in pol milijona pezov. Nesreča angleške ropničarke London, 24. decembra AA. Iz Hong-kon-ga poročajo, da se je angleška topnicarka >Seamew« z 262 tonami severno od Ma-kava ponesrečila. Na pomoč so odhitele topniSarke >Robinc, >Olcala< m >Mouth< z vlačilcem. INOZEMSKE BORZE Curih, 24. decembra Pariz 20.3775, London 15.36«5, Newyork 308.75. Bruselj 72.25, Milan 36.41, Madrid 42.225. Amsterdam 308875. Berlm 134, Dunaj 57JO, Praga 1291 Varšava 5630, Bukarešta 3.05. Stran 2. »SLO¥SVSSI ■ AtODc dne 24. daoMMJM l3*r* (Roiična beseda Ljubljana, 24. septembra. Njega dni so praznovali Sloveni ob tem času povrate k, rojstvo solnca, ohranjevalca ter ustvarjalca vsega živ* ljenja na zemlji. Praznik povratka solnca je bil praznik optimizma, prt nik življenjske radosti, praznik l ter vera v pomlad in prerojen je. Z je pa božič samo praznik, ki gledaipq dandanes^ nanj otopelo^kot n& vsaki danji dan. Kot ni več nič resnično globljega v nas, tako ni tudi v naših praznikih. Prazniki niso več hiti dne* vi, da bi se človek ob njih lahko %o* vsem otrese!' moreče vsakdan josti,aa bi se lahko zamislil nad brezsmotcr= nostjo dandanašnjega pehanja ljudi za življenjem. Pač pa so prazniki — v^aj.^nehat erim ?z~\dnevi, da se ljudje še tipi j ločijo med seboj, da še zapfo đt&g' pretf"dcpgirrr 't^^e^poivečajor^ svojim telesnim blagrom. Še mnogo manj pomeni takšen praznik dandanes ljudem, lei ne morejo delali več nobene razlike med delavnikom in praznikom, ker šo jim vsi dnevi enako črni. In na te ljudi ne smemo pozabiti baš zdaj. Zato mora imeti človek posebno domišljijo, če pripisuje dandanes poseben, globlji pomen božičnim praznikom. Prejšnje čase so proglasili tudi božič za prazs nik miru. Zdaj fii se pa zdelo kot za* smeh, če bi praznovali mir, ko ga vsi tako zasmehujejo jj} ga mnogi celo istovetijo Z zlom, Mir lahko poveliku* /t&'Hg Z 4eq$ikpr~z -ra^urriom, <£andaaes /ar aa^fogika malodane greh, razum, pa Jlocineć. Zdaj je doba votlih besed, ki tem bolj grme, čim bolj so votle ter plehke. In Evropa kleči pred votlimi besedami ter moli, poveličuje, obtožuje božanstvo — surovo, nerazumno silo, slep nagon. Človeštva mora slu* žiti nekemu interesu in vsi mislimo, da- služimo temu ali onemu višjemu interesu, pa smo le v oklepu sil, -ki bi Jih naj priznal še razum kot svsto dogmo ter. hi posfal, odnosno ostal, človek večnp orodje namišljenega interesa, a .služil bi interesu, ki ga ne sme poznati. To je interes nasilja. V imenu nasilja skupine prorf sjcupini, naroda proti narodu, člo&šjfc proti člo\'eki: — ris/ ostane čIu\'efc%i&tr'—*~ razum pa ne sme iskati drugega izho* da, kot da mora ostati sožitje med narodi utopija, mir rta zemlji le eles meni poezije. In nasilje je dandanes zmagovito, nasilje je najvišja avtorU teta. Božična poezija lahko zaziblje lju* di v sen, v svet videzaT blestečih be* sed ter ponarejene godbe optimizma. Toda to je le kapljica zdravila za laj: sanje bolečin, da se po omanji zbudiš še-^jff bolestnejšt fgročici. CSpme poezije, lažnivega optimizma* slepilnih Češkim Sokolom .in--iajBcim smuskim savezom. . J ffaav'oj;- smucarstva je bil ogromen in počešem nacavpo je. da se. je močjjp občutil v vrstah naše široko razprostrte §pk piske organizacije, ker je tudi v njej prevladovala težnja po ude jstovanju-zunaj y prosti naravi. JZSS je podpiral to delo v vseh svojih podsavezih,- sodeloval je pri sestavljanju sokolskih smuŠkih tekmovalnih pravilnikov, sodeloval pri sokolskih smuŠkih tekmah ter podpiral po svj$i najboljši uvidevnosti razvoj smu carstva v sokolskih vrstah. Ves čas dogovora, ni prislp. do nifmanišega nesoglasja. " S^vez^ feokol^predstavlia v na*, državi sti^rtcpvno oreari^aciiojZaHelovadba: JZSS ehaJfo ik smučarstvo Sodelovarrje *ftbeh mora prinesti uspeha tistemu, ki ima raz-pt.emtna or^ranizariia za tpi^ndbo* V wozemstvu ?ra ne bi nihče priznal k^r ie krt tak voisan Sokol aH ni za Sokola enak položal. ko odbija sod^lovanip z edino kompetentno prgan|-zaciio za »»mučars^vo pr^o kntere ne xpo-j^ff ne^tvo df> stoi» č<»5ki Sokol enako izvpti vr-«t ^*»«ir*»fs» emiičar«k«»or« saveza ni utpmAii"W. temveč ie enako no^sranie v delokrog že obstoječe in mednarodno pri- znane organizacije, ki sa je avoj položaj ustvarila s tem, da je postavila temelj temu sportu v državi, da ga je razvila, da ga je izpopolnila in približala mednarodni stopnji, ne da bi ga komurkoli prevzela. Eno je gotovo. Ako bo ostalo pri ločenem delu," bo delo tudi v praksi ločeno, JZSS ne more preko lastne organizacije m postanejo zanj sokolska društva v smučanju prav isto kot katerakoli, ki niso člani JZSS. Savez je organ svojih članov, t- j. klubov, ako teh ni, tudi saveza ni. Zato ne more savez brez nadaljnjega priznati p^^mj., vsa^terta določila m pravice, kot Smatram da bi se dogovor, ki je pokazal v 4 letih rezultate složnega deta v po* pohiem r^^^^^^"*^^^^^^^p^^^^^^^ kor pa nenadna odpoved dogovora z istočasno posta^tvTJO "Toč^r"*prekq^ka,te13Jiv se ne more iti. Rezultat ločenega dela se bo pokazal, pokazal se bo tudi komu pa škodo, s|i ko-murkoTi, škodo "bo imelo Srajučarstvo Ko% tako," smučarstvo kot tjfti.. spori, ki naj se razvija v najmočnejši"*spbrt našega na* roda, ki njegovega reprezentanca v športnem svetu/ ; " ŠŽJČ Gorpč. Snega ni Novo mesto, 23. decembra-Tako se vprašuje staro in mlado. Ta preklicani sneg. ki se nikakor noče prikazati pred letošnjimi božičnimi prazniki,' dela še večje skrbi, kakor pa le rahlo napolnjena denarnica. Vse do danes smo upali fn deloma še upamo, da bo vendar.kaj belega padlo izpod neba, pa je vse zaman. Lejos o praznikih je bilo ipnogo meščanofc narpe-njenib na Gorjanceyrda tam' prežive v zimskem veselju s smučanjem nekaj lepih ur. Namestu snega pa je seveda samo plato, po po katerem vsakdo nerad bedi. Vsi oni, ki so pridno posečali Elanove gimnastične smučarske večere, so seveda najbolj razočarani-Medlem pa oživljajoč naš trp vedno znova priharjajoii Tekruti-diiaki, katerim je PaC vseeno, ali je snejr. aH je dež, samo da bo dama- ieter jinrnihče ne. syira zjutraj budnice. Prišlo je ie tudi neka i tujcev, ki zeie božičevati v našem mestu. Večerna promenad« j# zopet ofivela in vrše se vaine debate, tako na ^lae. — in pa seveda tudi strogo zaupne. Marsejski dogodki so še vedno ojedm^t živabne d^ljjat©« vendar pa se nadvss mogočno razvila podnevi in porič-£i debata o ženevski ob^^bi. o zadoščenju, ki smo ca prejeli - o -Madžarib z dolgim nosom, pa tudi o psinov^iši rekonstrukciji vlade Zlasti v kavarnah se vr^i ysa|c' ve-5ar živahen razgovor, pa bodisi nri l^vattP-pircih. ki tajcoteko? 2p]o trpe V-avuJejn, pp-s]Q. - zakaT naziti mor^jp nji svoje as^. za- ?wa53t»-*k:b*f^-iir obsafTl-^-• §vp'io veJ*»diplo-ojatsko in Dolitj^no n^dar?enos!»o vedejo Vnnptntimt; V«' nnvpfffl k«r bi "»©Tniln nB- . prartti nn nrw1usslstvo nov vtis. Tako so ' rplo >novVtff|ta1i«. da nam b» nrfsia v pri- j meru vojne celo Japonska na pomoč*. Debate se obidajoo zopet zaključijo s nor govorom o snegu in eventašilnih favoriub pri naših smuča rekih tekmah. Pravi koneo je seved^ po litrih pristnega trškogorca, ki prihaja na mizo v vsej deviški lepoti. Ljubljana se brj&kone s tem ne more ponašati-In_ ker ao/»aši meščani Še tudi dovolj pobožni, sojpdi že oklenili, kako botio praznovali sve£ večer in kakšna sredstva bodo vzeli, da ne bodo preveč >fajhtnjclji za» spani prihajali v frančiškansko cerkev, kjer bo bržkone tudi letos igral sokolski orkester. Naše Ppdgorke pa hodijo v trgovine pp žetrt kilograma sladkorja in rožičev. e Katerimi bodo napolnile potice- In po take Četrte jih hodi tudi v mestu veliko in tako - o» bo letošnji boži« praznoval ali v celih kilogramih ali v Četrt i nk a h ter ob ugibanju, ali bo. ali ne bo... Usodna zamenjava Ljubljana, 24. decembra. V davno pretekih letih, takrat vitka in prožna gospa Metka ni bila tako nervozna in kar jezovita kot sedaj. Veljala je celo za ljubeznivo pojavo o kateri so vedeli znanci in celo prijateljice povedati samo najlepše Stvari. ; __, _ Prisei pa je Čas, ko je postala gospa Meta čedalje bolj mrka in je sivino njene jeseni občutil ne samo bolehni mož. 6dtu- jila se je širokemu krogu znancev in ostajala samo doma v hiši. Vse to na nesrečo služkinj. t"e so^zatrepetale pod vsakim njenim pogledom. Za najmanjšo neprevidnost je sledil vihar in posledica je bila ta, da je Ančka, Micka ali Francka kakor ji je bilo pač ime, že čez uro ali dve pospravila svoje kovčege in odvihrala iz hiše v eno ali drugo posredovalnico za služkinje, kamor J5 "cez "sas priSla tudi" gospa Mela in sf^fžTfrala novo služkinjo. Nova služkinja je imela v hiSi mir" pred gospo' samo nekaj dni potem pa Jla spoznala vso strogost in pa še drUge "lastnosti T)reenergičTie gospodinje. Ce ni bilo drugače, se jo je debelušasta got-pa lotila kar dejansko in sicer z vsem, kar je imela pri roaahl1' **' Gospa Metka je čakala \e dni na obisk svoje brhke nečakinje Ivanke. V kuhinji se je to pot sukala postavna služkinja Pep-ca in pripravljala za obisk najboljše jedi. Gospa Metka pa je baš včeraj vstala z levo nogo in pričela' ze zjutraj brundati In se jeziti. Ko' se je s porekla najprvo s svojim bolehnim možem, ki 'se je ves ponižen skrival v kotu sobe, je odvihrala v kuhinjo. Tam se je lotila Pepce, ki je stala vsa rdeča ob štedilniku s katerega je puhtel vonj po deloma »£ pripravljenih dobrotah. V trenutku sta se razburili' in gospa Meta, ki je bila vsa razkačena, je le zopet poskušala na hitro opraviti s služkinjo in jo kaznovati na ta način, da ji je vrgla pod noge nekaj krožnikov. Iz previdnosti se je nato umaknila nazaj v sobo, Pepca pa se je zasukala na petah in odhitela 'v ■ svojo sobo. Kot bi mignil je pospravila svoje stvari in že je smuknila po stopnicah in- na ulico. Istočasno pa 'Je zavila v hišo pričakovana gospodična fh odšla v stanovanje. Zamenjala pa je vrata in se znašla x kuhinji Tam že je Odložila plašč" in klobuk in se ozrla protj oknu. V naslednjem hipu pa je nekaj prisopihalo pri vratih v kuhinjo. Nesrečna obiskovalka ni imela več (asa preprečiti Vataštrofo. Začula Je samo se pridušen stok, nato pa je plujsknil v obraz ih po obleki širok - pljašek vode. Prestrašena pečakinja je zakričala kot še nikoli videi pred seboj razjarjeno gospo Metko, svojo ljubeznivo teto, ki je srdito kričala fn se obenem opravičevala" na vse' pretege. Nečakinji pa je bilo težko razjolmačifi pomoto in šjf.vsa mokra je odšla. Gospa Me-tfia^cal^a na novo služkinjo, ki pa se ji bo njbrdT gbdilO'nekoliftO bolje.r.^* * V spomin Franju Repiču "t----Mariboti sredi decembra.- V torek popoldne so na podbreškem po-opališču položili k večnemu počitku g. ranja Repiča, direktorja Državne saobra-§jpe šole v Beogradu. Odšel je tja, odkoder ni več povratka, v najlepši moški dobi 54 let, sredi neumornega dela, ki mu je bilo vedno največja zabava in užitek njegovega življenja. Kot nacijonalist in zaveden Slovpppc je pred vojno stopil v službo bivših južnih Železnic. £aradi svoje pridnosti in sposob-osti je hitro napredoval, žal je s priččt-om svetovne vojne" ftidi on zašel med one nesrečneže, ki jih jc avstrijski režim ozna-•iTf p. v. ter moral okusiti tudi on vse one ^i^n njih službovala pd krajih, kier le vpliv tujcev se velik, zato je treba na teh me-%tni "zanesljivih" mož ^ato ie porabil vsako priliko, da ie pravilno vrgojil mlade rodove in povezal v nerazdružno celoto vse one Slovence, Hrvate in Srbe, ki so kot učenci o po- prihajali na to prvo jugoslovcnako železnic arako ^olo. Toda tudi Z vsem tem njegovim delom ni bž£ft še zdaleka izčrpana njegova ogromna energija. Lotil se je del pri snovanju ju-goslovenske železniške literature ter s članki in nasveti neumorno pomagal pri tem delu. Pri vsem tem pa je nadaljeval tudi študjia na univerzi ter v kratkem času končal filozofske nauke. - Največ ljubezni in dela pa je posvečal svoji šoli in svojim učencem ter se mu je posra$ik>, da je bila- ustanovljena skupna menza, v kateri so dijaki dobivali za m al denar dobro ter obilno brano, dočim so bili preje na ve za nf ha razne gostilne. Zamislil si je tudi skupni interflat, žaj~ga~W uTaltal. Koliko Simpatij jc užival blagi pokojnik med železničarji, zlasti pa med svojtmi učenci, je najlepše pokazal njegov pogreb. Krasnih šest vencev, ki so jih darovali samo absolventi te Soje, poleg mnogih dru-_ gih, so bili najlepše priznanje njegove popularnosti. Pogreba se je udeležila tudi četa "voja^ kov in vojaška godba, ki mu je kot rezervnemu oficirju izkazala zadnjo čast. Razen tega pa jc sodelovalo tudi železničarsko glasbeno društvo >Drava*r-z godbo in pevskim zborom, ki se je na lep način poslovilo od svojega tovariša. Ob odprtem grobu se je v imenu oblastnega odbora UJNJ^B ter absolventov državne saobraćajne šole, katerih lepo število je bilo pri pogrebu- navzočih, poslovil od pokojnega g. Kusar. ki je v krasnem govoru orisal UE^pokgjnega direktorja in mu zaklical poslednji slava. Bodi mu lahka zemlja našega obmejnega Maribora. J. K. Zaprisega obveznikov v Trbovljah V nedeljo 16. t. m. dop. se je zbralo na športnem igrišču SK Amaterja preko mož in fantov, ki so prisegli zvestobo vrhovnemu vojskovodji Nj. Vel. kralju Petru II. Žg ob 8. uri zjutraj so se pričeli zbirati pred Sokolskim domom in vhodi na igrišče obveznfki, ki so prihajali iz vseh krajev bližnje in daljnje okolice Trbovelj. Prišli so vojni obvezniki ne 1© iz trboveljske kotline, marveč tudi iz Zagorja, Hrastnika, Pola in še oddaljenejših pb-čfoi. Po prihodu dopoldajnskega vlaka je prikorakala s kolodvora "stekj^rska" godba iz Hrastnika z vojnimi obvezniki-delavci hrastniške steklarne, kmalu nato pa četa 39. pešpolka iz Celja. Kljub temu, da je ves dopoldne rosilo, proti opoldnevu pa začelo močno deževati, so množice vojn.ih Obveznikov disciplinirano vztrajale na mestu, dokler niso bili zadnji obvezniki izklicani. Svečan prisegi je prisostvoval kot zastopnik vojaške oblasti pomočnik komandanta 39. celjskega pešpolka, podpolkovnik g. Bojič. Na zbrane obveznike je imel domači župnik g. Gašparič lep, pa-trijotičen nagovor, ki je izzvenel v ljubezni in zvestobi do našega mladega kralja Nj. Vel. Petra IL in močne Jugoslavije, katere svetinje braniti je- dolžnost slehernega državljana. — Nato so obvezniki prisegli. Po zaprisegi je imel podpolkovnik g. Bojič na obveznike lep, ljubezni do kralja jn domovine prežet nagovor, v katerem je naglasil, da so se sovražniki našega naroda v svojih računih prevarili, kp so mislili, da bodo, če ubijejo telo viteškega kralja Aleksandra I. Zcdinitelja, ubili tudi njegovega duha, ki je le še bcflj učvrstil in utrdil nepremagljivo Jugoslavijo. Neprijatelji našega naroda in države niso mislili, da bodo s tem strašnim udarcem, ki so ga nam zadali, naš narod-te še krepkeje strnili v enotno nepremagljivo falango, ki se združuje okrog našega mladega kralja Petra II., kateremu ste danes tudi vi javno prisegli vojaško zvestobo in udanost. Protivniki našega naroda in države se tudi niso nadejali, da bodo s svojim gnusnim zločinom vzbudili vseoboo obsodbo in gnev vsega civiliziranega sveta in tudi niso premislili, da izidejo narodi iz takih m enakih težkih preizkušenj le še bolj složni, strnjeni in enotni in tako enoten se dviga tudi naš narod širom velike Jugoslavije ves prerojen v čvrsti volji, da izvršuje sveto poslednjo željo, ki jo je naš viteški kralj-njučenik umirajoč zapustil našemu narodu »Čuvajte Jugosla-ijo!«. Nas narod jc čvrsto odločen, da Bo vi ta sveti amanet verno izpolnjeval, da bo čuval in branil složno in močno Jugoslavijo pod žezlom njegovega prvorojenca, našega vrhovnega vojskovodje Nj. Vel. kralja Petra II. Slava spominu viteškega kralja, naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.1, j*e zaključil podpolkovnik g. Bojič svoj govor. — Nato je zaigrala sokolska godba državno himno in množice so se pričele razhajati." * Izpred sodišča Ljubljana, 24. decembra. Na zatožni klopi pred malim senatom je sedel še mlad, postaven fant. Obtožnica mu je očitala, da je 18. septembra 1°33 v Bukovici udaril Jožeta Rozmana s kolom po glavi tako močno, da so se mu pretresli možgani in prelomila lobanjska baza. Tisti večer so namreč fantje na svatbi dorpačega dekleta priredili fantovščino. Kakor je že navada, so pregloboko pogledali v kozarce in končno je prišlo do pretepa. Spopadla sta $e Jože Rozman in Janez Traven. Po spopadu, ko je Rozman že odšel domov, je Traven opazil, da je lažje poškodovan. To ga je močno ujezilo in je zato tekel za Rozmanom, pridružil se mu je pa tudi obtoženec, ki se je oborožil s kolom. Rozman je med tem že prispel domov in sta ga oba fanta počakala pred* hlevom. Ko je' stopil iz hleva, ga je obtoženec s kolom kresnil po glavi. Obtoženec je dejanje priznal, izgovarjal pa s« ie n* popolno -pijanost Sodišče ga je obsodilo na 5 mesecev zapora, Rozmanu pa mora plačati 4250 Din za zdravljenje UJ ?f bolečine. f Mali »enat je obravnaval Še drug podoben primer. 39 letni kovač Nqč Andrej iz Hrušice pri Jesenicah se je moral zagovarjati, ker je v noei od 8 do 9 septejnbra trikrat sunil z nožem, Lojzeta Ambroža in ga ranil na levem uhlju, levem kolenu in pa pod levo prsno bradavico Zadnja rana ie bila precei težka, ker je nož prerezal mpHre'ernn odvodnico. Noe. ki ie takrat opraviial službo nočnega čuvaja na vinski trgatvi m bi moral paziti, da ne pride do izgredov, se je tam močno napil. Zagovarjal se je, da so ga fantje napadli in da je inkriminirano dejanje storil v silobranu. Zatrjeval je, da so ga podrli na tla in da je takrat mahal z nožem okoli sebe ter da je bilo mogoče, da je koga ranil. Ranjeni Ajnbrož je izpovedal, da sta bili na veselici dve gruči. Ena za Noča, druga proti njemu. Pred gostilno so se spoprijeli. Noč je menil, da ga je on napadel in je zato tekel za njim ter ga sunil z nožem v prsa. Ko je nato Amroi tekel za Nočem, ga je ta še dvakrat sunil z nožem. Zaradi pošicodb je bil 50 dni v ljubljanski bolnici. Zahteval je, da mu Noč placa okoli 3lt00 Din za zdravljenje, bolečine in pokvarjeno ubleku. Razprava še traja. — — - ' ~ ~ "KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 24. decembra, kato* ličani: Adam in Evo. Jutri: Torek, 25. decembra, katoličani: Božič- Pojutrišnjem: Sreda, 26. decembra, katoličani: &leian. DANAŠNJE PRIREDITVE Kinematografi zaprti. FR1K.EIMTVE NA B02IC Kino Matira: Kleopatra. ^ Kino Ideal: Godba, mladost, ljubezen. Kino Dror; Dva vesela vraga. ZKrjti »Janko in Metkat ob 11. dop- ▼ kinu Matici. Kino Šiška: Pomladni zvoki. PRIRfcDITVfS NA ŠTEFANOVO Kino Matira: Kleopatra. Kino Ideal: (lodba, nila.lo*»t. ljubezen- Kino Dvor: Dva veeela vraga. _ ZKI>: xJanko in Mptka* ob 11. dop. v kinu Matici- Kino $j£ka.: Pomladni jvoki. Šentjakobsko gledališče: siroti Zefira in Marko; ob 16. v Mestncfn domu. DEŽVRNE LikAKM! Danes: Mr. Uatar, šplenburpova ulira 7: dr- Kmet, TvrŠeva cesta 41; Trnkoezvja^diMi. Mestni trg 4. Na božir: BakarČič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor. Miklošičeva ceeta 36- Na Sttefanoro: Mr- Sušnik. Marijin trsr S; Kuralt. Gosnosvetska cesta 10: Bohinca ded.. Rimska cesta 31. * £>unajska vremenska napo\red za praznike: Nagli padec temperature, sneg in mraz. Ii Trbovelj — Popravila volilnih imenikov. V ob-čt"k€m uradu se vrže priprave za vsakoletni popravek volilnih imenikov. Z ozirom na to, da bodo imeniki Cim popolnejši in v izogib kasnejšim reklamacijam in nedostatkom za časa volitev, naprofca uprava obline prebivalstvo, da se do 15. januarja 1^33 prepriča v zgtfa-silnem uradu, če je vsak volilni upravičenec priglašen, ker se sestavljajo volilni im^iki na P flag; zglasilnic. Posebno se naprt>sa vse hišne posestnike, da se prepričajo v zgoraj navedenem roku, če so vsi stanovalci v icdu priglašeni. Volilno pravico imajo ir-' ji vei moški od dopolnjenega 21. leta dalj* . če so jugoslovenski državjja-ni, uživaj j častne pravice in če stanujejo, te eno leto v občini. — Seme za spomladno setev. Oni posestniki, ki žele naročiti semena «a spo-inla.la-~.rko eetev, to je jaro iito in krompir, naj se javijo takoj na občini r svrho izpoliitv- prijavnice. Opozarja ae zlasti na lironip*r. za katerim je spomladi močno Dcv^raš' vanje. Interesenti se naj zglase do 27. t. m. na občini. Seme se bb dobilo prot: plečilv ob prevzemu. Silvester na Nebotičniku Deviza: Zbogom kriza! Od letošnjega leta se ne bomo poslovili De hrupno in tudi ne razposajeno. Ali 6lovo vendarle mora biti, ze zato, ker utone v večnost lefo, ki je bilo eno najtežjih, kar jih preživlja današnji svet. Samo zaradi tega in pa zaradi upania, da se nam pri-smehlja nasproti srečnejSe mlado leto. moramo letos na Silvestrovanje. Kam? Odeoyor je labak: Nikamor drugam kakor v »Nebotičnik«. Deviza: Zbogom križal Kavarna na ^Nebotičniku« je glavno shajališče Ljubljane- Prostori kavarne na Nebotičniku ao med naileoSe ureienimi v .fugosJaviji. Izvrstna postrežba, odlična eodba, naiboljša ventilacija, priiaio slehernemu gostu. Za Silvestrovo na 6eveda pripravlja uprava kavarne na vNe»bot;čn?kiu posebno presenečenje. PoW skalne codbe nastanijo nekateri virtuozi. Gledališki umetniki bojo izvaiali pevske in plesne točk$. Posebno eonferencier bo skrbel za naJboliSe razrjolo-ženie. V vseh 5Urib nadstropjih kavatn« bo omogočena naivedrei^a znbava- Poskrblieno bo za dobro, ceneno n'jačo. fiostom bodo na razpolago tudi različne večerne kuhipjske dobrote. Ali največja atrakcija, ho vsekakor, tombola, ki jo priredi uprav« v čast in zahvalo zvestim jjo«tom v vsakem nadstronju kavarne zase- Uoraya sama uo darovala Jcras-ne dobitke. Ne kaze za enkrat, da bi izdajali skrivnosti, ali pa uho lahkp povemo, da bo med dobitki tudi šampaniec. Uprava snuie in priora vi ia marsikai. kar se bo 5e izvršilo v letn tedna, da bo Silvestrovanje na Nebotičniku« zares edinstveno Razcvetiiava bo po nedavni rpkon* strukriii edinstvena ip razkošna- Na izvrstnem nlesi?rii ee bb lahko vsakdo rrapleanl po mili volj k ' 7a enkrat smo menda novedali dovolj. Vsa Ln'hliana bo na Silvestrovo hitela na >Nebot;čnik«. zebsti. — Zima? Pozimi me rri tn, kertiodini beračit k moriu. Nefr važnost. — Zakaj si se Da tako jezil, ko si izstopil s tramvaja? — Pomisli, kraj mene je sedel neotesana na ie vstopila leoa. elegantna darrva. TaVpi sem sj ji umaknil in vso pot sem stal. — Pofovo t! ie bila hvale^n* to. — Kai le. vso pot se je zabavala s tem neotesancem. Trdnjava napredka na Dolenjskem Včeraj je bil na Polževem lep praznik — Ogled dograjenega prvega dolenjskega smučarskega in planinskega doma Ljubljana, 24. decembra. Bila je zlata nedelja. Na kolodvoru se je trlo ljudi, vsi vlaki so vozili iz mesta polni in menda smo vsi že odhajali ogretih iz Ljubljane. Tudi mi. ki smo odrinili proti dolenjski strani, »tja, kjer je veselje doma«, tja kjer je zdaj-- Tega vam pa ne moremo povedati z eno oesedo. Da, bila je zlata nedelja Ln — kako bi rekli — nedelja zlatih src. pa tudi zlatih besed, da človek končno ni niti opazil jesenskega vremena. S prazničnimi slutnjami, veseli smo romali na Polževo — ne kot turisti, temveč v vznesenosti prvega velikega uspeha za velikopoteznejši napredek Dolenjske. Zato ni bilo vsakdanjega turistovskega veselja in kdor zna vsaj nekoliko čitati z obrazov, je videl v očeh ter njih ognju fanatičnih prijateljev Dolenjske nekaj posebnega. sednik in dobrotniki Ko prestopati s svojimi zvestimi sotrudniki prag tega ponosnega planinskega doma, plodu Vašega truda in ljubezni do dolenjske zemlje. Vam bodi izrecen prvi pozdrav iz ust mladine. Rado<^ prešinja predvsem njo, saj bo baš ona črpala iz doma največ zdravih sekov za krepak telesni in duševni razvoj. Vroča želja nas vseh je, da bi se ga tisti, ki ;im je dom namenjen, oklenili z enako ljubeznijo Ln nesebičnostjo, s kakršno ste gradili.« Toda izredno priljubljeni predsednik nt prestopil praga doma, ker so ga prijatelji dvignili na rame in prenesli čez prag... Po ogledu krasne smučarske postojmke se med gosti dolgo ni moglo poleči glasno priznanje. Odveč bi bilo, da bi še ponovno pisali o krasnem domu, ki gre o njem upravičena hvala že v daljno tujino. Predsednik je dal idejo, mojstra Vavpotiča oče in sin sta jo pa prenesla na platno ln lepa je, kar boste morali priznati, ko jo priđete pogledat na Polževo. Sr. Duh je bil v megli, drevje in tla so pa bila bela kot v svatovskem oblačilu za nenavadno slovesnost Pod razvalinami vjj-njegorskega gradu cveto trobentice, tu je pa vseeno že dihnila zima čez plan, po smučiščih, rajskih plesiščih ali rajaliscih. No. snega se ni za smuko, toda morda bi bila sicer radost vendar prevelika. Ponos naših smučarjev in Dolenjske, škatlica, da bi jo zavil v svilen papir in jo podani — tako za božič — komu, ki ti je najbolj pri srcu — stoji pred nami. Mi pa pred njim. To jc dom, ki je zrasel prav za prav iz srca ter srčne krvi prijateljev Dolenjske in velika ljubezen, ki je rodila zamisel ter vodila delo. se očituje že na zunaj iz ponosne zgradbe. Dvorana v pritličju, ki je tako prije'na, da bi se človek v nji zabubil, je polna. Vei smo navdušeni, domačini in gosti« Pri omizju v udobnem zatišju pa predsednik otvarja seja: »Poklonili smo se in pomolili v najstarejšem planinskemu domu tega kraja in prof. Turk nam je pokazal, kako moramo skrbeti za dušo. V tem svečanem trenutku pa moramo združiti tudi misli na našega velikega, blagopokojnega kralja. Toda v žalosti ne smemo kloniti, dolžni smo delati v korist velike ideje za srečno bodočnost zanamcev; dobro zavedajoč se, da je naš obstoj le v tej državi, ki smo v nji močni, zakličimo mlademu kralju, naj živil — Vsi so se odzvali in po dvorani je prvič zaoril našemu vladarju vihar vzklikov. — Vsi jih poznate, zato ni treba povedati, kdo so. Samo nekam Sodni so na pravih smučeh, ker znajo sicer smučati samo po uredniških kosih; a starter je odločen, nič ne pomaga, polž drvi in treba Je drseti aa njim Toda zvon Sv. Duha vabi. Domačini romajo v cerkvico, ki krona hrib, vrh nad smučarskim domom. Da, ta dan je pri Sv. Duhu velik praznik. Po skromnem, starinskem svetišču se razlega preprosta, a živa, s prisrčnostjo zapeta pesem. Vseučib.ski profesor dr. Josip Turk pridiga. O cerkvicah, naših slovenskih cerkvicah, belih po-lobčkih na slemenih, ki so prav za prav prvi planinski domovi, in pričajo, kako globok čut za lepoto, na naravo in vse pletn*-r.ito je imel naš človek, ki jih je postavljn! na najlepših krajih. Tja je romal že njega dni ter se poglabljal s srcem v lepoto in skrivnost narave. Zdaj so drugi časi, a Človek teži čedalje bolj iz mesta; moderni planinski domovi vstajajo v bližini cerkvic. Naj bi ne bilo preloma med cerkvicami cn domovi, naj bi bili prav tako ljudem v dobro, v dušno in telesno zdravje. Predsednik je omenjal, da je to le priprava za veliki dan otvoritve doma, ki bo 6. januarja. Prisrčno se je zahvalil vsem, dobrotnikom m prijateljem, ki so kakorkoli pomagali pri ustvaritvi doma, ter želel, naj bi ostali še v naprej njihovi prijatelju Na-glasil je, da je to šele začetek, le korak v stremljenju, da bi ta dežela cvetela, nap.-e-dovala. Posebno vesel trenutek je bil, ko so med predsednikovim govorom odkrili dve Vavpotičevi izredni sliki; prva prod-oča »može, ki so prapor Dolenjske visoko držali« .-astralna telesa, možje, ki so že nted krila;ci. Jurčič in Levstik, Trdina :n Pugclj. med njimi pa živa dolenjska veljaka, Oton Župančič in Pavel Goliš, Zbrani so ob mizi kot pravi Slovenci ki pmt»ta dolenjska mati stopa skozi vrata k niim. In druga slika... Svetovna velesila, *pre-žena v smučke. Naši glavni redakterji so na Na praznik 8. t. m. je bil Miklavž prvič tudi na Polževem Ko se vrnemo k domu, novo presenečenje: Pod slavolokom »Dobrodošli, dobrotniki Dole^fcke!