225. številka. Ljubljana, v soboto 3. oktobra. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan iveter, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ope rbk e dežele za v«e leto 15 gld., za pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zmi&a. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po t> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, i > 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. •— Rokopisi se ne vrnčajo. — Uredništvo in upravuistvo je v Gospodskih ulicah Bt. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t. j. vse administrativne stvari.
Naše domače razmere.
Slovenskemu narodno-naprednemu listu pisati ni najlaglja niti najprijetueja naloga. Kočljive naše tiskovne razmere silijo uas biti jaku opreznim, zastati mora v peresu marsikatera resnična iu opravičena pritužba, a navzlic vsej opreznosti, navzlic vsej zmernusti, katero rabimo, zadene nas UBoda zaplembe. Tako se nam godi, kadar pišemo o kaki pereči rani, ki razjeda naše narodno telo. To Bino .storili predvčerajšnjim, ko smo se dotaknili žalostnih in za slovensko narodnost jako pogubnih razmer v Trstu, kjer je po neodpustljivi prizaneslji-vosti — da ne rabimo druzega izraza — mero-dajnih cerkvenih krogov umolknila slovenska beseda v stolni cerkvi sv. Justa in kjer zduj Italijani ru-jejo drzno naprej, da odpravijo slovenščino tudi iz meBtne cerkve sv. Antona. Tako se nam godi, če smo primorani kritikovati ekscentrična dejanja zna-nega c. kr. okrajnega glavarja, ki nam je prouzročil že toliko zaplemb.
imamo pa še nasprotnika v lastnem narodnem taboru, ki preži na VHako našo besedo, da jo zavija in potem vse popačeno stavlja svojim vernim čitateljem v vzgled, farizejsko kličoč: Poglejte jih te liberalce, te brezverake naprednjake, kakšni so! Že sto in stokrat se je poudarjalo in dokazalo, da je vsa stvar z brezverstvom le goli bumbug. Izborno je to uajnovejši čas zopet s prepričevalno besedo pred svetom izjavil znani stari rodoljub v „Novi-cah", o katerega narodni poštenosti iu verskih čutih pač nikdo ne bode dvomil, razuu morda kacega skrajnega fanatika.
Priporočali bi te res izborne Članke strastnim našim nasprotnikom v prav resen preudarek. Morda se najde mej njimi še kdo, kogar duh ni popolnoma utrpnil v pogubnih ukih, kateri so zavladali zdaj mej mlajo našo kranjsko duhovščino; tej se ueep-ljajo ideje, ki neso in no bodo nikdar koristne razvoju slovenske narodnosti.
Dokler bode vladal v klerikalnem taboru tako fanatičen duh nestrpnosti, dokler se bode njihovo glusilo tako malo dostojno zaganjalo v nas iu naše
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Proti svoji volji moram danes zopet nekoliko polemizovati. Odgovarjajo mi bil jo namreč klerikalnega dnevnika gorenjski dopisnik v tako hudih škripcih, da si ni vedel pomagati inače nego z opazko, da pri našem listu sodelujejo „s prid en i dijaki". S tem ni dosegel druzega, nego da je pokazal svoje ozko obzorje, nizko Svoje mišljenje, ob jednem pa loputnil klerikalno svojo stranko po zobeh, kar bodem vse v kratkem dokazal.
Pred vsem mi je poudarjati, da se pri pisani besedi najprej upraša, kaj so je pisalo, no pa kdo je pisal. In ko bi bil tudi kak „sprideu dijak1* spisal članek in povedal golo resnico na polna usta, bi se zaradi piščeve osebe vender no spremenila v neresnico, isto tako tudi laž ni resuica zaradi tega, ker jo je zapisal kak domišljav kapelan. Zato tudi nihče no upraša, sta ii Homer in Shakespeare hodila v deveto šolo ua Gameljne ali pa v jednajsto na Vrhniko, nihče bo no spodtika nad tem, da Jurčič in Levstik nesta završila vseh svojih študij, nego z radostjo čita krasne njih proizvode in so klanja izrednemu geniju. Razvun imenovanih je pa še cela legija znamenitih in slavnih mož, ki neso
sotrudnike s psovkami, kakoršne se ne rabijo v olikanem, izobraženem društvu, tako dolgo ne bode miru mej nami. Zadnja preteklost je jasna priča za to, da smo bili dolgo časa mirni iu emu popolnoma prezirali tolika in tolika izzivanja nasprotnikov. Ko je pa stvar že le postala neznosna in napadov iu izzivanj ni bilo konca, povedali smo prav na kratko svoje mnenje.
Klerikalni dnevnik potuhnil se je, kakor se potuhne hrošč, če se ga dotakneš, pogoltnil je našo opazko in vsaj za par dnij bil je mir. Da bi trajal dolgo, tega niti ne pričakujemo, kajti predobro poznamo nasprotnike svoje in njih taktiko, katerih glavna podloga je geslo: „calumniare nudacter" itd. Hoteli smo zopet jedenkrat to poudarjati, da ne bi nasprotniki naši mislili, da, Če stno molčali, nesmo morda vedeli jim kaj povedati, kajti oni bi kaj radi domišljajo, da so vso modrost in učenost vzeli sami v najem.
Če je kdo .izvršil vse svoje študije in dosegel čaBtni stan", kar se je takoostentativno poudarjalo, s tem še ni dokazano prav nič. Z nezrelimi nazori o Bvetu stopi slovenski mladenič v Bemenišče Ljubljansko, a pri sedanjih razmerah stopi iz njega po štiriletni dresuri s popolnoma tesno omejenim obzorjem., odgojen po fanatičnih jezuitskih načelih i u žalostni sad te duhovske odgoje vidimo v strastnem našem domačem boji, katerega obžalujejo celo mirneje misleči duhovniki iz drugih pokrajin, katerih še ni okužil Mahničev duh. Navedli bi lahko take vzglede, a že naprej slišimo odgovor: To neso pravi duhovniki. To se trdi celo o nekaterih občespošto-vamh, zmernejih duhovnikih naših, kateri neso prav po volji našim fanatikom. Ni nam treba govoriti jasneje, saj se razumemo.
Toliko se nam je zdelo potrebno omuniti, da bodo čitatelji naši videli, da, če smo molčali delj časa, hoteli smo dokazati, da nesmo mi, ki izzivamo in hujskamo. Odgovarjali pa bodemo tudi ua dalje na vsak napad ob svojem času, in ne bodemo nikdar odgovora dolžni ostali domaČim svojim nasprotnikom, akopram bi predale svojega lista radi napolnjevali s hvaležnejo tvarino.
pohajali v semenišče Ljubljansko, a so ivetle zvezde, priznane korifeje na znanstvenem polji. Iz tega je že ] a sin«, da je gorenjskega pisuna opazka o „spri-denih dijakih" bila zelo nesrečna pravi „fnux pas".
V uprav električni luči pa se nam pokaže dopisnikova okornost in neprevidnost, pogledamo li malce na Valvazorjev trg, kjer se v velikih kosih reže in deli klerikalna politika. Ako gospodje okoiu klerikalnoga dnevnika in Kalanovega glasila roko ua srce polože, morajo brez ugovora priznati, da jim »sprideni dijaki" neso baš popolnoma neznani, •laz pa idem Še rta korak dalje, in trdim, da je vse klerikalno časnikarsko ostbjo sestavljeno iz samih „spridenih dijakov", ne izimši ni Žitnika ni Kalana.
BiBmarck je nekoč izustil krilate besede: „Ein Journalist ist ein Mensch, der eeinen Beruf verfthlt bat". In takšni so vsi klerikalni časuikarji po vrsti. ZavrŠivši gimnazijo in maturo gledali so s koprnečimi očmi v Gradec in ua Dunaj, kakor Mojzes v obljubljeno deželo. A v Gradec in na Dunaj je dolga pot, plačati treba vozniuo, prišedši tjakaj pa stanovanje in hrano, a kje za vse to jemati drobiž, ko bo roditelji na vsak tak „iutervievv" imeli kosmata ušesa, ali pa celo kar odločno rekli „Ne boš I" Bil je to hud položaj iu Heraklej ua razpotji bil je proti tem junakom pravi pritlikavec. Na jedni strani mikavni pogled ua razkošno II?-
Blaz Potočnik.
Prav je, da slavimo spomin za narod zaslužnih mož. Le-ti so pred nami, v težavnejši dobi, borili Be za pravice naše, prebili marsikako težavo, no strašili se truda, samo da se narod slovenski popne na oni Btepenj, kateri mu dolikuje.
Mej posvetnjaki in duhovniki je bilo takih mož, ki so zročoo delali za lepšo bodočnost slovenstva. Mej najodličnejše moramo šteti tudi Blaža Potočnika, kateremu razkrije v nedeljo 4. t. m. Šentviška čitalnica ob priliki 25letnice obstanka spominsko ploščo kot svojemu ustanovitelju.
Blaž Potočnik se je rodil dne 31. januvarja 1799. I. v Snuževem pri Kranji. Prve šole je obiskoval v Kranji, od leta 1811. do 1818 se izobraževal na Ljubljanskem liceji in bil posvečen v maš-nika due 20. septembra 1822. leta. Radi bistrega uma in plemenitega srca se je tako prikupil tedanjemu škofu Avguštiuu Gruberju, da ga je nazival „moj sin".
Dne 8. avgusta 1833. I. je bil imenovan Šentviškim župnikom, kjer je celih 39 let župnikoval ter vsestransko iu neutruduo deloval v večni in časni blagor svojih župljauov in vsega naroda slovenskega. Ustanovil je 1866. leta Šentviško čitalnico, sezidal novo šolsko poslopje, skrbel po očetovski za svoje žujiljane, jim bil svetovalec, učitelj, voditelj iu hvaležno ljudstvo ga ni drugače imenovalo, kakor „naš gospod oče".
Blaž Potočnik je živel v dobi, ko bo je še prezirala slovenska narodnost, ko so še može poštenega prepričanja smešili in črnili. V teh časih pa je on bodril ljudstvo sloveunko „da bodi naš nameu za pravo srečo cesarstva in domovino zvesto delati".
Mindeniško naudušen je bil in ostal vse življenje za narodnost svojo. Sam piše: „Od nekdaj je slovaustvo od narodne ideje prešinjeno. Narod-u o Bt je prva podpora, je pogoj svobode". Te oskromne besed« so ves program njega politiškega prepričanja program, ki je danes če isto tako jediuo pravi kakor nekdaj.
ljenje v prestolnici ob lepem modrem Dunavu, na diiaško svobodo iu venelost, na tuli obetajočo bodočnost, — na drugi strani pa misel na zatohle prostore v semeuišči, kjer bode prebiti štiri dolga leta, ua življenje, precej različno od civilnega, na .....na......
Odločitev bila je težavna, ker ui bilo poklica, „au contraire" ! Zato se nesem prav nič zavzel, ko je nekdo pred kacimi tremi leti pripovedoval, kako je dolgo Hedel pri mizi, na kateri je bil nabit revolver m premišljal, kaj mu je storiti. Naposled prišla mu je vender luč od zgoraj. U videl je, da je revolver tako kovau, da napravi uepotrebno luknjo v glavo in da bi bila večna škoda svoje dragoceno življenje tako rauo odtegniti človečanstvu. Zato je zatajil svojo uazore, svoje prepričanje in brez pO-klica šel v bogoslovje, praskajoč se za ueesi kakor orjaška karijatida, ki tako vztrajno podpirata semeniške bangerje. „Sprideu dijak"!
