88
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Kakor ima uže sušeč svoje muhe od nekdaj, tako je tudi letos zelo muhast v političnem gibanji. Budgetna razprava v državnem zboru in spominu R. Wagnerju na čast napravljen dijaŠKi ko-mers, kar bi se po domače približno imenovalo večerno pijančevanje študentov — krog teh dveh dogodeb vrtilo se je zadnji teden politično življenje dunajsko.
V budgetni obravnavi razpravljalo se^ je šolstvo, tedaj je naravno, da so se Slovenci in Čehi po pravici pritoževali zoper postopanje naučnega ministra Konrada. Pritožbe Slovencev, izmed katerih sta govorila dr. Tonkli in Vošnjak, vrtile so se posebno krog tega, da minister onih malenkost, katere so se privolile Slovencem na Kranjskem, ne privoli vsaj polagoma tudi Slovencem v druzih sosednih deželah. Dr. Tonkli stavil je v budgetnem odseku predlog v tem smislu; budgetni odsek je ta predlog sprejel in minister Konraei ni ugovarjal ničesar. Ko pa je ta resolucija prišla na vrsto v zbornici, vzdigne se minister Konrad po sklenjeni debati in s suhimi besedami izreče, da vlada tegapredloga ne more smatrati resnemu. Na tosta mu sicer Tonkli in Vošnjak odgovorila po zaslugi, upamo pa, da mu bodo tudi vsi slovenski poslanci še bolj odločno odgovorili pri prvi priliki.
Levičarji so pri teh priložnostih skušali se svetu kazati „tlačene" ali ;;na steno pritiskane" , češ, da se jim ne pusti govoriti, ker se pogosto nasvetuje konec debate.
Pa kaj se zgodi? Po naključbi je pretekli teden enkrat krog 1. ure opoludne odšlo več poslancev od desnice iz zbornice, in predsedoval je baron Godel ter pozabil dati navadno znamenje k glasovanju, in predlog na sklep debate bil je zavržen, tedaj levičarjem prilika aana, še govoriti, kolikor jim drago, pa veliki dekla-mator Edvard Siiss. Ki je bil na vrsti, ni vedel druzega, kot prežvekovati nekaj ministrovih besed, še veči agitator nemškega ;,Schulvereina" Weitloff pa se je celo sam besedi odpovedal, češ, da ni kaj odgovarjati in tudi noče govoriti. ker je k besedi prišel po naključni večini njegove stranke v enem trenutku.
Še i3olj živo se je poicazala ničevost onih pritožeb pri priliki, ko je bil pri razgovoru o srednjih šolah izmed nasproti vpisanih govornikov dr. Tonkli izbran za glavnega govornika. Vsi levični in oficijozni časniki pisali so polne strani tožeb o strašanskem zatiranji opozicije ; dr. Sturm zvonil je celo plat zvona v zbornici v posebni izjavi, s katero je desnici iz novega napovedal vojsko. Pa, ko je bil razgovor po govoru ministra Konrada zopet otvorjeu, vsa levica ni vedela druzega povedati, kakor da je Korošec Moro trdil, da tam ne potrebujejo slovenskih paralelk, Štajarc Wurmbrand pa je z več besedami, na kratko rečeno, trdil, da štajarski Slovenci še zmiraj  nimajo  dosti slovenskih knjig in pa
da se po izreku nekega kmetiškega štajarskega strokovnjaka v slovenščini, katera se tam govori, nahaja toliko nemških besed, da se štajarski Slovenec laglje nauči nemščine, kakor književne slovenščine. — To je bilo zelo vse, kar je Wurmbrand ugovarjal zoper Tonk-lijev predlog« In ker tega niso mogli povedati en dan prej, bili so sirote, po njihovem kričanji soditi, tako nezaslišano zatirani.
Druga dogodba je komers žalovanja za Wagnerjem. Zbrali so se tam „nemški*' dijaki, „nemški'^ profesorji in pa ;;najbolj nemški" poslanec Schonerer, pa tudi Bareuther in Wiesenburg. Kar se je tam govorilo, posebno po Scbonererju, je bilo, na kratko in rahlo rečeno, hrepenenje po združenji z državo nemško, deloma bilo je veleizdajstvo brez ovinkov priporočano.
Slavili so nemškega cesarja, našega premagovalca Moltke-a in vso slovesnost priredili so pod nemško zastavo , le tako memo grede zažvenketali so s kozarci tudi na spomin Wagnerjev. Pri vsem tem pa so huj-skali zoper jude in vse, kar ni nemško. Konečno raz-podil jih je policijski komisar.
Prišlo je tudi nekaj zastopnikov dijaških iz „Nemškega", te je Schonerer spremil z dijaki na severni kolodvor in jim tam izročil velik šop plavic (znamenje nemških „irredentistov", kakor so marjetice znamenje laških „irredentistov^^) rekoč, da upa, da bodo zunaj na Nemškem razumeli pomen teh cvetic.
Vsled teh dogodeb razpuščeno je dijaško društvo „nemških dijakov", rektor Maasen sam, pozvan k rainisterskemu predsedniku , pokaral je pismeno prizadete dijake naglašajoč, da ni mogoče, da bi se bilo veče število dijakov dunajskega vseučilišča vdeležilo tega do-movinoizdajskega čina.
Sodnija pa toži poslanca Schonererja zarad hudodelstva kalenja javnega miru in državni zbor, naprošen^ da privoli v sodnijsko postopanje zoper tega poslanca, izrekel se bode, kakor se čuje, v prav kratkem času, pravijo v četrtek, kako in kaj. Morebiti ga bodejo levičarji na videz zagovarjali, desnica obsojevala, morebiti samo gled^ na veleizdajsko zločinstvo. Sicer pa bi levica več vzroka imela znebiti se ga, ker on dostikrat brez ovinkov pove, kar nekateri levičarji samo tiho mislijo in zaupno pripovedujejo. Gotovo je, da državni zbor prav nič ne zgubi, ako bi tudi Schonererja za par let dali študirat gor na avstrijski „Žabjek" Stein.
Rnska. — Preteklo nedeljo umrl je v Baden-Ba-den-u ruski kancelar Gorčakov skoraj 85 let star po dolgem naravnem bolehanji.