« je zbrana mladina ža-rečih lic. bleščečih oči. Že samo to. 5e bi ne bilo besed, bi bilo dovolj. Gdč Anica Zupančičeva je pa izročila predsedniku SK Polža ing M Sukljetu krasen šopek in govori, kot bi rožice sadila: »Dragi naš pred« stat tu osrednji novinarski osebnosti pomaga v»eči sloviti polž.., Torej, dve velesil sta združeni — smuški pokret in tisk, nad njima ps vendar triumfira slikarjev« umetnost Tajnik višnjegorske obč. uprave g. Na-drin požara vi ja zbrane v imenu src3Ke2a račelstva ir oprošča gospode, ki se nieo mogh udeležiti lepe svečanost!. Hkmli pa sporoča razveseljivo vest, da je višnjegorska oličma naklonila klubu v znak priznanja /a njegovo veMko delo skromen prispevek, ki je Se t«J:ko več vreden, ker dajejo žuijave kmečke roke. Spregovoril je pristna dolenjska korenina, Janez Zupančič. Kot domačin je izrekel zahvalo najprej predsedniku in njegovim sodelavcem, potem pa prebivalstvu okoliških vasi z iskrenostjo, ki je lastna le preprostemu, naravnemu človeku. Naglašal je, da bodo šele zanamci prav spoznali namen velikega dela, ko se bodo že pokazali njegovi sadovi. Močno so se dojmile poslušalcev besede Jožeta Zupančiča. Dejal je, da so trenutki, ki se vtisnejo človeku v srce za vedno in da je tak trenutek za nje ta, kajti delo za povzdigo Dolenjske ni gola sentimentalnost in ne glas pesniške žilice, temveč že zdavnaj potreben zdrav pokret, da se našemu ljudstvu, kmetu-trpinu pomaga do boljšega kruha. Inteligenca je poklicana, s žalostno je, kjer se še inteligenca tega ni zavedla, zlasti tista, ki izhaja iz vai, ker to pomeni njen propad. Slabo bi tudi bilo, če bi se oblasti ne zavedle pomena takšnega dela; pri nas so ga podprle in upamo lahko na njihovo nadaljno uvidevnost. Prijetno ter s pravo dolenjsko prisrčnostjo in šegavostjo je opisal zgodovino nastanka Polža ter doma. In šele po njegovih besedah smo dobro spoznali najbolj tihe in naj-požrtvovalnejše delavce, razen predsednika — Franca Peitlerja, šol. upravitelja Okor- Predsednlk SK Polža inž. Milan Suklje na, Janeza Zupančiča, Dežmana itd., ki so storili ter naredili toliko, da se je končno zgodil čudež: dogradil dom — seveda, predvsem s predsednikovo pomočjo ter energijo — m še celo v rekordnem času, saj so 17. IV. L L še komaj zaprosili za stavbno dovoljenje. Izrekel je seveda tudi laskavo priznanje Ljubljanski gradbeni družbi, ki si je še posebno utrdila sloves s krasno in svojstveno zgradbo. Spominjal se je še dolge vrste prijateljev in dobrotnikov kluba ter Dolenjske, predvsem pa predsednika ing. Sukljeta, sina tistega Suk-ljeta, ki njegovo ime izgovarja vsa Dolenjska z globokim spoštovanjem. Dom naj postane kulturno središče in trdnjava napredka Dolenjske ter zato vidimo v njegovi otvoritvi mnogo več, kot če bi otvarjali le planinski dom. Skratka, prisrčna, domača svečanost je bila najlepša manifestacija za procvit Dolenjske ter je zato včeraj Dolenjska doživela v resnici zlato nedeljo. Izletnikom in sploh vsem prijateljem narave pa priporočamo, naj pohite za praznike na Polževo, kjer bodo postreženi tako, da se bodo še in še napotili tja. Reševanje bratovskih skladnie Trbovlje, 23. decembra. Znano je, da so izmed vseh socijalnih uxrarov v državi bratovske skladnice najtežje prizadete od sedanje težke krize. Zlasti v dravski banovini, kjer je kriza v rudarstvu najobčutnejša, so pokojninske blagajne bratovske skladnice resno ogriožene oe bo trajalo to stanje še nekaj let, bo starostno zavarovanje rudarjev in plavžarjev docela upropaščeno, saj so pokojninske blagajne že danes močno pa-shne, če pa v doglednem času ne bo učiikovitih sanacijskih ukrepov, po se bo stanje še nevarno poslabšalo. Da bi se izvršila uspešna sanacija ogroženega starostnega zavarovanja naših rudarjev Ln plavžarjev, so upravni odbori bratovskih skladnie v dravski banovini nedavno stavili merodajnim činiteljem predlog, da naj bi se uvedel na celokupno produkcijo rudarskih proizvodov v državi poseben prispevek, s katerim bi se krili mesečni primanjkljaji, ki jih povzročajo številne upokojitve, znižanje števila aktivnih cianov ln s tem zmanjšanje prispevkov, znižanje produkcije i. dr. Le tako bi se lahko še pravočasno re&ik> ogroženo starostno zavarovanje rudarjev in plavžarjev sigurne propasti. Te dni je povabilo ministrstvo za šume m rude zastopnike bratovskih skladnie, delavskih zbornic in zagrebškega OUZD na konferenco, ki se je vršila v soboto v prostorih glavne bratovske skladnice v Beogradu. Te konference so se udeležili med drugimi tudi zastopniki ministrstva aa šume ln rude ter ministrstva socijalne politike. Bratovske skladnice dravske ba novine so zastopali predsednik glavne bratovske skladnice generalni ravnatelj TPD g. Rfkard Skubec, podpredsednik g šober. podpredsednik tukajšnje bratovske skladnice g. Hruševar. kot zastopnik Delavske zbornice pa se je konference udeležil tajnik g. Uratnik. Obširen referat o stanja starostnega zavarovanja rudarskega in plavlarskega delavstva je podal zastopnik Glavne bratovske skladnice iz Ljubljane, ki je z ozirom na Izložena dejstva predlagal, da se Uvede sanacija bratovskih skladnie Sirokopotezno, to je da se to akcijo razširi na vso državo, ker le tedaj bo podano jamstvo za ugoden uspeh. Tudi ostali govorniki so soglašali s tem. da je treba sanacijo bratovskih skladnie izvesti na široki podlagi, ker se ne more dopustiti, da bi ta velevažna socijalna ustanova propadla. — Zastopnik ministra za šume hi rude g. ini. Gojković je obljubil, da bo vse iznesene predloge proučil ter bo ministrstvo nato izdalo potrebne ukrepe, da se izvede čim uspe&nej&a sanacija bratovskih skladnie. Kaže torej, da je imela ta konferenca vendarle zaželjen uspeh ln da bo ta pereči socijalni problem, ki je življenjskega pomena za naše rudarje ln upokojence, vendarle v doglednem času zadovoljivo rešen. Zadovoljiva rešitev tega težkega vprašanja bi bila za nase rudarje in upokojence pač najlepše božično in novoletno darilo. Naša vrhovna športna organizacija Včeraj je Ml v Zagrebu jubilejni športnih savezov kongres Saveza Ljubljana, 24. dec Včeraj se je vršil v Zagrebu jubilejni kongres Saveza športnih savezov, ki je praznoval petletnico svojega obstoja. Udeležili so se ga vsi včlanjeni športni savezi, navzoči pa so bili tudi zastopniki kralja armijski general Matic, vojnega, trgovinskega ter prosvetnega ministra in SKJ. Kongres je bil izredno zanimiv zlasti zato, ker so na njem razpravljali o novem zakonu za obvezno telesno vzgojo ter o naši najnovejši pridobitvi, državni gimnastični akademiji. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Hadži s primernim nagovorom, za njim pa se je predsednik JLAS g. Ugrinič v krasnem komemorativnem nagovoru spominjal blagopokojnega kralja in ej podal vse faze njegovega stika z jugoslovenskim sportom. Po pozdravnem nagovoru kraljevega delegata, so sledili referati posameznih savezov. Izostala so poročila nogometnega in veslaškega saveza, ker se njuna komisari-jata ne smatrata merodajna, da poročata namestu razpuščenih upravnih odborom. Zborovalce je za tem pozdravil član mednarodnega olimpijskega odbora dr. Bučar. Tajniško poročilo je podal g. Macanovć. V Času petletnega poslovanja je omeniti ureditev Jugoslovenskega olimpijskega odbora, ustanovitev ministrstva za telesno vzgojo, zakon o obvezni telesni vzgoji in gimnastično akademijo. Poudarjal je važnost enotne reprezentance našega športa. Med športnimi savezi ni nikdar prišlo do nesoglasja. Tudi materijalni uspeh je zadovoljiv. SSS je izdal raznim savezom 127.000 Din podpore. Blagajniško poročilo izkazuje 62 000 gotovine, vendar je 30.000 Din zamrznjenih. Zboroval« so na koncu izglasovali absolutorij s pohvalo in priznanjem. Pomemben je bil referat dr. Dolnicarja o telesni vzgoji mladine v osnovnih šolah. Poudarjal je potrebo izobrazbe kadra telovadnih učiteljev. Odpravijo naj se po šolah telovadne ure in uvede skupna telovadba vseh razredov pred pričetkom pouka, sploh Zaščitna dela na Seri Skofja Loka, 23. decembra Tehnični oddelek kraljevske banske uprave je v Retečah spet na delu, da prepreči popolno opustošenje onih zaščitnih naprav, ki so bile lani z velikimi žrtvami izvršene ob Gosarjevem kopališču, kjer je grozila voda, da kopališče in vse tamošnje zemljišče odnese in si na svetu, ki jc služil že več let v razvedrilo kopalcem, izbere novo strugo. Naprave je začela uničevati voda takoj po prvih jesenskih nalivih. Trgala je kos za kosom fašin, plodno zemljo in so čedalje bolj zajedala v bregove. Valovi pa niso uničevali samo na starološki strani, marveč so uničili — sedaj že popolnoma — tudi vse naprave v nasproti ležečem bregu zminške občine, kjer nevarnost ni prav nič manjša, če ne celo večja Sora sc namreč zajeda tamkaj tako, da grozi polagoma izpodnesti tla visokim bregovom, k; se podsipajo. V tem primeru bi bila resna nevarnost za vso vas Dol, ki stoji tik ob vodi. Zaenkrat delajo ob starološki strani. Ker so se lanska zaščitna dela izkazala prešibka, so jih letos pojačili. V vodo polagajo težke fašine in odbijače, ki uravnavajo tok proti sredini, s čimer upajo obvarovati breg. Kaže, da je nevarnost zaenkrat odstranjena, V interesu vsega prebivalstva Sorskega polja pa bi bilo, da se spravi vprašanje ureditve vodnega toka Šore definitivno na dnevni red. „Mladost" na Viču Vič, 24. decembra. Po daljšem odmoru je marljivi dramski odsek viškega Sokola snoči otvoril svojo gledališko sezono z izborno uspelo Halbe-jevo dramo >Mladost< v režiji prosvetar-ja br- Rudija Marinčiča. Drama je bila vpri-zorjena v korist bedne viške dece v okviru socijalne akcije viške občine. Vabilu socijalne akcije in Sokola se je odzvalo viško občinstvo v prav častnem številu. Poleg zastopnikov viških kulturnih in nacijo-nalnih organizacij so predstavi prisostvovali podžupan g. Stanko Knez, starosta Sokola II br. dr. Subic, učiteljstvo narodne šole z upraviteljem br. Levstikom itd- Pred pričetkom predstave in med odmori je pridno sv i ral sokolski salonski orkester pod taktirko br. Kernca ter žel navdušeno pohvalo- Uvodoma je starosta mag- phar. br. Rems toplo pozdravil navzoče, nato pa v lepem govoru pojasnil namen današnje prireditve, ki je posvečene naibednejšim v viški občini, naši deci. Pozival je navzoče, da «e o božičnih praznikih spomin iaio bedne dece in breznoselnih ter si pritr^ajo in damiejo po svojih najboljših močeh, da olajšaio bedo in pripravijo revežem kolikor mogoče zadovolme in srečne bož'cue praznike. Ob zakliučku je želel vnem blagoslovljen božič, nakar ee ie pričela predstava- Drama, ki ie napravila na navzoče globok vtis, fe tekla gladko, kar ie zasluga režiser?« br. Mwrin*;*a In i<*ralcev. ki so se moJnn nntmdili. žnonik Honpe. br Da-esrfa le bil leno podan, on ne deda 'iv lienie s strogo mncsi^nera vid'Va, kakor nfe r% p f ^'\r? i/nVnr mr? v**l**v*» vrv»3«»n? *?an Dac*»r ln M**,?-»*:?f mroi? vlo*r$ re^n« J*a«t- no t*»*" «ao r»^t!Vnv»l« no l*»n» 'Tirnrrtrigvi fn mimiki Kakor vselej se je odrezala to pot naj se polaga več važnosti na higienično stran. Dr. Prebeg je govoril o vplivu in pomenu sporta na telesno vzgojo mladine, najzanimivejša pa so bila izvajanja tajnika Macanovića o ustanovitvi državne gimna-stične akademije. Po zadnji odredbi ministrstva za telesno vzgojo je državna akademija že dejstvo in so tudi potrebni krediti že osigurani. Nova akademija bo v Zagrebu, ker ima Zagreb ež moderno šolo za narodno zdravje, internate, deloma tudi učno osobje in potrebne prostore. Solo bo upravljal poseben kuratorij. Po končanem studiju (po dva zimska in letna semestra) bodo absolventi prejeli diplome in naslov diplomiranega učitelja gimnastike. Na akademiji bodo poučevali naslednje predmete: anatomijo, biologijo, higieno, fiziologijo, prvo pomoč, masažo, sokolstvo, sokolske vežbe, osnovne vaje v šolah, zgodovino telovadbe, pedagogiko, psihologijo, narodno zgodovino, učni jezik, od športnih panog pa lahko atletiko, smučanje, plavanje in rajanje, neobvezni predmeti pa bodo vse ostale sport-neT panoge. Slušatelji bodo redni in izredni. Slednji bodo lahko poseČali tudi posamezne tečaje. Izpiti bodo iz vseh glavnih predmetov, pouka pa sestavljen iz predavanj in praktičnih vaj na terenu. Za redne slušatelje bodo sprejeti edino absolventi učiteljišča, ki so dokazali praktično udejstvovanje v sportu ali sokolstvu, vendar ne starejši od 27 let. Pozneje bo akademija posvetila večjo pozornost vzgoji trenerjev. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Hadžijem in tajnikom Macanovićem na čelu. Od Slovencev sta v odboru kot zastopnika JZSS dr. Pavlin kot podpredsednik in Joso Goreč. O kongresu bo SSS izdal posebno spomenico. Pred zaključkom je zastopnik prosvetnega ministra Bogunović poudarjal potrebo za tesnejše sodelovanje med šolo, sportom ln sokolstvom, zastopnik ministra za trgovino Grgaševic pa važnost sporta za turizem in narodno gospodarstvo. tudi Anka, župnikova varovanka, sestre Bince Thalerjeve. Mlada in neizkušena se vrže v naročje svoji prvi ljubezni, zaljubi se v mladega maturanta Ivana, ki ga ljubi z vsem svojim srcem in dušo ter žrtvuj© zanj tudi evoje mlado življenje- Sestra Thaler-jeva se je v svojo dokaj težko vlogo popolnoma vživela ter bila po vsakem dejanju deležna topleca priznanja. Tvan, mladi maturant br. Justa, je bil odlično podan ter je odlikoval v lepi izgovorjavi, naravnih kretnjah in mimiki. S svojim nastopom je pokazal, da je kos tudi težjim vlogam ter pričakujemo od njega še mnogo. Prav dober je bil tudi bebasti in omeieni Aman-dus, Ankin brat, br. Marjana Willenparta, ki je svojo precej težko vlogo rešil vsestransko zadovoljivo. Tz velike ljubezni do svoie eestre, katero ie hotel imeti maturant Tvan. jo ustreli. Dobra je bila tudi Maruška sestre Tičarjeve, postrežnice pri župniku Hoppeju. Scenerija in razsvetljava sta bili prav dobri, odmori kratki, med katerimi je pridno sviral sokolski orkester. Predstava je dosegla popolnoma svoj namen, pogrevali pa smo še mnoge, ki bi lahko posetili predstavo, ki je bila prirejena v dobrodelen namen za bedno viško de-co. Dramskemu odseku želimo pri nadaljnjem delu še mnogo uspehov. Sokolski smučarji v Škofiji Loki škofja Loka, 22. decembra. Kakor smo že objavili, se je vršil nedavno na Jesenicah sestanek načelnikov smušklh odsekov, ki so sklenili, da se bodo vršile 19. in 20. januarja v skorji Loki smuške župne tekme gorenjskega sokol-skega članstva, ter mehkega in ženskega naraščaja. Sedaj pa kaže, da škofja Loka s svojim izvrstnim s m ti š ki m terenom ne bo znana le gorenjskemu sokolstvu, temveč vsem sokolskim bratom in sestram, ki goje beli sport. Savez SKJ je namreč obvestil škofjeloškega Sokola, da se bodo vršile v škofji Loki tudi savezne smuške tekme in to 2. februarja. Obeta se nam torej tabor sokolskih smučarjev v škofji Loki, kakršnega naše mesto še ni videlo. Za časa župnih tekem bo otvorjena v idilični globeli v Vincarjih prva sokolska smuška skakalnica, ki se gradi z največjo prevdarnostjo ln z upoštevanjem vseh onih okolnosti, ki so se izkazale drugod kot uspešne ali pa obratno. Dobršen del skakalnice je že gotov, čeprav dela deževno vreme precej ovire Delo nadzira br. 2ontar, s svojimi bogatimi nasveti pa je Sokolu prijateljsko In dobrohotno v pomoč tudi g. Rozman, ki ga pozna naša javnost po gradnji skakalnice v Planici. Loška skakalnica bo prvovrstna ln bodo mogoči na njej skoki do 50 m. V zvezi s prihodom sokolskih smučarskih tekmovalcev v Skofjo Loko bodo' pri nas še druge prireditve tako, da bo po-streženo našim sokolskim gostom v vseh ozirih Ne dvomimo, da bo tudi naše meščanstvo, sprejelo Sokole ln Sokoliće z največjo gostoljubnostjo in to tem bolj. ker bo imela škofja Loka to pot prvič priložnost, da uveljavi svoje smuške terene pred gosti, ki bodo tudi še pozneje radf prihajali k nam smučat. Čuvajmo Jugoslavijo! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ! ZA. PRAZNIKE MONUMENTALNI VELEFUJt KLEOPATRA Razkol je hi zabave Egipta proti osvajalskemu Rimo. Najzanimivejše poglavje Iz svetovne zgodovine! NAJVEČJA LJUBAVNA SENZACIJA VSEH ČASOV. CLAUDETTEGOLBEBT Telefon 21-24 JOSEF SCHILDKRAtJT Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Predstave ob &, 5n 7.15 in 9.15. Predprodaja od 11.—% IS. ure. Rezervirajte vstopnice! dnevne vesti — Zelje in potrebe naše industrije. Na zborovanju Centrale industrijskih korpo-racij 20. in 21. L m. v Beogradu je bila sprejeta obširna resolucija, ki ugotavlja, da dosedanji ukrepi za zboljšanje gospodarskega položaja v državi niso imeli dovolj stika z gospodarskim življenjem. Bili so ne samo enostranski in nepopolni, temveč so* prihajali tako pozno, da jih je kriza prehitevala. Zato nPankongresu< sodelovati, naj to sporoči Savezu ciglana savske banovine v Zagrebu obenem z vsebino teme, o kateri želi razpravljati, ki pa ne sme biti političnega značaja. Zainteresiranci naj pošljejo na kongres j>o enega delegata, ki naj bo dober govornik in strokovno podkovan. — Akcija Narodne odbrane v Zagrebu. V nedeljo 30. t. m. ob 9.30 priredi Narodna odbrana v veliki dvorani Zagrebškega zbora velik javni gospodarski miting pod geslom *Svoj k svojimi«, na katerem bo med drugimi govoril tudi predsednik osrednjega odbora NO Ilija 2. Trifunovič iz Beograda. — Priprave za novo sezono v Hrvatskem Primorju. Za prihodnjo tujsko prometno sezono so se začeli v Hrvatskem Primorju že zdaj pripravljati. Kopališka poverjeni-štva in občinske uprave so ukrenile vse potrebno, da se bodo gostje v novi sezoni še bolje počutili. V Crikvenici gradi občina novo kopališče, na Rabu pa tudi nameravajo zgraditi novo kopališče, večje in modernejše od starega Din, v celo platno vezana aamo 85 Din, v poluanje vezana 90 Din. Naroča ae pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sedenburgova ulica 3 tai pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. — Dolžniki ae organizirajo, Pokrenje-na je akcija vseh dolžnikov is naše države, ki bi tudi radi iboljšali svoj težko položaj. V Zagrebu je bilo nedavno ustanovljeno društvo za razdolžitev dolžnikov ln odposlanci društva bo odpotovali v Beograd na konferenco dolžnikov Iz vse države. Na konferenci je bilo sklenjeno zahtevati, naj se takoj prepovedo val tečaj* do končne ureditve vprašanja razdolžitve dolžnikov. Zaplenjene premičnine je treba vrniti lastnikom. Dolžniki tudi zahtevajo naj bi ee njihovi dolgovi, obresti in stroški za nazaj do leta 1925 znižali sorazmerno s padcem vrednosti, nepremičnin in dohodkov. Končno resolucija zahteva naj bi se odpravil § 125. zakona o sodnem postopku, ker gospodarski krogi ne morejo več za vsako malenkost hoditi k od-vetnfkom, da bi jih zastopali pred sodiščem. n vaič m Vesele božične praznike! ZVOČNI KINO IDEAJL predvaja za praanike premiero vesele glasbene komedije GODBA, MLADOST, LJUBEZEN m m8 RJO 3*5 v kateri nastopajo t*X LEO S L F ZAR, ELZA VVAGNER gg SYBILJLE SCHMITZ gH |g§ Predstave ob 3., 5., 7. in 9%. gg ||| Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din, g| _ V današnjih vznemirljivih časih ee človeku le malokdaj posreči, da najde knjigo, ki bi ob njej pozabil vse težave, ki ga tarejo, še redkeje pa najde knjigo, ob kateri «e lahko res od srca nasmeje! Taka knjiga je roman Andrea Gldea >Vatikanske ječe«, ki je izšeJ v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Veliki mojster Gide, ki je proniknil v najskrivnejše globine človeške duše, nam je v tem svojem delu tako brezobzirno razgalil značaje boljše družbe, da jih vidimo v vsej njihovi umazani nagoti Kakor z lutkami se igra s svojimi junaki, jih preganja iz kraja v kraj. zapleta v zločine in goljufije, ubija in osrečuje, toda povsod Čutimo za njihovim življenjem in delovanjem pisateljev prešerni smeh in žgočo ironijo. Knjiga, ki je rezka satira na preveliko zaupljivost ljudi ln njihovo lažno plehko vernost, je najlepše darilo za vsakosrar. Izšla je v lepem prevodu dr. A. Ocvirka in stane vzlic precejšnjemu obsegu in salonski opremi broširana 65 i m as m n as m m Eaz*jB Vesele božične praznike Z. K* D. OTROŠKE PREDSTAVE 1. Janko in Metka otroška pravljica. 2. Parada lutk, barvana Šala. 3. Ljubimkanje v parku. Predstave za praznike ob 11. uri predpoldne. Vstopnina 3.50, 4.50. 5.50 ln 6.50. gg I sls §5$ — Naša pota. Izšla je prva številka drugega letnika revije »Naša pota«. Po obliki se je povsem približala običajnim »magacinomc, kar pa ji je samo v korist. Tudi vsebinsko Je revija napredovala. Uvod predsednika Zveze za tujski promet dr. R. Marna je zanimiv zlasti zato, ker predlaga, naj bi bili opisi slovenski krajev v srbohrvaščini, ker so za revijo pokazali tudd južni kraji precejšnje zanimanje. Kakor nalašč je takoj prvi članek urednika Regallyja, ki opisuje slovenske planine v srbohrvaščini. Pisec nas povede od Julijskih alp čez Karavanke na Pohorje ln seznanja bravca z vsemi važnejšimi smučarskimi postojankami. L*. Struna Je posvetil daljši Članek olimpijskim igram. Ravnatelj mariborske tujsko-prometne zveze J. Loos navaja statistične podatke o letoviščih in se zavzema za ureditev prometnega vprašanja. Sledita dva smučarska članka o Gorskem kotaru in Pohorju, nato nam pa B. Borko popisuje čudno potovanje na velikem parniku, kjer se je posadka uprla. L.. Mrzel je prispeval odlomek is svoje knjige »Trbovlje«, ki bo izšla prihodnje leto. Zanimiv je članek M. Pevaleka o šahovski igri in nje postanku. Uredništvo je razpisalo posebno nagrado dotičnemu, ki bo pravilno izračunal, koliko je prejel Izumitelj šaha. Tipično medvojni božič izpod peresa D. Rav-ljena nam pokaže vso moralno pokvarjenost In nebrzdano življenje kot posledico nečloveškega klanja... Urednik RegallT zaključuje članke z zanimivim potopisom m'mo žitnih polj in vinogradov Daneta. Naše fotoamaterje bo prav gotovo zanimala poučna razprava Cveta šviglja o zimski fotografiji, prijateljem okultnih ved pa razlara grafolog Karmah prorokova nje bodočnosti iz rokopisa. V reviji najdemo nadalje prispevke o modi. filmu In presrled novih domaČih knjig. V«! članki so bogato ilustrirani ln Je tudi ta ste-vllka dokaz, da spadajo »Naša pota« med naše najboljše revije. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, s tendenco na zboljšanje. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Mariboru, Zagrebu, Sarajevu in Splitu. Najvi*U temperatura je znašala v Splitu 13, v Rogaški Slatini 12, v Skonlju 7. v Mariboru 4.8, v Ljubljani *X v Beogradu 3.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.8, temperatura je znašala 2.6. _ juš Kozak. »Za prekmurskimi kotniki«, izdala Tiskovna zadruga. »Slovenske poti«, zvezek XV. 88 strani, 10 slik na posebnih prilogah. Cena vezanemu izvodu Din 40, po pošti Dta 41.50. O nobeni slovenski pokrajini nimamo tako svojevrstne in močne knjige, kakor smo jo pravkar dobili o Prekmurki iz odličnega peresa Juša Kozaka. Pisatelj je prepotoval dobršen del periferne pokrajine tako, kakor se potuje v prekmurki. večjidel peš, včasi na avtobusu ali na kmečkem vozu. Dovzeten za vse posebnosti te panonske pokrajine tak prisluškujoč vsemu, kar ga je moglo približati duši njenega prebivalstva, hodi Juš Kozak od kraja do kraja, opazuje in posluša ter prinese v Ljubljano vse polno zanimivih vtiakov. Tako je ob neposrednem doživetju krajev in ljudi nastala ta knjiga, ki združuje v sebi razgibanost potopisne reportaže ln stilistično dognanost umetniške stvaritve, knjigo. Id bo zavzela čisto svoje mesto. Čitatelj bo ob vodstvu enega nrJKh najboljših pripovednikov z užitkom odkrival prekimrrje in ugotovil, da ga ne poena. Četudi je ie M v tel široki pokrajini, ki je dol era stoletja živela ob strani političnega m kulturnega ra*voja catalln Slovencev. Za petnajstlet-rrico offvoHolenja Pr^knvjrta ne bi mogli dobiti boljšega in živahnejšega literarne- ga spisa, nego je Kozakov, ovisili avtorjevi posnetki, ki jih je založnica okusno reproducirala na posebnih prilogah, dajejo Kozakovemu spisu značaj lopo ilustrirane knjige, ki bo v veselje čitatelju. Nedvomno sodi Kozakov spis med najprimernejša božična darila! — Dv« smrtni obsodbi v Pančevu. V soboto zjutraj j« bila v Pančevu razglašena razsodba proti 231etncmu Dragotinu Braniču in 331etnemu Peru Bogdanovu, delavcema iz Opove, ki sta 16. januarja umorila uglednega posestnika Mito Milakov* in njegovo ženo. nato pa oropala stanovanje ter odnesla 4500 Din. Obtožena sta bila tudi zaradi cerkvenega ropa in večih vlomov v južnem Banatu. Morilca sta bila obsojena na smrt na vešalih, Obsodbo sta sprejela mirno, ne da bi trenila z očmi. -is m *ioiqnfi mnfu ipuj rrtq s;s luafosoo cer 22letna Ivanka Eremičeva na mesec dni. Ljubica Eremičeva pa na poldrugi mesec zapora, ker sta vedeli za nekatere zločine. — Samomor služkinje v Zagrebu. V Za-, grebu se je zastrupila s plinom 201etna I služkinj« Gabrijela Turčin, zaposlena pri uradniku Gradske štedionice Josipu Mar-kešiču. Bila je pridna in marljiva, zadnje dni pa je bila nekam potrta Kaj je pravi vzrok samomora ni znano, bržkone pa gre za nesrečno ljubezen. Vesele božično praznike! P O ZVOČNI KINO DVOR, teL 27-SO M (fty predvaja za praznike premiero rs W aabavnega filma, v katerem iS O nastopata Guzzi Lautschner in W foL VValter Rimi kot Q o Dv* vesela vraga ^ tifib med ledom, snegom in belimi O O «^ _ medvedi. M jr smeli, grohot, zabava in veselje. ~ ■F Predstave ob 3., 5M 7. in 9. uri $ {3 Vstopnina 4.50 in 6-50 Din. Wi Iz Ljubljane — uom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja Sokola II. Sokolsko društvo Ljubljana II. je prejelo te dni od marša-lata dvora obvestilo, da je NJ. Vel. kralj Peter IL dovolil, da se imenuje novi sokolski dom Sokola IL v Trnovem po blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, Dela pri stari konjušnici se bodo pričela spomladi ter se bo začetek proslavil z večjo sokolsko sla vnos t jo. — Zadnja pot Jerice Kregarjeve. Včeraj popoldne položili gospo Jerico Kregar-jevo na pokopališču v gtepanjl vasi k večnemu počitku. Na čelu dolgega Žalnega sprevoda so korakali štepanjski gasilci z lepim vencem, z a njimi so pa nosili še osem krasnih vencev. Velfka udeležba pri pogrebu je pokazala, kako priljubljena je bila blaga pokojnica med vsemi, ki so jo poznali. Bodi jI lahka zemlja! —lj »Sirotici Zorica in Marko« In »Pod božičnim drevesom*, dve ljubki mladinski igrici Milana Skrbinška, ponove v šentjakobskem gledališču na Štefanovo 2«. t. m. ob 16. Obe igrici sta dosegli pri premijeri prav lep uspeh. Režijo vodi ga. Metka Bučarjeva. Pri predstavi sodelujejo člani odra in otroci. Predprodaja vstopnic od srede dalje od 10. do 12. in eno uro pred predstavo. Opozarjamo starše na uprizoritev obeh igric. Privoščite svojim malčkom eno urico čistega veselja. Darilo za božič? »Njeni kralji" so izšli! —lj šentpeterska ekrsjns organizacija J&N je včeraj priredila božićnico prt Zupančiču, na kateri je is »sklada Viteškega kralja Aleksandra I« obdarila 34 najrevnejših družin okraja. Predsednik Turk Josip Je ob 19. uri ob navzočnosti društven« uprave otvoril božičnico s globoko občutečim govorom, zeleč obdarovan-cem zadovoljne in vesele praznike. Zahvalil ss Je predsedniku mestnega poglavarstva gospodu dr. Dinku Pucu ln vsem onim, ki so navzlic težkim prilikam naklonili pomoč potrebnim. Ta radodarnost je dokaz, da je ljubezen do bližnjega Izraz volje, da nesrečne in bedne obvarujejo najhujšega. Po razdelitvi daril s« Je v imenu obdarovancev zahvalila g. Konča-nova celokupni društveni upravi, zlasti pa predsedniku g. Turku za njihovo pozornost la izdatno obdaritev. —lj Predsedstvo mestnega poglavarstva v LJubljani zbira In urejuje poročila o komemoracijah za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom i. Zediniteljem. Pozivamo vse zamudnike, ki svojih poročil ie niso predložili, kakor tuđi one, ki tozadevne okrožnice pomotoma niso prejeti, da storijo to najkasneje do 31. decembra 1934, ker se na pozneje vložena poročila ne bomo mogli ozirati ln ker bomo ves zbrani materijal takoj po novem letu predložili odboru za talne svečanosti sa blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom 1 Zediniteljem v dravski banovini. —IJ Prva opati Isks tramvaja v prometu. V delavnicah tramvajske remize v Dravljah so zadnje dni končali popravila In preureditev dveh opatijskih tramvaj sklh voz, od katerih je bil Št. 40 Že v soboto v prometu na krožni progi, a drug! ŠL 39 vozi danes. Uprav« cestne železnice bo tudi druge vozove v kratkem spravila v promet Opatijski vozovi so prav lični in udobni, da Je občinstvo s njimi v splošnem zadovoljno. Gotovo so pa mnogo boljši od starih, ki pojdejo začasno v zasluženi pokoj. —lj Srajce, beie, modne in športne, kravate, naramnice ln žepne robce ima najeoneje tvrdka Mlloi Karnlćnik, Star) trg 8. Podražnica SVD na Jesenicah Jesenice, 25. dec. Agilna podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Jesenicah je imela v sredo zvečer v osnovni šoli svoj redni letni občni zbor. Predsednik podružnice g. dr. Rekar Ernest je ugotovil sklepčnost, pozdra-zdravil navzoče ter v lepo zasnovanem govoru poročal o uspešnem delu podružnice v minulem letu in o njenem pomenu za pov-zdigo narodnega gospodarstva. Predvsem si je podružnica nabavila prepotrebno Škro- pilnico za pokoncavanfe sadnih Škodljivcev. Nabavilo pa si bo tudi potrebna škropila, da bo s tem Članom lahko nudila cenejše škropljenje. Posebno se ie zahvalil občinski upravi, ki je s sicer skromno podporo podružnici vendarle pokazala razumevanje za stremljenje podružnice za ureditev sadnih, zelenjadnih in cvetličnih vrtov, ki jih ravno na Jesenicah tako zelo manjka. Prav razveseljivo poročilo pa sta podala tajnica gdč. učiteljica Mirni Perkova in blagajnik g. Leon Pibrovec, ki je poročal, da je imela podružnica prejšnje leto precejSen primanjkljaj, letos pa izkazuje preeejšon prsbitek. Vsa poročila so bila z odobravanjem sprejeta in blagajniku izglasovan absolutorij. Radi uspešnega delovanja, je članstvo odboru priznalo popolno zaupanje ter je bil z velikim odobravanjem sprejet predlog, da naj tudi v bodoče vodi posle dosedanji odbor, ki se je izpopolnil z gosp, Levstikom iz Hrušice. Po volitvah se je razvnela med navzočimi zelo živahna debata, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Sokolstvo 30-letnica Sokola na Jesenicah V tej jeseni je minilo 30 let, odkar so idealni jeseniški mladeniči in možje ustanovili Sokola. Za tiste čase pač drzna misel za ljudi, ki niso bili gospodarsko samostojni, temveč bolj ali manj odvisni od nemških gospodarjev, ki so vedrili in oblačili v tem gorenjskem kotu. Z ustanovitvijo Sokola pa se je začela zanje trnjeva pot. Od treh fctrani se je nanjo usipal bobneči ogenj, kjerkoli, je bila ubita kaka Šipa, so bili tega krivi Sokoli. Niso imeli miru ne od svojih predstojnikov, ne od sodelavcev, ne od krušnih gospodarjev, in celo lastni bratje so jim hudo zamerili, da so postali Sokoli. Toda vrli telovadci, vzgojeni od bratov Humra, dr. Pretnerja in Spicarja ter prekaljeni v Soli brata Bojana Drenika, nikoli niso klonili glav. Cim hujši so bili na vročih jeseniških tleh nanje merjeni napadi, tem hujši je bil njihov odpor. Zavedali so se pač da so slovenstvu potrebni in da so kot Sokoli in borci za jugoslovenstvo mnogim na poti. Sokolska telovadnica je bila vedno polna, sokolske gledališke predstavo so bile vedno sijajno obiskane, ljudstvo je prihajalo iz vseh delov sreza in z one strani Karavank, Sokoli so bili vedno najboljši pevci in kamorkoli so prišli, so bili prisrčno sprejeti. Držali so vedno skupaj kot veriga. Če je bil kdo med njimi v nevarnosti, so se vsi zavzeli zanj. Malodušnežev med njimi nikoli ni bilo, pač pa so si bili vedno med seboj vedri in veseli ter