Tacih slučajev je veliko število in baš drug odločen brezdomovinec bil je ua gimnaziji „atheist", da mu ga ni bila pnra. A ljubi kruhek upognil mu jo tilnik, brez poklica čel je v deseto šolo in danes že izvrstno svojo ulogo igra. O vseh tacih sme so po vsej pravici trditi, da so nsprideni dijaki", ker neso začeli, niti završili študij, katere bi radi, ker so z ! i c e m u r s t v o m   i n h p o t u h o v a r c i Sli
Potočnik je rad zahajal v vesele družbe in ne samo mej svojimi župljani, ampak tudi mej Ljubljansko posvetno in duhovno gospodo je bil zelo priljubljena oseba. Prirojeni mu obilni humor je znal vedno prav upotrebljati, vsem je povedal, kar jim je bilo povedati, razžalil pa ni nikdar nikogar.
Vsestransko izobražen — umel je sirski, kal-dejski, hebrejski, grški, latinski, italijanski in francoski, a najbolj priljubljena pa bo mu bila slovanska narečja — deloval je veliko na slovstvenem polji, bil ob jednem pesnik, skladatelj in pevec. Potočnikove pesni so nekako ogledalo narodnega življenja in baš radi tega bo se tako prikupile in udomačile. Omenimo le: .Zvonikarjovo" »Pridi Go-reu*c°, ki so postale prave narodno pesni ne samo na Slovenskem nego tudi v drugih krajih, kjer je preprosta, ljubka pesen v čislih.
Poleg nabožnih knjig pisal je Potočnik tudi mnogo drugega, oglašal se 1830. 1. v „Kranjski če-belici", bil 1850. 1. ureduik „Ljubljanskomu časopisu", deloval pri Cerkvenem časopisu in pri Ciga-letovem nemško-slovenskera slovarji in izdal slovnico slovenskega jezika v nemščini. Že to dokazuje, kako vsestransko izobražen je bil Blaž Potočnik, a poleg književnosti in glasbe ga je veselilo posebno zvezdoslovje, v katerem je bil res ve.ščak ter ure-doval tudi astronomični oddelek v Pratiki.
Potočnik bil je pa tudi vzoren svečenik , prav naslednik Kristov! Še danes se ga njegovi nekdanji župljani hvaležno spominjajo in jedna je sodba, takih gospodov je malo, kakor bo bili gospod Blaže. Potočnik ni sovražil napredka mej posv^tnjaki in ni Hlepo obsojal vsega, kar ni bilo strogo klerikalno. Potočnik je bil uzor svečenika, kakeršni so v današnji dan vedno redkeji. — „Narodnost je prvi pogoj svobode", rekel je in gotovo bil do dobra prepričan, do radi narodnosti ne peša vera. Dal Bog, da bi se duh Potočnikov oživil mej našo mlajšo duhovščino, da bi zopet prišli časi, ko se bode spoštovalo vsako prepričanje, ko se bodo duhovniki zopet uue-mali za večno vzvišeni ideji narodnost in svoboda, kateri sta zdaj mnogim toii mr/ki.
Ob priliki odkritja  Bpominske plošče pridružujemo se tudi mi Šentviški čitalnici ter kličemo: Slava Tvojemu spomiuu, dičui Blaž P o t o č. n i k.
Pisma iz Zagreba.
Zagreb, 23. septembra 1891. Jubilejska razstava. VIII.
C. Razstava prašičev. Prašiči, ki smo jih videli na razstavi, dokazujejo jasno, da se v avinjereji more Hrvatska kosati s katero koli drugo deželo, kar se tiče kakovosti. Prelepe živali angleških pasmin, ki smo jih tukaj videli, pokazale so nam, (hi jih hrvatski gospodarji vedo istotako lopo izrediti, kakor angleški in drugi umni gospodarji in da angleške pasmine v Hrvatski prav lepo uspevajo.   Lepi eksemplari do-
pod K a vd i tisk i i g 6. Drugi abiturijentje pa so imeli toliko trdne volje in odločnosti, da so ostali zvesti Bvojim nazorom in ne hoteč hliniti se, se neso štulili v stan, za kateri neso čutili pravega poklica. Kateri bo ravnali pravilnoj i in bolj moško, o tem sodba ni teška In tudi epitheton „spriden dijak" našel je svoje meato. Toliko za danes, ko bi bilo treba, povedal bodem že še vee, ker je gradivo v tem oziru ogromno.
Jesen prinesla nam je prvo slano, ki nam je vzela mnogo ajdovih žgancev. Kakor je ta slana bila neljuba, isto tako, da še hujše, pa imenovanje učitelja glasbe iu petja na tukajšnjem učiteljišči. Za razj)isano mesto zglasile so se mej drugim tri domaČe sile, trije rodoljubi. A nobeden ni našel milosti pred gospoda Gauča obličjem. Jeden bil je baje premlad, drugi prestar, tretjemu oporekalo se je popolno usposobljenje. Iu tako je Brečuo iz daljnega Melka prijadral tamošnji organiBt v belo Ljubljauo kot učitelj na učiteljišče. On ima že tudi štiri križe na hrbtu, a mora že imeti kakšno posebno priporočljivo lastnost, da je izrinil vse domače iu jako zaslužne kompetente. Novemu učitelju ime je Sokol, a nema niti toliko sokolskoga v sebi, kolikor navadni srakoper, ker je trd Nemec iu ue zna uiti besede sluvenaki. Kako bode Sokol Blovenski poučeval, tega si uiti misliti ne morem, to tajnost utegnili bi razrešiti samo naši državni poslanci, kadar bodo posebno dobre volje. s.
mačih pasmin pokazali so nam pa tudi, da te pasmine nič ne zaostajajo za tujimi, marveč jih še lehko prekose, posebno po velikosti in teži svoji. Hrvatski prašiči se pa tudi prav dobro plačujejo ter je prašičereja jedna od najznamenitejših gran hrv. narodnega gospodarstva. Želeti je samo, da se ta reja še bolj razvije in pomnoži, posebno pri kmetih, ki so večinoma še prekratkovidni, da bi znali, koliko lepega dobička bi jim še prašiči do našali, ko bi jih za mesarje redili in pitali. To pa ne velja samo za hrvatske, ampak tudi slovenske kmete; prašičereja je za kmete posebno znamenita še za to, ker je ceneja od govedarstva in konje-rejstva, in se vsak kmet, bodi še tako ubožcu, more več ali menj pečati z rejo prašičev. Hrvatsko-gospodarskega društva Čaka tudi v tem pogledu velika naloga, da pomnoži in razširi prašičerejo mej kmetBkimi gospodarji.
Na jubilejski razstavi bilo je kakih 160 prašičev iz raznih krajev Hrvatske in Slavonije, pa tudi iz Bosne, in raznih pasmin (plemen). Zastopane so bile domače pasmine: turopoljska, zagorska, mongolica (baguni), sremska in bosanska, a od angleških pasmin: „yorkshir", „suffolk" iu „becshir". Videli smo tudi domače pasmine križane z bosanskimi in angleškimi. Od spitauih prašičev videli smo prav orjaške živali; največje izložila sta trgovca Jovičić in Popović iz Samca v Bosni, jeden prašiča 327, drugi 323 bj težkega. Lepo spitane in tako debele prašiče, da jim s*e komaj oči vidijo, turo-polj. plemena, izložil je Makso Maver iz ĆiČ (kotar Vel. Gorice pri Zagrebu); vaak njegovih prašičev imel je do 250 k<j in vse je prodal mesarjem kilogram po 40 kr. Najlepše izvode mougolice, ki je največ razširjena po Slavoniji, Ogerski in Srbiji, izložil je biskup Strossmajer, in sicer dve svinji s petimi mladiči in jednega merjasca. Josip Brigljevič iz Vel. Gorice izložil je 7 ogromnih turo-polj. prašičev, od katerih je tri prodal, vsakega po 120 gld.
Prašičev angleških pasmin je najlepše izložila deželna kaznilnica v Lepoglavi, namreč zbirko 15 prašičev čiste suffolk-pasmine; te živali so po una-njosti bile najlepše, najčistejše, belih, redkih in kratkih ščetin, tako, da se jim vidi lepa rumena koža. Tudi VI. Milenšvič, obč. beležuik v Maksimiru pri Zagrebu, izložil je tri prav lepe suftblk-jirašiče. Lepe svinje vorkshirske palmine izložil je baron Lujo Vranicani iz Oroslavja v Zagorju, Aurel pl. Tiirk iz Kerestinca (kotar Samobor) in Franjo Moser, veletržec v Zemunu.
Nagrade za razstavljene svinje delile so ae tudi tukaj na počastue diplome iu deuarne nagrade. Pocestne diplome 1. razreda dobili so: biskup Stros3-majer (za zbirko čistokrvnih mongolic) in Gejza baron Rauch iz Lužnice v Zagorji (za zbirko čistokrvnih domaČih pasmin). Diplome 2. razreda dobili so za angleške pasmine: dež. kazniluica v Lepo-glavi, Franjo Moser in Mako pl. Leitgebel iz Pan-kovca (kotar Sv. Ivan-Zelina). Diplome priznanice dobili so oBtali omenjeni gospodarji, ki rede angleške pasmine, in tudi baron Thomassin iz Lovre-Čine za 4 prešiče križane domače in angleško pasmine. — Denarne nagrade dobilo je devet izloži-teljev, največ kmetov, njih par po 50 gld., 3 pa po 30 gld., ostali pa po 20 in 10 gld. Pri tem je ločila porota prašiče za pleme (merjasce in svinje) iu pitane svinje.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 3 oktobra.
Cesar na Češkem. Zanikarni poskus, poškodovati železniški tir pri Rosenthalu kraj Liberce, vzbudil je v vsi Evropi veliko senzacijo, vzlic temu, da VBa stvar ni tako resna, kakor se je sodilo na prvi hip. Izrekali so se sicer kaj različni nazori, toda javno mnenje, ki je bilo v začetku silno razburjeno, pomirilo se je hitro. Sodna preiskava dozdaj še ni dognala, kdo je položil ominozne bombe, dokazala je pa, da je dotični zlikovec o polnoči sam užgal svojo bombo, akopram je bilo obče znano, da se pripelje dvorni vlak sele ob 9. uri zjutraj. Vsprejem cesarjev v Libercah bil je prav lep. S češko manjšino Li-berško ravnalo se je tako, kakor ravnajo Nemci navadno s Slovani, „exeinpli gratia" v Celji. Cesar rekel je pri vsprejemu neke depatacije: Zelo je škoda, da se niso Liberčani udeležili razstave, ki je jako krasna. Na Dunaji vsprejeli bodo cesarja o njega vrnitvi tudi slovesno iu delajo zato velike priprave.
Cesarjeva grajam MladočeSki poslanec in mestni odbornik Praški dr. Podlipnv interneloval je v zadnji seji mestnega zbora župana dr. Šolca, je li res, da je presvetli cesar imenoval vsprejemanje gostov, sosebno slovanskih in francoskih, »nepatrijotiške", na kar je dr. Šole ves dogodek pojasnil in dokazal, da je cesarjeve besede jemati le v ožjem ztnislu.
JJr. šlerbst, nesrečnega spomina minister, ni več tako v dobrem soglasji z drugimi voditelji nemških liberalcev, kakor je bil nekdaj, ko je imel še večji upliv. Znano je, da je dr. Herbat silno sarkastičen in prepirljiv mož, tako, da so ga Plener, Chluraecky in drugi liberalni bogovi že zdavua potisnili v stran. Staremu Herbstu se je to tako zamerilo, da je hotel celo odložiti svoj poslanski mandat za deželni zbor češki, se pa končno udal prošnjam volilcev svojih in umaknil že uloženo odpoved.