pravi bratje. Dasiravno so imeli vsi težke poklice ln so bili mnogo SikaniranL nikoli niso klonili, pač pa delali s podvojeno silo in so kot delavci vedno sloveli kot najboljše kvalificirani in kot najbolj resni in točni. Kljub trpljenju so imeli Se vedno Čas za nacionalno in kulturno delo. Njih življenjski cilj je bil dosežen, ko je nastala svobodna jugoslovenska država in bila na Je- ZVOCN1 KINO »SOKOLSKI DOM« ▼ Aiški _ Telefon 3387 Naš božični program, premiera prave filmske operete, polne glasbe, petja, ljubezni in humorja Pomladni zvoki lepa Claire Fux, članica milanske Scale in Marto VVetra, sinjski tenorist v glavnih vlogah. — Za humor skrbi priljubljena Ida VVUst. — Krasni naravni posnetki iz Sicilije. Predstave se vrte v torek in sredo ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Rezervirajte vstopnice telefonično! |jj Prijateljem ptic Ljubljana, 24. decembra. Proučevanje ptičjega življenja se je v zadnjem času spopolnilo z obročanjem, s katerim se bo skuSala razrešiti zagonetna ptičja selitev. Načelno so obiočajo samo ptice, ki se selijo na jesen v južnejše kraje in se na spomlad vračajo za časa gnezd i t ve zopet v svoj rojstni kraj, kakor n. pr. lastovice, srakoperji, kobilarji in dr. Ker imamo tudi take ptice, ki zapuščajo svoj kraj samo vsled pomanjkanja hrane ali vsled nenadoma nastalega slabega vremenskega stanja, se je začelo obročevati tudi te ptice klatil-ke, kakor n. pr. krivokljune, kaline, vrine itd. Vse te ptice se obročajo s namenom pr »j ali slej ugotoviti smer in kraj, ter trajanje vsakoletne selitve posameznih ptičjih vrst, in sicer potem, ko se je eno ali več obroče-nih ptic ponovno ujelo med potjo v ali na kraju prezimovališča. Kajti znano nam je bilo preje samo, da se sicer ptice selilke selijo nekam v Azijo, Afriko, oziroma v južnejše kraje, a smeri, kraji prezimovanja in pa časovno trajanje take selitve so nam biU skoraj popolnoma nežna L Tudi podpisani zavod si je nadel to nalogo. Za temeljito izvrševanje te naloge je nuno potrebene Urši krog sodelavcev, ki bi bili pripravleni brezplačno pomagati zavodu pri zbiranju podatkov, iz ptičjega iivlena, pri obročan ju in pri stalnem opazovanju ptičje selitve. Zato naj se prijavijo vsi, ki želijo resno sodelovati pri tem zelo zanimivem, za ornotologijo važnem delovanju. Zavod naproša vas, zlasti lovske zakupnike, lovske in gozdne čuvaje, da mu naznanijo vse obročene ptice, naj si imajo kakr-šekoll obroček, ie bolje pa, da mu jih tudi pošljejo. (Vsi dopisi la pošiljke na Ornitološki zavod so poštnine prosti.) Daljo naprošamo vse, zlasti pa varnostne organe, da zasledujejo ln prijavijo vsakogar, ki neupravičeno in iz koristolvstva lovi ali prodaja zakonito zaščitene ptice, ker največ prav ti iz strahu pred kaznijo, za-molčijo številne najdbe obročenih ptic, kar je zavodu pri zbiranju dotičnih sa obroča nje važnih podatkov v veliko Škodo. V veljavi je še zakon o varstvu ptic z dne 20. julija 1910. ki je bil uzakonjen za naše območje s naredbo velikega župana z dne 22. februarja 1922. Uradni list 5t 377/115 in katerega morajo upoštevati vsi za to pozvani in odgovorni organi. Zavod Irda v kratkem svoje prvo tiskano poročilo o svojem dosedanjem delova- zenicah zgrajena sokolska trdnjava, ki je resna priča vztrajnega dolgoletnega dela. Leta so minila. Izmed 56 mladeničev in mož, ki so stali ob zibelki Sokola, jih je ostalo le nekaj, drugI so pomrli, padli na bojiščih ali pa so se preselili z Jesenic. Tridesetletnico sokolskega dela pa so v tej jeseni dopolnili bratje Cop Jaka, Ravnik Jože, Ravnik Janko, Ravnik Lovro, SuSnik Matija, Pavlin Franc, Neuman Karol, Hro-vat Ignacij, Mavricij Smolej, ter takratna naraSčajnlca sestra Ivanka Čopova. Brat Čop je vso dobo bil odbornik, deloma gospodar, blagajnik in podstareSina, bral Ravnik Joža dober telovadec, podnačelnik, podstareSina in godbenik. Ravnik Janko, podnačelnik, podstareSina, pevec, igralec in vodja tamburašketja zbora; Lovro Ravnik telovadec, pevec, igralec in tamburaS; Sušnik Matija kot načelnik in podstarešina; Čopova Ivanka pa kot vneta igralka in od-bornica. Bratje Pavlin, Neuman, Hrovat in Smolej Mavricij pa so bili vedno zvesti sokolski podporniki in Desetniki društvenih prireditev. Nad 30 let delujejo tudi bratje sedanji načelnik Buh Tone, dr. Ernest Rekar, Šega Ivan in Ivanka, ki so delovali poprej pri društvih svojega prejšnjega bivališča. Od 25—30 let sokolskega dela imajo za seboj bratje Bohinc Franc, BoŠtar Franc, Hlebanja Franc, Ravnik Pepca, Pibrovec Leo ln Sitar Peter, Brat Bohinc je bil več* let telovadec, odbornik ln blagajnik, brat Hlebanja, telovadec, tamburaS, igralec, odbornik ln podstarešina, sestra Ravnikova, najbolj marljiva sokolska igralka in odbor-nica: brat Pibrovec pa kot prvi vodja tamburaškoga zbora in dolgoletni odbornik; brata Boštar in Sitar pa zvesta sokolska Člana in podpornika. Naj bi zgoraj navedeni bratje in sestre sluižli kot vzor sokolske vztrajnosti današnji mladini, ki prehitro podlega vplivom Sokolu sovražnega, okolja. nju, ki bo vsebovalo nekaj zanimivih člankov o razvoju ornitologi je in o pomenu ob> ročanja ptic. Vodstvo ornitoloikega obsevatorija v Ljubljani (Narodni mase j). Kronika zadnjih dni Ljubljana, 24. decembra. V soboto, včeraj in danes so morali reševalci pripeljati v bolnico več žrtev nesreč in napadov, policiji pa je bil prijavljen požar na Barju in tudi en samomor. ZASACENI LJUBIMEC Z NOŽEM NAD M02A Včeraj popoldne se je v Novih Jaršah odigrala nenavadna zakonska tragikomedija. Neki delavec, stanujoč v Crni vasi, se že menda delj časa ni razumel s svojo ženo, ki je živela ločeno od njega in sama v Novih Jaršah. Včeraj popoldne je pa vzel svojega sinčka ln odšel k ženi. ki ji je najbrž hotel voščiti vesele božične praznike. Ko pa je prišel tja, je našel pri ženi drugega, ki se je takoj zakadil vanj in ga z nožem obdelaval, da je bil mož takoj ves okrvavljen po obrazu. Dobil je več nevarnih sunkov v glavo in so ga morali prepeljati v bolnico. Tam je pripomnil, da je dobil preveč za živet in premalo za umret.« NESREČA V KREDITNI BANKI Davi okrog 8.30 se je pripetila težja nesreča v Ljubljanski kreditni banki. Iz prvega nadstropja so nosili delavci težjo železno blagajno, ki je bila v zgornjem delu še polna Pri delu je pomagal tudi 54letni kurjač France Bencina, zaposlen v banki. Med prenosom se je pa omara nenadoma poševno nagnila in pritisnila k steni Benči-no. ki ga je poškodovala na hrbtu, ns glavi in v kolku, pri nesreči je bil pa prizadet tudi 27lctni pleskar Gjuro Horouug, ki je stal na lestvi v bližini. Tega je spodne-slo, da si je nekoliko poškodoval desno nogo. Oba so prepeljali v bolnica POŽAR NA BARJU V soboto ponoći je gorelo pri posestniku Janezu Bulcu ob Jurčkovi poti na Barju. Ogenj je nastal v kozolcu in uničil precejšnjo zalogo sena :n slame, di ima posestnik okrog 25.000 Din škode, k sreči je pa krit z zavarovalnino. Nt pomoč so Erišli barjanski gasilci pa tudi poklicni iz jubljane in preprečili, da se ogenj ni razširil. Baje je bil ogenj podtaknjen. SAMOMOR V soboto zjutraj so našli v Drenikovi ulici 8 v Šiški mrtvega 60tetnega sejmarja Andreja Hledeta. ki se je bil zastrupil na poseben način: vdihaval je namreč strupene pline, ki jih je razvijalo tleče oglje. Vzrok samomora ni znan, domnevajo pa, da je šel mož v smrt zaradi nesoglasja v hiši. Z ženo sta se namreč prepirala, napo sled se le Andrej naveličal življenja Vremensko poročilo Pokljuka 23. dec: —2. oblačno, na podlago 15 cm zapadlo 15 cm pršlča. Izeledi dobri Dostop mojroč tudi avtom z verigo. Mojstrana 23. deo ob 17.: močno sneži, mraz, Izslen"! dobri, v planinah Krm« In na Triglavu smuka idealna, na Možakljl 60 cm s nega. »SLOVENSKI N A F O D« đne 24. decembra 1934 8rmn 5. Varujmo nase parke in nasade Pismo preprostega trnovskega obrtnika — Javni nasadi so last nas vseli Ljubljana, 24. decembra. Po iniciativi našega arhitekta Plečnika, ■ pomočjo naše občine in s sodelovanjem našega tako agilnega ravnatelja mestne vrtnarije g. Lapa fino si ustvarili krasne mestne parke in nasade. Poleg Tivolskega naj omenim najkrasnejsega — naš Trnov-sko-krakovski park ob Grad3Ščici. Park s tako raznoličnostjo, kot jc ta, sc da težko ustvariti še kje drugje, ker ni naravne tekoče vode. Torej v zadnjih letih zelo pospešeno delo na tem polju, saj se je v preteklosti precej zamudilo. Zato pa tudi naše občinstvo v veliki meri ne pojmuje tega dela in njegovih lepot. Zaradi tega nerazumevanja narave občinstvo ne more presojati, ali ravna prav ali ne, če hodi po tratah ob potih, namesto samo po potih, če pusti otroke nemoteno hoditi in skakati po nasadih, misleč, da je tudi tako prav. Ce pa koga opozoriš na tako malomarnost, si pa zavrnjen: »Kaj te to briga'c Kaj pa šefe naša mladina, moška namreč (deklice so bolj mirne in previdne), ta uganja pravi vandali-zem s tem, da lomi drcveščka in grmovje, se lovi po nasadih zlasti pred trnovsko cerkvijo, se driča po brežinah navzdol, a največji naval na nasade je, ko se vraća iz šol. Nikdo je ne svari ali opozarja — Kakor sem že rekel, nima občinstvo smisla za to. Policija ne more biti povsod. Zato prosim, da pokrenete korake proti temu in opozorite mestno občino na to ter zahtevate, naj stori potrebno, da se nam ohrani lepota pred vandalizmom nerazumnih občanov. Mestni magistrat naj z javnimi razglasi, napisnimi tablami, s svojimi čuvaji, ki naj jih še nastavi, če jih je premalo, nadalje sporazumno s policijo in z vodstvi šol, kjer naj se učencem pojasni pomen prirode, potrebno ukrene, da se takemu načinu pojmovanja narave naredi konec, pa občinstvo pride do prepričanja, da so javni nasadi last vseh nas in smo zato tudi vsi skupaj upravičeni in dolžni, da nasade čuvamo pred onimi, ki tega ne razumejo. Mestni magistrat naj v svojem razglasu občinstvo opozori tudi na to. To dobesedno objavljeno pismo je dobila podružnica S\"D od prenrostega trnovskega obrtnika. Ni pisano z okorno roko, pač pa lepo in dekliško, saj je za lepopisje piščeva roka preveč težka, pretrda in iu-ljava od tenkega dela. Pismo je v največjo čast vsem Trnovčanom in Krakov-čanom, ki znajo že od nekdaj ceniti vrtove in nasade in težko delo v njih, v čast je pa tudi vsem preprostim Ljubljančanom, ki so ie tako tesno spojeni s travniki in njivami, tako s srcem navezani na izgubljeno zeleno trato in loko. Mestni Ljubljani je pa ta. očitek preprostega Trnovčana v najhuj- šo sramoto. Ljubljana je pač Šele sredi pota med vasjo in pravim velikim mestom, kjer zaprt v pusto zidovje vsakdo hrepeni po svežem zelenju. Spoštovanje kmeta do vse ohranjujoče zemlje počasi gine in ni še razcveten cvet urbanizma v oboževanju izgubljenega paradiža — zelene prirode. Na sredi je vandalizem razkosavanja in zazi-davanja parkov in pustošenja nasadov. Pojav prehodne dobe in razvoja in pa tudi pomanjkanja srčne kulture! Naš kmet in naš pravi gospod sta nositelju tega pojava dala ime »škric«. Skric tudi po pojmovanju preprostega malomeščana niti od daleč še ni gospod, čeprav se tako nosi. Odbor podružnice SVD je premišljal, kaj naj stori, ko smo vendar poskušali ze vse. Da, storimo tako, kakor nam svetuje Trnovčan: Zavedajmo se ob vsakem koraku, da so javni nasadi last vseh nas in smo zato tudi upravičeni in dolžni, da jih varujemo pred onimi, ki se tega ne zavedajo. To jc tudi že s predpisi in naredbami uveljavljeno po drugih evropskih mestih. Kdor vidi koca, da dela kakršnokoli škodo po nasadih, ga ima pravico takoj legitimirati in tudi s silo odpeljati stražniku, torej enostavno aretirati! V tem pogledu je pa predvsem treba pričeti že pri mladini in šola gotovo stori premalo. Po stari navadi so herbariji naših malih srednješolcev še vedno polni rastlin s korenino izkopanih v Tivoliju in Tivolskem gozdu. Ali se ne bi mladina lažje naučila botanike na izletih, ki so v ta namen vendar predpisani. Ravnatelj g. Lap je šolska vodstva celo povabil v mestno vrtnarijo in v park in ponudil vso svojo pomoč pri pouku. Dobil ni niti enega odgovora! Pred kratkim so po šolah rabili bršljan za okrasitev. Na Zoisovi cesti so ga trgali z zidu. Saj deca ni kriva, toda gospodična je bršljan naročila, denarja pa otroci nimajo, da bi šli po zelenje na trg. V nasadu ob Gradaščici so polomljena celo drevesa! Na magistratu skoraj ni dosti stolov za brezposelno inteligenco. Naj se po gotovem turnusu hodi službeno izprehajat po parkih. Izberite najurnejše in najkrepkejse fante za take funkcijonarje! In kdorkoli iz občinstva prižene kakega grešnika v mestno vrtnarijo, naj dobi šopek ali pa .onček t najlepšo rožo za nagrado. Vzgajajte mladino doma in v šoli v tej smeri m poznalo se ji bo povsod — to je vzgoja k srčni kulturi. Vse mogoče pokrete in akcije ter organizacije imamo že na šolah, zato pa vpeljite tudi »dan prirode« za zaščito rastlinstva in živalstva. Ti dnevi naj mladino nauče v ljubezni in spoštovanju do prirode in vse ostale akcije in organizacije bodo imele korist od njih. Gojimo moderne sobne rastline Zanimivo predavanje ravnatelja mestnih nasadov Antona Lapa pod okriljem podružnice SVD koviti Nidularium s čudovitimi rdečimi barvami listov, a prav dekorativna je tudi Dvckia iz savan. Filokakteji s trdimi, progastimi listi je podobna Sanziviera zevlo-nica, a vsa je pokrita z vijoličastimi dlačicami Gvnura aurantica, naši povsod znani pisani tradeskanciji je pa podobna Oplis-mena variegata. Interesantne in pri nas doslej še neznane rastline so v resnici zelo dekorativne in jih z lahkoto gojimo po sobah in tudi razmnožujemo. Poleg tega je pa predavatelj tudi opozarjal, naj kupujemo le v naši državi vzgojene nageljčke in drugo zimsko cvetje, obenem je pa pokazal tudi nekdaj tako priljubljene kamelije, ki so spet prišle v modo. Zanimivo je orisal, kako na Holand-skem in drugje vzgajajo acaleje, ki jih smemo zalivati le z deževnico ali zelo posrano vodo, ker jih v vodi raztopljeno apno umori, obenem je pa pokazal krasen Epi-phvlum truncatum ves v cvetju in polno drugih lepih sobnih rastlin, predvsem pa »božično zvezdo« Poinsettijo, da so mu bili udeleženci v resnici Lahko hvaležni. Prostorna predavalnica mineraloškega instituta je bila seveda spet polna, kakor pri vsakem predavanju tega odličnega in tudi modernega strokovnjaka. Ljubljana, 24. decembra. 2e od nekdaj so tudi cvetlice podrejene modi in prav tako način vezanja šopkov, saj je človek v vseh časih krasil sebe in svojo okolico s cvetjem in zelenjem. Največji prijatelji cvetlic so bili že v starem veku. ko so bile razne cvetlice in rastline pri vseh narodih posvečene bogovom in so jim poleg zdravilnih pripisovali tudi druge tajne moči, predvsem pa v ljubavnih zadevah. Pomislimo samo na lotos in oljko, lipo in hrast, lilijo in krizantemo, ki jih srečujemo kot najrazličnejše simbole tudi na grbih in kot atribute najrazličnejših božanstev vseh ver, obenem se pa spomnimo na Semiramidine vrtove m razkošje cvetličnih dekoracij Grkov in Rimljanov, prav tako pa ne pozabimo na priljubljenost tulipana in nageljna v naši narodni umetnosti in nikdo se ne bo čudil, če govorimo o modernih rastlinah. Ker zlasti pred božičnimi prazniki tako grenko občutimo gospodarsko krizo, moramo tudi opozoriti, da jc v XVII. stoletju uprav nora moda tulipanov bila vzrok najhujši gospodarski krizi. V zadnjem času se spominjamo mode kaktej, ki je pa drugod že ugasnila in je iz Amerike prišla moda lilij, kar nam najbolj priča poročni šopek princese Marine iz samih lilij. Zanimivo je, da so največje ameriške vrtnarske firme in strokovni listi že pred 10 leti opisovali in proslavljali našo temnovijoličasto, zlatemu klobučku sorodno dalmatinsko lilijo z barvastimi reprodukcijami in prav tako najdete tudi njeno oranžno sorodnico. našo kranjsko lilijo v katalogih, namenjenih za Anglijo in Ameriko, pri nas pa si ti dve domači liliji sploh še nista priborili vstopa na vrtove, čeprav je vsaj kranjska lilija znana že izletnikom na Šmarno goro. zlasti pa vsem turistom, saj jo je dosti skoraj po vsej nekdanji Kranjski in tudi ob njeni zahodni in severni meji. Ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap je na predavanju podružnice SVD predvsem opisal in tudi pokazal razne hromeli :e. ki so prišle v modo in zato pravkar tudi k nam ter jih je predavatelju dala na razpolago naša ambiciozna tvrdka Herc-manski. Bromelij je velika skupina z mno-£imi pododdelki in najrazličnejšimi imeni, ki po večini rasto v Južni in Srednji Ameriki v razpokah ogromnih dreves in se hranijo z zemljo, ki se nabere po razpokah lubja. Zato imajo le prav majhne korenine, pač imajo pa mnoge v lijak zložene liste, da love vodo vanj. S hrano morajo biti pač skromne in varčne, zato imajo pa mnogokrat prav trde ali z voskom prevlečene liste, da jim ne izhlapi preveč vode. Cvetje je pri nekaterih krasno, pri drugih pa občudujemo oblike in barve listov, ki se prelivajo v najrazličnejših odtenkih modre, vijoličaste in rdeče, sive, rumene in zelene barve Druge vrste se spet bore za svoj obstanek po razbeljenih savanah. kjer jih sedaj iščejo tudi evropske ekspedicije, kakor so prej nabirale redke kakteje. Take redke rastline so seveda tudi drage, vendar si pa vsaj nekatere brez večjih žrtev lahko nabavi vsak prijatelj sobnih rastlin. Preda vateli ie opisal rožno cvetočo vrsto Bilber-gia Rhodocvana z beloprogastimi listi, sli- 60 letnica Fr. Ks. Meška Ljutomer, ' t, decembra. 60 letnico življenja pisatelja in pesnika Fr. Ks. Meška je tukajšnja Ljudska čitalnica v dneh 7. in 8 .t. m. dostojno proslavila z njegovim božičnim misterijem v 4. slikah Henrik, gobavi vitez, nekako legendo iz časov križarskih vojn, ki je v kratkem sledeča: Mladi vitez, sin ostro-vrske graščakinje, se odpravlja ravno na sveti večer s svojim prijateljem vitezom Ludvikom na križarsko vojno v Palestino. Tik pred odhodom in poslovitvijo pa pripelje na grad ciganko Blanko, ki jo najde zunaj na cesti in jo s tem otme gotove smrti. Na njegovo prošnjo obdrži Blanko njegova mati v gradu. Po 3 letih se vrne vitez Henrik v družbi Ludvika iz Palestine domov — gobav, kar ima za posledico, da se od njega obrnejo vsi. prijatelji, znanci, sorodniki, sestra in celo lastna mati, le edina najdenka Blanka se ga ne boji in mu pade k nogam, kar tako vpliva tudi na mater, da ga končno v bolesti in žalosti, osramočena od sirote Blanke. objame. Blanka, ki je Henriku hvaležna za svo?ečasno rešitev, pa odide na božjo pot v Rim peš sama in tam moli za ozdravitev vitezovo. Čudovito — zopet na sveti večer — se vrne ta deklica iz Rima, pa ima spremljevalca — Kristusa, ki na njeno prošnjo prinese Henriku zdravje, njej sami pa ženina — Henrika. Ostrovr^kega viteza, dočim vzame dotedanja Henrikova nevesta Leonora za moža viteza s Kamna. Igralci so nam nudili lepo igro: zlasti ie v l deianiu osvojila Blanka. Imeli smo občutek, da ie bila rudi na odru resnica. ^;r> ie imel vseskozi vite? Hen rik. ki te zlasti pri ponovitvi predstave 8. dec. pokazal, da je zmožen težkih vlog. Najtežje je imela pač v vsej igri matJ- graščakinja, a je svojo nalogo skoro odlično izvršila. Veren in naraven je bil župnik Leopold, srčkana hči Felicita, Henrikova sestra in prav dostojanstvena nien* t*ta Lisbeta. Celo grajski kaštelan je zelo zadovoljil. Garderoba, maske in vse je bilo prepričevalno m dobro, kar je zasluga požrtvovalnega vodstva. Pred predstavo samo je opisal slavljen- čevo dosedanjo življenjsko — trnjevo — pot g. prof. Dornik iz Maribora, glasbeno pa je sodeloval orkester Glasbenega društva pod vodstvom vodje g. Zaherla. Pri proslavi so bili med drugimi navzoči gg. sreski podnačelnik dr. Mlinar, sreski zdravstveni svetnik dr. Haring. šolski nadzornik Karbaš, starosta Sokola dr. Stajnko in mnogo odličnih meščanov. Umetnost „ođžfranja" služb Kakor za vsako umetnost, naoraS biti tudi za to toliko našarjen, da znaš rabiti jezik ob pravem času Ljubljana, 24. decembra, Prednamci so živali kaj preprosto ter seveda niso še poznali takšnih »socijalnih« terminov, kakršen je n. pr. odžiranje služb. Prejšnje čase je bilo dovolj. Če si kvečjemu napisal prošnjo za službo ali prečita! ponudbo, ki ti jo je poslal delodajalec, in že si rešil socijalno vprašanje zase. Te metode so se pa povsem obrabile ter so se sčasom uveljavile na vsej črti stričevske »posredovalnice« za delo, odnosno koritea. Toda >sccijalno« vprašanje je postalo še bolj komplicirano in zdaj je že teiko razložiti življenjsko umetnost, ki jo tudi razumejo le redki. Marsikdo bi mislil, da je vse tako enostavno: če dobiš službo, si pač lahko srečen, izvoljenec izmed neštetimi poklicanimi, če Je pa ne dobiš, ti ne more nihče pomagati; vsa službena mesta so zasedena, prisiljeni smo še celo reducirati uslužbence, ki smo bili z njimi zadovoljni, nobenih izgledov ni... Potrpite. potrpite...! Stvar je pa bolj komplicirana ln nikomur ni treba obupati, kdor vsaj nekoliko razume »duh časa« in ima takorekoč socijalni čut. Ce torej ni novih službenih mest, se pač moraš pobrigati, da se ti bo kdo umaknil od koritea. »Socijalni« čut sicer ne veleva nikomur, da bi prepustil službo komu drugemu pač pa marsikomu, ki bi se rad dokopal do zaslužka, veleva, naj po srvojih najboljših močeh »odžira« službe, kjerkoli se ponudi prilika. Umetnosti odžiranja služb se pa ne naučiš iz priročnikov in ne na predavanjih, tudi časopisje nima še za to posebnih predelov. Kot za vsako umetnost, moraš biti tudi za to vsaj toliko nadarjen, da znaš rabiti jezik ob pravem času in na pravem kraju. To je sicer navidez zelo enostavno, vendar moraš biti mož na svojem mestu. Imeti pa moraš prijatelje, odnosno moraš biti prijatelj aH prijateljica svojega službenega prednika. Samo ob sebi se pa razume, da ne gre brez socijalnega čuta. Socijalni čut je dandanes potreben najmanj tako. kot protekcija. m socijalni Čut nareku 1e n. pr. nezaposleni prijateljici, da piše šefu svoje prijateljice sranMivo pismo, flefi so dovzetni za nežnejša čustva, zlasti, če so prelita v besede s tako nežnimi ročicami in prepojene z globokim sociialnim čutom. 3>Zavedam se, visok osooštovani gosood«. tako le treba pisati, »da dandanašnji čast zah-te\Tajo od delodajalcev celo genialnosti, da se lahko pretrifejo skozi poslovna tež- koče. toda. kaj Vam pomaga še toPkšna sposobnost. marlUvost in podjetnost. Ce se ne morete povsem zanesti na svoje uslužbence! Uslužbenci morajo biti vdani svojemu šefu z dušo in telesom, delati s fanatičnem veseljem ter biti vedno pripravljeni žrtvovati se za podjetje. Nedvomno Vas bo pa zanimalo, da n. pr. Va-Sa tajnica ob vsaki priliki zabavlja, da mora preveč delati in pravi celo, da Vas je že do grla sita. Ob prvi priliki Vas namerava zapustiti, Vam se pa hlini; srce me boli, da vleče tako plemenitega, značajne-ga in možatega moža za nos tako neumna goska. Pripravljena sem Vam zaupati vse podrobnovsti ustmeno ter Vas bom pričakovala v kavarni »Napoleon« naslednje dni vsak dan zvečer po Vaših poslovnih urah. Z izrazi najglobljega spoštovanja Vam vdana M. N.« Gospod šef prečita pismo z mešanimi občutki. In če ga zamika majhna pustolovščina, zakai b: se ne pozanimal, kdo je njegova nova. tako iskrena prijateljica?! Pri ustmenem obravnavanju važnega na-meščenskega vprašanja bodoča tajnica seveda tne drži križem« jezika da je končno šef neznansko navdušen nad njo. Očaran je nad njeno inteligenco in plemenitostjo in ne more skriti ganjenosti, ko dekle pravi; »Dragi gospod, s povzdignje-nimi rokami vas prosim, ne izvajajte kon-sekvenc zaradi tega! Ne vrzite gospodične tajnice na cesto, tega bi jaz ne mogla preboleti, ker vem sama najbolje, kaj je nezaposlenost, saj sem sama že dve leti brez službe!« — Vi se pa sami sebi ne smilite?! To je preveč, kar zahtevate od mene* Takoj jutri Ji odpovem službo^ V čast bi si pa štel. če bi hoteli nastopiti službo vi, na-mestu nje. Tedaj pa poseže plemenita prijateljica po robčku, da skrije diskretno solze. — Oprostite . hudo mi Je . . . čeprav vem, da bo gospodična Že kako prebolela ta udarec. Oče prejema nokojnino. Mati je bogata, sestra je v službi... Res, hudo mi je. nič zalega jI nočem. In kaj bi rekli ljudle, če bi prevzela njeno službo . . . Gospodične ki razumejo umetnost življenja, se bodo »metale temu opisu odžiranja sluSb. ker pač vedo, kako je treba govoriti z gospodi šefi v takšnih stvareh. Umetnost ie pač umetnost. Mi pa vemo le, da so metode odžiranja služb sila komplicirane in da jih je mnogo. Ce se človek ne bavi s takšno socijalno poetiko, marsičesa ne more razumeti dandanes. T">ovolj pa |e že sama - razveseljiva ugotovitev, da je socijalni čut vkorenlnjem že povsod zelo p^oi^ov-o. saj Je Čedalje več »odžrtih? služb. Socijalno vprašanje je rešeno etlika in javita dela I etošnje leto je bilo v nekaterih ozirih boljše od lanskega Metlika, 23. decembra. Letošnje leto je bilo v Metliki v znamenju vsaj malega napredka, ki ga v prejšnjih letih skoraj nikdar nismo mogli zabeležiti. Največ pozornosti je bilo posvečene vprašanju dobrih cest, a tudi največ denarnih žrtev so zahtevala ta javna dela. Na področju metliške mestne občine sta bili preurejeni oziroma popravljeni poleg drugih predvsem občinski cesti nad Obrhom proti Mailandu in od Majerja h klavnici. Popravljen in razširjen je bil tudi dohod na živinsko sejmišče na cesti proti Gra-brovcu, kjer je bil napravljen tudi potrebni prepust za cestni jarek. Temeljito je bila urejena zapuščena pot proti Strmcu, a enako tudi pota na Svirkov vrh in proti Sv. Roku. Ob državni cesti pri pošti je bil letos jarek pokrit, a s pokrivanjem bodo prihodnje leto nadaljevali, obenem bodo pa uredili občinsko cesto v Križevski vasi, kjer bo treba napraviti most čez Sušico, a popravila je zelo potrebna tudi občinska cesta na Dobravice. Letos Je ljubljanski Higijenski zavod zgradil v Križevski vasi hogijeničen vodnjak z moderno črpaljko, s čimer je dobila vsa vas zdravo pitno vodo. Najvažnejše javno delo. ki se je letos pričelo na področju metliške mestne občine, je gradba vodovoda za potrebe mesta, dočim je gradba vodovoda za ves metliški srez morala biti odložena za prihodnje leto zaradi previsokega proračuna, ki ga v današnjih težkih časih oblasti ne morejo odobriti. Z deli za mestni vodovod se je pričelo letošnjo jesen in je doslej izkopano zajetje Izvira, betonirana je celica rezervoarja in položenih je že nad 500 metrov vodovodnih cevi. Sedaj kopljejo jarke že v mestu proti Šolskemu trgu in bo predvidoma jarek pred šolskim poslopjem izkopan med božičnim odmorom tako. da delo ne bi motilo šolskega pouka. V zajetju se bo lahko betoniralo vso zimo in je le potrebno, da posebna komisija pregleda izvir Obroa. Dela vzJic slabim vremenskim razmeram in trdemu skalnatemu terenu kaj naglo napredujejo in je upati, da bo do prihodnje jeseni vodovod polagoma dograjen in tako dovršeno največje javno delo zadnjih desetletij. Za gradbo vodovoda je metliška občina prejela 25.000 Din iz državnega fonda za javna dela, 100 000 Din iz banovinskega fonda za javna dela. Higijenski zavod pa je v raznem potrebnem materijalu prispeval blizu 50.000 Din Poleg tega je Higijenski zavod poklonil tudi 90 metrov 80 mm cevi v vrednosti nad 7000 Din. pa bodo zaradi tega lahko Izvršeni tudi nekateri podaljški, ki so bili predvideni šele v drugem delu programa. Cevovod bo dolg okro^r 2 km, a rezervoar bo zvezan z avtomatično črpaljko na električni pocon. ki je žp namočena \ mestu le predvidenih 5 napajalnih korit a iavnih pip ter 10 hidrantov za slučai rožara Vodovod bo seveda ustrezal wm higijenskim zahtevam in so zato izvir studen- ca zasledovali do same žive skale. Pitno vodo bodo klorizirali s posebno napravo, tako da bo popolnoma očiščena vseh bakterij. Dosedanji krediti bodo kaj kmalu izčrpani in je občina prepričana, da bo banska uprava priskočila na pomoč z nadaljnjimi podporami da se končno po skoraj stoletnem moledovanju vendar dogradi pre-potrebni vodovod, ki je prvi pogoj za napredek mesta, a tudi tujskega prometa, ki bi spričo lepe okolice in ugodnih življenjskih razmer morda vendar prinesel našemu kraju vsaj malo blagostanja. čMm bo gradba vodovoda dovršena, bo prva in največja skrb kanalizacija zaradi odtokov iz stranišč kopalnic, javnih pip in drugih vodovodnih naprav. Javna dela so danes revnim Belokrajin-cem skoraj edini dohodek, a Beli Krajini so v vseh življenjskih panogah tudi najpotrebnejša. Ako se bo z izboljšanjem naših razmer potom javnih del koristilo ljudem, bo ta korist enako velika tudi za državo, banovino in druga oblastva. ker bo kmet lažje zmagoval razne dajatve. O narednih plesih (Oh izdaji fcniige »Narodne tere«. I. deo). Letos smo imeli v Ljubljani festival slovanskih narodnih pte«ov. Povsem upravičeno je festival vzbudil zanimanje za narodne plese. Verjetno je. da se bodo v bodoče ob ^ličnih prireditvah začele javljati tudi priloue o proučevanju narodnih plesov, zgodovinski podatki o njih, zbirke in obdelave. Zgrešeno je mi>Iienje, da se ak ci ja za ohranitev narodnih plesov javlja Sele sedaj; na tem nolju se je začelo delati že veS kot nred letom dni. povsem tiho hrez reklame. po privatni inoijativi. Beografcal profesorici gdč. Ljubica in Danica Jankovič sta izdali zbirko 1^0 starih tradicionalnih , pravih narodnih ple«ov. Ta zbirka, ki je rezultat neumornega dela izpopolnjuje očitno praznino. Važna ie tudi zato. ker nam je dokaz, da za zbiranje narodnih plesov ni potrebno Čakati na milost tu;rev. kajti tudi v naši sredini so Uudie. ki umeio to delo strokovno izvršiti. Kn>iga »Narodne igre* vsebuje popis vseh korakov in pokretov ion nar. ple=ov. To niso nikrik-* površne beležke o plesih, temveč podrobno izdelane analize Prepričani smo. da tujci ne bi mogli to delo obdelati s tolikim cpo-znavan?em in občutenjem, kot domači pisatelj, kateremu fe prirojen smisel za ritem in e-Mebko vrednost narodnih ple«=ov. V uvodu nam pi~ate1?ici poda=ta vse. kar zanima človeka v zvezi 9 plesi. Predvsem «o važni oddelki. W v«ebufejo značaj narodnih plesov. (um*»foi5ki. e^tet^ki, vzrroi ni. nacionalni, ekonom-ki. =o*nalnl in turistični) nadela dela. seznam pl^cnl^ev. po katerih so pl«*«! zabeleženi terminologi13 ln maki uporabl'eni v knjigi, literatura o predmetu fPTinm krafev. ki*»r <«e in kedai se na ive? ple«e fvn?r»n za birialpt) Na* predvsem zanimajo načela, katerih sta se pisateljfei držali pri delu. Vrednost knjige dvigne resnost truda danega v delo. 0 tem nam pisateljici pravita sledeče: »Zbrali in opisali sva samo stare tradirionelne plese iz anonimnega narodnega vrelca. Pole^ t^h sva pridali tudi plese, ki so se plesali pred vojno med narodom in ki jih je narod sam stvoril. ali pa so jih naredili ljudje, ki so mnogo delali v narodnem duhu. Polet? teh dvoh prvih nafek ki sva se jih držali pri sestavljanju zbirke, nama je bilo tret|e načelo, pravi, sirovi, nepredelani in nestili-zirani narodni ples, brez primesi tega, kar njemu po narodnem razumevanju ne odgovarja c Držeč se navedenih načel, sta nam pisateljici v tej zbirki |>odali plese zabeležene po narodnem izvoru, obdelane do potankosti ttftM in strokovno. Podani so plesi v raznih formacijah. Nekateri se plešejo v kolu, največ zaprtem, kolo v kolu, kolo v parih, v trojkah, nekatere pletejo samo moški, tfnigf samo ženske, so pa tudi mešana, kot so jih običajno vidi. Ptafl v zbirki so vzeti iz različnih krajev, tako Iz Srema, Šumadije. Podrinja, Pomoravla, Pranja, Kosova, Galičnika, Ohrida itd. Da-siravno je to prva knjiga, lahko £e po njej podimo, koliko bogastva in lepote vsebujejo narodni plesi. Anal'za plesov je tako fino podana, da se jih lahko vsak nauči, koraki so označeni z znaki, po katerih je učenje zelo olajšano, kjer je potrebno je podana tudi melodija. Ta knjiga je velikega pomena za vse nase kroge. Ona ni samo dokaz aktivnosti pisateljic, temveč tudi izraz razumevanja potrebe tako akcije. Ako smo Slovenci Že >koro popolnoma izgubili svoje narodne plese, ne sme se dopusti M. da se to dogodi širom na*e domovine. Vsako akcijo zbiranja narodnih plesov moramo najtopleie pozdraviti. Prepričani smo, da bo delo ffdč. Jankovičevih na^lo razumevanje Sirom Jugoslavije in da bodo v bližnji bodočnosti izšli tudi plesi naših krajev. Ker sta pisateljici izdali knjigo v samozaložbi, javljamo njihov naslov. Naročilo in denar poslati na ček. r. 56.910 na ime Ljubice S. Jankovič. Cena knjigi 30 Din, s poštnino in stroški 35 Din. Upamo, da se bo tudi naša javnost zanimala za to knjigo. I* Maribora — Skrb mestne občine za riromMu* mladino. Hvalevredno je dejstvo, ki ga moremo ugotoviti, da posveča mestna občina v Mariboru veliko pažnjo tudi osiroteli mladini. 2e leta skrbi občina za usodo stoterih najbednejših otrok in vsrtavlja v ta namen tudi v letne proračune precejšnje zneske. Tako so tudi v proračunu za leto 1935-36 vnesene naslednje postavke: Stalne podpore Din 175 700; obleka, perilo, obutev 57.000 Din; razne podpore 29.100 Din; mestni mladinski dom 270 665 Din; oskrba otrok v tujih zavodih 31.900 Din; podpore socialno higienskim ustanovam 18.000 Dta; počitniška kolonija 77.5o0 Din; otroško igrišče 3000 Din; odprava in nadzorstvo otrok 3500 Din; skupno je torej v mestnem proračunu namenjeno za mladinski oddelek socialnega skrbstva 666.875 dinarjev. _ Usoden podeč z lestve. V soboto popoldne se je pri delu precej hudo poškodovala 40-letna tovarniška delavka Terezija Marin s Teznega. Ko je bUa na visoki lestvi, je omahnila in treščila na kamenita tla. Pri padcu je dobila Marin ova tako močne notranje poškodbe, da so jo morali mariborski reševalci, ki so bili teJefonično poklicani na pomoč, nemudoma prepeljati v tukajšnjo bolnico. _ Ceste, ulice, trgi ln parki. Pod tem naslovom se nahajajo v mestnem proračunu za 1. 1935-36 naslednje postavke: za vzdrževanje mestnih cest, ulic, trgov, mostov, brvi in ograj 1,127 500 Din, kanali 70 250 Din, javna stranišča 42.300 Din, škropljenje ulic 203 500 Din, pometanje ulic 374.950 Din, odpeljava snega 70000 Din, preskrba mesta z vodo 2.000 000 Din, regulacijski sklad 250 000 Din, za olepšavo mesta skrbi občina tako, da daje subvencije olepševalnim društvom, in sicer: Mestna olepševalno društvo 117.000 Din, Olepševalno društvo Sv. Magdalena 50 000 Din in čuvaji v parkih 11.000 Din. Skupno Izda mestna občina v Mariboru za ceste, ulice, trge in parke 4,319.900 Din. _ Plemenit zgled. Naš mariborski naročnik »Slovenskega Naroda«, gostilničar in mesar g Kol ari č je sporočil vodstvu Proti tuberkulozne lige v Mariboru, da bo dal za božične praznike 40 jetičnim bolnikom brezplačen obed. Ta lepa gesta človekoljuba naj najde posnemalce — Božični repertoar v mariborskem gledališču. V torek 25. t. m. uprizore popoldne ob 15. uri X uši čevo nad vse zabavno komedijo ^2alujočd ostali«, eno najboljših pisateljevih del. Veljajo znižane eene Ob 20- uri bo z napetim zanimanjem pričakovana premiera Stolzovega Slagrerja »Tzcrubljeni valček«. Ta opereta je izredno učinkovito odrsko delo plesne, mestoma lirične glasbe in z vedrim humorjem prepojene vsebine. Deian^e »izubljeme-era valčka« Je pe?**ro in živahno ter se odigrava v osmih slikah, med katerimi sta samo dva odmora. Pri premieri ne veliajo blokL _Na Stefano\"0 ob 15 uri ponove Fhakes- pearejevo klasično trasredHo »Hamlet«, ki 1e ob začetku sezone dosegrla ponoln uspeh ter je naiboH privlačil predstava Wo-Anieea dramskega repertoarja Veliajo znižane cene — Zvečer ob 20 uri bo nrva rvo^^vitev Stol zove operete »Izgubljeni valček* — Mn.ribor*lri soortnfld za pomožno akeHo. Januarfa bodo nriredlll mariborski nogometu! športni klubi turnir, katerega čisti dobiček fe namenjen Por-nožni akciji za siromašne sltMJUllHre rvr*»v pvvtovn nnb'tHi nr% he.lo Ponorle. Pa tudi v MpriKom že d;Sl no sne«-*-" sa1 -fe vč^a.1 že pričel naletavatl. — Občinski z^stonnlk v šetsirem Wura-torHu ninsbene M^tl-e. Ota^bena >Tntfca v Mariboru je po«lala mestni občtnl mariborski oroSnlo za spremembo nrarll. In stcer Členn 12 ter 28 Po novem členu 12 ^aj bf bMo dolr^čenn. da se ust»nnv' Hol-*kf knratorti rjia«jbf>ne Vatiee v Mariboru, v katerega nns'«e m*i**bor*=V;a me«»na občina ^veleča za«tor»nlka po Izpremenie-nem členn ?9 p« ho prlna^la vsa društvena 'nv^v'na rjbcbpTip ^fnt'r«» ▼ alučalu *-«7:nu«t» meetn* nl^'ri« v *f«r*br»T*U T7.0T*e- n^omho pravil je mestni svet soglasno odo briL Stran 6. NAROD« ofee 24. decembra 1934 SPOMINU SKLADATELJA PARME Ob desetletnici njegove Smrti dne 25. decembra 1925 Ljubljana, 24. decembra. Parma Viktor 6e je narodil v Trstu, preživel je svojo mladost v Benetkah, Trstu Zadru, Črnomlju, Novem mestu, Ljubljani in Tridentu na Tirolskem, je absolviral ju-ridicne študije na Dunaju, služboval v državni politični službi po raznih krajih Slovenije in nazadnje kol vladni svetnik v Litiji. Spočetka vojne je bil zaradi poštene odkritosrčne izjave v zasebni družbi, da »imajo Srbi pravico braniti se< in da »Slovani ne bodo nikdar premagani,< denunciran, aretiran in disciplinarno penzioniran. Užaljen se je izselil na Dunaj, kjer se je potopil v glasbene užitke, da je pozabil krivico, nato pa začel komponirati svojo opero Zlatorog; po zaključku vojne je zaradi nedostajanja živil in kuriva pretrpel na Dunaju najhujše čase bede in mraza. 6ele septembra 1920 se mu je na povabilo mariborske Glasbene Matice posrečilo naj ti stanovanje v Mariboru. Tam je postal častni kapelnik Narodnega gledališča in je urejal zbornik ^Struna«. Na mariborskem odru se je proizvajalo sedem Panno-vih del, ki so doživele do avtorjeve smrti nad 60 predstav. Samo opereto >Carične amaconke« so uprizorili 17 krat. Prav ko je dovrševal svojo zadnjo, komično opero >Pavliha:, se je moral podvreči operaciji in nenadoma dne 25. decembra 1924 umrl v 66. letu. Parma je bil eden najbolj plodovitih in najbolj priljubljenih slovenskih skladateljev. Komponiral je prvo slovensko veliko opero >Urh. grof celjskih, opere »Ksenija«, »Stara pesemc (dve enodejanki) in »Zlatorog (v 3 dejanjih), operete »Carične amaconke^:, »Nečaka, iZaročnik v škipcih« in »Venerin hram«, nedovršeno opero »Pavlina«, dvajset instrumentalnih (večinoma plesnih), enajst vokalnih del, en godalni kvartet in dve veliki baladi »Povodni mož« in »Sveti Senan«. za sole, zbor in orkester oziroma klavir. Njegove operete in opere so uprizarjata ne le vsa slovenska, nego tudi hrvaška in Češka gledališča, njegova ljubka in efektna koračnica >Mladi vojaki« pa se je neštetokrat svirala po avstrijskih in nemških mestih ter je znana celo v Ameriki. V naslednjem priobčuiem odlomke iz njegovih pisem in kritik, ki naj ilustrirajo Parmovo življenje, mišljenje in trpljenje. ★ ... Življenje na Dunaju je zdaj pasje. Ne dobivamo niti kuriva niti jestvin. Kislo zelje, sladko zelje, pa zopet kislo zelje itd Mesa? Moj bog, kilogram govedine okoli 120 K, kilogram konjine 90 — 100 K! Take so približno vse cene. Kdo, če niti milijonar, tihotapec ali vojni dobičkar, moreš plačevati take cene? In Še celo mi penzi-onistif Ker bi jaz in moja žena, čeprav že v višji starosti, vendar nerada umrla od lakote in bi hotela, Če možno, še doživeti premiero »Zlatoroga«, sva sklonila strašen vojni načrt, da naj nama najmlajši sin prinese kolikor mogoče mnogo jestvin iz Jugoslavije. In da se ta načrt izvrši v dim večjem obsegu, se zopet zatekam Tvoji znani ljubeznivosti: pomagaj mojemu sinu do čim daiekosežnejšega izvoznega dovolila! Človek bi zblaznel! Lahko si misliš, da sem pri takih razmerah za vsakršno delo nesposoben. Ves dan tičimo v kuhinji, kjer daje plinski kuhalnik vsaj nekaj toplote. In tu naj komponiram!? Oh, preklete beštije, ki so nas pahnile v nesrečo!!! — Obe-tanih feljtonov nisem pozabil, a počakaj, da bo nekoliko topleje« Dunaj 15. 12. 1919. ...Tu živimo še vedno v m rasu in gladu. Te dni pa so mi prišli v roke stari slovenski listi, iz katerih sem posnel, da je bila 15. februarja 1895 uprizorjena na odru ljubljanskega slovenskega gledališča prvič prva skoz in skoz komponirana slovenska opera »Urh, grof celjski« po besedilu A. Funtka. Torej dne 15. febr. 1920 bo ravno četrtstoletja od tega, kakor mislim v umetniškem oziru gotovo pomembnega narodnega dogodka. Ali ne bi kazalo, da se ob tej priliki zopet uprizori ta narodna ope ra? Sedaj prvič v Jugoslaviji? Taki četrt-stoletni jubileji se praznujejo pri vseh narodih ... Dunaj 24. 12. 1919. » * 2e desetletja sem se bavil z Zlatorogom in s sklepom, da uglasbim nanj opero, svojo, slovensko jugoslovensko. Trkal sem povsod, kjerkoli sem se nadejal uspeha, da dobim končno dober in za oder uporaben tekst. Težkoče so mi bile jasne. Pripovedka o Zlatorogu nima dramatsko Živega dejanja, zato tvori lahko takorekoč le okvir novega dejanja, ki bi ga bilo treba nanjo šele vstaviti. To svoje mnenje sem pripovedoval pisateljem v Ljubljani. Zagrebu in še marsikje; dobil sem obetov dovolj, toda besedila od nikoder Tako sem dočakal nesrečno vojno leto 1914 Takrat sem bil okrajni glavar v Litiji. Kmalu oo izbruhu »ome s Srbijo so me na temelju podle denuncijacije bivšega ptuj skeca župana Orniea (ki ga nisem v svojem življenju nikdar videt) na ukaz vojaških oblasti kot *rhofila aretirali Ko ie bito voiaško kazensko postopanje ustavljeno, me je potegnila ljubljanska deželna vlada v inkvizitomo disciplinarno preiskavo. Uspeh tega preiskovanja je bila moja kazenska trajna upokojitev s zmanjšanimi prejemki. Z izjemo enega samega — današnjega dvornega svetnika dežeL vlade za Slovenijo gosp. Kremenška _ so vsi ostali Člani disciplinarne komisija, sami dolgoletni uradni tovariši hladnokrvno obsodili svojega kolego za gol nič in nič. To postopanje je napravilo name tako ogaben vtisk, da sem sklenil ostaviti ljubo mi Ljubljano samo zato, da bi mi ne bilo več treba are-Čavati dan na dan borniranih puhloglavcov in slovanožrcev. In septembra meseca 1915 sem se preselil na Dunaj. O vojni ni bilo tu, razen po časopisju, pač še ničesar čutiti. Godba se je gojila na vseh koncih in krajih, gledališča in koncertne dvorane so bile ob prav nizki vstopnini dan na dan in večer za večerom polne, in jaz nisem imel še nikoli toliko prilik, posvečati se svoji življen-ski ljubezni, glasbi, v toliki meri kot takrat Vrhu tega sem bil v stalni zveri z muzikalni mi strokovnjaki in ljubitelji ter s kapelniki. Na občnem zboru Neodvisnega umetniškega udruženja v januarju L 1916 je bil izvoljen za predsednika ministerijalni svetnik Rihard Brauer: on mi je napis±1 tako dolgo zaželeno., v vsakem pogledu všečno besedilo za mojo opero - Zlatorog ... Dunaj, 31. L 1930. * ... Živimo pač med slovenskimi brati. Zato morajo prihajati na oder vsi mogoči eksotični avtorji s se bolj eksotičnimi deli, preden se dovoli tudi domačemu avtorju kak kotiček. Menda pišemo komponisti svoje opere le za eno sezono, potem pa gremo ad acta. Po tej metodi dospemo vsekako prav kmalu do zaželene slovenske nacionalne opere, ki nam jo brez dvoma ustvarijo sedanji Širokoustni »kritiki« in harmoniza-torji pesmic... Maribor, 7. 12. 1921. ★ ...So li kritiki in časopisi samo zato tu, da s svojim nerganjem uničijo to, kar so drugi z velikim trudom zgradili? Ali ni mnogo hvaležnejša in domoljubnejša naloga kritike, da dobrohotno poučuje, vzpodbuja in le prav posebno hude zmote prizanesljivo graja? Opozoriti moram na neverjetno krivičen očitek v februarski številki Ljubij. Zvona, kjer čitam med drugim: >... takoj po uprizoritvi opere Lepa Vida je nastopila dolga nepretrgana doba mrtvila in dolgočasja.. operno gledališče je prineslo same reprize del, da- j janih že v zadnjih sezonah, namreč Dali-borja, Tosko, Fausta, Vesele ženske, Gluma-če, Hoffmannove pripovedke, Prodano nevesto, Rigoletta, Trubadurja in Fra Diavo- la___ to je repertoar kateregakoli teater- skega podjetja, četudi prav srednje ali celo slabe vrste...< Ali, n Boga, kaj pa zahtevate? Navedeni repertoar je prvorazreden in bogat, služil bi vsakemu v čast in ga je tudi na vsakem velikem odru najti prav zmerom. Da bi bil ta repertoar dolgočasen, je tako smela trditev, da jo je možno razlagati le z okornostjo, da zahaja mnogo ljudi v operno gledališče bolj gledat, nego v prvi vrsti poslušat. Meni ni včasih prav nič preveč, če slišim isto opero tudi desetkrat ali še večkrat Pri vsakem ponovnem poslušanju opaža človek nove lepote v glasbi, nove zanimive premene in posrečene zvočne barve, nove nijanse v petju in igri solistov itdL, tako da muzikalnemu človeku operno delo ne more postati nikdar dolgočasno. Naloga poštenega kritika je tudi prav ta: publiko na vse take okornosti in podrobnosti opozarjati. Maribor 10. 5. 1921. ★ V splošnem bi bilo prav priporočati, naj kritika in publika svoje zahteve brzdata, kajti Ljubljana ne more nikoli nuditi onega, kar je mogoče nuditi velemestom. Germansko, specialno dunajsko merilo je za Ljubljano krivično. Romanski narodi se zadovoljujejo, če jim prinese stagiona le troje ali celo le dvoje oper, med temi vse stare ali kvečjemu eno novost Kot posebno karakterističen vzgled naj navedem svoj doživljaj! Pred leti je bila v mestu Tridentu na južnem Tirolkem napovedana operna stagiona 30 predstav in na repertoarju je bila sola in unica opera »La forza del destino« Verdijeva. Vse so-lo\ske partije so bile dvojno zasedene in dirigenta sta bila dva, da so mogli pevci in dirigent alterirati. Zbor je bil močan, orkester je štel okoli 70 dobrih glasbenikov. In glej, poslopje je bilo vsak večer razprodano. Če se upošteva, da je mesto Trident dosti manjše kot Ljubljana da pa je tridentsko gledališče skoraj še enkrat večje kot ljubljansko, potem je jasno, da so si šli vsi posetniki to edino opero povprečno 6 — 8 krat ogledat in poslušat Jaz sem jo šel poslušat 12 krat Skratka: ne bodite v svojih zaht;evah pretirani I Maribor, 13. maja 1921. ★ Kot zaključek naj še navedem, da se v Brnu ukvarjata kapelnik-skladatelj Anton Balatka in njegova soproga Vera s Parmo-vimi »Caričnimi amaconkaml«, ki ju izku-šata glasbeno in tekstno nanovo pripraviti za uprizoritev. Da bo ustrezala ta Parmova najboljša opereta iz ruske zgodovine potem tudi sbdobnemu okusu, ne dvomim. Prvič s slovenskimi pevci in prvič z baletom ter prvič v zares dobri režiji in zadovoljivi opremi nam bodo »Carične amaconke« po skoraj samih madjarskih in nemških operetah zelo dobrodošle. Tudi v teatru veljaj: Svoji k svojimi Fr. G. še o vprizoritvi »štirih grobijanov" Nekoliko kritike in pomislekov glede in grobijanstva Ljubljana, 24. decembra. V četrtek sem poročal le v splošnem o velikem uspehu VVolf-Ferrarijeve komične opere in o zaslugah dirigenta dr. Švara in režiserja Primožiča za muzikalno, pevski in igralski vzorno predstavo. Kritične pripombe pa sem si moral pridržatL Libretist Giuseppe Pizzolato je priredil Goldonijevo komedijo brez posebnega truda za operno besedilo; prozo je prelil v verze, prizore skrajšal, a dostavil nekaj pevnih točk; zlasti pa je učinkovito izpre-menil zadnje dejanje in zaključek opere. Originalna komedija je napisana v bene-čanskem ljudskem dialektu, kar daje tudi operi, ako jo pojo v izvirniku, širok in močan burleskni značaj. Iz biografije vemo, da je Carlo Goldo-ni (rojen v Benetkah 1707. in umrl v Parizu L 1793.) napisal Grobijane okoli L 1753; kakor vseh svojih 120 komedij je tudi Grobijane posnel po sodobnikih. Po vzoru Mo Iičreja je zajemal snovi iz ljudstva, imel odlične sposobnosti za komiko in naravni dovtip; toda brez izrazite satirične tendence je slikal v umetniškem slogu meščansko vsakdansko življenje in vse njegove osebe imajo nekaj filistrskega, omejeno egoističnega in praktično koristolovskega. Toda Goldoni je bil predvsem nasprotnik vladajoče Commedia deli' arte ter je izkušal njene sirovosti, pretiranostL dvoumnosti in nedostojnosti iztrebiti, sam pišoč vesele, okusne komedije, da vpliva na srce in razum. Jasno je torej, da se mora predstava Grobijanov bistveno razločevati od stila in manir Commedie deli* arte. Tile »Grobijani« so beneški meščani, trgovci iz Goldonijevih časov, filistri, ki dobro žive, a seveda so konservativni, zato nasprotniki ženske emancipacije in vsake novotarije. V Milanu. Trstu in tudi v Mo-nakovem jih predstavljajo v rokokou: z belo lasuljo s petljo, hlačah dokolenkah, belih nogavicah, nizkih čevljih z velikimi zaponami in v barvasti suknji, pa seveda s šabojem, manšetami in elegantno palčko. In nikakor niso starci ti »Grobijani«, po obrazih niso niti opice niti judje, po telesu ne izčrpani, nego so elegantni, še zmerom sveži možje: saj imajo otroke komaj IS—22 let in pa ženke v polni sočnosti in mikavnosti. Sami pravijo, da svoje žene ljubijo in jih imaio radi. Sitneži so in čmer-neži, zadirčni, oblastni in domišljavi hišni tirani, toda v ženske vendarle silno zaljubljeni in že vonj mufa po ženi jih spravlja ob namet. Lunardo, glavni zastopnik Grobijanov. pove miselnost tc zabavne ™nške družbe: •O, ve primke. t»o1 oMčke* "V^e srre vam je le za čičke, čačke, srajčke, robčke, hlačke, le za potičke. gledišča, plesišča, za prismodarije, sleparije, polomije in norčije! Doma pa. v hiši vam je ječa, tam sam Bog ne daj. O ženske, ženske! Ce kdo je resen in moder. Če nima vseh muh po glavi, se ženi zdi. da mož je grobijan, medved, tiran. Zakaj si ženske ustvaril. Bog? Začetek vseh težav in vseh nadlog!« Tn tožijo, da so bile ženske včasih drugačne, da niso toliko govorile, se nikdar upirale. Končno pa le izprevidijo, da brez žensk, teh »šmentov« ne gre in ne gre. Iz povedanega je jasno, da je pojmovanje »Grobijanov« v režiji g. Primožiča drugačno kakor moje in kakor jih pojmujejo v Milanu, Trstu in Monakovem. Baje pa jih res pojmujejo na Dunaju tako. kakor g. Primožič. Vprašanje je torej: kje jih uprizarjajo po želji Goldonija. V Ljubljani so oblečeni Grobijani ▼ nekako pobiedermeierski. zelo salopni in ubožni noši. Torej ne v takrat sodobni rokoko obleki. Škoda; kontrast med fino obleko in med vedenjem bi komiko le večal. Toda gledališče pač nima sredstev, in režiser je moral vzeti, kar je na razpolago. Bolje so opravljene dame, dasi bi bile v splošnem lahko lepše toaletirane. Služkinja bi morala biti ličnejša in Lucijeti ni treba imeti obleke kakor Pepelka. Da nimajo elegantnih mantilj in pahlač. je kriva naša beda. Da mora biti Marina zavita do tal in da njen Simon šele pri Lunardu opazi, kako lepo toaleto ima pod plaščem, je razvidno iz teksta Vse te toaletne mizerije pa, vnovič na-glašam, ni kriva režija. Zadovoljiti se moramo pač s tem, kar še imamo. In zadovoljujemo se tem lažje, ker je drugače predstava v orkestralnem in pevskem oziru odlična. Samo še pomislek: ali so bili Benečani, trgovci in imoviti meščani L 1753. ali L 1800. tako grdo razmršeni, v glavah zanikami ali pa celo — povsem plešasti? Res, ne vem. Zdi se mi pa. da so do nedavnega (še do moje mladosti!) vsi gospodje plešci nosili izven doma dosledno lasulje... Nič ne trdim, a zdi se mi, da se ne motim. Prav lepe, prijazne, stilno prijetne tri sobe in teraso s pogledom na Benetke je podal inscenator arh. Franc. Samo razsvetljava ni na višku; pogled na Benetke je nekam jesensko pust. Toliko smo si obetali od nove. drage aparature, a efekt je zelo skromen. O sijajni kreaciji g. ravnatelja Betetta sem že govorit; k sreči ima največ arioz-nih mest, ki jih izvaja krasno. Pri tem igra odlično, razvija ves svoj pristni humor ter je v obupu, jezi, tiranstvu ter končni re-signaciji. s katero zagovarja svojo ljubezen do »šmenta« Margarete, jako prijetno komičen. Ga Kogejeva podaja Margareto povsem slogovito, vzdržno in okusno, in ji gre za noblesno ustvaritev vse priznanje. Prav dobra Lucijeti v vsakem pogledu je ga Ribičeva, zelo zadovoljiva Marina je ga Župevčeva krasnega glasu, lepega frazi-ranja in absolutne muzikalnosti; tudi v igri vidno napreduje. Felice ie največja ženska partija in dolga, silno naporna pridiga v zadnjem dejanju zahteva fizično in glasovno največ kar je mogoče: gospa Poli če ve jo je zmagala in žela specijalen aplavz. Z g. Betettom v družbi skrbi za komiko predvsem g. Zupan, ki ima takisto lepe ari orne melodije in označuje Simona a iz- vrstnimi detajli prav efektno. Svojski močan tip zagrenjen ca in bruhajočega grobijane je podal g. Mar. Rus. Vendar bi dejal: precej manj bi bilo še dosti bolje. Grobost gospoda je vendar drugačna kakor grobost proletarčeva. Jaz bi kreacijo izpre-roenil do bistva. Saj je nemogoče, da bi grof občeval v taki obiteljL Nenavadno živo, vedro, zabavno delo neprisiljene komike in z burnim potekanjem dejanja, z enostavno, fino, lahko te- kočo, često ljudsko laško melodiko mora ugajati vsakomur. Cisto bi pa opustil baletne in pantomimične vložke v predigri in v intermezzu, ker le motijo in jemljejo pozornost od glasbe. Zlasti intermezzo le trpi zato, saj je koncertna točka, ki žanje povsod poseben aplavz. Vse ▼ vsem pa: predstava, ki zasluži polno priznanja in vsesplošno največje zanimanje. Fr. G. Vprašanje regulacije Ljubljanice Nujno potrebno je, da bi bila Ljubljanica čim prej regulirana Ljubljana, 24. decembra. Prizadevanja Ljubljane, da M bila Ljubljanica čim prej regulirana, se morajo zdaj imenovati že prava borba. Dovolj se je že nagiasalo ter utemeljevalo, da pomeni regulacija Ljubljanice za samo mesto in de posebej za Barje mnogo več kot javno delo samo na sebi, saj je vprav življenjskega pomena za Ljubljano; kaj pa pomeni regulacija za Barje, kjer so predvsem zaradi neregulirane Ljubljanice poplave že nekaj vsakdanjega, lahko tudi presodi vsak sam. V Ljubljani ni nobenih večjih javnih del. Statistika socijalnih uradov ter druge stvarne ugotovitve tudi dovolj dokazujejo, da je beda v mestu samem velika in da životari podeželje. Sicer pa čutimo vsi dovolj na lastni koža, da ne preživljamo baš zlatih časov. Neprestano vsi kažejo na javna dela kot na trenuten edini izhod; nekakšno dnevno geslo je postalo, da je treba organizirati javna dela. In Ce res ne storimo nič drugega, če ne najdemo druge rešitve za poživljenje gospodarstva ter lajšanje bede, ne sme ostati vse le pri besedah in geslih. Ce so kje potrebna javna dela, so v Ljubljani. Pri nas sicer znamo skrivati bedo, vendar je že dovolj očitna tudi tistim, ki radi meze pred dejstvi. Ko si je letos Ljubljana priborila zagotovilo kreditiranja regulacije Ljubljanice, smo čutili prijetno zadoščenje, da se je zgodilo le, kar smo bili že zdavnaj upravičeni zahtevati v vsakem pogledu. Marsikdo je mislil, da je konec borb in da pojde odslej vse gladko od rok. Zadnje čase smo se pa zopet prepričali, da je zadrževanje regulacije Ljubljanice resen problem ter da so še vedno neke ovire, ki bi o njih mislili, da bi jih ne smelo biti. Licitacija dela je bila razpisana že poleti in po splošnem pričakovanju bi ga nadaljevali že jeseni. Za delo je bilo precej zanimanja med ljubljanskimi podjetniki, pač zato, ker je pri nas skoraj popolna stagnacija v gTadbeni stroki, vendar bi bilo ponudnikov več, ko bi ne bilo tako tvegano prevzeti dela po precej nizkih cenah. Med ponudniki je bila seveda ostra konkurenca, ker so se cene se bolj znižale. Vendar je Kleopatra Ljuoijana, 24. decembra. Kadar srečamo Ime režiserja cecila B. de Mili e j a, že tudi mislimo na najveličastnejše in najmogočnejše, kar more ustvariti filmska industrija z desettisoći sodelujočih in z bajnimi vsotami milijonov in mlijonov dolarjev. Vse, kar Mille vstvarja gre v gigantatvo, vendar je pa pri tem izdelano z neverjetno natančnostjo tudi do najmanjših podrobnosti Slavni režiser Paramounta, največje in najbogatejše filmske industrije na svetu, je spet ustvaril veledelo >Kleopatro«, največji in najlepši film preteklosti in sedanjosti. Kakor pri največjem konverzacijskem leksikonu, je pri tem filmu sodelovalo ogromno učenjakov in strokovnjakov, da nam film kaže resnično sliko antičnega sveta z vso veličino starega Rima ta sijajem starega Egipta. »Kleopatra« pa ni samo pestra in živa slika zgodovinskih dogodkov, ki so znani vsakomur, temveč pred vsem tudi pretresljiva igra ljubezni in sovraštva, strasti in uživanja, nežnosti in divjega po-željenja nepremagljive in tajinstvene zadnje egiptske kraljice Kleopatre. Od vseh žena, ki so sodelovale v svetovni zgodovini, ui skozi stoletja tako privlačila zanimanja vsega človeštva kakor Kleopatra, zadnja dinastije Ptolomejcev, ki so po smrti ustanovitelja Aleksandri je, Aleksandra Velikega, kot nasledniki faraonov 300 let kraljevali Egiptu. V starem, srednjem in novem veku je Kleopatra vzbujala grozo in občudovanje vsega sveta in največji umetniki, pesniki ln pisatelji od Shakespeare j a do Shawa so jo vpodabljali v svojih delih, da je ta zagonetna žena postala nekako pol božanstvo, ki v sebi združuje angela in satana. Kleopatra in njen brat Pt al ome j se borita za egipski prestol. Brat jo prežene v puščavo, Kleopatri se pa posreči vtihotapiti na galijo rimskega osvojalca Julija Cezarja in ga omamiti a svojo lepoto. Gotova kraljevske krone uživa Kleopatra s Cezarjem ljubezen z vso strastjo, pri tem pa sanjata, kako bosta vladala vsemu svetu. Rim je razburjen zaradi vesti, da se Cezar hoče proglasiti za cesarja, ločiti od svoje žene ki poročiti Kleopatro. Veličasten je sprejem Cezarja in prelepe Kleopatre v Rimu, vendar pa Cezar pade kot žrtev zarote in Kleopatra beži v Egipt. Senat izroči oblast Marku Antoni ju in Oktavijanu. Mark Antonij naj premaga Egipt in pripelje Kleopatro v verigah v Rim. pa tudi Marka Antonija ukroti zapeljiva kraljica in se strastno zaljubi vanj. Uživata ljubezen, Rim pa Marka Antonija proglasi za izdajalca tn pošlje proti njemu vojsko pod vodstvom Oktavi-janovim V Kleopatrino prestol i co. razkošno in učeno Aleksandrijo. pride kralj Herod z Oktavijanovim sporočilom, da ji bo vse oproščeno, če umori Antonija. V skrbeh za svojo drŽavo Kleopatra res pristane na umor moža, ki ga je resnično Ljubila Antonij se pa kot junak postavi na čelo ostankov svoje zveste vojske ln Egipčanom a Kleooatra 'aka na izid bitke V strahovitih bitkah na kopnem in na mortu zmaea Oktavi i an Klermatra nI več kraljica temveč samo Se thibeča **»rm ki hoče svojemu Marku Antordhi resiti živ-ljenV Na skrival ere v Oktavijanov tabor prosit zmaemvaica za Bvlteiile. or^m a ranca, 9 brez usn»v»* Ker 1*» rCleonatr* nriš-la v tabor z olfkovo ve-Heo. 1o Oktaviarj mora postiti nazaj ▼ Aleksandrijo. Anto- bila prva licitacija razveljavljena z motivacijo, da se niso cene znižale dovolj. Delo je prevzel tudi drugič isti podjetnik. Mnogo ni mogel več popustiti, saj je bil že prvič najnižji ponudnik. Toda tudi druga Mci-tacija je bila razveljavljena ter ni bilo več upanja, da se bo začelo delati jesenL Ob tej priliki je bila licitacija razveljavljena, češ, da delo ni bilo oddano pravilno formalno. In delo je prevzel se tretjič en in isti podjetnik. Tudi ob tej priliki je Se malo popustil pri celotni vsoti, da bi bila licitacija potrjena s čim večjo zanesljivostjo. Toda v tretje gre rado. . . Nedavno je prišla vest, da bo najbrž razveljavljena tretjič. To pomeni seveda zavlačevanje dela. Vprašanje je, če bodo začeli delati spomladi. Se resnejše vprašanje je pa — če bo že končno potrjena oddaja dela — kako naj podjetje izvrši delo po nizkih cenah brez pritiska na delavstvo? Nedvomno so pri nas mezde po 3 Din na uro že minimalne, zlasti pri tako napornem in zdravju škodljivem delu. Niti delodajalci nimajo več interesa zniževati tako nizkih mezd, ker bi se delavci ne mogli hraniti niti s suhim kruhom dovolj pri nižjih mezdah in bi ne zmagovali tako težkega dela. Kako nezdravo je taksno delo, lahko z izredno poučnimi ugotovitvami potrdi naš OUZD. Pri nas je že dovolj je-tičnih, dovolj sirot brez očetov in dovolj so že deficitni socijalni in zavarovalni uradi. Ce izkoriščajo inozemska podjetja, ki prevzemajo največja javna dela, naše ljudi, da jim delajo celo po dinarju na uro _ to ne more in sme biti merilo pri oddajanju del. Našega človeka moramo vsekakor zaščititi pred takšnim nečloveškim Izkoriščanjem, odločno smo pa zoper to Se posebno, ker z žrtvami ter krvjo naših ljudi pridobljeni dobiček gre v inozemstvo, nam pa ostanejo le izžeti, shirani ljudje, deficiti scKnjalnih zavarovanj ter splošna beda. Zato gledamo z resno skrbjo na oddajanje regulacijskih del Ljubljanice ne le, ker se delo tako dolgo zavlačuje, temveč ker se bojimo, da bi kljub vsem težnjam, da bi bilo delo čim cenejše, kakšno inozemsko podjetje ne kovalo dobička iz krvavih žuljev naših delavcev na splošno škodo. nij je pa Kleopatro videl, ko je Sla v vražnikov tabor, in preverjen, da ga je šla izdat se zabode z mečem v trebuh. Kraljica najde še živega in mu pojasni namen svoje poti, življenja mu pa ne more rešiti več Antonij umre, za njim pa tudi Kleopatra, ki na svoje grudi pritisne strupeno kačo. Ko je Oktavi jan prodrl v kraljeve dvore, je našel Kleopatro na prestolu v svečanih oblačilih mrtvo. Nesmrtna Kleopatra, ki jo zgodovina imenuje za najlepšo in najgenialnejfio Ženo v zgodovini, a tudi za čarovnico, je v filmu predočena prav laskavo. Pravi čudež filma je Kleopatrina slavna galija s prestolno dvorano. Za ozadje prestola v filmu je moralo žrtvovati 600 pavov svoje repe! Takega razkošja, kakršnega bomo občudovali v tem filmu, prej sploh slutiti nismo mogli. Pa tudi s fotografskega stališča je film umetnina, saj je Mllles zanj vporabil nove svetlobne efekte, ki jih Imenuje >Rembrandtove med t one«, tako da film z vseh strani pomend vrhunec današnje filmske umetnosti Z Jesenic — Po gorah sneži. Vrhovi Karavank so dobili v zadnjih dneh nov sneg in sicer 50 cm na staro podlago. Za praznike ee pripravlja mnogo smučarjev z Jesenic in okolice v 6voja planinska smuška zavetišča na Rožci, Pustem rovtu Ln Črnem vrhu, okrog katerih bo brezdvomno vladalo radostno zimsko življenje. Vase! božič vsem planincem in smučarjem. — Smuk! — Kupčija z drvml. V zadnjem času dovažajo kmetje iz Gorij in okolice in Mojstrane v velikih množinah drva na Jesenice, kjer jih še razmeroma lahko spravijo v denar. Drva so se v zadnjem času precej podražila z o žirom na predstoječo zimo in zaradi tega. ker je tudi Iz Italije močnejše povpraševanje po njih. Tudi z božičnimi drevesci je kupčija precej živahna ln ljudje pridno segajo po njih. — Živahen promet v trgovinah. Jeseniške trgovine so se za praznike založile z vsakovrstnim blagom v veliki meri, tako da ni treba ljudem hoditi po blago v Ljubljano. Kranj ali drugam, ker ga je doma dosti na izbiro. Ljudje se najbolj zalagajo za praznike z živili, manufakturo in obutvijo ln se omejujejo le na najnujnejše. Iz Kamnika — Skrivnost naših tajnih tej. Pokojni dr Rihard Karba, dolgoletni kamniški župan, je bil dober poznavalec ljudi. Ko je nekoč na občinski seji prišlo na debato neko zelo važno vprašanje, ie proglasil tajno sejo in naročil, da mora obravnavana zadeva ostati strogo tajna Eno uro po seji so že v vseh 32 kamniških gostilnah razpravljali samo o »tajni« zadevi, ki je bila malo prej v debati na tajni občinski seji. Ob tej priliki ie dr Karba rekel: »Treba jo dobro poznati ljudi Ce hočeš, da se kakšna zadeva z občinske sele hitro razve po mestu, moraš to stvar proglasiti za ta ino. To je uspešnejše sredstvo, kakor pa »po-belcirani>« z bobnom — Božićnico siromakom priredi danes ponoldne naše gasilno društvo v dvorani gasilnega doma Obdarovano bo okrog 100 revnih liudi z živili fn raznimi potrebščinami Požrtvovalnost nabiralcev darov in naklonjenost vseh darovalcev zaslužita priznanje in iskreno zahvalo. 