Sxapary9 Appomji in Tisza bo gotovo 'najodličnejši možje ogerske zbornice, vzlic temu, da so si drug drugemu precej nasprotni. Ko je prevzel grof Szaparv iz rok Tiaze Kalmaua vodstvo liberalne stranke madjarske in zasedel fotelj ministerskega predsednika, obljubil mu je svojo podporo iu pomoč tudi vodja neodvisne stranke grof Apponvi, in nekaj časa izhajala sta oba prav dobro. Z bujno fantazijo obdarjeni novinarji in politiki so celo Že ugibali, da bode grof Apponvi svojo stranko združil z vladino stranko in prevzel portfelj notranjih reftij v miniaterstvu Sza-parvjevom. To kombinacije izjalovile so se zdaj korenito. Že Szaparvjcv predlog o podržuvljenji političke uprave vzbudil ja nevoljo Apponyjevo in zdaj nastale so mej tema dvema državnikoma še druge toli resno diferencije, da se je grof Apponvi v zadnjem svojem govoru, ko je poročal volilcem o po-litiškem položaji, izrazil kaj rezko proti minister-skemu predsedniku in mu napovedal boj do skrajnosti. Tudi Tisza K al man čutil je potrebo stopiti v zvezo z volilci svojimi. Pred kratkim govoril je v Velikem Varaždinu in se izrazil zelo reservirano o politišM situvaciji. Grofa Apponvju obsojal jo sicer odločno in brezpogojno, v prvi vrsti seveda taktiko njegovo, tirati namreč obstrukcijo, a tudi o upravni reformi Szaparvja ui govoril tako, kakor so se nadejali vladni pristaši. V nekaterih krogih toimačijo govor Btarega Tisza-bačija tako, da še ni popust i 1 sleharno nado priti zopet na krmilo in da je reserviranosti njegovi glede upravne reforme to povod, da se jej protivijo mnogi in celo odlični pristaši vlade, katerih naklonjenost bi utegnila biti v basen Kalmanu Tiszi.
Viianjc «5 r/jivo.
Nemčija in linsija.
Bismarck najde vedno kak nov uzrok, da priporoča intimuejšo zvezo Nemčije ni Rusije. Znauo njegovo Ilamburško glasilo zagovarja zilaj zopet prav iskreno Rusijo in opozarja neniSko purgarje, ki se socijaluih demokratov bojo kakor peklenščeka, na to, da je Rusija najmočneja zaslomba proti socijalistom in da je torej ščuvanje proti Rusiji že zategadelj Nemcem v očitno škodo.
lioulanger.
Življenje geuerala Boulangerja bil je pravi pravcati roman, a roman, da bi ga največji psiholog mej moderuimi pisatelji, sam Krnile Zola, ne bil mogel opisati bolj logično, nego se je dejanski vršil. Tudi juuaka samomor je logična posledica tej tragediji v modernem zmislu. — Na Francoskem ni naredila smrt Boulangerjeva tistega utiBka, kakor bi bil morda kdo sodil, obratno, iz vsega, kar se čuje o tej zadevi iz Pariza, sklepati bi bilo, da so ondu pričakovali takšen konec Življenja nekdaj toli obljubljenega in stavljenega generala Stranka Boulangerjeva pridružila se hode izvestno radikala! frakciji.
Iz Kitna.
V Rima zborujejo zdaj neka katoliška mlade-niška društva, katerih ukrepi in govori so toli opasni, eosebuo za Italijo, da bo kralj Umberto in marki Rudini že pripravljata na odhod. Mladi gospodje so se sešli, da proslave spomin svetega Alojzija z Goncage, kar je gotovo jako plemenit nameu, in da demonstrujejo proti slavnostim, prirojenim o svojem času Hpominu Giordana llruna nekega grdega srednjeveškega framazona, liberalca, naprednjaka in brezverca, ki je b»l končal pohujšljivo svoje življenje na grmadi. Gospodje odposlanci katoliških mladeniških društev stavili so na Bvojem Bhodu tudi nekaj silo važnih predlogov, katerih izvršitev bode uaredila zopet red v našib zamotanih društvenih razmerah; izmej najvažuejših omenjamo le obnovitev papeža posvetno vlade in pa predlog, da Be uvrsti mej svetnike tudi Krištof Kolumbus. O vseh drugih ukrepih čitali bodemo izvestno izvirna poročila v „Slovenci". —
Welji na Pruskem prouzročajo Berolinakim politikom Se vedno mnogo preglavice. Zadnji čas začela so nekatera vvelfska politiška društva vse bolj in bolj uspevati in to je vzbudilo takoj previdne pruske policije sum. Začela se je natančna kontrola teh društev delovanja in
W Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 225, dne 3. oktobra 1891.
zdaj vršile bo se oakrat ostre hišne preiskave pri voditeljih teh društev. Ker se je dognalo, da so ta društva občevala mej seboj, razpustila je vlada vse in tako vsaj za nekaj časa udušila nevarno gibanje vvelfske stranke.
Angleški ministri. Državni podtajnik v ministerstvu vnanjih zadev, lord FergnsBon, imenovan je bil pred kratkim za poštnega ministra in na njegovo mesto stopil je poslanec James VVilliam Lovvther, lorda Salisburvja netjakinje soprog. Te izpremembe v ministerstvu vnanjih zadev pa ni zmatrati kot politiško važne, kajti državni podtajnik je podrejen ministerskemu predsedniku, lordu Salisburvju, ki je v vseh važnejših točkah odločilni faktor. — Vest, da sta Rusija in Francija odložili napovedano diplomatiško akcijo zaradi Egipta, vzradostila je Angleže kaj močno, kajti bali so se, da bi imelo tako posredovanje lahko neugodnih posledic. Lord Salisburv je pa tega izida gotovo najbolj vesel, kajti hipni ta uspeh mu bode dobro služil kot agitacijsko sredstvo pri novih volitvah v parlament, katere se bodo vršile prihodnjo spomlad. •
Dopisi.
Iz Ribnice na Dolenjskem 30. sept. [Izv. dop.I Vsled bolehnoBti uložii je bil pred jednim mesecem tukajšnji občespoštovani nadučitelj in vodja štirirazredne deške in dvorazredne dekliške šole gospod Josip Rak tel j, po 48letnem službovanji, prošnjo za stalno upokojenje. DaneB došla je njegova prošnja ugodno rešena in se mu je zaradi tolikoletnega uspešnega delovanja izreklo popolno priznanje in pohvala vis. c. kr. deželnega šolskega sveta in si. c. kr. okrajnega šolskega sveta. To odlikovanje veseli vse njegove obile prijatelje in znance in posebno njegove mnoge učence in učenke. Z njegovim ustopom v stalni pokoj izgubi tukajšnja ljudska šola jako uoetega in daleko na Kranjskem poznatega in čislanega Šolnika, kateri je 43 let na tej šoli deloval in je vslei svojega mirnega in taktnega obnašanja obče priljubljenost in spoštovanje užival, tako, da ga je Ribniška občina pred nekaterimi leti imenovala svojim — častnim občanom. Pred 1C leti bil je tudi nekoliko časa c. kr. okrajni šolski nadzornik za ( r-nomaljski šolski okraj. V stalnem pokoji želimo mu še mnogaja letat — S tem, da je al. c. kr. okrajni šolski svet v Kočevji toliko zaslužnega gospoda Josipa Raktelja predlagal v odlikovanje — zadobil si je v srcih vseh njegovih čestilcev stalno zaupanje in spoštovanje!
Iz Opatije 1- oktobra. [Izv. đop.] V prelepo napredujoči naši Opatiji imeli smo dno 13. septembra prvo javno tombolo, katere se je udeležilo sila mnogo ljudstva, ki je v ta dan prišlo z vseh stranij, sosebno pa iz Reke in Voloske. Mej tombolo svirala je vojaška godba hrvatskega peš-polka grof Jellačič. Primeril se je smešni intermezzo, da je bila trikrat zaporedoma dvigneua in razkli-cana številka 99. kar je vzbudilo Bosebno pri onih. ki so loterijske tajnosti do dobrega preučili, veliko smeha. Cisti dohodek te tombole, ki se je prav dobro obnesla, namenjen je v olepšanje javnih še tališč. — Po noči tistega dne, ko se je vršila loterija, poškodovati so doslej nepoznani zlikovci ob morski obali tik glavne cesto 18 železnih stebrov ter prouzročili veliko škode. Pozna in skrbna naša žandarmerija zasleduje sicer te lopove prav pridno a še brez uspeha. —
Dne 15. septembra začeli so se javni koncerti v Opatiji. Vojaška godba z Reke svirala je v parku ville „Angiolina" in bodo od dne 15. oktobra do 15. aprila svirala redno vsak torek in vsak petek. Godba pešpolha Jellačiča ni samo izvrstna godba, ampak tudi zelo priljubljena zlasti Slovanom, kajti le-ta godba svira prav mnogo slovanskih komadov ne zmeneč se, jeli Italijanom to črez voljo ali ne. Hrvati in Slovenci smo te ravnopravnosti prav veseli in se ne zmenimo dosti za jezo naših Ma-djarov in Lahonov. Glede razvoja Opatije omeniti mi je, da se je dne 22. septembra točno ob '/«12 uri slovesno otvoril krasen vodomet, ki so ga postavili v tukajšnjem parku.
Slavnostni govornik govoril je sicer nemški, a to kar nam je v razvoju Opatije od leta 1883. sem povedal, bilo je jako zanimivo. Nekaterim povabljenim gostom priredilo je kopali ščno upravi-teljstvo banket pri katerem je svirala vojaška godba.
Kopališče je zdaj vsled hladnega vremena zapuščeno, v toplih poletnih dneh se je pa časih kopalo 400 do 500 oaeb.  Tujci začeli so že priha-
jati in kakor vse kaže bode zimska sezona izredno Živahna. Končno bodi še omenjeno, da se je začela širiti dviska, ki je pobrala že precej otrok.
A—c.
Domače stvari.
— (Cesarjev god) praznovala je šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev že danes s slovesno sv. mašo v stolni cerkvi. Jutri je ob 10. uri slovesna maša in Tedeuin v stolni cerkvi, ob 9. uri pa božja služba za garnizijo v nunski cerkvi. — Veteranski kor Ljubljanski bode imel sv. mašo v sv. Petra cerkvi. Društvo veterancev odide z Domžalsko godbo v sv. Petra cerkev in bode potem odkorakalo h Koslorju, kjer bode skupni znjutrek pri katerem svira Domžalska veteranska godba.
— (Novo poštno poBlopje.) Včeraj donel jo odlok trgovinskega rainisterstva, s katerim je določeno, da bode stalo poštno poslopje, kakor jo bilo namenjeno, na cesarja Josipa trgu in da se bodo dela pričela prihodnjo spomlad. Vsa agitacija kranjske hranilnice klike, kateri na čelu so razni Luckmani, in ki je hotela dati iz rezervnega zaklada kranjske hranilnice tiO.OOO gld., samo da bi se zidalo poštno in telegrafsko poslopje blizu posestev Luckmanov in krunjske hranilnice, bila je tedaj zaman. Tudi predlog, da bi se prevzela pri kranjski hranilnici popolnem zadolžeua kazina za poštno in brzojavno poslopje, ni obveljalo. Nemci in nemškutarji so računali, znebimo se kazine in naših dolgov, pa reterirajmo v „Tonhalleu, katera je za današujo nemštvo v Ljubljani popolnem zadoBtna. Će ni pevcev za „Touballe", saj je nem-čurskih penzijonistov dovolj !
— (Slovensko gledališče.) Opuzurjamo še jedenkrat slovensko občinBtvo na jutrajšn)o prvo slovensko gledališko predstavo ,Dramatičnega društva".  Gledališki list   priobčimo na drugem mestu.