2^0 /SLOVENSKI N A R O D«, dne 24. decembra 1934 Povečajmo konzum sadja v splošno korist Važno predavanje ravnatelja ljubljanskega mestnega dohodarstve- nega urada g. Ivana Zupana Ljubljana, 24. decembra. Na zadnji plenarni seji ZTOI je imel zbornični svetnik g. Milko Senčar obširno poročilo o izvozu našega sadja v Nemčijo, \jer je predvsem opozarjal na ogromno miliJti-Fko škodo, ki jo je naš kmet imel zaracu slabo organizirane kupčije s sad-jea* obenem je pa referent kot zastopnik nadih najboljših sadjarjev tudi poudarjal v^zrrs' sadjarstva predvsem za našo bino* mo, saj povprečna letina donaša naši banovini 36 milijonov kg jabolk, a ob dobri letini 1932 smo pridelali celo nad 63 milijonov kg in izvozili pičlih 42 milijonov k.j jabolk v Inozemstvo ali 4181 vagonov, '.etos pa samo 746 vagonov in še to po sramotno nizkib cenah. Zaradi nizkih cen je prišlo v našo banovino mnogo milijonov manj tako krvavo potrebnega tujega de-narja^ saj je referent, tudi ugotovil, da razlika ob povprečni letini pri ceni 1 Din za kg Id med ceno 3 Din znaša 72 milijonov Din te samo te velikarske Številke nam do-karu^eU ogromen pomen sadjarstva 'a dobro organizirane trgovine z njim za vso našo banovino, zato nas pa tudi veseli, da se tega pomena zaveda tudi mestna občina ljubljanska, saj Je isti večer govoril o konzumu sadjarskih in vrtnarskih pridelkov v našem mestu ravnatelj mestnega dohodarstvenega urada g. Ivan Zupan kot predavatelj pri podružnici Sadjarskega iu vrtnarskega društva. V vsem mestu gotovo nimamo bolj poučenega strokovnjaka o tem, tako za meščana kakor za kmeta perečem vprašanju, kakor Je prav ravnatelj g. Zupan, zato mu pa mora biti hvaležna vsa naša javnost za njegove z največjim trudom zbrane statistike in na njih sloneča neovrgljiva Izvajanja in izpodbu-de, ki producentom in konzumentom dajejo prekoristne smernice za bodočnost. Ogromne številke v Ljubljano uvoženih sadjarskih in vrtnarskih pridelkov. Vsestransko tehtno predavanje ravnatelja g. Zupana je bilo pa tako obširno, da bi s priloženimi statistikami vred obsegalo celo knjigo, zato pa objavljamo le kratek izvleček. Zal nam je, da nam prost • ne dopušča objaviti njegovih zanimivih podatkov o trošarini in njenem razvoju sploh ter o raznih trošarinekih tarifah in o delu njemu podrejenega trošarin-skega urada, ki ga je postavil na vsej državi vzorno višino. Predavatelj je predložil statistiko uvoza sadjarskih in vrtnarskih pridelkov v naše mesto celo po posameznih mitnicah za več let in nam tako podal Jasno sliko, s katere strani dobimo največ posameznih pridelkov. Ta statistika nam pove, da smo v letih 1931, 1932 in 1933 dali za v Ljubljano uvoženi sadni mošt in sadne soke nad 253.000 Din, za presno domače sadje in vse vrste gozdnih sadežev (jagode, gobe) in pa za vloženo domačo zelenjavo blizu 30 milijonov TMn, za suho domače sadje, limone, rožiče in rožlčevo moko pičlih 8 milijonov Din. za marmelade in kompote vseh vrst, vloženo zelenjavo in povrtnlno, pomaran če in domače južno sadje ter gorčico 6.20O 000 r>:n, za tuje presno In suho južno sadje skoraj 10 milijonov Din, za suhe gobe 2 in pol milijona Din, za inozemsko cvetje smo pa vrgli čez mejo 3 In pol milijona Din, skupaj torej v zadnjih treh letih blizu 60 milijonov Din. Trgovina s sadjem. Važno za konzum sadja so tudi prevozna sredetva in pomisliti moramo, da je avto izpodrinil konja in uspešno konkurira z železnico ter zato ni čuda, da preživlja trgovina s sadjem dobo nesigurnost' ln skoraj krize. Trgovina zato prehaja na deželi v roke prekupca, v Ljubljani pa v roke grosista — oba pa pri producentu solidarno pritiskata cene navzdol. Pred leti se Je Ljubljana ob času, ko je sadje dozorelo, založila s sadjem do prihodnje jeseni, še dane9 je dosti za shrambo sadja urejenih skladišč, ki so pa sedaj prazna ali pa porabljena v druge namene. Vzemimo za primer samo svinjerejo. V sadjarskih okoliših splošno ne rede plemenskih svinj, temveč kupujejo spomladi pujske za rejo, ki so pa precej dragi in se plačujejo pri teži 10 do 20 kg po 100 do 150 Din. Koliko dela in skrbi, predno je tak prešič goden za zakol, ve le ta. ki to skuša! Vendar, ko postavi prešiča na prodaj, dobi zanj 500 do 600 Din — kakor za 200 kg srednjega sadja! Zelo mnogo se pa v Ljubljani konzumira tako imenovanega južnega sadja in zelenjave, ki po ogromni večini prihaja iz raznih držav ter Ima različno ceno ln vrednost Po gornji statistiki Je samo ljubljanskega denarja ilo čez meje naše banovine zadnja tri leta nizko cenjeno 28 milijonov Din — lahko pa rečemo, da smo tujcu dali enako vsoto kakor domačinu. Ce pa hočemo, da bo naš eadjar uspeval ln prejel plačilo za svoj trud. moramo gledati na to. da se v splošnem, predvsem pa v mestih poveča konzum sadjal Ljubljana konzumira na leto nad S milijone litrov vina in, ker je povprečna cena vinu 12 Din, izda torej sama LJubljana v enem letu 38 milijonov Din za vino, za sadje pa le 11 milijonov Din. Ce primerjamo vrednost sadja z vrednostjo vina pri producentu, je razmerje skoraj Isto. le pri Štajerskih pridelkih je razmerje drugačno. Vino Je obremenjeno z raznimi trošarinami, poleg tegra pa posredovalec med producentom ln konzumentom obdrži levji delež, kar velja tudi za sadje, servirano po restavracijah in gostilnah. Sadjarji naj skrbe in pazijo, da bo za primerno ceno redno na razpolago povsod tam, kjer se servirajo jedila, tudi različno sadje Zahteva sadjarjev naj bo. da ae k vsakemu Kosilu in večerji servira sadje, ki naj se ne zaračunava po visokih cenah ln posebej, kakor sedaj, marveč tako. da je sadie ie vračunano. Pri tem ugotavljamo Žalostno dejstvo, da je sadje za pretežno večino ljubljanskih gostffnfškib fn restavracijskih gostov — luksuz* če pogledamo po teh lokalih, opazimo, da si dado servirati sadje samo izbrani gostje, predvsem tujci. ki imajo denar in vedo ceniti sadje sa eno najvažnejših hranil človeške prehrane. Na kmetih žive v dobrih letinah od julija pa do zime v pretežni večini od sadja in mleka... In so močni ln zdravi! V tem pogledu moramo pozdraviti pokret, ki priporoča in forsira jedilne liste z mnogo sadja! Ce to dosežemo in računamo na 1 liter vina še */4 kg sadja, povečamo v sami Ljubljani letni konzum sadja za 800.000 do 900.000 kg! To pa je mogoče doseči le na ta način, da se sadje servira obligatorno in vkalkulira v ceno kosila ali večerje. Zelo pereče vprašanje je tudi konzum grozdja. Pogrešamo predvsem zgodnjih vrat, vendar so pa poskusi pokazali, da tudi najfinejše namizno zgodnje grozdje lahko pridelamo doma. V juliju in avgustu se na ljubljanskem trgu pojavi grozdje, uvoženo iz inozemstva ali pa z Juga. To grozdje je predrago, da si ga ne morejo privoščiti širši sloji, ki odločajo množino konzuma. Treba je povedati, da imamo tudi take vrste grozdja, ki celo v Ljubljani dozore te julija in v prvi polovici avgusta ter pri nas tudi prav dobro uspeva, kar lahko v6akdo poskusi na svojem vrtu. Ko bodo tudi naši obubožani vinogradniki pričeli gojiti te vrste, bo cena grozdju kmalu dosegljiva vsem slojem in s tem bo pomagano tudi kmetu. Sploh pa je grozdje na trgu za 50—100% dražje od producentove cene vina iz istega grozdja Mnogo se Je zadnja leta pisalo o krizi vinogradnika in izdali smo stotine milijonov za razne poskuse v njegovo zaščito, vendar pa reševalci niso dosegli, kar so vinogradniku prerokovali. Vse je ostalo pri starem: ceno regulira in določa višja moč! Kakor nekdaj, tako tudi danes odločata vrednost vina — kakovost in letina. To čutimo posebno letos. Vinogradniki so se pa Iz tega mnogo naučili ter na žalost samo nekateri pričeli saditi trte, ki rode zgodnje ln izbrano namizno grozdje, ki je po njem vedno veliko povpraševanje. Take vinogradnike je treba podpreti na vso moč, priskočit! pa moramo tudi onim, ki svoj pridelek usposabljajo za izvoz. Pred uničenjem naših starih vinogradov po trtni uši je gojil naš vinogradnik med trtami in ob robeh vinogradov breskve In marelico. Današnje izboljšane vrste žlahtnih breskev bi se morale forsirati povsod, kjer le uspevajo Povpraševanje po tem sadežu je veliko posebno v tujskopromet-nih krajih in mestih, a tudi cena je primerna in celo zelo dobra za kvalitetne fine breskve. Tovarne za konzerve tn kompote morajo uvoziti mnogo breskev, a v suhem stanju prihaja to sadje celo lz Amerike na naš trg. Ko vidimo jeseni sadeže domačih sliv, moramo reči. da je to sadje zelo slabe kakovosti in pogosto skoraj neužitno z Izjemo nekaterih štajerskih sliv. Ni za drugo nego za Žganje. Drevje sliv je kakor nekaka samorodnica, 6aj so naše 6iive po večini samosevke. Drevje je starikavo in zapuščeno. Sadjarsko in vrtnarsko društvo naj propagira vzorno sajenje samo dobrih tn primernih žlahtnih vrst sadnega drevja vseh vrst po občinah v vsej banovini, pri tem pa dela roko v roki s kmetijskim oddelkom banske uprave, k1 zasleduje iste cilje Sredstva za to mora iskati in tudi dobiti tam, kjer mora biti interes, da uspeva tako važna panoga narodnega gospodarstva kot je sadjarstvo. Zelenjava. Razen krompirja, zelja in repe smo leta 1933 uvozili drugih domačih poljskih pridelkov in povrtnine v presnem in 6U-hem stanju ter cvetju v lončkih 1.200.000 kg, inozemske zelenjave l 1932 blizu 314.000 kg, 1. 1933 pa le še 171.000 kg. Predvsem uvažamo v zgodnji pomladi mnogo zelenjave, zlasti pa solate, graha, špinače itd., a v letnem času 6e v zadnjih letih že opaža, da se iz LJubljane tudi mnogo izvaža, zlasti pa znamenite solate, ki jo ves Bvet pozna pod Imenom »ljubljanske ledenke«. Vrtnarji naj bi v prvi vrsti pridelovali zgodnje vrsto solat in tudi pozno solato, pri tem bi pa tudi ljubljanska okolica lahko lz vrtov črpala prav znatne dohodke. Zelo upoštevan, Iskan ha primerno drag je na« špargelj, ki sa gojimo mnogo premalo. Konzum zaradi visokih cen — saj se pretežna veČina uvaža — še ni velik. Ker je pa povpraševanje po domačem šparglju veliko, bodo gojiteljl te žlahtne zelenjave dobili trud dobro poplačan. Ko ga bomo morda le imeli čez potrebo, ga pa lahko konzerviramo, saj ga tovarne konzerv vprav ISčejo. Koliko zapuščenih leh vidMmo, ki bi, urejene sa gotovo vrsto povrtnine, dona-šale lepe dohodke! V tem pogledu Je posebno v ljubljanski okolici fte nepreorana celina. Glavna skrb SVD pa mora biti v tem, da vzbudi predvsem med malimi posestniki, ki je njih število v našem mestu selo naraslo, zanimanje za sadjerejo in vrtnarstvo. TUJE CVETJE Važno za vsakega vrtnarja je gojitev cvetja, saj ga is Inozemstva po statistiki uvažamo na leto 10.000 kg, kar znači vred* DOBt najmanj 1.080.000 Din. Cvetje moramo vzgojiti doma. imamo pa tudi že ob našem Jadranu podjetne domače vrtnarje, ki se ne boje truda ln stroškov, da bi vzgojili vsaj za domačo porabo dosti cvetja. Ce kje velja »Svoji It ovollmt«. naj velja pri nakupu domačega SSdjS ifl CVt- tj« Tudi v skrajni tlll ne smemo segati po sadežih, ki so vzrasli v tupu, po največ nam ne preveč naklonjenih drŽavah. INKORPO RACIJA OKOLIŠKIH OBČIN Tudi to vprašanje jo telo valno sa sadjarje m vrtnarje. Z Inkorporacljo bi odpadla tolikrat Iznesena nadloga plačila In kontrole pri prehodu preko trošarinske linije v mesto, če bo Izvedena lnkorporaclja. kakor jo zagovarjajo uvidevni molje, b! tekla bodoča mestna meja od Medanskega hri-ha po Savi do Izliva Ljubljanice, od tam pa čez hribe na Rudnik. Ker spada Barje že pod mesto, bi bila s to inkorporacljo ustvarjena Velika LJubljana. Sadjarje iz inkorporiranih delov okoliških občin bi inkorporacija zenačila m sadjarji in vrtnarji v mestu glede plasiranja sadja ln povrtnine na ljubljanskem trgu. Na to veliko korist okoličani ne smejo pozabiti! Povečanje konzuma bo na vsak način zahtevalo povečanje produkcije, obenem bo pa kmet lažje vnovčll svoje pridelke Da to dosežemo, prosimo predvsem one. ki propagirajo abstinenco. In pa zdravstvene ustanove pomoči in podpore. Ko bo naš narod 6poznaI, da mu je poleg vsakdanjega kruha potrebno tudi vsakdanje uživanje sadja, bo dosegel tisto stopnjo, ki mu jo določa usoda. Z željo: Tudi vsakdanie sadje nam daj Bosr! Želim mnogo uspeha pri delu za zdravje ln blagostanje našega naroda! Trgovina s sadjem je v Ljubljani prešla v roke trgovcev-grosistov, poleg teh pa trgujejo z južnim sadjem grosisti s kolonijalnim blagom Grosisti torej določajo cene pri producentu in pri nadrobni prodali. Domp^eea sadiarja. Izvzemšl nekaj belokranjskih prekupcev, ni videti na trsn. Producent s zgodnjim ln Izbranim sadjem jo regulator con, kar vidimo slasti v zgodnjem poletju. Ko se pojavi domače zgodnje sadje, padejo cene importi ranemu sadju, a ko je sezija na vrhuncu, pa nimata domača zelenjava, in sadje prave vrednosti, kar odbija produ centa od ljubljanskega trga. Vzrokov, da naš okoliški sadjar ne prihaja direktno na trg, je več, med glavni ml vzroki je pa gotovo ta, da se zelo mnogo sadja pokuha v žganje, ker se Iga njo v Ljubljani dobro proda, saj je po vprečna cena za liter 42% žganja 25 Din Z vidika narodnega zdravja ln tudi s vidika racionalnosti ln rentabilnosti sadje-reje pa bi bilo forsirati uporabo manj vrednega sadja v sadni mošt, obenem bi pa morali mnogo več sadja posušiti, saj suho sadje kot zdrava hrana zlasti pri deci mnogo odleže, kuhano pa daje zdra vo krepilno pijačo. Vedno in povsod pa mora biti prvi in glavni namen umne sadjereje pridelovanje prvovrstnega namiznega sadja predvsem za izvoz in za domač konzum. Tudi v najhujšem primeru pa preostane sadjarju še kuha žganja. S stališča žganjekuhe tudi pridemo do zaključka, da je sadjarstvo v vsakem primeru aktivna panoga kmetijstva. Primerjajoč vrednost sadja s vrednostjo koristi lz drugih panog kmetijstva, n. pr. živinoreje, vidimo, da nndi racionalno sadjarstvo, zlasti če izberemo krajevnim klimatičnlm razmeram primerne vrste, ob veliko manišem trudu In riziku sigurne j-še trajne dohodke kakor živinoreja. Na delo za Dolenjsko! Kako važnega pomena bi bila Železniška zveza Trebnje St. Janž-Sevnica Pred dnevi smo z zadovoljstvom Čitali razveseljivo poročilo, da se bo končno na Dolenjskem vendar resno pričelo s elektrifikacijo. S tem bi se izpolnila ena glavnih dveh potreb Dolenjske in eedaj je treba kreniti Še k oživotvorjenju druge, mnogo važnejše življenske zahteve — k železniškim ivezam. Pri teh pada pred vsem v oči, da med paralelnima progama Ljubljana—Karlovac in Ljubljana—Zagreb ni druge zveze razen na njunih koncih. Velika veČina Dolenjske je zato prisiljena k zvezi z Zagrebom po ovinku čez Ljubljano, prav tako pa seveda tudi nobenemu Zagrebčanu ne pade v glavo, da bi obiskal po zračni črti tako bližnjo, po železnici pa tako težko dosegljivo Do-len isko. Tudi s Štajersko nima Dolenjska nobene zveze, čeprav nas z vsakega griča pozdravljajo njeni hribi. Da prideš iz občin Št. Ru-pert Mokronog, Tržišče in St. Janž k pristojnemu srezkemu načelstvu in davčnemu uradu v Krško, ee moraš podati na 6 ur traiajočo železniško vožnjo čez Ljubljano! In vendar bi rabili le 12 km železniške proge, da bi zvezali Dolenjsko s Staiersko in Hrvatsko. Ce bi stransko progo Trebnje— Št. Janž potegnili do Sevnice, bi bil ta problem rešen. Pri tem je pa treba še pripomniti, da ne bi bilo treba premagati ni-kakib terenskih ovir, ker bi proga tekla popolnoma po ravnem ob Mirni. Glavni izdatek bi zahtevala premostitev Save, ki je pa prav tako važna za osebni in vozni promet, ker stari leseni most ne zdrži po-vodnji. Problem te proge je bil večkrat sprožen že pod avstrijsko vlado, vendar pa ni prišlo dalje, nego do trasirania. največkrat seveda pred volitvami. Na žalost tudi v Jugoslaviji doslej nismo mogli zabeležiti mnogo večjih uspehov, čeprav so bila dela sicer že celo razpisana in navzlic temu, da sedanje gospodarske razmere Dolenjske še mno«?o nuj-nejSe m neodložljiveiše zahtevajo zvezo z Zagrebom kakor za časa avstro-ogrske monarhi ie. Tedaj je Dolenjska gravitirala čez Ljubljano proti Trstu, oziroma Italiji. Dandanes ie po na novo nastalih geonolitičnih razmerah nnstala tudi notreba izpremembe gosnodarsk'h ter prometnih »ver. »n od leta do leta je boli oč'vMno. kako važna bi bila za Dolžniško direktna zveza s Hrvatsko in Štatersko. Pa ne samo z gospodarskega. bi moraM pretehtati gradnjo t„ z>W,ni5ke proge, sal tvori važno prečno zvezo, ki bi njena vrednost prišla zlasti tedai do polne veljave, če bi bila zveza čez Zidani most začasno pretrgana, na kar pa moramo pri staniu sedanjih sredstev in pri važnosti tega železniškega križišča računati skoraj a apodiktično gotovostjo- Končno bi pa ta železniška svesa tudi mnogo doprinesla k spojitvi in ilitju jnge-slovenskega naroda r homogeno maso. saj bi bila živa lila ta pomešanje Hrvatov in Slovencev ter vsa separatistična stremljenja bi se v teku rasa pod milo roko tega dobrotnika popolnoma izgubila sama od sebe, ker bi se ta stremi ienja izkazala za škodljiva tudi gospodarskim potrebam naroda. Druga Železniška proga, ki bi bila ne samo za Dolenjsko, temveč za vso dravsko banovino in obenem tudi za Sušak in za veo našo obal Jadrana eminentne važnosti, je pa že tolikokrat zahtevana zvpza katerekoli točke na progi Ljubljana—Novo me-*to * S'iŽj»Vom V zvezi s pro^norr« i-,»ka nazndnie fcof edino pravo notranjepolitično "aVlo* TTV bene — ibi patria!_ Robert Barbo Cene živil v Ljubljani in Mariboru Primerjanje obeh tržnih poročil nam v splošnem po« kaže, da so v Maribora Živila cenejša Ljubljana, 24. decembra. V Ljubljani se češče radi poba h amo, da Je vse poceni, pogosto pa tudi tožimo nad draginjo ter se sklicujemo, da so n. pr. živila v drugih krajih cenejša. Kmečki živilski trg je v Ljubljani ie več let zelo dobro založen in temu je tudi treba pripisovati, da so nekatera živila pri nas tako poceni, kot niso niti v manjših krajih na podeželju. Tega se pa mnoge gospodinje ne zavedajo. Vendar so morda v nekem pogledu upravičene govorice, da je LJubljana drago mesto. Na govorice pa nočemo zidati ter nam naj pokale Jo le stvarna poročila ljubljanskega in mariborskega tržnega nadzorstva sliko o razmerju tržnih cen med nailml največjim-mesti. Ozirali se bomo na cene, tU sta Jih ugotovili trtnl nadzorstvi v tem mesecu. V splošnem se cene niso mnogo spreminjale vse leto, zato veljajo ladnja tržna poročila sa daljšo dobo; bistveno ee razmerje tržnih cen med obe m i mest) ne »premeni. V poročilih eo najprej navedene cene mesa. ki tndl najbolj zanimajo naše gospodinje Mariborsko poročilo je podrobnejše ter temeljite Jse, zato il naj ljubi jan ske gospodinje, ki itak dobro poznajo cene v Ljubljani, ustvarijo same sodbo o razmerju med Ljubljano In Mariborom, kjer nimamo pri rokah podatkov Goved) na 4. vrste brez piiteze je t Mariboru po 10 do 14 Din. s prltežo po 8—10; v Ljubijanf Je govedina I. vrate po 10—1? Dio (najbrž s pritežo. česar pa nI v poročilu navedeno). Govedina IL vrste (M.) po 8—8 Din, (L) 8—10, IU. vrate (M.) po 4—6 Din, (L.) 5—« Din. Teletina je v Ma-ribom I. vrste po 8—12 Din (brez prite-Ze 10—14 Din, v Ljubljani pa po 10 do 14 Din. še tem cenejša je teletina U. vrste v Mariboru, po 4—8 Din, dočim je v Ljubljana po 8—14 Din. Svinjina Je tudi cenejša v Mariboru, in sicer I. vrate po 8—12, dočim Je v LJubljani po 14—16 Din: II. vrste (M.) 6—10. (L.) 10—14 Din. Ledvice (M.) 9—12 Din. (L.) 18—20. Slanina Je v Mariboru po 10—14 Din kg, dočim je ▼ LJubljani domača po 13—14 Din kg, hrvaška po 14—15 Salo Je v Mariboru po 10 do 14. v Ljubljani po 1« Din. Zrezek je v Mariboru po 10—16 Din. Prekajena svinjina ima naslednje cene v Mariboru: carsko meso po 14—18 Din, zavita gnjat po 15—1€. gnjat a koprni iS—SO. kare 14'—18. krače 8—12. rebra 10—14. mesnata slanina 14—25. navadni 14—20. sol jena 13—16 Din v LJubljani je prekajena gnjat po 18—20 tMn, p rek a.ton o meso T. vrste pa po 90—22 T>ln Konjsko meno prodajaj« v Mariboru po S—4, v LjubHanl po 4—6 Din V Mariboru prodajajo turtt cele odojke, in sicer komad po 50—70 Din Jagnje-ttna Je v Mariboru po 8—10, v Ljubljen' po 12 Wa. Ljubljančane bo najbrž presenetilo, da so kranjske klobase v Mariboru ceneffte kot v Ljubljani, in sicer eo po 16—23 Din ka, dočim so pri nas (svetel po 24 Din f Mariborčani mends iz lokalnega patrijo-tizma ne cen?io po*ebno tujih speciJall tet.> r>ebreein«V«» blohaep so v M po 8 do 20, v L. po 22 Din kg. Hrenovke so v M. Stran 7 Po 18—Z2, v L. po 18 Din kg. Safalade v M. 15—20 Din, L. 18 Din kg. Vprašanje je a čim tlačijo tlačenke v Mariboru, ker Jih prodajajo po 10—30 Din kg, dočim so v LJubljani po 6 Din. Salame so v Mariboru po: 1«—28 letne, lovske 20—28, ogrske f£]5& turlst<>vske 20—^0 Din kg itd. Ljubljansko poročilo ne navaja cen salam kot tudi ne konzerv. Konzerve prodajajo v Mariboru po: 20 Din carsko meso. gnjat LSL^SL1* haSe *oreH ia »TiiUski 6. gulai 6—10, paetete: fazanove 4—6, gnjat-nee—8. gosje 10—16, srnjakove in zajčje 4—6 Din doza. Tudi specijalitete v Mari- l?rU*n S drarf^ D Pr- fazani t0 komad cT~^ Dln« ™J<* P« 15—20 Din komad, brnjino prodajajo v Mariboru tako po-IZ V.k.0t pr* na8 ledino, po 10—11 Din m-' ,k Cenah rib ni bi»tvene razlike med Mariborom in Ljubljano. Perutnina je pa rJSSr 8koraJ D*k°liko dra*Jn kot v ?Uani' k0***1" Imamo na ljubljanskem l * n1ekakšen dumping zaklane perutnine. Tako so n. pr. v Mariboru zaklane go-% P?,1*^1* D,n- T zbijan! so pa po 12 g-H g» **> Toda v Mariboru so na *H *iy« Soei. ki jih prodajajo ko- mad po 80—40, dočim Jih v LJubljani kupujemo le ob Martinu. Jajca so v Mariboru ln v LJubljani enako draga. Mlečni izdelki so v Mariboru popolno mleko po 1.50—2 Din liter čaj'-no maslo 24—32 Din kg, kuhano 24*, pres- !£rfi^732 D!? kg: r LJubljani so pa po sledečih cenah (a nismo upoštevali božične konjunkture): mleko po 2^—2.25 Din liter, presno maslo po 22—24 Din kg, čajno maslo po 28—32 Din. kuhano 24 Din. — Kruh prodajajo v Mariboru in LJubljani pr povsem enakih cenah. Ljubljančani najbolj zavidajo Mariborčane zaradi vtnčka, toda neupravičeno, kajti, čujte In strmite, v Mariboru Je staro belo vino po 14—20 Din. v Ljubljeni pa po 12—1« Din! Cenejše Je pa črno vino. 12—14 Din staro v Mariboru. Novo belo vino je v LJubljani draije kot v Mariboru, in sicer Je po 10—14 Din, v Ma riboru pa po 8—10 Din. Za sočivje ln zelenjavo je težko določiti ceno, kar vedo tudi gospodinje. Vendar ljubljansko poročilo navaja cene v splošnem na kg. čeprav so v veljavi merice, komadi In šopki. Primerjanje s mariborskim! cenami je zaradi tega otetkoče-no. Značilno pa Je n. pr. sa krompir, da je v Mariboru po 50—75 par, v LJubljani pa po 75 par na debelo. LuAčen fižol Je v Mariboru 1 1.50—2 Din. v Ljubljani pa kg 2—i Din. Pri kislem zelju in repi ni razlik, s cenami zelenjave so pa Ljubljančani tudi lahko zadovoljni, zlasti ie, ker tudi v Mariboru ni cenejša. Špecerijsko blago je v splošnem enako drago v Mariboru in Ljubljani. V oči pa pade razlika pri sladkorju, ki Je v Ljubljani po 16 Din, v Mariboru pa po 14-75—15 Din kg. Tudi namizno olje je v Mariboru cenejše, Ln sicer Je po 11—13 Din liter, dočim je v Ljubljani navadno po 12 Din, finejše pa po 17 Din. Bučno olje Je v Mariboru po 9—10 Din. Riž Je v Mariboru po 3.50—11. v LJubljani po 5.50 do 10 Din kg. Jajčne testenine so v Mariboru po 7 do 16 dinarjev, navadno pa po 5—8 Din kg, dočim so v Ljubljani najcenejše navadno po 6 Dkroviteljfltvom rektorja f. dr. Ramovša in tako jamči, da bo podprla akademike le glede na njihove potrebe. Zato se obračamo na vse intelektualce, gospodarske institucije, induatrijce, trgovce in druge pridobitnike v Sloveniji, da priskočijo na pomoč. Razposlali bomo položnice; one, ki bi raje darovali v blagu, pa prosimo, da ga odpošljejo na naslov: Akcija sa pomoč revnim akademikom. Ljubljana, univerza. Pomoč nam je dobrodošla v kakršnikoli obliki; dalje prosimo posameznike v Ljubljani, da bi Uh pripravljeni sprejeti kakega akademika na prehrano, četudi le po en dan v tednu. One, ki bi nas mogoče ponaotozna prezrli, si dovoljujemo obvestiti, ds jih bosta po*etila po dva naša zastopnika po 15. januarja. Vsa akademska mladfcna bo znala dobroto ceniti; zavedal a se bo, da v živ. ljenju ni osamljena, ampak, da jo naša javnost ščiti in ji stoji s pomočjo ob strani. Akcija za pomoč revnim akademikom ljubita neke univerz*. Čuva jaaau uaa^ IHTO'* ^»171 'jo! /SLOVEN8II NAROD«, ofc» ML HM St*v ?go Celo New York se zanima za našo Planico ni že vprašujejo, kako bo letos lico — Norvežani čakajo samo na poziv z našo slavno skakal- Ljubljana, 24. decembra. Spet enkrat se je pokaza\o, da je sport sila. ki v svetu nekaj velja, da je včasih najučinkovitejše propagandno sredstvo. Tega ne more nihče zanikati, pa naj bo še tak neprijatelj sporta. Zgovoren primer za to je Nurmi, najboljši tekač vseh časov. Finska je zaradi njega postala slavna in znana vsemu svetu. In kar jc za Finsko Nurmi, je za nas Planica, ona Planica, ki so jo pri nas nedavno poznali edino planinci, ki so hodili na Jalovec. Planica ie poneki ime Jugoslavije v širni svet in danes menda ni človeka, ki čita časopise, pa bi ne veael, da je v Jugoslaviji, v Planici največja in najpopolnejša smučarska skakalnica na svetu. Skoro preko noči je postala ta gorenjska vasica oziroma dolina slavna. Ko je SK Ilirija pričela graditi svojo impozantno skakalnico, svet še ni vedel o Planici Znana je bila le nam, ki smo vedeli, da v Jugoslaviji ni zlepa kraja, ki bi se glede snežnih prilik lahko primerjal s Planico. VES SVET SE ZANIMA ZA PLANICO Neizkušeni smo. Planica je to pokazala. Njenega ogromnega pomena nismo znali izkoristiti tako, kakor bi morali. Preveč smo se kopali v navdušenju in ponosu. Ino-zemci sami so nam naredili reklamo. Zim-skosportni savez, kamor so se vsi obračali, je razposlal raznim časopisom in agencijam okoli 500 posnetkov Planice. Pozno — čez 7 do 10 dni. Nihče pač ni pričakoval, da bodo tekme v Planici odjeknile po vsem svetu. Marsikatera agencija je slike odklonila, češ, da niso več aktualne. Priporočali so sc za naslednjo sezono. Veliko napako smo storili. Zastonj se nam je ponudila ogromna reklamna prilika. Celo naši časopisi so o Planici pisali le nekaj dni — najboljši dokaz, da se nismo zavedali važnosti velikega dogodka. Komaj se je zdaj oglasila zima, že je završalo. Ne med nami, mi smo spali. Došla je kopica dopisov, vsi o Planici. Kaj bo letos, kako je s skakalnico? Oglasili so se Berlin, Miinchen, Poljska, Švica, celo New- Udelef enci zgodovinske tekme v Planici Stoje od leve na desno: Palme, Novftak (oba Jugoslavija), Hoff, Birger in Sigmund Rrrnd, Alstad, TJlland (val Norveška), Holl (Avstrija), Pipenbacher, načelnik smučarske sekcije S K Ilirije; sede: Urdahl, Guttormsen, Sbrenscn in čisto spredaj Jonson (vsi Norveška) Skakalnica je bila dograjena, ognjeni krst naj bi bila velikopotezna prireditev. Preizkusili naj bi jo najboljši skakači sveta kot poroštvo, da je prvovrstna. Inozemski tisk je z nekakšnim nezaupanjem prav na kratko poročal, da grade v Jugoslaviji tako zvano mamut-skakalnico, ki bo po dimenzijah prekašala vse dotedanje, O njeni praktični uporabnosti so močno dvomili. Kako bi tudi ne?! Kaj je do tedaj pokazala Jugoslavija v zimskem sportu? Poznali so kvečjemu Jožeta Janšo, to pa je bilo tudi vse, kar so o nas vedeli. Njih nezaupanje je bilo opravičljivo. Kaj, Jugoslavija, novinec ▼ belem sportu, da bi z lastnimi silami zgradila največjo skakalnico? Malo verjetno. PLANICA — SVETOVNA SENZACIJA Tako in podobno so pisali listi Svet je skeptično motril Planico. Napočil je zgodovinski 25. marec 1934. Snega ni bilo nikjer, razen v Planici. Toda vreme! Norvežani, ki so se vozili v Planico, so na poti obupa-vali Se 15 minut pred Ratečami-Planico ne duha ne sluha o snegu. Naenkrat bela odeja Čeprav utrujene, jih je gnalo k skakalnici. Časopisi so prinašali prve vesti o rezultatih treninga. Svet je strmel. Norvežani so za nedeljo napovedovali sigurno smrt svetovnemu rekordu. Le nekaj jih je skrbelo. Deževalo je, nato pripeka, sneg močno južen. Prireditev odpovedati? Tudi ta ovira je padla. Brihtna slovenska glava jc našla izhod! Drug za drugim so sc poizkušali človeški ptiči, dosegli do tedaj ne-slutene daljave. Vsakdo v večtisoglavi Naaa znamenita skakalnica množici je čutil, da je priča svetovnega zgodovinskega dogodka. Svet a« je zganil. Časopisne agencije so zahtevale podrobnosti Povsod je bil govor o Planici, o Jugoslaviji. Kje je ta dežela, kjer so mogoči skoki do 100 m? Telefon je brnel nepresta- vork se je zanimal za Planico. Sigmund Ruud je pisal, da so se norveški časopisi več mesecev neprestano bavili s Planico, ki da je senzacija sezone. V eni sapi so pisali Holmenkoln—\Vasa—Kandahar—'Planica. Listi so naglašali, da bo skakalnica povečana na 100 m. Ruuda je to najbolj zanimalo. Odgovoriti so morali, da sredstva ne dopuščajo. Skakalnica bo preurejena toliko, da bo rezultat prejšnje sezone izboljšan. Sigurni skoki do 95 m. PROPAGANDNI POMEN PLANICE Nikjer na svetu se ne more govoriti o skokih, ne da bi se omenila in upoštevala Planica. V tem je največji propagandni pomen. V tem pogledu je Planico prav spretno izkoristil »Putnik«. Svoj zimski prospekt je na naslovni strani opremil s sliko plani-ške skakalnice, kot simbolom športnega življenja v Jugoslaviji. Zelo posrečeni osnutek, lep primer uspešnega propagandnega sredstva, je delo arhitekta Omahna. Veliko propagando so nam napravili Norvežani. Oblegali so jih časopisi za izvirne vesti. Norveški skakači niso štedili s priznanjem in pohvalo. Jugoslavijo so poveličevali. Tekmovali so na neštetih, po švicarskih hotelskih podjetjih organiziranih prireditvah. Mondena publika se jim je pač divila, kakor se divi spretnemu akrobatu. Globljih čuvstev niso pokazali. Pri nas so bili Norvežani kakor doma. Triumfalni sprejem in družabni večer v Ljubljani je hladne Skandinavce globoko presunil. Pozabiti niso mogli, hoteli so se oddolžiti. Povsod so govorili v superlativih o Jugoslaviji. Čeprav so sami prispevali dobršen del k slavi Planice, so napravili zanjo neprecenljivo reklamo. Tudi Nemci niso zaostajali. Naš nemški trener Erich Mane, je imel v nemškem radiu 10 predavanj o Planici, našem smučarstvu, o Jugoslaviji. Odveč je naglašati, kakšno uslugo je napravil našemu tujskemu prometu. ŠPORTNI POMEN PLANICE Skakalnica v 'Planici je spet načela po-gostoma stavljeno vprašanje. Kje je meja dolžine, ki jo more doseči skakač? Na Norveškem, kjer nimajo velikih skakalnic, so se mnogi izjavili proti rekordnim skakalnicam. Trdili so, da skoki nad 60 m nimajo nobenega športnega haska. Je to akrobacija, ki nima s pravim sportom nič skupnega. Nazi-ranju voditeljev norveškega sporta se norveški skakači niso pridružili. Nastal je spor, ki se je končal z zmago skakačev. Sami so praktično dokazali, da ima skakanje na veliko daljavo v momentu, ko je tehnična stran skakalnice dobro rešena, isti pomen, kakor na krajših skakalnicah. Na veliki skakalnici se. po njihovem, pokaže tehnična dovršenost skakača v mnogo svetlejši luči, kakor na majhni. Zato so bili vsi skakači navdušeni za Planico, ki je postala predmet stalnega proučavanja: kje je meja dolžine, ki jo more doseči človek. Od vseh strani so prihajala povpraševanja o načinu gradnje in načrtih skakalnice. Strokovnjaki so si bili edini, da je planiška skakalnica v vsakem pogledu edinstvena in da lahko služi za vzor vsem graditeljem velikih skakalnic. Ni čuda, da so njen profil ponatisnili vsi večji listi v inozemstvu. Se nekaj ima Planica, kar je težko dobiti. Skakalnico je mogoče podaljšati za skoke do 150 m in še več. Mogoče bodo nekje zgradili večjo skakalnico, kakor je sedanja v Planici, toda naša ima vedno možnost, da sc prilagodi novim izkustvom in da spet prednjač4. V veliko zadoščenje nam je. da je danes v svt«u sporno vprašanje tehnike, kako oaditi velike skakalnice, naš'.o rešitev pri ras samih. Zato je rekordna skakalnica v Planici naš uspeh in naš ponos. NORVEŽANI ČAKAJO NA POZIV Norvežani, ki so bili v Planici, jo nameravajo tudi letos obiskati Vsi so se oglasili s pismi Birger Ruud je v Garmisch Parten-kirehnu, kjer pripravlja Nemce na olimi-jado, Altstadt je tudi v Nemčiji, Per Jonson v Španiji, Uland v Franciji, Guttormsen v Curihu, Sorensen in Urdahl pa v Avstriji Sigmund Ruud potuje kot trgovski zastopnik po Evropi in je poslal JZSS dopis, ki pravi v njem: »Vsi smo pripravljeni in čakamo na poziv.« KUHINJSKA MODROST. V Planici se je našlo Kolumbovo jajce. Med tekmami je bilo v Planici nemogoče vreme. Norvežani so obupavali. Graditelj skakalnico Rozman je našel izhod. Južen sneg se je nenadoma strdil. Brez coprnije so bali ukročeni naravni elementi Kaj vzame gospodinja, ako dela sladoled? Salmi-jak! Rozman je storil isto in nasul na skakalnico salmijaka. Ta enostavna, čeprav na dlani ležeča ideja, je Norvežane silno presenetila. Saj mora prinesti prevrat: zaradi južnega snega ne bo treba odpovedovati tekem. Salmijak bo za vedno odstranil to nevarnost. Koliko prireditev je že bilo zaradi od juge odpovedanih! In spet je bila Planica poklicana, da premosti tudi to oviro. Tako enostavna je bila ideja, da nihče ni pomislil nanjo. Rozman je v svoji kulantnosti rade volje pojasnjeval. In rezultat? Kar ve sleherna gospodinja, kar pove vsaka kuhinjska knjiga, so izkoristili v trgovske namene. V Švici so začeli na debelo izdelovati trdi salmijak in ga prodajajo pod imenom »Skicement« z ogromnim zaslužkom. Rozman ni dal svoje ideje patentirati, bilo bi brez pomena, ko jo lahko vsakdo najde v kuhinjskih bukvah. Toda kuhinjska modrost je eno, Kolumbovo jajce pa nekaj drugega. Prva instanca javnega mnenja To bo možakar}!, ki jih srečujemo pogosto v Zvezdi In v Monte Carin ter pri vseh valnih lokalnih Ljubljana, 24. decembra. javnega mnenja prav za prav ni, kajti kdo si še upa povedati kaj javno?! Toda častni naziv naj ostane in ne jemljimo »javnemu mnenju« vsaj lokalnih pravici Časopisje seveda ni istovetno z javnim mnenjem, ta sloves je izgubilo že zdavnaj. Nobena skrivnost pa ni, če povemo, da je prva instanca javnega mnenja tisti krožek naših dobrih možakarjev, ki jih pogosto srečujemo v Zvezdi in v »Monte Carlu« ter seveda pri vseh važnih lokalnih dogodkih. Vse jih zanima in o vsem zavzamejo svoje stališče, čeprav bi človek mislil, da so obrnili že vsemu hrbet ter da se bavijo le z vremenskimi vprašanji. Zato jim pa delamo tem večjo krivico, ker se tako malo zanimamo za nje. Vsaj enkrat na leto bi se moral obrniti reporter na »prvo instanco javnega mnenja« ter pomočiti pero v interesu najbolj pozabljenih. Toda z intervjuvi nič ne opraviš. In četudi bi se shajal z možaki vse leto v Zvezdi, v Tivoliju, na trgu in kjer pač imajo nejavna vsakdanja zborovanja, bi ti ne povedali nič — dokler bi ne stopil v njihovo bratovščino. To pa pomeni, da bi moral počakati na vpokojitev. Sicer govore z vsakim, a križe in težave razkrivajo le med seboj. Nikomur ne potožijo nad nizko pokojnino in ne nad dolgim mesecem ter jih zelo vznemiri, če čitajo kaj o sebi, zlasti, ako kdo namiguje, da niso kapitalisti — Ali mislijo, da smo vpokojenci lačenber-gerji? — Tega res ne sme nihče misliti Vpokojenci so značajni možje, ki radi povedo svoje mnenje na pravem kraju in ob pravem času o vsem in vsakem, nikdar pa ne obračajo javno žepov in ne odkrivajo, kaj se godi v želodcu. Razgovor med reporterjem ln vpokojen-cem bi pa bil približno takšen: — Najsrečnejši so vpokojenci; vsi stanovi se bore z vsemi silami za pbstanek, vi ste vsaj nekoliko poplačani za svoj živ-ljenski trud, da vam ni treba skrbeti, kaj bo jutri. Molk. — Kajne? — Ali govorite z menoj? — Oprostite, mislil sem, da ste upokojeni Moj sorodnik vas pozna in je dejal — — Kar povejte: obrekoval me je! Z njim še nisem pil bratovščine. Dandanes bi bil rad še vsak penzijonist! Ali vaš sorodnik igra tarok? Vstal je meni nič tebi nič, preden je pa odšel, je prijazno dejal: Oblači se. — Barometer pada, prej sem bil v Zvezdi. — Ne verjamem. Poj dem pogledat. Srečala sva pismonošo. Mož ga je potegnil za rokav. Nekaj sta šepetala skriv- nostno. Nenadno se mu je razjasnil obraz. — Ne bo dežja, saj se mi je zdelo, da bo solnce, — je dejal veselo. V Zvezdi so ga že težko pričakovali tovariši. Strumno so ga pozdravili: — Si že dobil? — Jutri! je odzdravil. — Ali je to nov pozdrav? sem vprašal. Nihče ni odgovoril. Ponovil sem vprašanje. Odgovorili so rezervirano: Star! — Skrivnostnih obrazov so si pošepetavali, a kmalu so se tako razvneli, da ni bilo treba napenjati ušes. — Noče priznati! On je pisal, nihče drugi kot Lovre! Lahko se norčuje iz nas, dvojni zaslužkar! Lačenbergerji pa nismo! Nikdar več ga ne bom terjal za četrt! Iz penzijonistov se norčuješ! Saj si tudi ti penzijonist! Lovre se je pa samo muzal. Dobro mu je dela hvala. Rad bi že priznal, da je pisal on, a Janez pravi: Boš pa dal za liter! Saj si plačan od vrstice. Dva meseca že nisem imel nič mokrega v ustih. — 2e spet se hvali! Fantje, jaz pa danes nisem imel niti nič suhega — — Kaj bi govoril .saj nismo lačenbergerji! — Jutri! — Ali si ga res srečal, Lojze? — Hinavci, najbrž ste že dobili in tajite! Kdo da za Štefan? Jaz dam jutri. — LovTe je na vrsti! Danes stara ne kuha in mi ni treba domov kosit. Kdo ve za dobro pijačo? Lovre sc je skril za vremensko hišico. Janez je tudi pogledal na barometer, a Lovreta ni bilo več, najsi ga je še tako iskal okrog in okrog. — Fantje, dež bo! je dejal Janez, kar pomeni »Zbogom«! — Jutri! so odzdravili tovariši, kar pomeni »Na svidenje!« Ko se pa nervozno pozdravljajo kot po pregovoru: »Rečem ti, da mi ne porečeš«: Si žc dobil? — tedaj je nervoznost sumljiva in kmalu uganejo, da odzdrav »Jutri!« ni iskren. In tedaj jih niti ne zanima barometer. — Si že dobil? — Ju-- — Obljubil si, danes si na vrsti! Pol litra! — Najemnino sem plačal. — Čestitam! ■ — Kurivo — — Saj ne bo snega! — Čevlji — hčer brez službe — žena bolna — — Pojdiva! — Samo pet đinarčkov i mar-' — Dovolj je! — Fantje, dež bo! Prodaja elektrotehničnega materijala LJubljana, 24. decembra. Brez dvoma spada elektrotehnična obrt v vrsto onih deU ki zahtevajo poleg ročnosti v delu tudi brezpogojno poznavanje materijala, kakor poznanje lastnosti elektrike. Ako je upravičena zahteva v katerikoli obrti, da mora imeti izvrševalec zakonsko strokovno izvežbanost, je to v prvi vrsti pri električni strok, kajti ravnanje s elektriko ne zahteva strokovnjaka zgolj radi ekonomije dela, nego predvsem radi življenju nevarnih lastnosti elektrike. Statistika smrtnih slučajev po ci toku, ki jo prikazuje »Elektrotechnische Wirt-schaft«, nazorno predočuje visok odstotek nevarnosti tudi pri sicer čieto običajnih električnih uporabnih predmetih, ki postanejo opasni po nestrokovnjaškem ravnanju lajika - šušmarja. Borba proti šušmarstvu zadene v elektrotehnični obrti predvsem na postavko zapravljanja materijala, zapravljanja energje in na povečanje življenjske nevarnosti Elektrotehniki dravske banovine so ▼ zavesti, da bo elektrifikacija napredovala iz leta v leto in da bo zajela širše ljudske plasti ter postala sestavni del našega življenja, pokrenili akcijo proti udejstvo-vanju n es tro k o vn jaške ga dela, ki bi imelo sa posledico pasivno zadržanje ljudstva prot i važnemu gospodarskemu, socijame-mu in kulturnemu poslanstvu elektrike, Glavni pogoj, ki omogočujc ude jo trovanje šuštnarjev v elektrotehniški stroki, je ta, da se še vedno prodaja elektrotehniški materijal po najrazličnejših prodajalnah, tako v specerijah, manufakrurah. mlekarnah, trg. z železom, po trafikah, polog teh nestrokovnjakih prodajaln ps krošnjari-jo z el. materijalom še najrazličnejši potniki, ki nimajo po večini niti izobrazbe, da bi ločili in poznavali materijal Take prodajalne dajejo priliko šuŠmarjem, da si skrito nabavijo potrebno in izvršujejo dela elektrotehnikov brez vsake kontrole in dovoljenj. Seveda jih ščiti morda cenejša izvršitev, saj ne plačajo niti obrta, niti davkov, niti ne odgovarjajo za izvršitev, kar jim omogoča provizorično in površno delo. V takem delu pa Je življenjska nevarnost in zapravljanje materijala ter el. energije. El. materijal naj prodajajo le zakonsko usposobljeni elektrotehniki, ki ga tudi poznajo. V interesu varnosti prebivalstva je, da se zabrani splošna prodaja el. materijala in da se tako zaščiti važna obrt Strelska družina v Domžalah Domžale, 23. decembra. V nedeljo 16. L m. je imela naša še mlada, toda agilna Strelska družina svoj I. redni občni zbor, na katerem je dokazala, kaj vse se da doseči tudi v teh težkih časih z dobro voljo, delom, energijo, disciplino in pod dobrim vodstvom. Ob 15. uri je predsednik br. Milic Drago v narodni šoli otvoril občni zbor, ugotovil sklepčnost ter pod vtisom naše največje narodne nesreče izpregovoril nekaj toplih besed v počastitev spomina kralja mučenika Vsi navzoči so v globoki boli in velikem spoštovanju do blagopokojnoga ponovili trikratni »elava mučeniku«. Našemu ljubemu mlademu kralju Petru II. — je nadaljeval predsednik, pa prisegamo neomajno zvestobo na njegovi težki poti po zgledu njegovega velikega m slavnega očeta, pozdravljamo ga vsi iz dna srca. Naj živi kralj Peter II. in njegov kraljevski dom. Po pozdravnem govoru navzočih in posebej še predsedniku občine br. dr. Hočevarju se je predsednik br. Milic spomnil tudi dveh umrlih ustanovnih članov, to je br. Majdiča ki br. Egidija Setine. Navzoči to stoje počastili njun spomin. Iz izčrpnega poročila tajnika br. De-kleva Ferda posnemamo, da šteje družina 141 rednih članov, od katerih je 23 ustanovnih ki 4 izredni Na ustanovnem občnem zboru izvoljeni odbor je pristopil takoj k delu .Poiskal je primeren prostor, napravil načrte, pogodbe, zbiral ustanovne člane, materijal m ukrenil vse potrebno za zgradbo strelišča. Delati se je začelo 15. maja tn 17. junija je bil že začetek streljanja. Svečana otvoritev strelišča je bila 29. julija pod pokroviteljstvom ministra br. Puclja. Strelišče kži na idiličnem kraju lepega Sumbcrka v trikotu reke Bistrice in Rače; vredno je okroglo 15.000 Din. od katere vsote je šlo samo za delo Čez 6000 Din in je vse plačano. Naša družina je na svoje strelišče lahko ponosna in le mimogrede pribijam dejstvo, da kar se je nam posrečilo, ni dosegla nobena družina našega strelskega okrožja v takem obsegu in tako kratkem času. Obisk strelskih vaj je bil zadovoljiv, od strani mladine bi bil lahko boljši, za katero edino je bil vložen ves veliki trud pri zgradbi strelišča in dela bratov odbornikov na njem. Mladino pozivamo, da žrtvuje vsak nekaj uric v pouku in spoznavanju v obrambo naše lepe Jugoslavije, za katero je že toliko naših bratov in nazadnje še nas največji brat žrtvovalo svoje najdražje — svoje življenje. Naša družina beleži tudi lepe uspehe v streljanju. Na banovinski tekmi 6. oktobra v Ljubljani so si priborili bratje Ju-van, Paternost, Pavlic, Skrl in Gabrič od 38. ekip 5. mesto s 2399 točkami na družinski tarči, za kar je prejela družina nagrado in diplomo, brat Paternost je zasedel 16. mesto z 278 točkami na Triglavski tarči in dobil od strelskega okruga diplomo. Odbor je oskrbel tudi za sobno streljanje, ki se vrši vsak torek na keglišcu brata Hribarja. Iz izčrpnega poročila agilnega blagajnika brata Senice Jo?ka ml. je razvidno, da je imelo društvo 15.646 Din dohodkov in 15.450 Din izdatkov. Skupni denarni promet 31.096 Din. Pri slučajnostih so posegli v debato še dr. Hočevar. Strnad, Stenovec in drugi. Bratu predsedniku Milicu gre poleg odbora za vse največja zahvala. Pri glasovanju je bil ponovno soglasno izvoljen brat magister Milic Drago, nakar je bil občnd zbor zaključen. Čuvajte Jugoslavijo! Zamenhofov večer v Trbovljah Trbovlje, 23. decembra, Tukajšnji esperantski klub je 15. 1 m. zvecer ob 20. uri počastil spomin na 75-letnico rojstva avtorja esperantskega jezika dr. I* L. Zamenhofa s skromno prireditvijo. Baš v soboto, 15. t. m., je preteklo 75 let, odkar se je rodil znameniti iznajditelj mednarodnega jezika esperanta. Dr. Ludovik Lazar Zamen-hof se je rodil v poljskem mestu Bialv-stok kot sin gimnazijskega profesorja. Po poklicu je bil zdravnik. Že v zgodnji mladosti je obvladal rusko, poljsko, nemško in hebrejsko. Po dolgoletnem študiju se mu je posrečilo zbrati iz glavnih evropskih jezikov nov mednarodni jezik, ki ga je nazval esperanto. Leta 1887 je izdal prvo knjigo v ruskem jeziku, katera je vsebovala 16 slovničnih pravil, slovarček z 900 besedami ter besedila iz biblije, krščansko molitev »Oče naš« ter razna pisma in pesmi. Ta mala knjižica je bila temelj, na katerem se je zgradila mogočna in bogata današnja esperantska literatura, ki obsega že mnogo tisoč knjig in brošur, tako v originalu kakor tudi v prevodu. Zamenhof se je vrgel z vso vnemo na delo. Že pred vojno se mu je posrečilo zasidrati esperantsko gibanje skoro med vsemi narodi sveta. Svetovna vojna je to gibanje močno zavirala, toda po svetovni vojni, ko so izmučeni narodi vedno bolj čutili potrebo mednarodnega sodelovanja in sporazumevanja, je tudi esperanto naglo napredoval. Danes je esperantski pokret v vseh državah sveta že tako razširjen, da se z gotovostjo pričakuje, da postane esperantski jezik v dogledni bodočnosti mednarodni občevalni jezik m da ga bo prej ali slej pričela uporabljati tudi diplomacija. Tako je namreč na Jc-ponskem, v Novi Zelandiji, Avstraliji, Ameriki, v Nemčiji, Franciji, Angliji, pa tudi v naši državi se zelo širi. Nekatere države ga že tudi uvajajo obvezno v šole. Esperanto ne bo igral velike vloge le pri zelenih mizah mednarodne diplomacije, marveč prav posebno vlogo tudi v mednarodni trgovini. — Zamenhof pa ni dočakal uspeha njegove izdajdbe; umrl je 14. aprila 1917 v Varšavi kot reven zdravnik, saj je vse svoje dohodke in premoženje žrtvoval svoji ideji in podpira.iju revežev. Spominsko prireditev, ki se je vršila v osnovni šoli, je obiskalo veliko cspe-rantistov in prijateljev esperantskega pokreta Uvodoma se je predavatelj g. Ži-bret Franjo spominjal v patriotičnih besedah rojstnega dne blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, katerega spomin so navzoči počastili s »slava« klici. Nato pa je govornik jjovd-ir-jal velike zasluge dr. Zamenhofa za esperantski pokret, ki bo v bližnji ali daljni bodočnosti pričel družiti razprte narode v veliko družino vseh narodov. Esperanto je Zimenhof zapustil vsem narodom, ki so se doslej nad eno tisočletje zaman tiu-dili, da bi dosegli za medsebojne stike in sporazume enotno mednarodno občilo. Dejstvo je, da baš esperantski jezik Juva narodno samostalnost, ker je tudi najmanjši narod enakopraven Član v pogledu esperantskega jezika v svetovni družini narodov. — V naši državi imamo Jugo-slovensko esperantsko ligo, ki ima -voj sedež v Zagrebu. Centri gibanja so v Beogradu. Sarajevu, Ljubljani. Osijeku, Koprivnici i, dr. Kakor v drugih državah, tako pokret tudi pri nas močno napreduje. Pokret je tudi v tujsko-prometnem oziru za nas velikega pomena saj se je vršila tudi letos v esperantskem jeziku potom radia in brošur etc. velika propaganda. Tudi v Trbovljah se je gibanje letos močno razmahnilo, saj obiskuje letošnji jezikovni tečaj doslej najvišje število prijateljev esperanta. Po govoru tajnika kluba g. Žibreta je deklamira! predsednik g. Simčič esperantsko pesem »Molitev pod zeleno zastavo«, ki jo je nato prevedel tudi v slovenščino. Nato je bila ta redka prireditev zaključena. Frank Heller: Sibirski hrzovlak ROMAN Prvo poglavje Globok mir je ležal nad -Evropo, Azijo, Afriko in Avstralijo. Valute so padale druga za drugo, politike so morili, prebivalstvo je umiraio od lakote, polovica sveta je klicala po orožju, druga DOtovica je bila brez dela, vojna turi ja je divjala na -vzhodu, na jugu m tra zapadu. Poljska je bila zapletena v vojno z Liivo. Rusija s Poljsko, Rimrtirnja je grozila Madžarski, Madžarska je grozila Avstriji, Jugoslavija je klicala »jezik za zobmi« Italiji, Italija je klicala »drži sama jezik za zobmi« Jugoslaviji. Globok mir je ležal torej nad vsem svetom, razen Amerike, ki si je bila izprosila blagoslov miru, ko je stopil pia-volas mož na breg Rane. Bil je švedski kandidat medicine, toda če bi ga hoteli živo označiti, kako je izstopil na breg v Sassnitzu, bi ne našb boljše primere, kakor če bi ga primerjati s starim Noetom. Ko je Noe izstopil iz barke, sta se starost in dvom zopet polastila zemlje, ki jo je vesoljni potop zaman skušal obn-ovrti. Ko je stopal Gerdt Lyman po mostičku v Sassnitzu in stopil na nemška tla, sta tudi stopila starost in dvom na breg brezplodno opustošene Evrope. Patrijarh, ki je videl, kako se potaplja vesoljni svet. ni mogel gledati skep-tičneje na bodočnost človeštva od me-dicinca, ki je videl svet potapljati- se v krvi. Ni bil star po letih, pač pa, 4ca-kor ;e upal. po duhu, in da bj to podčrtal, je pripadal klubu Zgodnjih starcev. 2e v gimnaziji se je bil postavil na stališče nasmejanega dvoma. Razred za razredom so učinkovala njegova izpričevala, da ie gledal vedno bolj skeptično na možnost razvozrjavanja svetovnih zagonetk m tako ^e je utrdilo v njem nazrran;e, da je vsak trud -zaman in nesmiselen. Petnajst let •vseučiliških "Rte j .je -storilo svoje, da je to nazrranje v njem dozorelo. Vendar so ga pa tri stvari še zanimale. Prva je 1nla svetovna vojna, proglas bankrota človeštva. Druga je bila okolnost, da se je njegov 'bratranec, ne pa on sam, oženil s parno -kuhinjo v mestu m s tem Tnu je bil -pri-hranjjn nadaljnji 'brezplodni trud. Tretje, na kar jc polagal ,g!avno važnost, so bile njegov« psihiatrične studile. — Verjemite mi kol psihologu, — ie zatrjeval, — ves svetovni sistem je fantazija blazneža. Vsi ljudje so blazni. Tega, kar imenujemo štirindvajsetkaratni razumen človek, ni na svetu. Zamisli se v značaj manodepresivnih dnševnih bolezni, — le .zBtrJCTral, — v »la fohe circulaire* v *o bolezen, ki *e krogotok pretirane radosti za prazen nič m pretirane žalosti tudi za prazen nič, pa boš razumel, da muči nas vse »fohe cir-culaire«. Veselimo se vsake analemkosti. izpita, ki ga imamo .za seboj, menice, ki smo jo podpisali, ali pa žalostimo, če se nam -kaj ni posrečilo — mar je -to kaj drugega, nego kfidair ai blazneži v umobolnici rnanejo roke nad razbitim -steklom fcli koščki papiTja m talijo od bolesti, če jim jih vzamemo? Ne. Vsa pot sveta rti rrič drugega, nego marrodepre-sivna duševna bolezen. V naših časih smo prišli v depresivni stadij, ker smo imeli svetovno vojno, nimamo pa nobenega povoda videti v svetovni vojni nekaj slavnostnejšega, kakor je vse drugo. Cez nekaj let se bomo veselili nečesa enako nespametnega. Vse prizadevanje }e enako nesmiselno. Skomigni z rameni -m to bo etjrrra kretnja, ki ti ostane za sedanjost. Tu pa tam je nasanjal ta veliki skeptici zem .-strah ljudem, ki so jamčili za njegove menice iz stranu^ da bi ne postali smešni v njegovfh ocen. Podpis je treba izmed vsega najmanj jemati preveč svečano. Tu se je samozavestno smehljal rn zatrjeval skrivnostno: — Skeptik, kakor sem jaz, lanlso dvomi o morali vseh dejanj, vendar *pa ne more storrfi nič uemoramega, ker se mu ne zdi vreuiio. Včasih je izrazil kdo mimogrede ze- ' Ijo, naj bi poskakoval od veselja, ker je potožil izpit, namestu da se veseli pridobljene menrce. Ob taTiih prilikah je odgovarjal kratko: — Ker je vsak ;trud nesmlselen, prihaja vedno pravočasno in zato ni nobenega razloga 'truditi se Ob nepravem času. Bi-l je visoke postave, -upognjenega hrbta m tankega, strsnjenega fn satiričnega nasmeha. Ni objavljal višme svojih menic v novmah, Icarkor delajo banke, pač tri bil pa lahko to storil, ne da bi mu ;bilo tre"ba po.vešati oči. .Edino, kar je v njegovih očeh nekaj veljalo, so bili veliki možgani, lepo narejena obleka, dobra jed, »poroki in (enako ka- kor Noe, ki smo ga z njrm v začetku primerjali) 4obr9 vino. H. Miša stoji s topimi stolpiči, s tli, ki jih je že teptalo trideset generacij. Zeleni kanali križajo ozke vijugaste urice, v katerih stoje w neskončni vrsti hišice, štrena ob štreni. Skladišče žita moli svoje mračne stene pod vlažno nebo. V pristanišču rezljajo pristaniške verige in odmevajo udarci kladiv. Stoletne trgovske hiše razpredajo mreže proti vzhodu m zapadu. V starih patricijskih dvoranah se leskečejo tapete iz pozlačene kože v večernem soiiicu. Bistroumni možje z občutljivimi nosovi hvalijo likerje, ki *e jih skuhali iz pomaranč. T«© še em in tisti, kri ga )e takrat zasedel, je zavzel prej polovico Evrope. Ko je postalo z versajskira mirom svobodno mesto Gdinja, je postalo to že tretjič, ne da bi izpremenik> svoje lice. Poleg svojega bogastva, svojih tradicij in svojih starih trgovskih rodbin ima Odtrija zdaj še posebno znamenitost: profesorja Oskarja Ereudentirala. Profesor rrencteTttrrai je Trsthopai. Ve vse o folie tarctrlai-re. Kverulantstvo nima zanj nooene tajne. Kakor nihče dr trgi je prodrl v problem -senihre demencije. Značaj ljudi čita iz njihovih sanj. Zbira posebne maniie. kakor zbi-rajo drugi strupene orhideje. Njegov glas gre do zavezniških držav- V Angliji odkrito priznavajo, da je profesor Ereudenthal, čeprav je Nemec, prodrl v t>istvo blaznosti, kakor nirhče drugi. Za'kaj, čeprav je 'Nemec? — šepečejo pariški listi zlohotno. Ker je Nemec? Država s takimi gospodarji je vendar idealen kraj za proučevanje duševnih bolezni. Gotovo bo vsaj ena izmed cesarjevih duševnih bolezni ostala za vedno zagonetka gospodu Freudenthara, — pr.ioomin.'.a}© še zlohotneje, — namreč ps^h&paliiia vairans njegovega veličanstva, njegovo bolestno hrepenenje po potovanju. S tem novine -zlobno namigujejo na splošno znano posebnost profesorja Preudenthala. Kakor nekoč profesor Kant, ni hotel zapustiti Konigsberga, tako noče profesor Ereudenthal zapustiti Gdinje. Vsako jutro ob devetih zapusti svoj dom na Grabnu in gre na ju- tranji izprehod, ki ga pa ne vodi nikoli iz območja Gdinje in nikoli ne na njen kolodvor. Niti pomlad ne zdrami v njem popotniških sanj, a če jih, postanejo samo predmet njegovega psihopatskega strokovnega zanimanja. Iz Poliča* Nov grob. Umrl Je po kratkem boleh a-n*4 tukajšnji fci vinaMravnik ▼ pokoju A. Kun« rs. Deloval je kot iivinozdravnik v raz^h krajih, kot upokojenec pa se je ne.