— (Odlična gosta.) Prof. L. Lazare v ie iz Belgrada, narodni poslanik za okrožje Valjevsko, biva že več dnij tukaj v Ljubljani in obiskuje z višjim dovoljenjem naše ljudske šole, da prouči njih osnovo in praktično vrednost. Predlagal bode potem svoje nasvete srbskemu naučnemu ministru, da se preustroji šolstvo v Srbiji. Kraljevina Srbija z 2,180.000 prebivalcev ima jedno veliko šolo s tremi fakulteti (filozofičen, pravosoden in tehuišk), potem osem gimnazij, dve učiteljišči (v Belgradu in Nišu) ter 1400 učiteljev. — Včeraj 2. t. m došel je v Ljubljano dr. Hynek Lan g, državni in deželni poslanec (Mladočeh), ki se danes odpelje v Zidanimost, kamor pride posebni vlak iz kraljevino Češke — vozeč češke goste k raztavi v Zagreb. V prijateljski družbi povedal je mnogo zanimivosti. Čudil pa se je, hodeč po našem mestu — večini nemških napisov ter popraševal, jeli Ljubljana res skoraj nemško mesto. —
— (Družbi s v. Cirila in Metoda) poslali bo ob uavzočnosti Nj. Vel. presv. cesarja v Oelji zbrani pevci po gosp. Dragotinu Treo ti gld 60 kr. s pristavkom, da rosi Bog srečo svojo na versko-lojalnonarodno družbo! — Za to voščilo iu priloženo svoto: Prisrčna zahvala!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Vojaška godba) svirala bodo v me-secu oktobru vsako nedeljo ob polu dvanajsti uri v zvezdi. V programu jutrajšnjem je mej drugim tudi zanimivi „intermezzo sinfonieo" iz Mascagnijeve opere „Cavalleria rusticanaV
— (Vojaški novinci,) katerih je bilo te dni po vseh mestnih ulicah, dali so mestu nekako živahno podobo. Zdaj bo večinoma že odrinili, ali so že uvrščeni po tukajšnjih vojašnicah. Obnašali so bo sploh dostojno. Veliko novincev pobrali bo letos iz vrst tukajšnje trgovske mladine in tudi p Sokol" izgubil je nekoliko izvrtnib svojih telovadcev, katere bode težko pogrešal.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 20. do 26. septembra kaže, da je bilo novorojencev 21, umrlih 18, mej poslednjimi 1 za legarjem, 1 za dušljivim kašljem, 3 za vratico in za različnimi boleznimi 13. Mej umrlimi je bilo 5 tujcev, 7 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 1, za tifusom 1, za grižo 5, za oslovskim (dušljiv.) kašljem 1, za vrutico 2.
— (Napad na redarja.) Dne 14. septembra t. 1. razsajal je delavec Martin Krompestar v gostilni gospoda Borštnika na Karlovški cesti in ni hotel plačati ne smodk, ne piva, tako, da jo bilo
treba klicati redarja. A Krompestar se tudi javni oblasti ni pokoril, začel se je ruvati z redarjem, ga vrgel na tla in naposlad v jarek poleg Borštnikove goetilnice. Sodišče je Krompeatarja obsodilo na štiri mesece težke ječe. ,Joj mene", rekel je skesani Krompestar, ko se mu je obsodba objavila, „toliko zapora I"
— („Učiteljski Tovariš") glasilo »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 19. It nastopno vsebino: Jakob Dimnik: Deželna učiteljska konferencija. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Književnost. — Naši dopisi: Iz državnega zbora. — Od Kolpe. — Iz kočevskega okraja.
— Iz novomeškega okraja. — Iz Škocijana. — Iz krškega okraja. — Društveni vestnik. — Vestnik. Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništvu.
— (.Kmetovalec" ) ima v 18. št. nastopno vsebino: Grozdne stiskalnice. — Menjavanje krme.
— Našim gospodarjem. — Z oranjem pred zimo se na pol pognoji. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Tržne cene.
— (Oddaja del.) V pisarni c. in kr. oskrbovalnega magacina v Ljubljani vršila se bode dne 9. oktobra 1891, ob 10. uri dopoludne javna obravnava zaradi zagotovljenja poprav lesenih in železnih posteljnjakov, čiščenja in poprave posteljnega perila, za potrebe c. in kr. oskrbovalnega magacina ter zaradi zagotovljenja čiščenja volnenih odej z valjulnicami za potrebe c. iu kr garnizii-ske bolnišnice št. 8. za dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1892 oziroma do 31. decembra 1894. Pri obravnavi sprejemale bodo se pismene ponudbe, ki imajo za 50 kr. kolek in so zapečatene, pa tudi na uBtmeue se bode oziralo. Na zakasnele in tele-grutičnim potom došle ponudbe se ne bode ozir jemalo. Natančneji pogoji pokladajo se lahko vsaki dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne v pisarni c. in kr. oskrbovalnega mugacirtu v Ljubljani. Razglas leži pa tudi v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice na ogled.
— (Nova ženska podružnica družbe sv. Cirila i u Metoda.) V nedeljo 4. t. m. ob 4 ih popoludne bode v dvorani „Narodno čitalnice" v Kamniku I. občni zbor novo ustanovljene ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Kamnik in okolico. Ta podružnica je dobila število 100. Živele vrle rodoljubkinje Kamniške! Naj bi našle mnogo posnemovalk!
— (Ognjegasno društvov Domžalah) priredi jutri veselico na vrtu pri g. VVencelnu. Sodeluje Domžalska godba. Ob 4. uri popoludne prične se loterija, za katero so Be oskrbeli lepi dobitki. Dohodek te veselice namenjen je za napravo nove briz^aluice. Vstopnina za osebo je 20 kr., člani v uniformi so oproščeni vstopnine. Blagodarnosti se ne stavijo moje. V slučaji neugodnega vremena vrši se veselica v notranjih prostorih.
— • („Amerikanskega Slovenca") prvo številno zaplenilo je c kr. državno pravduištvo v Novem mestu.
— (Iz vipavske doline) se poroča, da Be je tamkaj letos jako dobro vino pridelalo. Krč-marji na Kranjskem, kateri si naročujete večkrat vino od tujih trgovcev, pridite letos k domačemu kmetu, kjer bodete dobili prav dobro kapljico.
— (Naglica.) Zoper občinske volitve v Šma-ri)j pri Jelšah se je pred 9 meseci vložila pritožba na c. kr. okr. glavarstvo v Celji, ali pritožba se dosihmal še ni rešila. Ne vemo, kje je obtičala.
— (Nova opatija.) Pri oo. trapistih v Reichenburgu na Spodnjem Štajerskem se je ustanovila nova opatija in je knezoškof v nedeljo, dne 27. septembra posvetil novega opata, dosedanjega prijorja, o. Janeza Krst. Epalle.
— (Sadje.) Kakor piše „Slov. Gospodar-4, prihaja letos malo kupcev za sadje in mu je vsled tega cena jako nizka. Najbolje kaže torej, da se napravi mošt iz sadja; vina ne bode veliko in zato ne bode sadnemu moštu premala cena. Na Češkem, Avstrijskem pa tudi v nemških deželah je mi i m jako veliko.
— (Iz Gorice) se nam piše: Po večflnevnih posvetovanjih rešila so so na shodu c. kr. društva avstrijskih sadjerejcev, kateremu je predsednik grof Henrik Attems, velevažna uprašanja: O organizaciji Badjereje na Goriškem, o izberi raznih vrst, dobrih za nasaditov, in o državni podpori sadjerejcem. Člani omenjenega društva prepotovali so v svrho nataučno informacijo vse dele Goriške, kjer je kaj sadj.Teje in bili na tem svojem potu povsod vsprejeti zelo
•
ljubeznivo. Po končanem zborovanji sklenilo se je javiti zbranih pomologov lojalno udanost presvetlemu cesarju, na kar se je Nj. Velečastvo brzojavnim potom zab valilo Danes odpotujejo pomologi v Prago, kjer se začnt dne 4. oktobra drugi letošnji kongres.
— (Koroški deželni šolski nadzornik dr. Gobane) je nedavno slovesno izjavil, da je gola cerkve hči, upamo, da bode odlični pedagog v svojem spokorjenji storil de jeden korak naprej ter javno pripoznal, da je v ljudski Soli materinski jezik jedino sposoben kot nčni jezik in v tem smislu tudi §e sam deloval na stare dni.
— (Umirovljenje.) Gosp. Josip Torbar, vodja kr. višje realke v Zagrebu, umirovljen je na svojo lastno prošnjo.
— (Hrvatski tamburaši v tujini.) Kakor se poroča iz Siska, je tamošnje „Danice" bivši kapelnik g. Dozela dobil ponudbo, da gostuje b svojim tamburaškim zborom v Budimpešti, v Be-rolinu in v Parizu. Stavili bo se mu jako ugodni hinanc'jelni pogoji. Društvo se bode podalo meseca novembra na potovanje ii bode pred odhodom v Budimpešto sviralo tudi v Zagrebu. Člaui igrajo v narodni obleki.
— (»Slovansko   pevsko društvo na Dunaj i".) P. n. pevcem in pevkinjam slovanskim na Duuaji! Petje je vedno bilo krepak faktor v životu narodov v obče, posebe  pa še slovanskih. 6 pesnijo Slovan vzdihuje in vriska, s pesnijo Be ve-Bcli in krepi, v pesni javlja iskrene svoje želje in izrazu je čuvstva svoja, narodna pesen slovanska je čisti in neizkaljeui sok v životnem njegovem deblu. To jasno spoznanje prisililo je pred več ko .30 leti nepozabljive utemeljitelje   našega  društva,  da so razvili na Dunaj i zastavo, pod katero naj bi se zbirale razkropljene pevske sile slovanske, poštovanjem pesni   slovanske  gojila bi se naj ob jednem tudi prepotrebna iskrena slovanska vzajemnost, da bi v tem dosegel se visoki cilj, da bi vsak sveto služil višjim interesom, krasni domovini slovanski in ve-Boljnenfu Slovatistvu.   To zastavo je naše društvo več ko 30 let čvrsto in visoko držalo kviško, tej hoče i nadalje verno ostati, vztrajno, tudi pri nepovoljnih slučajih, krasna ta zastava bodi tudi v bodočem lefu središče, krog katerega se bodo radostno I zbirali vsi somišljeniki, katerim je mati narava v I prsi usadila naudušeno slovansko srce, a s tem nau- | dušenim srcem podarila jim tudi krasni dar petja. Vsi vi pevci slovanski, vse vi pevkinje slovanske, hitite pod to zastavo, radostno   vas bodemo pozdravljali. Pevske vaje moškega zbora bo vsak petek od A/,8  ure do */§lO. ure zvečer, I. Salvatorgasao J 12, za dame pa vsak  ponedeljek od 5. ure popoludne do Vi7. ure zvečer v dvorani Slovanske »Besede* 1. VVallnerstrasBe 2. Pevsko leto prične se s 1. oktobrom 1891. Člani pevci in podpirajoči vspre ] jemajo se vsak dan pri g. predsedniku L. Bouchalu I. Tiefergraben 11. Na veselo svidenje! Živio!
Odbor.
Izpred sodišča.