-*U ▼ Poljčanan, k^er $e bil kmetske-mu ljudstvu v «voj?h stno-ki vedno dober svetovalec Kot čehosiovak se je pri nas prav dobro počutil. Pokopali se -ga te tlnl in m se px)5^~er*a -utreletHi tudd sorodniki Lz ćeiioslovH^ke Naj v miru počiva! — Boč v snegu. Tik pred prazniki v neJeijc i-oi»oldne je narahlo snežilo, k*** s-e v dolini a: roznalo, pač pa se je i a-ruhk- pobelil Boč, ki je letos izredno dolge vztrajal v evojem jesenskem oblačiln. Vendar pa za smučarje še ne bo; ti bodo morali žal še malo čakati. Iz Kranja _ Krstna predstava Kolednikov. Včeraj popoldne ob 15. je uprizorila Glasbena šola v Kranju v gledališki dvorani Narodnega doma Kolednike, ki jih je napisal pesnik Sil vin Sarderiko, uglasbil pa znani nas skladatelj Emil Adamič. To je bil cel kulturen dogodek, ker je bila to krstna uprizoritev te prelepe božične igrice. Prireditev je v vsakem oziru lepo uspela. — Ravnatelj šole g. Albin Fafein in ga- Kilka Fakinova sta naštudirala sama vse deklamacije, zDorske pesmnioe in še mladinski orkester. Nastopil je priznani nas mladinski zbor, vendar pa prireditev ni namenjena samo mladini, temneč tudi odraslim. Lahko rečemo, da Je to najlepša božična glasbena igrica. Tudi m^oenacija in kostumi so bili zelo skrord in posrečeni. Občinstvo je nagradilo nastopajoči zbor in dba požrtvovalna glasbena vzgojitelja s priznanjem in živahnim odobravanjem. Res sta se potrudila in dosegla, da so Ko ledniki vsestransko uspeli. L#epSe in Čuvstveno primernejše božićnice si ne moreno misliti. Glasbena šola. bo Kolednike v najkrajšem času ponovila, na kar opozarjamo vse one, to jim je do lepe godbe ki ia ter cenijo delo naše Glasbene šole. — Zabavni večer tarokistov. Prvi nastop naših tarokistov, ki je bil v soboto v hotelu Stara pošta, je iz v ista o uspel. Borba je bila resna, lovska soba polna igralcev, kibicev in ljubiteljev te lepe igre. Zlasti ko se je spoprijela devetorica najboljših tarofteistov, je bilo zaziimanje kar napeto. NajbćfljBi tarok ist je g. Lado Mar-telanc. to je dobil steklenico prvovrstnega likerja, najnevarnejši kibic g. Matija Na-dižar, to je dobil v priznanje goveji gobec in odstopa ključavnico, a katero so bila zaprta goveja ust, g. Lojzetu Čolnarju. V zadnji odločilni borbi sd je priborila košaro z lepim cvetjem nadgeometrova soproga ga. Marica Zupančičeva. Večer je bil prav zabaven, priredila sta ga hotelirja g. tn ga. ijieber, ki sta tudi nagradila zmagovalce z lepimi darili. Uspela prireditev je otvoritev sličnih družabnih večerov, ki bodo to zimo še na Stari pošti — Za I Din pri litru amo znižali cene vsem vrstam vina cez ulico, tudi rulandru ix Koklovih vinogradov, za Božič ki Novo leto. Hotel Stara pošta. Božič Ivan — 70-letnik Trbovlje, 23. decembra. Te dni obhaja v kropu svoje družine TOletnioo svojepa rojstva eden od najst« rejših absolventov rudarske Sok* g. Ivan Božič, radarski nadpaznik v pokojn nn Ojstrem. Doma iz znane Božičeve hiše v Prapretnt^m se je a svojim bratom, pokojnim Alojzom f.o v zgodnji mladost! posvetil rudarskemu stanu. Kot mlada rn-darja sta sklenila, da nbsolvirata rudarsko solo v I^eobnu. Sklenila sta medsebojno pogodbo, da druer dragega prnotno podpirata pri šolanju. Tako je mlajši brat Alojz podpiral svojega starej£ce:a brata Ivana s svojimi prihranki, ko je ta pose-čal rudarsko šolo, pozneje pa je Tvan svojemu mlajšemu bratu pomaeal, da jr ab-solviral tudi ta solo. To vzgledno bratstvo se je med njima pozneje £c bolj utrdilo, ko sta si iskala življenjske družice. Kn-kor le redko, sta vzela oba brata dve se stri. in sicer današnji jubilant Ivan sta rejšo Ivano, mlajši brat Alojz pa JulHano. obe iz znane Brajcrjcve hi£e v Smartncni pri "Litiji. Naš jubilant je služboval pri rudniku Trbovlje preko 33 let, spočetka kot paznik, pozneje na kot nadpaznik. Bil je prvi absolvent rudarske šole v tukajšnjem revirju. ke»r pred njim ni imel nobeden jamski paznik strokovno Šolske kvalifikacijo V pokoj je šei leta 11H2, ker je bil prepričan, da bo lahko s pokojnino mirno in zadovoljno užival zaslužen pokoj. Toda prišla je svetovna vojna, ki je uni6iln starostno zavarovanje, tako da prrjonn danes le neznatno pokojnino za svoje dol poletno trudapolno delo pod zemljo. lz «rečneea zakona so se rodili 4 otroci, m aicer Mirko, ki je padel v svetovni vojni, Ivo, ki je kapetan ju^oslovenske vojske, vdova Ivanka in An4ca. Jubilantu želimo, da bi v sreči, zdrav-jn in zadovoljstvu preživel večer svojepa • krb; polnega življenja Pameten odgovor. — Zakaj so zgradili tu kolodvor tako daleč od mesta? — Ker so ga hoteli imeti blizu tračnic. MALI OGLASI V vnet) malih oglasih velja -Desada 60 para, davek Din ž.—> Najmanjši znesek za mali »glas Din 5.—. davek Din Z.— Mali oglasi se pmcujejc takoj pri naročilu, lahko tuth v znam* k ah - Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo .PROCAKi POSESTVO blizu postaje prodam za 48;0O0 dinarjev. — Spitaler, Podgora št. 2, p. Dol pri Ljubljani. I*GODNO NAPRODAJ! Različni dobro ohranjeni šivalni stroji, globila, športne in gospodinjske potrebščine ln še nešteto drugih predmetov pri, »PROMET« nasproti krIzevni-: ške cerkve. — Sprejemamo tuđi v -prodajo oblačila (čista) m vse navedene predmete pod zelo ugodnimi pogoji. 3769 MOAKO ZLATO KGBO in žensko uro z zapestnico — prodam za 1500 Din; vredno Din H000. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 3784: KUPIM POTKEBTJJEM rezan "in tesan les, nadalje hruško v, lipov, javorjev in •čres-njev, vsako množino kupujem stalno in plačam takoj v gotovini. Sprejmem zastopnike aa nakupovanje lesa z1 garancijo. -'Veletrgovina Zakman, Vzgreb, I Harambašičeva 11. 3780 službe: SAMOSTOJNO GOŠI*ODINJO kavcije zmožno, išče dobro -stoječi trgovski zastopnik. — Ponudbe na "upravo asSlov. Naroda« .pod i Gospodinja 3794<. *X*XX***X*XX*HUKKXnK Vsem svojim cen j. odjemalcem želi vesele bo- #C žične praznike n se priporoča za obilen obisk )( X X X X i X X tvrd k a f. n. §€flniTT 5 LJUBLJANA H Pred ške&jo 2 Liagarjeva 4 ^ xxxxxxxxxxxuxxxxxxxx POOENI PRODAM OTAVO za nastiljanje, ter belgijske in modre dunajske zajce. — /Oe-pon, Škofljica. ^686 fitLlIT S TRAFIKO v Zagrebu prodam za 16.090^! dinarjev. — Poslovnica P^M>e-ković. Ilica 13.4. HISO S Ti*\ LVO proda za 65.000 UMn Kentla,: ĆJadram St. 33 pri Konjicah. -POSESTVO j s hišo prodam Zaje, -femartno obTJreti Št. 7. VAGON SPLAVAKSEJU Zl0f5L,IF.\ proda MaleBevič, Beograd, Bosanska ulica 54. in druge stvari -proda Močnik. Mengeš. DVE LEPI SPALNICI proda KJadnik. iuokrortog. SIR razpošilja najceneje Gros, Novi Sivac 1'čE.VCA sprejmem v (trgovino msSanega b)ag"a s hrano -ln stanovanjem v hiši. — Balon, Jesenice. POMOŽNO DELAVKO do 19 Jetnb aprejmem. — T*oiz-ve -se pri Fr. P. Zajcu, Ljubija-Jia, Stari trgr št. 9 3774': STAN0VM3\ PRAZNO SOBICO .s posebnim vhodom takoj -oddam. — Mestni trgr 13,31. 3788 PRAZNO SOBO z verando odda Hranilni in posojilni konzorcij, Ljubljana, Gajeva ulica 9. Moderen kom-f Qrt, -centrum mesta. 3771 ZA 180 DIN MESEČNO •oddam takoj sobo s kuhinjo, ^pritiklinami in vrtom. — Hišnik, Gledališka ulica 8. 3787 DOPiSeWJE OSAMLJEN GOSPOD zeli spoznati starejšo gospo ah -gospodično s čutečo dušo in blagim značajem, ker mu je življenje brez ljubezni tako pusto in prazno. — Obširne ponudbe je poslati na upravo ; SI. Naroda« pod »Ljubeeen-diskret-noste 3769. p&zrso ^8veze najfinejše norveško RIBJE 0LJF ta lekarne ML G. PIOCOLUA V LfTTB- LJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebami 65/] BRIVSKEGA "POMOČNIKA X-«o) sprejme Apačnik, Slovenska Bistrica. BISETRLT K f>ro&nKxyava < Feingoid< tvor. nica, Istočne morske ribe — Novi Sad. Dnevni in večerni krojni tečaj za damska in moška oblačila -se prfene dne janoarja I9S6 ĐantlU tečaj je tuđi jako pripopoeijiv za pri-.vatno uporabo tnefiivllje) Prijave sprejem« 116MIKUNC LIUBLIANA Sv. Mm e. 4/D PRISTNA! PRISTNA! Priznano dobra dalmatinska vi na toči le tvrdka -Braća La-• san<, Šiška, gostilna »Dalmacija« po sledečih cenah čez ulico: crno viško črno Zaton belo rdeče Din 8. maraskino prošek pečeno vino m Din llv— » 9.— > 9.— > 10.— > 26.— > 20.— > 18^ Obenem nudim: ohvno olje 1 Din 16.—, vinski kis Din J5.— in vinski tropinovec Din 20.—. Naročila preko 10 litrov po dogovoru. 3754 4 POHIŠTVO spalne ln kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke ln hranilne knjižipe pri mizarstvu »SAVA, Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva c**»ta 6. Tel. 2780 70/T LEPE JASLICE hlevčke, pastirčke, ovčke raz- VTNO CEZ ULICO: namizno belo. liter Din 8.-cviček > 9.-župska crnirm > rizling > TO.-renski rizling 1 1931 > 14,- > 5.- Jabolčnrk, -sladki ŽGANJE: tropinovec, hber Drn 22.- slivovka > 24.- hruševec > 28-- brinjevec > > 32.- rum fini čajni > 26>» kakor tudi razne fine likerje, prvovrstna desertna vina, vam nudi po konkurenčnih cenah, ter se priporoča »BUFFET« S. J. JERAJ, Ljubljana. Sv. Petra cesta 38 3725 1 ZA PRAZNIKE se toči čez ulico prvovrstno Vin©: cviček po Din 10.-, riz-i •ting Din 12.-, razno žganje po najnižjih cenah. — Se topio priporoča gostilna Olup, Ljubljana, Stari trg 1. 3795 PREMOG, DRVA, karbopaketi. — Stovsa Fran, PUMPARICE površnike, obleke, perilo itd. najceneje pri tvrdki PRESKER, LJUBLJANA. Sv. Petra C 14. PRVOVRSTNA VTNA čez ulico: belo šibeniško, liter Din 9.-črno, otok Hvar > 9.* črno. otok Vis > 10.« salonski cviček > 11.- šipon 1934 > 12.- ijutomerski rizling 1. T932 > 15,- -l jutom erskl t ram in ec L 1934 > 15.- Buteljčna vina, šampanjec pristni J&rnalea rum ter vse vrste delikatese — priporoča Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 8744 PRIMA ZIMSKA JABOLKA sortirana, »d Din 2.50 dalje. — Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi. Novi trg 3 in Igriška ulica 8 < za dramo). Telefon 2105 ali 3755. 3624 prodaja najceneje sv. Petra 1 Kolezijska ulica 1B» — Telefon 3599 i št. 3934 «68/T cesta 17, Ljubljana. KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. Kavarna je do 4. ure zjutraj odprta. 3685 PERNICE izgotovtjene - velikost 180 X 115 *z puhastega perja 220.-, 300.- In 340- Din la puh pa 450.-. 550.- Din Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, Ljubljana. Marijin trg fttev. Z. »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje to d tanine tudi proigrane ter popravlja ts ugla-šuje strokovp taško najceneje. — KnafIJeva obče 4. OGLAŠUJTE v malih oglasih v »Slovenskem Sarodu* velja vsaka oesetia »O para, davek Din a> Naj nanjši znesek za mah ogia& Din 5.-. davek Din a> Man »glasi ee piacujejc takoj; po •osta lahko v mam K ah — Za odgovore malih oglasov treba r>rilr»*iti mnmko DALMATINSKA VINA Izbrana kvadtteta, ravnokar prispela sa božične praznike in novo leto: opalo viško, posebno fino, bek) viško, črni kuč, prošek stari le suhega grozdja — toči GOSTILNA »JADRAN«, FloriJanska ulica st. «3 in vinotoč Poljanska eesta 17 — po priznano znižanih cenah. Pri odjemu nad 5 i 2.- Din ceneje. Se priporoča in želi srečne praznike vsem odjemalcem Vkri&atr Miloš* RAZNA P»RTJTNTN A jajca, med, orehi In jafcoal^ vodno v zadogi po iaDtikurapOcah cenah v iihjoim trgovini Kmetijske družbe, igriška oitica Ht (za dramo). Telefon-3755. 3623 6PVALM STROJI ,,S IN G E R" k* i za hiSno«pona*k>4« Vj»e ?^el»yw» p m •znano kot najboljši «a svetu. Prodada ven: Podružnice: Ljubljana, Gajeva ulica S — Kranj — J« niče — Novo mesto — Celje — Maribor NmrocH* t*boj najboljim slovensko revijo Masa pete hi vam %a majhen denar nudi vsega obilo ! Naročnina letno Pio 80.— Lji&flana, poštni pređal II4 w o. a 1 j • »a> t* m 1 uj»>m 1 mm t« i m > 11 m——i n 1 mm*šm 11 ni ai i Vinarna teomostovjn" toči vsakemu dobro znana prvovrstna dalmatTnaka i4na. 5— 1 Za praznike ŽNttANE CEIfE. Od 24. decem»ta do novega leta čez ulico JJdn 2-- pri litru ceneje. — Vsem cen j. gostom m JrJjudo* Jjtripong&a tej tgfr vedele jjra^ke in sročnp novo leto '. V Au Stmara, Catikatjevo nabrežje 5 feivami stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. >Sachs<■ motorji od Din 5000.- Ceniki franko! jaaprej — pri Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Earlovska e, 4. Na drobno! Na debelo! Najceneje in najbolje kupite vse prvovrstne vrvarske lastne izdelke motvoz žimo, volno, a trik, napremočljive konjske plahte itd. samo pri Prvi kranjski vrvarni in trgovini s konopnino IVAN N.ADAMIČ LJUBLJANA, S\. retra cesta St ti. Tel. st. 2441 j [ MABnOK, Vefaiajafca ttHea št, 20. Tet st. 2454 \ CELJE, Kralja Petra cesta št 33 \ 4 I Stran 10 »SLOVENSKI NAROD«, dne 24. InmBm 1934 Stev 200 ZVEZDA ROJSTVA VPLIVA NA ČLOVEKOVO ŽIVLJENJSKO POT Ljubljana, 24. decembra. V znamenju Vodnarja od 20. januarja do 19. februarja rojeni ljudje so oblastiželj-/ii, samosvoji, vendar zelo nadarjeni. Življenjsko pot pod vplivom svojega hrepenenja po razmahu često izpreminjajo, žal, da se njih velike sanje in bogati načrti tako redko uresničijo, ker manjka takim ljudem atanovitnosti in zanosa. Svoje talente začno .izkoriščati šele, ko se umire. Literatura in dušeslovje najdeta pri ljudeh rojenih v tem času svoje najboljše in najsposobnejše zagovornike. V znamenju RIBE rojeni od 20. februarja do 20. marca so bogati duševno na svojem fanatizmu. Gorje, če jih je življenje v fanatizmu utrdilo, gorje, če pravočasno niso znali krotiti svoje volje, ker njih življenjska pot se potem vzpenja strmo navzgor. Taki ljudje še tako razumljivo naravno stvar zapletajo v mistiko, na vsakem koraku slišijo in iščejo glas onostranstva. Ako ostanejo v življenju samostojni in nevezani, aavzamejo radi mesta reformatorjev. Nasprotno pa so taki fanatiki prav prijetni življenjski partnerji, ako so pod vplivom vzgoje v svojem fanatizmu popustili do znosne mere. ker radi in mnogo govore, se radi zabavajo in imajo smisel za duhovito humoristično razpoloženje. V znamenju OVNA rojeni od 21. marca do 20. aprila so temperamentni, impulzivni. Navdušujejo se za vsako stvar, toda njih navdušenje kaj kmalu ugasne. So precej nestalni značaji, njih nestalnost pa ščiti prila-godevanje, ki ga lahko smatramo pri takih temperametih za poseben talent. Nobena stvar jih ne najde nepripravljene in tudi za največje gorje so često navdušeni, ker s tem se jim izpremeni življenski tok ter enolična vsakdanjost. V znamenju BIKA od 21. aprila do 20. maja rojeni so melanholični, duševno izredno globoki. Življenje jih peha iz položaja v položaj, ljubezen jim prinaša razočaranje. Preko najhujšega in ovir gredo sicer s strtim srcem in bolno dušo, ampak s pojočim grlom. Taki ljudje so izredno talentirani, pa naj se lotijo umetnosti aH znanosti, povsod si znajo pridobiti prvo mesto, žal da v svoji občutljivosti radi popuste na ustvarjanju svojih del. V znamenju DVOJČKOV rojeni od 21. maja do 20. junija so raztreseni, vendar pa zelo podjetni. Hite po življenjski poti ne oziraje se na desno in levo Tako je razumljivo, da često zdrknejo iz tira svojih načrtov. Raztresenost jim ne dovoli treznega prevdarka, zato se tako težko iz enkrat izgubljene poti zopet dvignejo v pravi tir. Njih sposobnosti so visoke, posebno in prvo mesto zavzema diplomacija, izumi- I teljalri talenti, Id pa se navadno končajo, ko se razvijejo iz njih delovanja pridobit-veni viri. Delajo le toliko časa, dokler ne po žanjejo sadov, da bi pa svojo zamisel izpopolnili in se resnično dvignili do viška, jim manjka vztrajnosti in volje. Rojeni v znamenja RAKA od 21. junija do 22. julija so težko razumljivi in nepri-stopni. Svoje skrivnosti in svoje težnje hranijo globoko zaprte, a navadno jim vse to nič ne koristi, ker zaradi svoje nepristop-nosti radi zabredejo v neprijateljske kroge. kjer najdejo večinoma izdajalce. Svojo čuvstvenost globoko zapirajo, kakor sploh ves svoj značaj ter jim je življenjska pot polna razočaranj in neprilik. Tudi vzgoja jim zaprtosti ne more izbrisati. V znamenju LEVA rojeni od 23. julija do 22. avgusta posedujejo močan in energičen temperament, predvsem pa se v njih druševnosti odraža želja po uživanju in ljubezni. To so ljudje, ki zmagujejo tudi V najtežjih ovirah in ne klonejo v nobeni stiski. V znamenju DEVICE rojeni od 23. avgusta do 22. septembra so globoki misleci, preudarni in zelo samosvoji. Njih ne zanima obeležje življenja kot tako, temveč jedro življenja, zato so tudi njih ustvarjajoča dela prepletena z najtežjimi in najglobljimi žiivljenjskimi problemi. Ljudje pa, ki si pod vplivom vzgoje niso mogli poiskati te edino prave poti, so sami s seboj nezadovoljni in gredo skozi življenje kot godrnjajoči starčki in nezadovoljneži, ki kmalu ovenejo. Znamenje rojstva TEHNTCE od 23. septembra do 21. oktobra prinaša mehke, sangvinične temperamente, ki si iz življenja ne delajo nobenih skrbi in jim je vse razumljivo, vse jasno. Ne spuščajo se v nobene probleme, tičoče se njih okolice, žive veselo svojim nalogam in dolžnostim. V znamenju ŠKORPIJONA rojeni od 22. oktobra do 21. novembra so bogato torišče različnih čuvstev, njih duša je središče vsakojakih in vsakovrstnih želja, katerih pa si glasom svojega izpremenljivega temperamenta nikdar ne morejo pridobiti. Ljubezen jim na življenjski poti stavlja največ zaprek, ker le redko v nji najdejo popolno srečo in uteho. V znamenju STRELCA rojeni od 22. novembra do 20. decembra so pridni, mirni, predvsem pa podjetni. V življenju dosežejo udoben položaj le na podlagi svoje pridnosti in osebnega zanosa. V znamenju KOZOROGA rojeni od 21. decembra do 19. januarja so rezervirani, hladni, življenje jim ne more do živega. Brez razburjenja, jadikovanja, brez prerivanja in nasilja si orjejo gladino življenjske poti. Grafolog Karmah. O letošnjem družabnem plesu Skoraj pri vseh narodih se kaže tendenca forsiranja in posplošenja narodnih plesov Ljubljana, 24. decembra. V tistih mračnih dneh, ko je naš narod izgubil svoje najdražje, svojega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je pri nas zamrlo tudi vse naše javno življenje. Klonili smo in molčali ter se v duhu klanjali njegovim manom. Zdaj je najhujše za nami in prestali smo tudi šest tednov, ki so nas zavili v najglobljo žalost. Vse naše javno življenje se vrača v normalni tir in ker smo na pragu nove plesne sezone, ki pa bo letos v strogo dostojnem in stisnjenem okviru, hočemo nekaj spregovoriti tudi o letošnjh družabnih plesih, oziroma o tem, kaj nam prinaša plesna sezona 1935. Mojster Jenko Družabni ples je važen kulturni činitelj in je tudi ena izmed neštetih poti, ki vodijo do estetske izpopolnitve človeka, do njegove harmonične telesne in duševne popolnosti. Današnji družabni ples, ki je obenem sport in umetnost, nam nudi dovolj prilike za gimnastično vežbanje in izpopolnjevanje telesa. Elegantna pojava v zvezi z lepim vedenjem in samozatajeva-njem je viden znak modernega človeka, a popolno obvladanje telesa je cilj družabnega plesa. TENDENCA LETOŠNJIH PLESOV Glede letošnjih družabnih plesov je opažati zanimiv pojav: skoraj pri vseh narodih se kaže tendenca forsiranja in posplošenja narodnih plesov. Na čelu tega gibanja so seveda Nemci, kjer je rasno načelo in pojem »Gleichschaltunge« zmagal tudi na tem področju. Nemci polagajo veliko važnost na družabni ples in imajo celo v ministrstvu za telesno vzgojo posebnega plesnega izvedenca. Na kongresu nemških plesnih učiteljev in mojstrov v Kis-singenu, kjer se jih je zbralo okrog 1500, je prevladalo naziranje, naj se po možnosti uvljavijo in posplošijo plesi Rheinlander, Reichswalzer, nekdanja Kegelquadrille in na površje je prišel celo Tempet, ki je bil v modi okrog leta 1850. S temi skupinskimi plesi hočejo Nemci tudi povečati družabnost. Na slično stališče, kakor drugi narodi, so se postavili tudi naši plesni učitelji in koreografi na svojem septemberskem kongresu v Beogradu, ki se ga je udeležil tudi naš plesni mojster Jenko. Menda noben narod ni tako bogat na plesih kakor jugo-slovenski, kar smo videli na nedavnem plesnem festivalu ob priliki velesejmskih dni. Saj imamo okrog 120 vrst kola, ne glede na razne moreške, plese sinjskih Al-karov itd. Tudi pri nas se bo skušalo uveljaviti nacijonalne plese in kot prvi tak poizkus je kombinacija plesnega mojstra Lan-dausa iz Sombora, ki je sestavil nov ples in ga krstil »Jugoslavenka«. Ta kombinacija, ki ji je za osnovo vranjansko kolo, se lahko pleše tudi v parih. Ker je pa nekoliko težja, je vprašanje, če bo ta ples prodrl. Z velikim veseljem je pa kongres odobril novo kolo Jadranske straže, ki bo ofi- cijelno kolo za vse letošnje družabne prireditve poleg kraljevskega kola za otvoritve. Na kongresu je bil pa sprejet še drug važen sklep: Letos bo prvič, da se bodo po vsej državi plesali po popolnoma enotnem programu tudi moderni plesi in plesne novitete. Ta program sestavlja in določa plesni mojster Adolf Jenko iz Ljubljane, priznani naš plesni strokovnjak, ki si je tudi v državi pridobil nedeljen sloves najboljšega poznavalca, teoretika in praktika glede modernih plesov in njih pouka. V tem pogledu smo storili velik korak naprej in korakamo z drugimi narodi. Seveda ni rečeno, da bomo sprejeli prav vsako novost, ki pride od drugod. Kongres je dal tudi v tem pogledu smernice in se bomo Jugosloveni držali nekako srednje poti. Torej ne preveč konservativno, pa tudi ne preveč moderno ali ekstravagantno! Med letošnjim modernimi plesi naj omenimo v prvi vrsti brzi fokstrot, zelo enostaven, lahko priučljiv ples, ki je že zavoljo svojega enostavnega koraka dostopen vsakomur. Drugi fokstrot, ki je nekoliko počasnejši, je pa quuicksteep, katerega značilnost je menjalni korak. Je to moderen, zelo umerjen ples angleškega sloga z več slikami. Tango, ki je bil in vedno bo najbolj priljubljen ples že zaradi izredno melo-dijozne godbe kakor tudi svoje elegance, je ostal v bistvu neizpremenjen, le da je še bolj umerjen, še bolj decenten ter je bil le nekoliko modificiran ter izpopolnjen z nekaterimi figurami. Angleški valček, eden najlepših plesov, ki so ga zlasti tudi zljubili starejši plesalci, je v bistvu že več let isti, samo da se še bolj poudarja valovanje in nihanje, ki ga zahteva že sam ritem godbe. Med modernimi plesi je ostal na programu še vedno tudi slowfox, ki je izrazit športni ples. Zelo se je pa uveljavil blues, ki je noviteta in se pleše lahko tudi na glasbo slowfoxa. Zaradi svoje enostavnosti in umerjenosti je zmagal na vsej črti in si je osvojil ves svet. Poleg bluesa je največja plesna senzacija sezone karioka, ki je pravkar na površju. V nasprotju z drugimi modernimi plesi je pa živahnejši m karakteristično sliči rumbi že zaradi istega takta. Karioka je braziljanskega izvora, kakor je bila tudi Brazilija domovina rumbe. Prva ga je plesala ognjevita Dolores del Rio v nekem revijskem filmu. Kritika je sicer film raztrgala, a ples pohvalila, dasi je nekoliko ekscentričen. Plesni mojstri so ga nekoliko Frederic Bontei: Ljubezen in načela Bila je povsem mirna. Poslušal jo je prestrašen m ves iz sebe, kajti ljubil jo je. Rad bi kriknil, kako jo ljubi, rad bi jo bil prosil, naj ostane, obljubil bi ji bfl, da se bo iz^iremenil... toda nava-da obvladati se in obvladati njo, ponos in samozavest sta ga zadržala, da je dejal samo: — Če me hočeš pregovoriti s svojimi smešnimi gročrnjajmi, te moram opozoriti, da se ti ne bo posrečilo. Skomignil je z rameni in odšel v tovarno prepričan, da je govorila tako samo v razburjeuoetL Toda zvečer se je vrnil in ni našel Alace; spoznal je, da mu na grozila samo na jeziku. Njegova žalost je bila globoka. Hotel ji je pisati, sestati se z njo, prositi jo lepo odpuščanja ... Toda samol jubje, jeza in ogorčenje mu ni pustilo. Trpel je hudo in če ni mogel tega prikriti samemu sebi, je ^otel vsaj prikriti pred dinigimi ... pred starši, pred prijatelji... zlasti pa pred njo. Sicer pa, morda se bo čez nekaj dni skesana in spokorjena vrnila. Toda Alice se nd vrnila in Ludvik je ostal trden, čeprav ga je samota zelo težila. Končno ju je ločitev zakona de-fmitrvno ločila. Nesrečen in zbegan se je dolge mesece boril z vso energijo 8 svojo trmo, toda spoznal je, da je vse zaman. Sčasoma se je pa rama zacelila in ostal mu je samo spomin. Sklenil je pozabiti na Alico in drugič oženiti se. To pot je bila njegova iavol jenka ko dražestna kakor Alace, toda čisto drugačnega značaja, vesela, koketna, vrtoglava. PSsaia se je Fany Langlois. Ludvik se je zal jubil v njo s taacam ognjem, da se je z iskrenim začudenjem vpraševal, kako je mogel toliko trpeti zaradi druge ženske. Ko je Fany sprejela njegovo ponudbo, se je ves srečen oženil z njo. Toda to pot je skrbel za to, da bi svojo srečo ohranil. V težki osamljenosti je mnogo razmdKrjal o vzrokih svoje nesreče in priznal je, da je morda preveč uveljavljal svoja stroga načel* napram AJaci. Bil je trdno odtočen, da ne bo ponovil te napake napram dra_ žestnemu bitju, s katerim je znova začel svoje življenje. Vsako željo jI bo izpolnil, vso prostost ji da. Navzlic pogostim notranjim bojem se je dosledno držal tega sklepa. Kakor je napenjal nekoč vso energijo, da bi nikoli ne prjtrcfcl Aid in da bi se ne spozabil do nobene pozabijivosti napram nji, tako je skušal zdaj z enako energijo Fany na vse priti\Mi ki izpolniti vsako njeno željo. — Izgubil sem svojo prvo srečo, ker sem bil despotacen, — si je ocat&L Bil sem krivičen in skrajno sebičen. 2ena vendar ni sužnja... Bal bi smešen, če bi bil zopet tako trmast. Morda bi me tudi zapustila. Ta misel ga je zadrževala v ljubosumnosti, ki jo je vzbujalo v njem ženino vedenje. Nikoli jI ni niti z besedico očital njene koketnosti, njenih pogostih flirtov in njene vedno večje neod- Katastrofa je prsna Mnafčno enostavno. Nekega popoldneva, ko je bil bas prehlajen, je odšel iz tovarne že ob štirih m vrnil ee je domov, kamor je prihajal navadno sele po sedmi. Vrata so se odpirala tiho, na preprogi se nje. govi koraki niso sUšaJL Ludvik je odprl vrata v salon, kjer je bil puštali zjutraj svojo knjigo... KI je prepričan, da Fany ni tam... In vendar je bila tam, in eacer v naročja mladega, lepega L*jd-vfta Dtibourga, ki je že prej vabujai njegovo ljub* avunmost. Fant je urno odnesel pete po stopnicah za služančad, ki jih je moral že dobro poznati. Ludvik je bal tako presenečen, da ni spravil iz sebe nobene besede; stal je nepremično in zrl na Fany. — Sam si kriv, — je vzkMfcrrfla in za. thtela. — Ljubila sem te, Ludvik, toda tako se ne ravna z ženo, kakor si ravnal ti z menoj. Ne ljubiš me. Ljubil si svojo prvo ženo, na njo si pazil, na njo si bil ljubosumen. Vem, kako je bilo. Mene pa ne ljubft. Name naši ljubosumen. Vseeno ti je, kaj počnem. Neprestano sem stopnjevala svoje poskuse vrtoglavosti, da bi videla, kako daleč sega tvoja brezbrižnost. Potem pa, razočarana, brez opore, brez vodstva... sem... Toda to je tvoja krivda. Ti si kriv! • • • Drtesa je. Ludvik Dubois se je ves skrušen sesedel v naslanjač. Z grenkim občutkom je mislil na to, da za žensko čustvo niso pretrdim načela, pa naj bodo v tej al oni prikrojili po svoje in zdaj je že zakraljeval na parketu. Tipične posebnosti karioke so z malimi poskoki izvedeni sinkopirani koraki s postavljanjem na celo stopalo, a kolena so lahno upognjena. Vežbanje tega koraka je sicer malo naporno, a zdravo ritmično gibanje. Ker ne zahteva mnogo prostora, se da karioko plesati tudi v največji gneči. Že zdaj se pleše z velikim uspehom povsod, tako v Parizu, v Berlinu. Pragi in na Dunaju. Tudi valček je letos izredno velika moda, tako da je vsaki drugi ali tretji ples na sporedu. Med skupinskimi plesi je ostala četvorka, a nanovo se uvaja Češka beseda, česar bodo veseli zlasti starejši plesalci. Program je torej bogat in pester, da bo zadovoljil Ljubljano in številne njene plesalce Jalove jablane Ljubljana, 24. decembra. Na Dolenjskem sem o počitnicah občudoval k»asen drez^-red samih »epj razvitih in zdravih jablan in obžaloval. Ver m b»!o v "»sem drevoredu niti enega jabolka. Slaba letina, sem pripomnil. a »jspjlai me je takoj popravil, češ da jablane, sa-ne žlahtne kanadke, sploh še nikdar niso imele sadu Got» -«-o kanadke niso za n.iš kuri, je omeni!, vendar je pa Čudno, da v drugih, celo slabo obdelanih sadovnjak h r:>t.!e prav dobro. Vzrok tiči torej drugo»l, česar ne ved<» večkiat niti največji sadjarji. OS opisanega drevoreda samih kanadk n namreč daleč ok-' g nobene druge jablane razen nekaj dreves boskopskega kosmiča. Ves vzrok jalovosti drevoreda je laitieč* t^. da so v n*em same kanadice, ki j»e m.-ti »cboj re rnorco oploditi in išao tad: ne morejo roditi sadu. Prav hvaležni morajo biti zaradi neplodnosti svojih nasadov razočarani sadjarji direktorju mariborske sadjarske in vrtnarske šole g. Josipu P r i o 1 u, ki je v zadnjem »Sadjarju in vrtnarju« opisal pomen oplodbe cvetja pri jablani, kjer opo-zarja sadjarje, kako je treba pri napravi novih nasadov zbirati sorte, da si zagoto-ve v naprej oplodbo cvetja in rodovitnost sadnega drevja. Članek je zlasti važen ob tem času, ko še sedaj ali pa spomladi z nasaditvijo novih vrst popravimo, kar smo nevede zagrešili. Za glavne vzroke nerodovitnosti pri jablanah in hruškah navaja izkušeni strokovnjak: samosterilnost sorte, sterilnost pelo-da ali cvetnega prahu, rntersterimost in različno dobo cvetenja Samosteriloost je pri jablanah splošna, saj doslej ne poznamo niti ene jabolčne ali hruškine sorte, ki bi donašala oplojena z lastnim cvetnim prahom redne pridelke. Sterilnost cvetnega prahu jabolk in hrušk imajo one vrste z »gluhimi« t. j. praznimi peškami, ki morajo biti zato zadostno oplojene s plodom takih vrst, ki imajo dober cvetni prah. Jalov plod imajo kanadke, bo-skopski koamač, dolenjska vošcenka, bo-bovec i. dr. V onem žalostnem drevoredu so bile pa same kanadke in v bližini tudi le nekaj boskopskih kosmačev, torej dve vrsti z jalovim cvetnim prahom in zato nasad navzlic lepoti in negi ter dobri zemlji in legi nikdar ni mogel roditi! Tudi medsebojna ne rodovitno« t (interste-rirnost), da se nekatere drugače rodovitne vrste jabolk m hrušk medsebojno ne morejo oploditi, je vzrok neuspehom. Tako ne moremo dobiti sadu iz hruševega nasada, če so v njem same aranške in villiamov-ke ali samo nekatere vrste češenj itd., kar pa Se ni raziskano dovolj. Poleg vsega tega nam pa tudi vse to nič ne pomaga, če imamo skupaj nasajene take sorte, ki ne cveto ob istem času, in je zato vsakemu jasno, da je oprašitev sploh nemogoča Po šestnajstletnih opazovanjh in izsledkih domačih sadjarjev je direktor g. Pno! razdelil vrste jabolk, ki so priporočljive 7a našo banovino, v dve skupini, ro sicer na jablane z dobrim plodom in na vrste s slabim plodom, obenem ie pa obe skupini razdelil rudi še na 4 oziroma 3 pododdelke glede časa cvetja. Dober pelod imajo 1. rado cvetoče vrste: betinček, šaruunovski, rdeči ki beti astra- han ter carjevič; srednjerano cvetoče: ana-n asov a, Baumannova Coxova oranžna in landsberška reneta ter cukalmeljevka; sred-njepozno cvetoče: mošancelj, rumeni bellc-fleur, Boikovo jabolko, gdanski robač, zlata parmena, Jonathan, londonski peping. ontario in končno pozno cvetoče vrste: prinčevo jabolko, šampanjska reneta. beli zimski tafeljček in trijerski moštnik. Vse vrste iz istega pododdelka lahko sadimo skupaj in obilo nam bodo rodile, ker se bodo vrste med seboj oplodile, obenem pa tudi hkrati cveto. Pridelka bi pa ne imeli, če bi sadili same naslednje vrste skupaj, ki imajo vse slab cvetni prah. Rano cvetoče vrste sta grafenštanjc in damasonski kosmač, srednjerano cveto kardinal, kanadka, dolenjska vošcenka. Herbertova in blenhajmska reneta, a srednje pozno cveto Jakob Lebel. bobovec, boskopski kosmač, porenjski krivopecelj in ribstonski peping. Vseh teh vrst ne sadimo med seboj, temveč moramo mednje vedno naaditi, recimo na vsakih 8 ali 10 dreves iz te skupine vsaj tudi po eno ali dve drevesi iz skupine z dobrim plodom, seveda pa ti dve drevesi morata biti izbrani tudi iz onega pododdelka, ki ob istem času cvete. Stvar je torej popolnoma enostavna in vse še lahko popravimo, da bomo imeli dosti žlahtnih jabolk. Most na Duplici Kamnik, 23. decembra. Največji problem kamniškega sreza je regulacija Kamniške Bistrice. Povsem v skladu s časom in razmerami je dejstvo, da to neprestano ponavljamo in da ničesar ne ukrenemo za rešitev tega problema. Bistrica nam je v zadnjih letih napravila nad 1 milijon dinarjev škode samo na vodnih napravah, predvsem pa na mostovih. Lani ob poplavi je voda nagro-madila ob mostu na Duplici toliko drevja in dračja, da ga je pritisk porušil, čeprav je bil most zelo trden in šele pred dvema letoma temeljito popravljen. D.i ga je voda porušila, je bila pač krivda v tem. da je most slonel na gostih vrstah pilotov, ki so zadrževale drevje, da ga ni mogla voda odnesti. Most je bil dolg 45 metrov, vrste pilotov pa so bile 0.5 m narazen. Pri gradnji novega mosta, za katerega je napravil načrt inž. Viher, so zdaj qk dali predvsem na to, da bo imel v strugi čim manj »koz«, kakor imenujejo gradbeniki vrste lesenih pilotov, na katerih sloni zgornja konstrukcija mosta. Namestil prejšnjih 7. sta zdaj samo dve, ki sta 14 metrov narazen, tako da se drevje ne bo moglo ustavljati in ogrožati mosta. Gradnjo je kot naiugodnejši ponudnik prevzel stavbenik g. Miroslav Zupan iz Ljubljane in jo končal v rekordnem Času. V septembru so pričeli z delom, v začetku novembra pa je bil most že gotov. Te dni je bila na licu mesta kolavdacija, katere so se udeležili zastopniki sreskega cestnega odbora in banske uprave, ki so se z največjim zadovoljstvom izrazili o izvršenem delu. Most je res v vsakem pogledu prvovrstno delo in nam bo moral služiti kot vzor za vse mostove, ki jih bomo v bodoče gradili na hudournikih. Zgrajen je po sistemu razpirala. Dolg je 45 metrov in sloni v strugi samo na dveh lesenih kozah, ki sestojita iz 18 močnih dvojnih pilotov, povezanih med seboj s kleščami. Kozi sta 14 metrov narazen, obstranske opornika pa sta iz betona. Ves most je zgrajen iz prvovrstne hrastovine in tudi mostnice so iz debelih hrastovih plohov. Da je most res vzgledno zgrajen, se vidi tudi iz tega, da je glavno konstruktivno lesovje pokrito z lepenko, ki varuje les pred vlago in gnitjem. Del Bistrice okrog mosta je zdaj reguliran. Most varuje lepo zaokroženo zgrajen jez, ki bi moral služiti za vzor rudi novotržkemu jezu, s katerim imamo že par let neprilike. Tudi stene ob jezu in ob obeh podpornikih so dobro zavarovane. Dupliški most je veljal 95.000 Din, z njim pa je vsota, ki smo jo morali žrtvovati za popravilo v lanski poplavi poškodovanih in porušenih mostov ob Bistrici presegla 300.000 Din. Mostova v Stahovici m na Duplici sta zdaj tako zgrajena, da jima tudi nadaljno zanemarjanje regulacije ne bo škodovalo, pač pa so zdaj na vrsti drugi mostovi, ob katerih se bo drevje ustavljalo in jih ogrožalo. Iz Celja —c Ciklus predavanj pripravlja Društvo jugosl. akademikov za božične počitnice. Ta predavanja so namenjena članom društva in celjski javnosti, ki se zanima za aktualne probleme. Društvu je uspelo pridobiti za pet predavanj naslednje predavatelje: gg. dr. Cvetka šribarja, dr. Žgeca, dr. Sijane a in Svetka. Prvo predavanje bo v četrtek 27. t. m. Predaval bo g. dr. Cvetico š ribar o angleškem imperializmu. Razpored, kraj in čas predavanj bo Se objavljen. —c Lutkovno igro »v božični noći« bo uprizoril sokolski lutkovni oder na Štefanovo ob 10. in 15. v teloadnici okoliške deske narodne dole. —c Iz davčne službe. Višji davčni kon-torlor g. Prane Pirin, ki je bil premeščen iz Šmarja v Celje, je že nastopil službo v Celju. V Celje je premeščen tudi višji kontrolor g. Alojz Jagodic iz Litije. —c Celjsko mestno avtobusno podjetje bo v smislu odredbe banske uprave obratovalo tudi na božični dan 25. t. m, na vseh prog ah kakor običajno. —c Umrla je v soboto v Celju (Glavni trg" 15) 74-letna postrežnica Marija Gaj-akova. v celjski bolnica je umrla v petek 80-1 etna prevžitkarica Marija Kadalniko-va iz Hrenove pri Vojniku, v soboto pa je umrl 67-letni pomožni delavec Jakob Bač iz Celja (Kovaška ulica 3). —c Razmere na delovnem trgu. Od 11. do 20. t. m. se je pri ekspozituri javne borze dela v Celju na novo prijavilo 114 brezposelnih (108 moških in 6 žensk), dela je bilo ponujeno za 7 oseb (3 moške in 4 ženske), izvršeno je bilo l posredovanje, odpotovalo je 10 oseb (7 moških in 3 ženske), odpadlo je 5 moških. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 545 brezposelnih (509 moških in 36 žensk) nasproti 447 (414 moškim ln 33 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 1 kovač, mizar, vrtnar *n hlapec, 2 kuharici ter po 1 služkinja in kmečka, đeUtoL -11. -t 1 290 »SLOVENSKI NA*O^CTtoe 24. decembra 1934 Čtraa Ji SE rpiPOBOCA: pisalne — računske — razmnoževalne stroje —r blag^ine — gr^r Riofone — fotoaparat« naivna peresa— i. t leto želi svojim vlagateljem. ME$TMA LJUBLJANSKA Nove vloge, vložene po letu 1933, Izplačale vedno brez vseh omejitev ter jih obrestuje po 4 — 5%. pozor, gospodinje: Sveže meso vseh vrst po znižanih cenah razna perutnina, oddojki, fini narezki ter drugi prekajeni izdelki Se priporoča mesarija OCVIHK RUDOLF fioJodvorofea ulica 35 Slaka, Medvedova 22 ŠTEVILNI GOSTJE OPERNE fCLETf priznavajo odližoe kvalitete dalmatinski^ ,#n, katere točim bo najnižji boiicnl ceni. Pristna črnina KUCr feez. ulico Din DANES in vse naslednje dneve velika izbira naJbolŠib svežih morskih nfa * pripravljenih na poljuben način. Magda Lozič LJUBLJANA, Gledališka ulica 2 štajersko VINO Dolenjsko POKLIČI TELEFON &TEV. 289% Dostavljamo tudi na dom. — Za praznike popust! T nedeljo odprto res dan. DomaČa sHvovkm in drugo žganje po Din 32.-liter. .— Se priporoča firma BKMKIr LJUBLJANA, PALACA M|aAf1KEc novo leto. *q 1 TELEFON sla* m 319» POSTNO ČEK. RAČUN Y WW»WANI 10.$j4 LJUBLJANA, Knallfava plića I ASOPISE, DIPLOME REVIJR VREDNOSTNE feAPIBJfe KOUSD4RJ& ENOBARVNI IN VB& BARVNI TISK, PISMA, OSMBTtflG*. OVITKE JEDILNE USTE. CENIKE. VIZI f Iffc. pJ^CtJNSftE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IZPOSCM-AMO pioSce a 2 Din gramofone a 10 Din »ELEKTROTONc Tavčarjeva uL 8. - Oglasi v slovenskem Narodu)' imajo velik nsneh! JOPE 1R N A I IK L )E T Ljubljana, Gledališka oL 3 Desertna ovinaiulsaei vina po Tnržanfh cenah — Posebno veselje za božično mizo p o i i o po T>la 24 — o~ Šampanjec MCinzanou -4» ? ~f PO Din 95.— Jj ^ ln druga namizna vina po znižanjh^en^h ^ Cenjenim gostom vesele božične praznike in . W srečno novo leto seli !5 • ^- Ma««U 1^ J samopomoč blagajna v Maribots, Grajski trg 7 °' Pov^rj^ništvo: LJITBLJANA. Tvrševa 54 naznanja smrtne slučaje svojfe <3anov v meseca nsvejđhtn ltti. Grebene Jože* Majsiti .. Stancer Jera,~Babna reka Kotnik Ana, prešnjevec Pfeifer Ivana, DnuEsT Pečnik Antonija. Lepa njiva Korošec Marija, Mihove c 40 Versnik Marjja. Guštanj r Tušek Matifi: Na Hribu Korošec EHrabeta, Studenci Šcbek Klara, Maribor*"^ ' " Kažem Ivan, "Bazovica Schmidmger Marija, taako GeČ Franc, Samožani . . Lak man Jožefa, Kog Tscbinket Marija, Ko^rrrnik 2mauc Jo^eia. Puconci Glina £ni Gortnjj j£as _ _ Pondelak ;Ma|Jja, Spr ronanca Stchcr ^unigunda, Studenct* ■+•*- ' Gerfič TererijA, Zagr«S> Zagernilr Jb2ef. črna^ UlcnUr^jiv*^ Po^bovaT * >, J-ahr Alc^rC^mUe o ~ Rosker Marija, Maribor Grdadolni£ Ivan, Ljnbljaaa , ^ Baumgartner' Kat ar ina, Ljubi ja na Grebene Jožef, Maršiči Vidovic Marljav Orinoi Rečnik Jejijana, Bistrica Besedajak^Vfecenc, T^JieU \~ ' Bogovlč &tiBfonJja, Arnovoselo " ^ Majnčnič frsne. Studenci r?5ern*t IvJp. ^rna KasteKc Marija, Krško Gr4*nc ^aajrtin, Prilfee Itibie J^igana, Trcova Raal Tereadia, Rogoznica Krajne Mibjei. Ptuj Spat Julijana, soav&ica Jan Anton, Skale Droraak Martin. Stonno^aT«»|to Zličar >liba, 0vV Jurij ob Juš. i«4 SerdiafieK Agata, Stojad Ogrizek Anf. Roja J$kob. ©rei Gorde Anton* LObenvreln Anton, Vuzenica Kociper afarija, JL-iutom^r Firm Marija. Zagorje JlahtiČ Da miš Kek Te, Borov Miki JurR, Drakovd Conšek Franc« ysrj|jy PhdJip Gustav, Maribor IappU^Vlfl!#ft Frieda^i AfRef, Stanci Korošak Takob. pravci Lettlng Pasqua," Maribor čarnik Jernei, Pameco . f ^r Tiplič Alojzija, Sv. Lenart v Sk>v I' Paradiž Anton, Raduše . * Lnplnšek Reza, Sv."^oWen* Sinic Antonija, Maribor PetriMe Ivan..J>reeje CimpeTC Alojzija, Marmor Fridaoer Terezrja, Pojbretie ■V.3SV Po vseh igpftt* mHp takef pasre^aipa v skupnem zneska Din (J13.770- Kdpr ie nf član 11506 Samopomoči«, naj zahteva brezobvezno tn brezpfeCno JUMSL0VAN AR0VALNA 9ANKA V LJUBLJANI, Gosposka ulica U Telet, ai?*, zz7». MnUet: BEOGRAD, ZAGRSB, SAKAJSVa OSIJEK, NOVI SAD la SPLIT Unjn|s Joauf — 2n »Narodno — 2n spravo Oton Ghrjstoc, - Vat t Ljubljsok Stran |2 it aro D«, dne 24. deccaafam 1934 mer 200. Politični umori v Sovjetski Rusiji Težko je napraviti s terorjem kaj tam, kjer se zatre ie v kali vsak odpor Nemški, madžarski, poljski m finski tisk je priobčil po umoru Kirova fanta-stčne vesti o dozdevni zaroti v Leningradu. Listi nekaterih baltiških držav so pa celo pisali, da je bila v Rusiji odkrita zarota, ki ji je bil namen odtrgati od Rusije vse severne krajine. Drugi listi so širili vesti o zaroti levih komunistov. Vse to so pa gole izmišljotine. Resnica je drugačna, in sicer zelo prozaična. Morilec Nikolajev je umoril Kirova iz osebnih nagibov, ker je bil prepričan, da ga je po krivici odpustil iz skižbe. Toda osebni nagibi bi morda ne bili zadostovali za atentat. Nikolajeva je huj-tkai in vzpodbujal krožek sovražnikov sovjetske vlade, ki so znali skrbno izrabiti njegovo osebno nesrečo. Po aretaciji Nikolajeva in onih, ki so ga huj-skali k umoru, je sovjetska vlada odkrila še nekaj zarotniških gnezd, ki morda niso imela z umorom Kirova nič skupnega, toda že davno so jim bile oblasti na sledu, kajti njihovi člani so imeli še hujše namene. Zakaj je bii umorjen baš Kirov ali kakor se je pisal Sergej Mironovič Kostrikov, ki je bik) o njem znano, da se je zavzel pri Stalinu za odpravo OPU in torej za omi ljenje režima, da je bil prijatelj miroljubne oohtrke in zbližanja s Francijo, Kirov, ki je bil ena najtrdnejših opor sovjetske vlade, kar je dokazal s svojim delovanjem na Krimu in ki ni bil nikomur napoti, ker ni imel osebnih skomin? Kirov je bil vesten in strog mož, ki ni nikoli silil v ospredje. Na to vprašanje lahko odgovorimo, da je bil umorjen, ker je bik) zarotnikom vseeno, kdo bo prva žrtev, naključje je pa hotelo, da je Nikolajev osebno sovražil baš Kirova. Dalje je razumljivo, da je bik) to naključje zarotnikom zelo dobrodošlo, kajti umor take osebnosti je pomenH težak, vendar pa ne smrtni udarec sovjetski vladi. Nasprotniki miroljubne politike so bili pa izredno zadovoljni s tem, da bo pod njihovim udarcem tisti, ki se je vedno zavzemal za zbližanje z Evropo. Tudi na tem umoru se je obnesla stara resnica, da je vsak teroristični nastop pro-asovjetskih skupin vedno služil goto- vemo zaman je političnemu cilja in bil v zvezi z mednarodnim položajem. Med tausausko konferenco je bil umorjen Vorovski, poslanik Vojkov je bil ustreljen, da bi se skalilo rusko - poljsko razmerje, isto se je t bistvo ponovilo tudi pri Stemovem atentatu na nemškega legal rcijskega svetnika Twar-dowskega_ Umor Kirova naj bi zmanjšal svetovni pomen sovjetske miroljubne politike m doprinesel dokaz, da položaj ruske vlade ni trden. Samo tako lahko razumemo vesti, ki jih je sira" nemški tisk. Dvojno naziranje Civiliziran svet odklanja poiftičoe »more, vendar pa je še vedno mnogo ljudi, ki odobravajo terorizem v Sovjetski Rusiji. To je čudna in močna nedoslednost, kajti umor ostane vedno umor in vsak človek mora razumeti, da izziva terorizem samo protiukrepe, ki ovirajo ruski razvoj k normalne ure pravnemu redit. Toda baš pristranost je glavni vzrok te dvojne morale. Usti, ki hočejo verjeti v nezadovoljnost roškega naroda, rad vidi afi pa je oek> sam pripravljen doprinesti dokaze, da je njegova domneva pravima. Vendar pa ne smemo pozabiti, da so bili vsi dosedanji teroristični napadi delo poedin-cev, da niso bili nadaljevanje in da sploh niso imeli nič skupnega z revolucionarnim pokretom pod ca riz mom, Kdor se hoče o tem prepričati, naj primerja statistiko pred prevratnih stavk in agrarnih nemirov kot rodovitnih tal za revolucionarne atentate z današnjim mirom ruskega delavca in kmeta. Prej je bil teror posledica pokreta ljudskih množic, zdaj pa sploh skuša te množice izzvati. Seveda to ne gre, ker je politična policija v Rusiji tako sijajno organizirana, da vsak odpor proti sovjetski vladi že v kafi zatre. Tam, kjer pade za eno žrtev atentata sto ali več glav, je pač težko uveljaviti teror od nasprotne strani. Po umoru Kirova so začeli svetovni listi pisati o umoru Volodarskega in o atentatu na Lenina. Lahko bi bili pa navedli še več takih primerov. Kon-junkturaini socialist in poznejši provokator Semenov je organiziral 20. junija 1918 umor Volodarskega, ki je zagovarjal brest-Iitovsko mirovno pogodbo z Nemčijo. Isti Semenov ie pripravil atentat na Lenina, ki ga je izvršila 30. avgusta 1918 Dora Kaplanova. Znano General Kutjepov je, da je bil Lenin težko ranjen in baš ta atentat je dvignil prvi val tako zva-nega rdečega terorja kot odgovara na poskuse političnih umorov. Iz inozemstva so bile financirane razne zarote, tako *Lockhardtova, profesorja Tagan-ceva, delovanje zveze obrambe domovine in svobode, kronstadtski upor, zarota trgovsko industrijske stranke, angleško finskih vohunov, nemških fašistov in mnoge druge, ki so svojčas tako razburile rusko in evropsko javnost. Vsi ti atentati, zarote in tajne organizacije so se končale z usmrtitvijo udeležencev in pod strahom najhujšega terorja je seveda takoj vse utihnilo. Da so bile vse zarote tako hitro zatrte, se mora sovjetska vlada zahvaliti zloglas-Številom svojih žrtev. Najmanjši sum soudeležbe pri zaroti, najmanjši odpor proti režimu zadostuje za smrtno kazen. Ni torej čuda, da nobena zarota ne pride preko osamljenih atentatov. Usoda Borisa Savinkova Baris Savinkov je bil pod carizrnom revolucionar in organiziral je več političnih umorov, med njimi tudi na ministra Pleveja in velikega kneza Serge-ja. Pod Kcrenskim jc postal Savinkov minister, po oktobrski revoluciji pa emigrant. Po polomu oboroženega pohoda proti Rusiji je stopil Savinkov v vojsko in z bivšim častnikom Elwen-greenom je navezal stike z ruskimi lastniki naftnih vrelcev, ki so mu dali denar za izjalovljeni atentat na Cičertna. Sodeloval je tudi z agentom angleške InteUigence Service Sidnevem RaiHym, ki je skrivaj potoval v Rusijo in bil potem glasom uradnega poročila ustreljen na meji. Slednjič je postal Savinkov žrtev izdajstva svojih najbližjih sotrud-nikov in na njihov poziv je odpotoval v Rusijo, kjer je bil aretiran in sojen. Med obravnavo je obširno opisoval razočaranje in brezuspešnost borbe. Povedal je, kako se je začudil, ko mu je pokazal takratni angleški minister Ohurcnjl na zemljevidu strelske jarke Denikinove vojske, rekoč: Evo moje armade! Svoje Izpoveđbe je zaključa kov takole: »Cim hujša je državljanska vojna, tem boljše je za tujce. Rusija bo oslabljena, težko se bo postavila na lastne noge. Savinkov je bil obsojen na deset let težke ječe in v obupu je skočil skozi okno, da bi se umaknil mukam, ki so ga čakale v ječi. Ta organizacija je bila znana pod hnenom Trust. Trust je nastal leta 1921. in vodili so ga A. Jakušev - Foedorov, general Potapov, Langov, zakonca Radković in general Kutepov. Organizacija je imela dvojno vodstvo, v Parizu m v Moskvi. Okrog leta 1923. so postali vodje moskovske skupine provo- katorji in v zgodovini organizaerje je žalostno poglavje o tem, kako so znanega monarhista Sulgina odpeljali v Rusijo, kjer se je udeleževal posvetovanj z dozdevnimi zarotniki. Po povratku je napisal knjigo in jo poslal v Moskvo, kjer so jo pa cenzurirali agenti politične policije. Drugi vodilni emigrantski politik, ki živi zdaj v Pragi, je prišel tudi neverjetno lahko v Moskvo, kjer je kleče sprejel blagoslov od agenta politične policije, preoblečenega v duhovnika. Potem se je srečno vrnil. Ta primer jasno kaže, kako prebrisano dela črez-vičajka in kako spretno zna kontrolirati zarotnike ter spraviti iz njih vse, kar potrebuje. Vse se je končalo z usodno blamažo, ko je bila ugotovljena provokatorska vlada glavnih kolovodij Trusta. Organizacija je razpadla, toda nekaj članov je organiziralo s pomočjo agentov neke evropske države bombni atentat na komunistični krub v Leningradu. Zveza z inozemstvom je bika dokazana tudi med Ramzinovhn procesom, ko je bilo dognano, da so nekateri evropski industrijalci financirali zarotnike. Ce se je boril predsednik OPU Dzer- džinski s teroristi, je bil med proti sovjetskimi elementi mož, ki je pokazal enako vztrajnost, kakor on, seveda v organizaciji političnih atentatov. To je bil znani general Kutjepov, ki je sodeloval s Trustom in mnogimi drugimi sovjetskimi organizacijami ter bil živa vez med inozemskimi fašističnimi skupinami. Kutjepov je poslal Larionova in Radkoviča v Rusijo, da bi izvršila bombni atentat, organiziral je mrežo protisovjetskih celic v baltiških državah, zbližal se je z nemškimi revolucionarji in osebno je vodil največjo za-rotniško organizacijo. Po padcu Trusta je začela njegova organizacija razpadati, dokler ni Kutjepov sam na zagoneten način iz gin rt. Ozadje te ugrabitve še zdaj ni točno pojasnjeno, znano je pa, da so bili pri ugrabitvi udeleženi najbližji generalovi sotrudniki. Po ugrabitvi generala Kutjepova je teroristično delovanje naenkrat prenehalo, tako da tudi Sternov atentat na nemškega legacijskega svetnika von Twardowskega ni utrdil protisovjet-skega pokreta. Po daljšem presledku je prišel zdaj umor Kirova kot poskus znova oživeti terorizem. Povzročil je pa samo prehodno poostritev policijskega nadzorstva na nov val rdečega terorja. V splošnem lahko rečemo, da s pohtičnimi umori še nikjer ni bilo doseženo to, kar bi radi dosegli ljudje, ki se s tem žrtvujejo, a vse take primere velja stara resnica, da bi bilo treba najprej ubiti idejo in potem šele njene nosilce. Boj za Hauptman- novo glavo ffauptmannov pravni zastopnik Edu-ard Reilly se je obrnil na predsednika Roosevelta s prošnjo, naj bi na obravnavi proti Hauptmannu zaslišali tudi one tri kriminalne uradnike, ki so vodih prvotno preiskavo. To so trije policijski uradniki Sead, Sandberg in Einos, ki so bili premeščeni v St. Antonio in Salt Lake Citv, o katerih Reillv domneva, da so biLi namenoma odstranjeni, da bi ne mogli pričati. Reillv izjavlja, da je obtožba glede umora nevzdržna, če bodo zaslišane te priče. Sead, Sandberg in Einos so med preiskavo ugotovili, da ni mogoče, da bi bil Lindberghovega otroka umoril en sam človek. Reillv ne prikriva bojazni, da bodo vplivni činitelji v New Jersejru poskusili zabrisati razne sledove. Tako si lahko razlagamo, da je bil v New Jersevu izdan zakon, po katerem more sodišče pozvati na januarsko obravnavo samo one tuje priče, čijih bivališče ni oddaljeno nad 1600 km od Flemingtona, Priče, ki jih predlaga Reillv in ki jih smatra za najvažnejše, so bile pa premeščene v mesta, ležeča daleč izven te meje. Stari časi se vračajo Val hipermoderndzma ada j ie pojema, človeštvo ee je naveličalo praznote povojne kulture, ki je hotela biti materija-listična, ne da bi se bila mogla celo v svoji zibelki, v Sovjetski Rusiji, otresti vsega misticizma. V vseh kulturnih državah vidimo povrat ek k romantizmu m clovedtvo se obrača $c lepim spominom starega veka. da ee z njuna navdahne ln najde v slavni preteklosti poezrjo, ki mu je suhoparna sedanjost ne more dati Poročila o tem prihajajo iz vseh držav, naJ2ZtnimivejBe pa prihaja fs Grčije, starodavne HeUade. Tam je namreč dala vlada na pobudo znanega literata Angela SHreKana dovoljenje za obnovitev delfijskega svetišča, kamor so prihajala v starih časih od vseh krajev sveta odposlanstva, da bi čula v Arjapolcrjovem hramu prerokovanje njegovih svečenic, DetfiJ^ko svetišče bo pa seveda ograjeno v modernem daha m postane naj sedež umetnosti in znanosti, odkoder bodo po radra širili predavanja po vsem svetu- O tatom znano, ali bo stari kult obnovljen v vsem svojem staroveftera sijaja m aH bodo videli romarji na trfnonnika sedečo modernu Pytbk>. Os bi se tudi to uresničijo, bi bili priča najsenzadj nejee rarSoreportase sedanje dobe. Pojoče drevo Angleški botanik Ada ms se je pravkar vrnil z ekspedicije ob bregovih Rio Grande v Mehiki la povedal, da se mu je posrečilo opazovati pojoče drevo, o katerem so že davno pripovedovale mehiške pravljice, ki so pa veljale za bajke. Pojoče drevo ie odkril ameriški botanik VVilliams, toda on ni opazil nje. govm glasbenih posebnosti. Med svojim bivanjem med Mehičaui je Adams ugotovM, da smatrajo Indijanci pojoče drevo za sveto in da romajo k njem* kakor romajo verniki raznrh veroizpovedi k svojim svetiščem. Po dolgem prizadevanju se je Adamsu posrečilo pridružiti se romarjem, ki so se po naporni, 60 km dolgi poti skozi stepo ustavili pri poldrug meter visokem drevescu. Indijanci so posedli okrog drevesca in dobro uro je vladala grobna tišina. Kar so se začuli nežni zvoki, kakor da poje harfa. Melodični akordi so sledili drug drugemu, utihnili so, čez dobre četrt ure so se pa zopet oglasili. Domačini pripovedujejo, da začne človek halucinirati in da se mu zdi, da sliši nežne glasove godbe, če popije malo vode, v kateri so se kuhali listi tega drevesa. Adams se o tem ni mogel prepričati, kajti domačini mu niso dovotiK niti približati se drevesu, kaj šele, da bi odtrgal nekaj listov. Sam si Adams drugiš ni upal k pojočemu drevesu. Ravnatelj kalkutskega botaničnega zavoda piše, da opažamo v nekaterih rastlinah in živalih slabe električne toke in ni izključeno, da se ti izpreminja-jo v zvoke. Narava bi torej delala nekaj shčnega, kakor dela radiotehnika, ki izpreminja električne valove v zvočne. Zaenkrat je pa seveda ta izredno zanimivi proces še zagonetka. Nova habsburška afera V Parizu živi stalno bivši nadvojvoda Viljem Habsburški, Id ga del Ukrajincev še vedno resno smatra za kandidata na ukrajinski prestol Pretendent je med Ukrajinci znan pod imenom Vasrljko Vyšivannyj. Nedavno se je bivši nadvojvoda seznanil z mlado Parižanko Paulo Couibasovo. ki jo je v družbi predstavljal za svojo nevesto. Paula se je naučila ukrajinščine in začeta je politično delovati za ukrajinske separatiste in avstrijske legitimiste. Nevesta bivšega nadvojvode je bila poštna uradnica, pozneje osebna tajnica nekega bivšega francoskega prosvetnega ministra, zadnja leta pa osebna tajnica Moritza Rotschilda. Kot taka je navezala osebne stike s finančniki in politiki ter znala pridobiti mnogo denarja. Zaroka z ukrajinskim pretendentom ji pa ni prinesla sreče. Politično delovanje je požrlo mnogo denarja in Paula je zabredla v dolgove. Te dni je ponudila vele trgovcu z vinom Eimardu za 400.000 frankov vrednostnih papirjev in mu pokazala potrdilo Rotschildove banke, v kateri so brti baje ti papirji naloženi. Eimard je odgovoril, da nima s seboj vseh knjižic in predlagal ji je, da bi se ponovno sestala zvečer. Pred sestankom se je pa informiral v banki, kjer so mu povedali, da je potrdilo o-narejeno. Paulo so aretirati in preiskava je spravila na dan še druge sleparije. Dekle trdi, da je dajala ves svoj denar nadvojvodi Viljemu za propagando za habsburško restavracijo in legitimizem, Nadvojvoda pa trdi, da je samo površno poznal Paulo in da je ona le zlorabljala njegovo ime. Poročevalec lista »Popuiaire« se je zgiasil pri preiskovalnem sodniku, ki mu je povedal, da bo zaslišan tudi bivši nadvojvoda. Ljudje iz njegove okolice potrjujejo, da je Paula res vzdrževala pretendenta in podpirala s svojim denarjem njegovo oolitično delovanje. - Kandidat na grški prestol V kaosa in strankarskih bojih, ki vladajo zdaj v Grčiji, se je nacijonabra stranka pod imenom stranka narodnega pokreta zadnje čase zelo okrepila. To stranko vodijo monarhisti in njen odbor je sklenil sprejeti kandidaturo očeta princese Marine kneza Nikolaja na grški prestol. Posebno odposlanstvo stranke je odpotovalo v London na poroko princese Marine in knez Nikolaj je odposlance grških monarhistov sprejel Grška vlada le hotera napraviti di-plomatično prottpotezo m podelila je princa Javila visoko odhkovanje. Toda iz Satnt Jamesa so Grčiji odgovorili, da je vojvoda Kentski odlikovanje odklonil. Ko je princesa Marina zapustila Pariz, da bi se v Londonu poročila, se je obrnila na grško poslaništvo s prošnjo, naj ji izda potni list. Pri tej priliki je dejala ministru Politisu: »Kot Grkinja nočem potovati v Anglijo z inozemskim potnim listom. Bodite prijazni in izdajte mi potni list moje domovine. Sicer pa ta zadeva za vas itak nima posebnega pomena, ker postanem kmalu angleška državljanka, ko se poročim s princem Jurijem, a moja domovina lahko v očeh angleške javnosti samo pridobi.« Poslanik Politis se je takoj obrnil v Atene za dovoljenje. Toda zunanji minister Maximos je dovoljenje odklonil in tako je morala bodoča snaha angleškega kralja odpotovati v London z danskim potnim listom. Zato je vojvoda Kentski odklonil grško odlikovanje, češ, da ga noče sprejeti od vlade, ki je bila tako netaktna, da je ravnala z njegovo zaročenko kakor s pustolovko. Ce upoštevamo kult, ki ga je deležna angleška kraljevska rodbina v Angliji, bomo lahko razumeli, da je sedanji grški režim v angleški javnosti zelo nepriljubljen. Avtomat proti vlomilcem Dunajski izumitelj inženjer Greiner je zaključil poskuse z avtomatično napravo, ki opozori z infrardeč krni žarki na poskus tatvine. Avtomat si je že ogledala dunajska policija. Ustanovljena bo posebna družba, tako zvana »Notrufgesellschaft«, ki začne delovati z novim letom. Družba ustanovi na dunajskem policijskem ravnateljstvu centralno signalno napravo, na katero bo lahko priključenih 10.000 naročnikov. Ce bo hotel kdo pri naročniku krasti, se bo prižgala na signalni napravi na policijskem ravnateljstvu luč in policija bo lahko točno ugotovila, pri katerem naročniku so vlomiIcL Najbližja policijska stražnica pošlje v dotično hišo redarje in tako bodo vlomilci kmalu pod ključem. Avtomat, ki si od njega obeta policija mnogo, bo uveden tudi za obrambo izložbenih oken. Po izložbenih ok-rtfh bodo avtomati še izpopolnjeni s posebno infraedečo celico. Ce bo vlomilec prekinil infrardeče svetlobne žarke, zažari močna luč m vlomilcev obraz bo fotografiran na ozkem furnu 6X9 mm. Tudi centrala dunajskega gasilstva dobi podobne avtomate. Ce bo kje v stanovanju v gospodarjevi odsotnosti izbruhnil ogenj, se za stre fotoce-hca z dimom in avtomat bo točno obvestil gasilce, kje gori. Japonci ' proti novotarijam Moderna kirurgija zna popravljati cfovefcovo zunanjost po svoji volji, posebno ie, če ima človek na razpolago dovolj denarja. Kirurgi niso samo preoblikovali mesnatih delov obraza, kakor brade, nosu itd. temveč znajo tudi oči prikrojiti gotovi rasi odnosno narodu. Tako je prišla na Japonskem velika moda imeti ravne oči, ne pa poševnih, kakršne imajo Japonci in Kitajca. Z operacijo se kap remene oči lepih Japonk, da so kakor evropske ali ameriške, kar pa seveda ni všeč starim Japoncem, ki odločno nasprotujejo vsem novotarijam in vidijo v tem kršitev svetih tradicij. SU^rokopitni Japonci so objavili v listih proglas, v katerem svare pred to novotarijo, češ, da žali japonski narod, če daje kdo prednost evropskemu očesu pred tradiriroalnirn japonskim o5esom. Kako so videli s tem svojim očesom Ev. ropci, se vprašujejo v proglasu. Zelo slabo, kajti sebe in Ameriko so spraviti v hudo krizo, a oči, ki ne znajo gledati v bodočnost, niso take, da bi si jth mogel kdo želeti. Zagovorniki japonskih tradicij trdrjo, da je že dovolj opičjega posnemanja Američanov in Evropeev m da je že skrajni čas, da se obnove stari običaji in način japonskega življenja. Modernizacija je že preveč zajela japonsko življenje m razumljivo je, da kličejo japonski patri joti po bivši narodni tradiciji, kajti samo z novim duhom postane narod vreden svetovnega značaja, ne pa s posnemanjem tujega, ki je navadno dobro samo za tujino. Ženska diptomacatau 2ena v modni trgovini možo: »Ta obleka je čedna, toda premalo elegantna. Tale je elegantna, pa ni trpežna. Tale je sicer elegantna, toda lahko bi jo nosila na potovanju. Ta bi mi lepo pristojala, je pa draga. Katero naj si izberem? Kajne možiček, da smem kupiti vse? On tudi ne, — Ce bi našel zlato uro, ali bi jo izročil policiji? — Kakšno vprašanje! — Jaz tudi ne! Narobe. Srečata se dve prijateljici, ki se že dolgo nista videk. — No kaj pa počenjaš? — vpraša prva. — Pravkar sem se ločila. — Kako dolgo si pa bila poročena? — Pet let — No, vidiš, pri men! je pa baš narobe. Jaz sem bila poročena eno leto, ločena sem na že pet let Moderno pojmovanje. — Zakaj je Jožef Egiptski sedem let spravlja] žito? — Da bi mogel povišati cene.