— („Baron" Kržišnik, vulgo Bacin, pred deželnim  sodiščem.)   Po dolgem prestanku sedel je včeraj zopet jedenkrat pred deželnim  sodiščem znani slepar Ludovik Kržišnik, po domače Bacin ali, kakor ga nazivlja občinstvo, »baron Kržišnik".   Kržišnik je človek, kateri se vede jako oblastno ter vsakega insultira, dasi nima ni-kake prave službe, je znan postopač in se tako-rekoč samo aper onore" nazivlje agentom.   Že ko se je pred jednajstimi leti pri pokojnem dr. vitezu Stdckel-nu v Ovijačevi hiši  pokralo mnogo starinskih stvarij velike vrednosti, bil je Ludovik Kržišnik označen od policije kot tat, ali preiskava ni mogla ničesar dognati, in bil je izpuščen. Kržišnik vnlgo Bacin pripoveduje danes, da je bil v prezi-dijalnem uradu pri pokojnem dr. Stockelnu diurnist, dasi to ni istina, kajti bil je zgol njegov »Stiefel-putzer". Življenje Kržišnikovo je bilo jako potratno. Hodil jo kakor kakšen kavalir po raznih gostilnicah iz katerih pa so ga povsod iztirali, ker so drugi gos•' i   izjavili , da izostanejo, ako bode hodil Kržišnik. Tudi pri današnji obravnavi vede se Kržišnik jako oblastno in da ga ni deželne sod nije svetnik gospod Tschec h zavrnil večkrat prav odločno bil bi Kržišnik zrasel morda še bolj. Čuditi se je bilo, da je predsednik sodišča, gospod S a i t z, na-zivljal že tolikokrat kaznovano osebo kakor je Kržišnik v jednomer „Herr Kržišnik", kajti drugače Be nazivljejo take vrste ljudje navadno »Angeklag-ter".  Fakta, katerih je tožen Kržišnik, so večinoma
prevare. Josipa Goldsteina, ki je pri Rexingerjevih dedičih za poslovodjo, osleparil je Kržišnik za »gledališko kukalo", katero je Kržišnik, kakor pravi, dal neki dami zrn „prezent". Goldetein kot žid priseže s pokrito glavo na „toro", redek slučaj pred Ljubljanskim sodiščem.  Antonu Miculiniču je Kržišnik zastavil ničvredni „prospekt" neke ogerske banke v Budapešti kot srečko za 18 gld. Upokojenega železniškega expeditorja Lileka osleparil je Kržišnik za 70 gld.* kazaje mu seveda  ponarejeno pismo glasečo se: „Prerasti ti gospod I Blagovolite priti 3. maja t. 1. k meni s kolkovano pobotnico, da se Vam izplača denar za ovadbo. S spoštovanjem Gras-selli, župan".  Ta denar, pravil je baron Kržišnik, prisojen mu je bil po finančnem oblastvu za neko ovadbo.  Zaslišana priča, finančni svetnik gosp.Ver-derber, izjavi, da ni njegova navada denuncijantom, kakor je Kržišnik, povedati koliko bodo dobili ako so naznanili koliko je baje kdo zatajil hišne najemnine.   Kržišnik pa trdi, da mu je gospod Verderber rekel, da dobi gotovo svoto za denuncijacijo, čemur Verderber odločno oporeka. Čevljarja Avgusta Mate-ja je spravil Kržišnik ob 63 gld. Pravil mu je, da potrebuje ta denar za dva uradnika v Ljubljani  in da bode dobival Mote dobre obresti.  Kržišnik dobil je za to dobrohotno posredovanje par novih štilletnov in mu je Mate še nekaj starega obuvala popravil.   Proti M. Zdešarju uložena je bila pri okrajnem sodišču ovadba zaradi razžaljenja Velečanstva.  Po pisavi te ovadbe padel je sum na Kržišnika. Vse, kar je bilo v ovadbi, je izmišljeno, kajti M. Zdešar ni tega, kar se mu je očitalo, nikdar govoril. Namen ovadbi je bil, prisiliti Zdešarja da bi »kaj odrinil".   Kržišnik upra-šan, jeli   pisal  to  ovadbo, taji, ali zvedenci v pisavi, profesorja Stevnar in Vesel, izpovesta odločno, da nikdo drug ni pisal tega pisma kakor tudi neko drugo pretilno pismo, kakor Kržišnik. Kržišnik pravi, da so se celo profesorji z  univerze v nekem slučaji izrekli tako,  kakor današnja izvedenca in vender je bil tedanji toženec oproščen. Obravnava je končala ob 1. uri popoludne. Pri nadaljevanji ob 4. uri  popol. pa je zahteval državni pravdnik natančneje zaslišanje nekaterih prič. Sodišče je sklenilo, da se obravnava odloži in razpiše nova.  Gospod .baron Kržišnik" moral bode torej še nekaj tednov čakati koneČnega izida slavljene svoje „agenture".
— (Zakotni pisači, oderuhi  in njih agenti   pred   deželnim   sodiščem.J Jako čudna družba sedela jo* zadnjo sredo  na obtožni klopi pred deželnim sodiščem, namreč ponesrečeni frizer Josip Jerič, 36 let star, že večkrat kaznovan, znani zakotni pisač Alex Grafnetter, ali kakor ga njegovi pristaši rajše kratko imenujejo, »Netter",  in  40  let  stari   zakotni   pisač Viljem J Ruprecht.   Ti možakarji so znani, kakor mestni magistrat pravi, kot »Bauernfangerji".   Ker   pa je bil lov na brezpametne kmete slab, spravili so se ti tiči  na Matevža Zdešarja, hišnega posestnika na Poljanskem nasipu, ki je zapleten v neko kazensko pravdo. Zdešar posodil je bil namreč nekemu poštnemu slugi malo vsoto  in  jo hotel  imeti povr-I njeno dvojno. Svoje terjatve resničnost je dokazal s prisego, zaradi katere se je dvignila proti njemu I kazenska   obtožba.   Ta   položaj   Zdešarjev izvedeli    so    ti    tiči   in    hajdi    nanj.    Jerič je srečno dobil   21 gld. da bi  krivo prisegel, a pri glavni obravnavi sknjal se je le in Zdešar je bil obsojen na šest mesecev težke ječe. Tudi Grafnetter in Ruprecht hotela sta se okoristiti ZdeŠarjeve zadrege in Grafnetter je poslal Ruprechta k Zdešarju, I da dobi od njega vsaj   10 gld. najraje pa 50 gld.
in sicer pod predvezo, da bodera Jerič in Graf-I netter proti Zdešarju slabo pričale.   Zdešar pa o tem ni hotel ničesar vedeti, rekel  Ruprechtu, da mu je Grafnetter ominozna oseba, katere ne trpi. Ruprechtu vsled tega ni bilo mogoče staviti svojih predlogov niti dobiti od Zdešarja denarjev. Priče pri tej obravnavi so bile kaj čudne ; jednomu je predba-cival zatoženec Grafnetter da je ukral v kavarni I petak, in da so se vse priče podkupljene. Nekemu drugemu zakotnemu pisaču, zaslišanemu kot priča, kateri je izpovedal, da mu je rekel Grafnetter: zdaj I bomo šli Zdežarja „cvingati in odreti", da bode dal vsaj .r)0 gld., rekel je Grafnetter, da je sam slepar. Zopet neki drugi zakotni pisač iz kolizeja je pri-povedal, da so  „vVinkelschreiberji" že »v Zvezdi* sklenili, da bodo Grafnetterja ali »Netterja* kakor mu 1 pravijo, pokopali.   Ko se je zakotnim pisarjem I naznanilo, da jih Ljubljanski magistrat popisuje kot
»Bauernfanger" odreže se Grafnetter skozi nos govoreč: »Noth bricht Eisea" j Sodišče, kateremu je predsedoval deželne sodnije nadsvetovaleč g. Levic ni k, obsodilo je po šesturni obravnavi brivca Jerica zaradi hudodelstva goljufije in izsiljevanja na pet mesecev težke ječe, Grafnetterja pa ha tri mesece težke ječe. Ruprecht je bil zatožbe oproščen.
— (Zakotni pisač obsojen.) Včeraj bila je prizivna obravnava znanega zakotnega pisača Marka Lobode zaradi razžaljenja časti. Loboda razžalil je v neki ulogi, odposlani odvetniški komori, odvetnika dr. Štora. Dr. Stor je tožit vsled tega zakotnega pisača Marka Lobodo zaradi razžaljenja časti. Pri okrajnem sodišču bil je Marka Loboda obsojen na deset dni zapora poostrenega s postom, katero razsodbo je deželno sodišče pri včerajšnji prizivni obravnavi potrdilo.
— (Tatovi divjačine na vznožji Triglava.) Pri včerajšnji obravnavi zatožena ata bila Martin Oder, 20 let star posestnik, in Ivan Hodnik, hlapec, oba iz Stare Fužine, hudodelstva poskušene tatvine. Ponoči dne 31. maja t. 1. vabila sta z baklami divje peteline in srne, da bi je postrelili, toda za petami sta jima bila varuha obrtne družbe Luka Slamnik in Tomaž Polak. Ukrasti ali ustreliti nista zatožeoca mogla ničesar, kajti logarja sta jima vedno sledila. Zatoženca skrila sta se vsled tega v neke svisli in se tam zaprla. Lovca čakala ste ja pred avislanci. Odor je udaril s polenom Tomaža Polaka, da se mu je paška izprožila in ga zadel tudi na glavo. Obsojen je bil Oder, posestnik na 4000 gld. cenjenega posestva, zaradi hudodelstva poskušene tatvine in javnega nasilstva na jedno leto težke ječe, Janez Hodnik pa zaradi poskušene tatvine na tri mesece težke ječe.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Liiberce 1. oktobra. Danes zatvorili so nekega1 zelo razupitega anarhističnega agitatorja, rta katerega leti snm, da je položil bombo pod železniški nasip.
Zagreb 2. oktobra. V torek podala se bode deputacija k škofu Strossmaverju, da mu izroči adreso in ga povabi, naj poseti razstavo.
LVOV   2.  oktobra.    »Dzienik Polski" javlja iz Varšave, da je rusko vojno uprav-ništvo dalo zgraditi v mejnem okrožji lesene observacijske stolpe, po šest nadstropij visoke, ki se bodo rabile v vojaške svrhe.
Beligrad 2. oktobra. Kraljica Natalija pride v ponedeljek na Dunaj in gre preko Pariza v Biariz, kjer je najela neko krasno vilo.
Sofija 2.oktobra. Justični minister Toučev je odstopil, ker zarad raznih napadov v zadnjem sobranji neče več stopiti pred zbornico, Minister unanjih zadev Grekov je prevzel začasno njegov posel.
K odan j 2. oktobra. Za nedeljo ali ponedeljek pričakuje se vsa carska obitelj in grška kraljevska obitelj.
Berolln 2. oktobra. Vest o posetu carja zmatra se za kombinacijo.
Kolonija 2. oktobra. »Kolu. Zeitg." poroča iz Pariza, da so tam vznemirjeni zaradi bivanja rumunskega kralja v Monzi. - Sodi se, da je Humunska Se pristopila trojni zvezi.
Tabor, 3. oktobra. Včeranji vspre jem cesarja sijajen, kolodvor in vse hiše krasno na-kičene. Navzoč Budejeviški škof z duhovščino, plemstvo iz okolice, mestni zastop, načelniki i okrajnih oblastev, učiteljstvo, šolska mladež in vsa Taborska društva. Cesar odlikoval škofa z milostnim nagovorom ter odgovoril na pozdrav žnpana Seika, ki mu je predstavil mestni zastop.
Dunaj, 3. oktobra. Cesar došel v Schon-brun ob polunoči. Vse ulice v predkrajih krasno nakičene in razsvetljene. Povsod ljudstvo naudušeno pozdravljalo cesarja, katerega pričakoval upravnik palače. Cesar se takoj podal v svoje sobane.       . u
Dunaj 3. oktobra. Vsi listi pišejo o naudušenem vsprejemu na Duuaji, poudarjajoč, da je ta slavnost izraz Čuta o visokem pomenu cesarjevega potovanja v Prago, iu Li-berce za notranji razvoj Avstrije „Fremden-blatt" pravi: Dunaj Čuti, da hoče zajamčiti narodni mir, da ostane država kot porok miru sposobna  za  veliko svojo nalogo, »Presse*
pravi, da naudušenje Dunaja naj oznanja cesarju, da tudi glavno mesto ceni visok« namene cesarjevega potovanja. Blizu jednako se izražajo oktati M|ti.    J t H*!
Dunaj 3. oktobra.  Cesar obiskal opo-ludne Taaffea.
Budimpešta 3. oktobra Predsednik zbornice poslancev otvoril zasedanje in izrekel, da Rosenthalski železniški napad ni atentat ni v političnem ni v osobnem pomenu. Nikjer v cesarstvu bi se ne našel Človek, ki bi proti dobremu, vsem narodom pravičnemu in postavne pravice vsacega branečemu vladarju izvršiti mogel atentat. Zbornica je živo odobravala in izrekla največji gnev in hvalo previdnosti, ker je odklonila mogočo nevarnost. Predsednik predlagal, da se ta sklep naznani Nj. Vele-čanstvo kar je bilo vsprejeto jednoglasno. Ugron v imenu pristašev svojih izjavil, da radostno pritrdijo.
Razne vesti.
* (Električno razsvetljavo) hote uvesti v Gradiški na Goriškem. Mestni zastop obravnava v tej zadevi s tvrdko Siemens in Halske na Duuaji, katera je oskrbela električno razsvetljavo v Goriški razstavi.
'(Revizija zemljevida vzhodneSibi-rije.) Ruskega generalnega štaba častniki popravljajo zdaj zemljevid vzhodne Sibirije. Pokazalo se je, da so ekoro vsi kraji zaznamovani mnogo bolj severno nego leže, tako n. pr mesto Nižnej-Udinsk za 64 vrst. Ves Moskovski trakt je za 40 do 60 vrst preveč zaznamovan. Zemljevidi teb krajev delali so se dozdaj »amo po hipotezah. Ko jih je bilo praktično porabiti pri zgradbi železnice, pokazalo bo je, da jih je treba pred vsem popraviti.
* (G a r i b a 1 d i j e v spomenik v Nizzi) odkril se bode v nedeljo 4. oktobra. Spomenik je izdelan iz kararskega mramorja in kip sam tehta 7000 kilogramov. Garibaldi Je izdelan v stoječi obliki z odkrito1 glavo v obleki Garibaldinskega generala.
* (Odkritje spomenika.) V Leccu ob jezeru blizu Cooia odkrili bodo 11. t. m. spomenik italijanskemu pesniku Aleksandru Manzoui-ju, čegar slavnega romana „1 promessi sposi* dejanje se vrši v Leccu.
* (Drag konj.) Zoan je izrek angleškega kralja Riharda III.: kraljestvo za konja. Te dni ponudilo se ni sicer kraljestvo, a četrt milijona za konja, namreč 20.000 funtov šterlingov za angleškega žrebea „Commooa". Lastnik ga pa ni hotel prodati, ker je milijonar, ki ima nad tri četrt milijona letnega dohodka. 1
* (Trije tihotapci u tonu 1 i.) Iz Krakova se poroča, da je pet galiških tihotapcev, begočih pred ruskimi žandarmi, skočilo v vislo in da so trije našli smrt.
* (Tunel se je usu 1) v Pijemontu na železniški progi Ovada-Asti vsled silnega deževja ki je spodkopalo zidine in je pokopal 21 delavcev pod razvalinami. Ker je prišla hitra pomoč, rešili so po 13 urnem delu 17 zasutih, štirje pa so bili že mrtvi.
* (Grozovitosti blaznega.)  V Aplevu na Francoskem umoril je neki orožnik Thones svojo ženo in hčer z bodalcem in zadavil svojega sina Potem se je obesil na podstrešji.   Sodi se, da je v napadu blaznosti storil vse te grozovitosti.
^t8V: L jMfHMlJf JLJubljani. Dr, pr. 441
V nedeljo, dne 4. oktobra 1891. "V dvorani   1 Jut>lJniiMl<«« eitiiini<*«>.
liliji Uit«
Veseloigra v 3 dejanjih. Francoski spisal Viktorien Sardou, preložil —.—.  Režiser gosp, Ignacij Borštnik.
O s o To o :
Prosper pl. Block..... gospod Borštnik.
Tit p]. Vanhove...... gospod SrSen.
KlariHti, njepovn soproga    .   . goap» Danilova.
Marta pl. CrusolUs    .... gospica Slavčeva.
Snzana pl. Bric...... gospa Borituik-Zvonarjeva.
Thirion, naravoslovec .... gospod Perdan.
Kolomba, njegova žena   .   .   . gospica NigVinova.
Pavel pl. Temple..... gospod Danilo.
Bussonior, nžitninski ravnatelj gospod Vorovšek.
Gospa Solange, gospodarica] g « gospica Polakova.
Klavdina ( 3. < gospica PavSkova.
Baptist I g. I gospod Bergant.
Henrik iS? gospod Drbancic.
, Prosperjev slnga    .   .   .   .   . gospod SuSterSič.
Igra vrši se na deželi pri Chinloftti.
Pri predstavi svira godba hUv. domačega pespolka baron _ Kuhn štev. 17.
Vstopnina, Sedež I. vrste 70 kr. — U. vrste 80 kr. — III..vrsto 50 kr. — Ustopnina 40 kr. — Garnizonski in dijaški bdjet 30 kr. -— Sedeži se dobivajo pri čitaJn. kustosu (trafika) in na večer predstave pri blagajnici.
Blagajnica se odpre ob polu 7. url. Začetek ob ?. url zvečer.
Prihodnja predstava bode v nedeljo, dne 11. oktobra| t. 1, Pristop k dramatičohu^predstavam JAgviakemu dovoljen.
T raj n t sdraTllnl uspeh. Pri bolestnem protinn revmatičnih bolečinah v hrbtu, udih in členkih se z velikim uspehom rabi Moll-ovo „Francosko žganje s soljo", (jena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poStnem povzetji A. M o 11, lekarnar*.<V-in.kr. dvor. založnik n* Dunaj i, Tuohlanben 9. V lektfnftb po.< fefoli zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo' varstveno znamko in podpisom. 2 (4—13)
C- Anatheriaova astaa mila in zobni prašek 3
obrani usta, krepča čeljustno meso  ter odpravlja slabo sapo ia ust
Jedna steklenica nstne vede velja 40 kr.; jedna škattja zobnega praška '20 kr.; 12' steklenic 4 gld.; V> škatelj samo 2 gld. (81—122)
Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesla.
Naročila se izvršujejo z obratno posto proti povzetju zneska.
• - Listnica- uredništva: .....
G. J. L. v K. Ustregli bodemo, kolikor bode mogočo Vaji želji. Kakor vidite, smo ie pričeli.
Gg. dopisnikoma iz Novega mesta. Blagovolite potrpeti, porabili bodomo, kar bode mogoče. Saj vidite, kako se nam godi.
TuJCl:
2. oktobra.
Pri tlnllei: Ciassny, ReKler, Fischcr, VVarnbacher, Kraus, Andern, dr. Maver, WaU«r z Dunaja. — llainerer, Pasko iz Trsta. — Lebmayer, Urbančić, Mustor iz Gradca. — Gatti, Raab iz Pulja. — Lauber ic Frankobroda. — Theiuer iz Monakova. — (Joldstein iz Velike Kanižo.
Pri Nlsam Baron Lauer, Schulz, baron Francutig, Culot, della Cotta iz Gorice. — Webcr, Turnor, Jeglič, Lowy, Elger, Lubel z Dunaja. — Michaell iz Istro. — Dr. Eder, pt. Morsev, Waganer, Bechl, Webor, Itautnig iz Gradca. — Kert, Girardi, Gresseham iz Trsta.
Pri nvNtrt|Nfcem NMij: Rittre z Dunaja. Pri juaueua kolodvora s Pogačnik z Jesenic. — Pichler iz Maribora. — Piacenthii iz Trsta.
~     Meteorologično poročilo.
Pridnega učenca
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
735-ti mm. 734*3 mu. 734-4 mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mokrimi v uim.
12 2° C 19 0'C 150* C
si. sev. d. jas.
al. jzh. jasno j 0 00 :
si. jzh. obl.
*» 7. zjutraj *o I 2. popol. d   9. zvečer
I      • ■»»
Srednja temperatura 15*4°, za 8*0* nad normalom.
XD"ixaa3jslESL borza
dne- 3. oktobra t. 1.
(Iivirno telegrančno poročilo.)
včeraj — danu*
Papirna renta.....gld.   91 40 — tfld. 9140
Srebrna renta...... 9190 — ,    91 35
Zlata reuta......,    109 25 — ,   109 20
5*/0 marčna renta ....     „   10205 — B   101 95
Akcije narodne banke   .   .     „ 1009 — — , 1009 —
Kreditne akcije.....„   283 25 — ,   283 75
London........11685 — ,   liti 85
Srebro........,     —•— — „    —'—
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
4\ državne srečke il I. 1854 Državne srečke iz I. 1884
Ogorska papirna renta !>•/„ Dunava reg. srečke 5° 0
Kreditne srečke......
Rudolfov i' srečke.....
Akcije anglo-avstr. banke   . . Trauiway-drust. velj. 170 gld. a. v
9 26	— m		»•87 »/■
55			5-56
57 45	■		5745
-'.'>" gld.	134 u-M. 75 kr.		
100 .	182	H	•
	103		65 „
	100	1	65 ,
1O0 gld.	120	■	50 ,
listi . .	115	■	' g
100 gld.	185	■	25 ,
10 „	—		n
120 .	153	•	
	223	B	
<g> GLAVNO SKLADISTF.^
najčistije luine poznate kas najbolje okrepljujuće p'ća,
I kas izkstas Ittk preti trajao* ka«l)u ptsesm1*3 I tsladea bolsatl grkljaaa I proti stihural« katara,
H INKE MATTONIJA
Karlovi vari i VVidn.
m deftele, veščega tudi nemščine, vsprejm« v trgovino m mesaulm blav««ua gospod T. iT. R^^TT v Polnovetn gradel. (7"»—3>
v dobrem stanu je za 45 gld. na prodaj.
Kje V pove upravništvo „Slov. Naroda". (818—3)
Ljubljana, Kongresni trg št. 17
priporoča se slav. p. n. občinstvu v napravo
ortopedičnega obuvala
\Beh vrst po novem tehničnem strokovnem sistemu z ozi-nun na »nit toni1 jo nop;e. (800—2)
Naročila, tudi zunanja, izvršujejo se naj-, v/ hitrejše, solidno in elegantno.
Otvoritev gostilne.
PodpiBanec naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevsel g-osrttlno
„pri št. 12" v Kolodvorskih ulicah št. 12
ter ubečam, da bodem skrbel za dobro in pristno vino, sveie pivo, dobre iu ovne Jedi m pitano postrežbo. Obilnega obiska proseč, priporoiam se
z odličnim spoštovanjem
(802-2) Janez ^Eajeelj.
vsprejinn se takoj za nabiranje naročil na tovarniško izdelke, ki se inogo povsod prodajati. — -J*o-^ nudbe vsprejema F. Hnui&Čeli, 1'riiRiu lo.">o U. V
J5t tiara
■
gosfifeičarska obrt
na jako obljudenem kraji stolnega mesta Kljub-IJnne odda se takoj stalno ali pa po dogovoru v najem. — Natančnuje ho j/.ve pri goBp. Ferdinandu Braunsalsu, na Bregu št. »8. J (823^1)
♦»♦»»»»♦»♦»»♦♦♦♦»♦♦♦a»♦•♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦
;   JOSiP COTMAN
barvar, pleskar in slikar črk
♦        Ljubljana, Sv. Petra cesta čl. 17 u .,;-:<>
t priporoma  se  slav.  občinstvu  za izdelovanje
0 vseh v to stroko »padajočih del, katere izvr-
1 guje točno in po cenah, kolikor mogoče nizkih.
Mtttttttt»tr<
CcNitrja Jožfilh tfjg. Samo nekaj tlnij.
Odprl« vsak dan od 9. ure ttjntriaj
do 9. ure sieeer. |
F. Bayer-ja
/.birkt« utojMtorskllk uuietnlAkln del,  kntere ho anuluilve sn »»«ako|{a. — Vse Je predi»t»vUvuo ▼ uuraial velilcusti.
I'stopuliiu za odrasle ljudi |o kr., za otroke, stare pod 10 let iu vojake brez šarže S kr. Natančneje ua plakatih.
(806—5)
Z veleapofttovanjem IE"1. ZBa.yeX.
Plesavnica.
Podpisanec uaojam se javiti cenjenemu p. n. občinstvu, da sem otvorll dne 1. oktobra t. 1.
n a Bregu ni. 2©, v baron« Cojsa
plesavnico.
Poučevalo se bnde v posamnih oddelkih in po lahki in dobri, najmodernejšim zahtevam ustrezajoči metodi.
Ob nedeljah in praznikih
od «. do 0. ure.
Nadoje »o innogobrojnejra obiska, priporoča se z odličnim gpoStovanjoin
-A.lfoia.so Oilenti
(825—2) nčitelj plosn.
Oglasila se sprejemajo vsak dan od 10.—12. nre dopoludne in od 8.-6, ure popoludne v imenovanem lokalu.
gBsssagja-----^r*-----cžtiga---aajtessaatJBi—
Kvvizdov £§i
korneuburski redilni prašek
za konje, govejo živino, ovce.
Ta pra&ek rabi se v vseh večjih hlevih z najboljšim uspehom že skoraj itlzidsset lat, osobito kadar živina ne žre ali kadar slabo prebava. Prašek zboljfia in množi mleko ter kropi izdatno odporno silo živali proti kužni nam.
Cena ta 1, zavitek 70 kr., 1, zavitka 35 kr.
Pristno blago ima zgorenjo znamko ter se dobi v vseh lekarnah in špecerijskih trgovinah avstrijskih In ogrskih.
Po |»o«.ti razpošilja se vHaki dan z glavne zaloge :
Fran si. Kwlzda
c. in kr avstrij. in kr rnmunski založnik, okrajni (8)        lekar v Komeuhurgu pri Dnnnji. (164)
Pivarna bratov Koslerjev.
Za mnogobrojni obisk mej poletjem na vrtu izrekam stalnim svojim gostom in slav. občinstvu najiskreoejšo zahvalo, ob jednem pa jim naznanim, da z jutrdnjim dnem otvorlasa
zimsko pivarno.
Točilo se bode priznano Izvrstno oartko pivo, dobra dolenjska in štajerska vina, skrbelo pa tudi za zdrava, teina gorka in mrzla Jedila. Zagotavlja se točna in prijazna postrežba ter priporoča za mnogobrojni obisk.
Z velespofttovanjem
(-36) ^težTe*.** Franzot.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Naznanilo.
v Ljubljani, šelenburgove ulice št. 6
javlja slavnemu občinstvu uajudaneje, dajo otvoril svojo (833—1)
trgovino z moškimi oblačili
fer proni, upirajo se na svojo dolgoletno delovanje, obilib naročil.
..The Mutual"
društvo za zgol mejsobno zavarovanje na življenje.
Osnovano leta 1842.
Garancijski zaklad iznaša 762'|3 milijonov frankov.
Dr. M. Chaufton, odvetnik pri državnem sovetu in najvišjem sodišči v Parizu, pravi v svojem, po programu francoske .,.<%.eitdetule «les Ncien<>es snorales et politl4|iiew** sestavljenem in od tega zavoda prenalrnneiu spisu ,,Bsiv8zrovaii|e na SlvIJenJe**:
Pravi napredek v zavarovanji ua življenjo Šteti je. odkar se je ustanovil „Tbe Mutual , dru&tvo za zavarovanje ua življenje.   To  društvo jo mcJMouno in je
dandanes največje društvo as zavarovanje na Slvljen|e nu »vetu. Oh Času ustanovitve hilo je zavarovanje na življenje Se v začetku in zgodovina „Matual-au je zgodovina napredka in končne zmage to institucijo. VI« | me bojno druitVO so je tako razvilo, da presega daleč vse druge, 6e tako napredne nase zavode. Omeniti je tudi se strogo znanstveno metodo, katero ni jo „Mutual" priredil itd. itd"* (884—1)
(■lavno ravnateljstvo za Avstrijo: IJ»uoaJ 1.. Lohkowit»pluis lil.
Zastopnik za Kranjsko:
Alojzij Lenček
St. 5T8.
(807—3)
Županstvo občine Gorenjelogaške naznanja, da bode vsled privolitve visoke deželne vlade za Kranjsko od 30. aprila 1891., št. 4IH.4, v o h rili i Czrorciijl Logatec (Cerkovski vasi) od sedaj na letuem semnju v dan po IMebohodu in v ponedeljek po Roženkranski nedelji tudi semenj za živino. Ob jednem je visoka e. kr. deželna vlada dovolila za im o reil ji I^O-
«alec nov lelni iu živinski semenj na dan
T. feltril* lil* j a, ako je pa ta dan nedelja ali praznik, bode letni in živinski semenj drugi dan. Do sedaj obstoječi letni in živinski semenj na sv. Lucije dan (13. decembra) ostane se nadalje.
Županstvo v Gorenjem Logatcu,
dne 24. septembra 18111.
ANDR. DRUŠKOVIČ
trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10
priporoča svojo "bogretto zalog:©
štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d.,
n|»I«»Ii vuega v to h t roko spadajoregn t»laga.
Pine (4i6-aa)
vodne pile in žage
za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnlce za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatu niče, vlaćllnice, lokomobili, trljeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, rezllolce za
krmo, mlini za phanje, rezllniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje, mečkalnlce za grozdje, vinsko stl-Mkalnlce, oljne stiskalnice, peronu-npornl aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in socivja, vinsko Mesalnlce, kletni predmeti, sesalnlce za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično upli vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo i. t. d. i. t. d.
Vue ixvrH(uo l%dolnno,  i>«» uajulsejlli tovarniških oennh. ! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za po skušnjo '
Tovarna za kmetijske in vinske stroje ll„ Praterstrasse 78. IG. HELLER, Dunaj II., Praterstrasse 78.
Bogato llnstrovani, 144 stranlj hi«»čhI ceniki v nemščini, Italijanščini In
slovanMčini zastonj in franko. (124—ltf)
Solidna zastopstva se povsod osnujsjo.
Največja razpošiljalnica blaga t Bran
Filip Ticho,
(99—30)
Zelny trh 21.
Radnički ulice 17.
C
Ktt/|>ol ilj.i proti iiovzotm ali predplačilu : Kruakoga aukua, metrov h 10, m eoln moiko obleko, dobre ba*o aamo gld. fi-—. Rruakega aukna, metrov 3 10, za culo moiko obleko, boljo baze aarao gld. S"—. Ilm.kHH« Hiikna, metrov 310. t» celo moiko obleko, najtluejio baze na m o gld. in-76. iiruakoga aukna, i-rne barve, metrov .Hio, zadostujoč za lalomko obleko, Jako trajno
samo gld. 9-—.
Metru i, ma i..:it.i. . v uajftnojaib barval, in blaguib. vratah, iamo gld. 0-—. Orebouaato blago za pranju (''a no ime prati, ao jamči), v najnovejših narialb in
barvati, metrov ti • 40, za eolu mo&ko obleko iimo gld. 3-—. Oatanek i i itn.■ blaga, mikančovo blago, ki ae ime prati in v čudovitih u norci h
metrov 8*40, ta colo moiko obleko aamo gld. 4' —. Oicriiijnlo i/, nukanca, 1 utrtink dolgo, gld. 1 2U , čiata volna 10 četrti nk dolgo
gl<l. 4'—    popolnoma črno a avilneniml roaami (kaimlrakl roboc za žalovanje)
K 1.1    i ' -
Blago
za ženske obleke
v vseh načinih tkanja, izvršbah in barvah, n ujno vej At« iu najelep-ant-ntdse za porulndatisko in poletno sezono 1801/92.
Za celo obleko, dvojno širi ko,
v dobri bazi 10 m gld 3..r>0 »r
8-— 9 — 13—
ki se smt' prati, za kar se 1 jamči.
Za celo obleko,
10 metrov: v dobri baAi   . . gld. 2"80 v fini bnži ...   „   3'50 , v i s r i j 11 r 11 ■ j š i ha^.i     „   450 | v atlasasti buži .   ,, 6'
v boljši bazi 10 m v tin('i;.i bazi 10 m „ v najfinoj&i bazi, čista volna 10 m V veleti m liitži, čista volna 10 m „ francosko blago.
rni kašmir,
saksonski izdolek, gladuk, progast ali rožast:
1 obleka 10 »i, gladek gld. 4 50
1 obleka 10 m, progast gld. 5*50 do najlin vrsto.
Angleški sefiri (platno),
najnnejfie in najpraktičneje za domače in cestne obleko. Novo (
1 cela obleka v  Is. bazi
10 m gld. fi-ftO 1 cela obleka v Ha. bazi
10 tu gld. 4 —._
Francosko blago, > Platneno blago
(satlnl), ; kos 30 Dunajskih vatlov.
Cena kosu: 1 Kombur&ko st al vino platno, 5 četrtink Airoko gld. 650. RambnrSki oksford, pristne
barvo, Ia gld. 6*50. ] Rumbnrfiki oksford, pristne ;  barve I In gld. 4'50. i Sifon, dobre  baze, a gld. 4-50, 5-50, 6-50 do gl. 9—. Domače platno, Štiri četr-tinko fiiroko, gld. 4 50, 5 :  čotrtink gld. 5 50. A t ef linijsko platno, pet četrtink Široko, popolno nadomestilo za platnene tkanine gld. 9'—. • Atlasasti gradi za posteljne prevlake Ia gld. 8-50. Ha j  gld. 5 50.
Platnene  rjuho  brez Sivi, ,  komad 2 m dolg gld. 1.10.
Kanofas,  Ia  baze za po-,  steljin- prevlake gld. 6.—.
Jutni zastori,
»ur&ki   OfOrOO kompletne dolgosti prve bafce gld. 3*f)0 dnige bajto gld 2-f)0.
Tuniški zastori,
z zlatom pretkani, z vclo-linimi progami in čopi, kompletna dolgost v vseh barvah gld. 4*50.
Garnitura,
S posteljni pregrinjali in prt iz jnte ... gld. 3 50 iz ripsa   ...     „ 4*50
Manilske posobne preproge
joko trajne, ostanek 10—11 m gld. 3.40.
Ženske srajce iz sifona ali močnega platna, s Čipkami, 6 komadov gld. 3-50. iz naj boljšo Rumbnrftko tkanino s švicarsko ve-zenino 6 komadov gld. 6j—.
llnstrovani modni katalogi zastonj in franko. — Dzorci poBljejo se na zahtevanje od vsega blaga zastonj in franko.
Najlepši
in
najceneji
otročji vozički
pri Antonu Obrezi,
tapccirarji (454-29)
Ljubljani, Šelenburgove ulice. 4.
ATovo, lino In močno blajgo.
Hiša da se v najem
z vsemi pripravami za prodajalnico mešanega blaga in tobaka. — Več o tem poizvedeti je pri lastniku jFV«iiit Kovnv-u na Hriba, Travnik. (827—2)
puškar
v Borovljah (Ferlacli) ua Koroikem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puške in revolverje ter vse lovske priprave« patrone ter drugo
atrel|tvo po nuj nižjih con ali, — Pušku su vso pre« nkušene na ces. kr. izkusavalifloi ter sasnamenovane z znamko toga zavoda. (175—t>0)
Za izbornost blaga jamci izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo so brezplačno.
Za bolne in zdrave 55
na|bol|se hranilno sredstvo* silno potrebno iu x«lrnv|«*, priznano od zdravnikov kot „izvrstno* in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočeno, je (826—1)
rTrizliocsK^-j e v«.
hmeljna sladna kava
z dobrim ukusom in lepo dišavo.
Zavitek a       kg, velja 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg.
Dobiva so po postni ndresi pri Ubaldu pl. Trn-koe*j-|n, lekarin v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo Tekarji: Viktor pl. Trnkocav* V. okraj, llnndsthurmiitrasso 11.'); dr. Oto pl. TrnkAt"*>. III. okraj, It»detzkyplatz 17; Julij pl. Trukoci), VIII. okraj, Josefstadterslrasso 30; v Gradci (Štajersko): Vendellu pl. Trnkoei}, lekar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd. itd.
M'i'fkupt'i im nj 4» attilett t-aha t.
Dr. Rose životni baba
je nad 30 let znano, probavljanje in Blast pospe-fiujoce in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče
domače sredstvo. wj
Velika steklenica 1 gld., mala
50 kr., po pošti 20 kr. v»h\ Na vseh delili zavojnino jo moja tu dodana, zakonito varovana vsrstvena znamka.
Zaloge skoro v vseli lekurnnli Avstro Ogrske.
Tam so tudi dobi
P
raško universalno domače mazilo
To sredstvo pospefiuje prav izborno, kakor svo-dočijo mnoj;e skufinje, čistenje, zrnje nje in lečenjo
ran ter poleg tega tudi blaži bolečino. V skatljirali po 35 kr. in 25 kr. p© pusti C kr. več. Na vseh delih zavoj ni ne -jo moja tu dodana zakonito varstvena znamks.
G-la-vna zaloga
B. PRAGNER, Praga,
it. 203-204, Hala strana, lekarna ,.pri črnem orlu". Poštna razpo&iljatev vsak dan.
Učiteljica
preskušena ali vsaj popolnoma ztnn/.nn, r*prejiiic se v službo iih deželi. Poučevala bi tri deklic« za IV. razred, a zahteva se, da govori pravilno slovenski in Ume igrati na klavirju. Naslov pove iz prijaznosti uredništvo „Slovenskoga Naroda". (Hl<>—3)
V AMERIKO.
VOŽNJI LISTKI
(185—84) pri n f koz cm m ko - ameriški pa-rol»ro«l»i tlnažhl.
• DUNAJ.
I Kolowratring 9 IV Weyringergasae 7'
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Naj kraj i o, najceneje in najhitreje potovanje.
Hiša št. 27
v Stari vasi pri Žireh nad Idrijo
stoječa pri deželni cesti, z vodnjakom, vrtom In 2 orali senožeti in njiv, ki je pripravna za usnjarijo in mesarijo, proda Ne takoj pod prav tiirmlnlml pogoji. Več izve so pri gosp. Janezu I^Ili.a.r-j-a. v <«oren|em I.iikuiH. (82H—H)
IN fl J l> o IJ sA O   h 1* «• «1 M t  V <»
Prebavno vino
(Vinum digestivum BrevmoHser)
iz kne^oškofijsko  dvorne lekarno v Priksenu
Mr. F. C. Breymesserja
jo najboljše in najslgnrnojio sredstvo,
da se hitro lečijo vsakovrstne motltvo proba vijanja ali zapeka.
Cena veliko steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva so v lekarni gotp. J. Svobode v LJubljani. (696,-21)
m a i» «»i it t *. «> i <►«i «< «•".
Čitaj in čudi se!
Ker je velika tovarna za ure ustavila delo, katero jedini zastopnik sem jaz, se mi je naročilo, da naj vso zalogo trnih
žepnih ur
za vsako ceno spečam in prodam in zatoiej dobi VBak naročnik lepo, dobro idočo žepno uro v zlatoimitiranem okrovu za nečuveno ceno
2 gld. 80 kr.
in dobi poleg tega vsak naročnik, ki se sklicuje na ta list, Se prekrasno, fino pozlačeno (832—1)
urno verižico
z zapornico zuiitonj.
Ure pošlje po postnem povzetji
Dunajska komisijska zaloga ur
S. Blodeh
H 3 Schreigasse 9 S.
NH. Neugajajoče se brez ugovarjanja nazaj vzame.
Podplisnes si usojata naznaniti slnvneuiu občinstvu, da sta prevzela od gospoda Hurohi < /.»ni} - Ju tukaj
S ključavničarsko obrt in 1
ter se priporočata za blagovoljna naročila in zugotovljata najholjSo in najcenejšo P izviAitev v to stroko spadaj oči h del.
Z velespoštovanjem
Fran in Melhior Breme.
V Ljubljani, dno 16. septembra 1891.
\
tehtnic t
9
l
Nurooila prosiva pošiljati neposredno os noju: Čevljarske uliee si. B, ) ua dvorlMi* ~W (708—8) ^
2LaLložiail?z tovarne zst pla/tno.
os >
Cd
u cu o
rt C
N
i
fl
ei
S
-fc->
s
oi T3
T O
fl o> fl -u rt
Viljem Sattnei*
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20 (767-7)
priporoča za bodočo sezono po znanih nizkih oenah dobrosortovnno zalogo
prtenega, modnega in manufakturnega blaga
od priproste do najfinejšo vrste. Lepe novosti Jesenskega in zimskega blaga za obleke, črno in v vseh drugih modnih barvah; posebnosti pristno angleškega in brnskega modnega blaga za oblačila za gospode , flanelno odeje, predlagaol, navadni in salonski prostlraoi, preproge, an-gora-koiioo, tkani in natlsneni perllni barhantl 1. t. d. i. t. d.
Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje.
P*   Blago za obleko, dvojnato široko, meter po 50 kr. in več
KAROLTILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10.	
Svinčniki iz tovarnic: L. C. Hardmuth & Comp. v Budejovicah; A. W. Faber v Parizu, za dijake, risarje, arhitekte, stenografe, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice.	Peresa iz tovarnic: Karol Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova. Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija, knjižna, korespond., konkordija, Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla, Dunav in aluminijska peresa.
Vse šolske potrebščine za pisanje,   risanje  in   slikanje, za vse sole, po naročilu gg. profesorjev. % oliki* iVbera risalnih skladnikov, risal itd.	Prirodopis v podoba ti. Živalstvo v 250 podobah v porabo                  ('i")<)—18) j pri nazornem pouku. 23 slik v krasnem bojnem tisku na kartonu. Cena vezanemu izvodu gld. 1 90.
00
Koncipijent
z večletno prnkso, slovenskoga in nemškega uradovanja vofič, lace »Inihc. Naslov povu 11 prijaznosti upravniStvo
rSlovenskega Naroda". (830—1)
Šolske knjige
ii\   ljudMke  Mole   na  deželi,   potem vse
šolske potrebščine
razpošilja ločno in venčno (799—3) trgovec s knjigami in papirjem v Ljubljani.
Star sein 31 let, nameščen v neki trgovini v IloMtti I letno p!a6o 1000 gld. in stanovanjem, prijazno vnanjosti ter zeliiu hitro stopiti v zakon. — Gospodične, ki hi se hotele ouioiiti v te sicer prav prijazne kraje, pošljejo nsj svoje dopise upravništvu „Slovenskoga Naroda".        (819—2)
Dijaški koledar
za leto 1891/92
se dobi
v „Narodni Tiskarni" in pri vseh knjigotržcih.
3*
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
lekarja Piocolija v I^jnb-Ijani, narejena ■ večine iz samega pristnega kineSkcg* ivvnja, je ukusno in ii-datno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zabojčkih po 12 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
__(TVi—ril)
gld. 1.801,656.182
„ 509,565.267 87,591.708
■ 298,109.361 59,351.118
EQUITABLE
zveznih držav zavarovalno društvo ia življenje
V .% o ve m 1 orK n.
Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
„Equitable" je prvi in največji zavod za zavarovanja na življenje na svetu,
zakaj to društvo
ima največ zavarovanj, I. 1890 sklepa znova največ zavarovanj,
1.1890..........
dobiva največ premij, I. 1890 .
Vsi zakladi iznašali so 31. decembra 1890 ......
Dobitka je bilo koncem I. 1890
Avstrijskim sa varovancem posebna garancija je ve* lika društvena palaca ,.fttock-ltn-EI*ea" na Do*
naj i, katera je vredna dva milijona goldinarjev.
dvajsetletnih  tontin društva ,,Equitable".
Podloga izplačevanja 1691. 1.
A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela Z.
Starost      Vkiipna premiji        Vrrdnoit t eotouni Polira oproMna premij
30        gld.  454 —          gld. 573 — gld. 1230 —
35          „    527.60           ;    «93.— „ 1310.—
„    626.—           ,    850.— - 1310.—
45          „    759.40           „   1065.— B 1620.—
^0          „    913.60           „   1387.— „ 1930.—
B. Zavarovanja sa slučaj smrti % 201etnlmt pre-
mijami. Tabela II.
30          „    607.20           „    909.— , 1940.—
35          ,    681.60            B   1039.— „ 1970.—
40          „    776.60           „   1204.— „ 2030.—
4S          „    900.60            ,   1424 — , 2170.—
50          „   1087.60            ,   1746.— „ 2430,—
O. Zloteno dvajsetletno zavarovanje sa slaoaj smrti ln sa uoakanje. Tabela X.
30 „ 970.60 „ 1706.— „ 3650.— 35 „ 995.80 j, 1746 — „ 3310.— 40 „ 1O8V60 , 1M3 — „ 3070.— 45 „ 1 100 80 „ 1932.— , 2950.— 50 „   1209.— „  2156— „ 3000__
Kakor avedočijo zgoraj navedene Številke, osigurava tontina razven brezplačnega zavarovanju sa nIii^kJ Hinrti  tekom 2U  let po tabeli I. povrnitev vseh
prenil) z 8>/< d« 47«°/u; P° tabeli II. z 4s/g do 5Vs^/ei po tabeli X. z 6»/4 do 7U;„ obrestij.
Police oproščeno premij osiguravaju dvakrat to« liko a le do četrtega dela uplacaiilh premij.
1'rosta tontiua, nekaka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dajo zavarovancu po preteku jednega leta popoluo svobodo glede na potovanja, prebivanje in na poklic, izvzeuiAi vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči ispodbljatl, po preteku treh let ne more več županu in je je z ozirom ua tontino pri regulovanji moči urediti na šest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v 4iira<l«*l
in (567—7)
Klavni zastopnik za Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
I-iJiaToljSLiii, ^Costrii trgr &t. 25.
' TNpreJmeta se takoj
Dobra sluiba, mnogo napi v ni ne. — Nadalje
za dobro biSo. Plača 8 do 10 gld. — Več je izvedeti v pUitrnlcI Fluv (v trafiki) na Brega it. 6. (829)
URAN <£ VEČAJ
izđ-elo-vELtelja. pedlj lss g-lliiastili. aza-ovij
Ljubljana
Gradišče, Igriške ulice št. 8
priporočata slavnemu  občinstvu   svojo  veliko zalogo
pečij iz glinastih snovij.^55
Izdelujeva vsakovrstne peci v raznih oblikah po najnovejših modelih, iato tako v naJprlprostejMf obliki, z zagotovilom na|nlšje cene in trpežne ■novi* lične izvršitve in poštenu .postrežbe. (815—2)
Tricot-jopice
po 2 !tl<I. in več.   (727—a)
IVI. FODKRAJŠEK
Ljubljana, Špitalske ulice.
3:
Od pluga do krone.
Obširen zgodovinski roman,
zajet iz kranjske povestnice.
(745—18)
Pri
v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10.
1 i
(456—14)
šolske potrebščine
za pisanje, risanje in slikanje, za vse šole po naroČilu gg. profesorjev.
Velika izbera
risalnih skladnikov, risal itd.
aH
Kravate sa gospode
z najnovejšimi narisi in zelo obljubljene samovezne kravate fasone „Skarfs" ima v bogati izberi
J. S« BEHEBIKT v Ljubljani.
Prevzetje obrti.
ČH8I. mi ie naznaniti, da prevzamem dne I. oktobra 1891. I. prej Mehulz-ov« vilovc obrt in priporočam svoje
sveže in pristno prevojeno meso in klobase.
Z odličnim spoštovanjem
(S20~8)        FRAN PREBIL
prevojar in izdelovatelj klobas, Sv. IN-liu «»esta nI. D.
!BXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXnll
DoluiiiarjBY
(707—18)
LOZI po 1 gld,
V Ljubljani se dobivajo lozi pri
«T. G. MAYER-ju.
LOZI po 1 gld,
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina iu tisa „Narodne Tiskarne
Z8A