161. številka.
Trst, v sredo 17. julija 1901
Tečaj XXVI
i	.„Edinost
z i« k enkrat ■> <*>, run nt^ftli te
p t *nifcr>» oti 4. uri
N arofnltiH z ima a ■
za celo ietn........34 kron
th pol leta.........12 .
za <*etrt let*........ S _
za en	........ 3 kroni
>«riĆ3iirio i« pLa£«vati naprej. Jia n»-"irM ooravu •« csira.	_
r*o tobakarnali t Trutu m prodajajo po-MiEPtiif itevilke po 6 stotine (3 n*č.); Truta r>m po 8 atotinr f4 •
Telefon it t.
• Offlaat
s® računajo po vrmah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuntom Poslana, oumrtnire in javne zahvale domači oglani itd. ne računajo po pogodb«
(jI lasilo političnega društva „.Edinost" za Primorsko
1
Vsi dnpini naj se pošiljajo nredulfttvn Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ue vračajo.
. 'i Naročnino, reklamacije in oglaae apre-j^nia apravniStvo. Naročnino in oglas« .^feplačeviui lono Trst.
/ 11?
' ^ Uredništvo In tlakama se uahajaia v - -	d tiči Garintia Siv. 12. l'praTiiifitvo. In
^'■prejemanje liiserator v ulici Molim V edinosti je moč!	, iceoio Siv. 3, II. na>i«tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konaorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Naša veletrgovina. Organizacija naše produkcije. Mizarska zadruga v Solkani
VI.
Povdarjali ?mo, da je za razvoj naše veletrgovine mnogu ugodnejše !u boljše, Ha Slovenci nimamo lastne države: jiovdarjali smo tudi, da smo mi radi svoje nedoletnosti zgubili vse svoje imetje -- v tem slučaju veletrgovine iu veleobrtnije — katere so si po p>lei»ar'ii pridobili naši brezvestni varuhi. Ali Slovenci smo še mlad narod in drugi starejši sosedje so si jnilastili vse one trgovine, katere bi imele že |h> naravi pripadati nam. Tek narave pa je ta, da se starejši morajo umikati mlajšim ; to je tako v l»orl»i |>osaraičnika proti posamični ku, kakor tu<li v borbi naroda proti narodu. Motreči m torej našo lx>rl>o s tega stališča, nam je jasno, da moramo rlednjiČ zmagati mi na vsej črti. L'meje se, da to ne gre tako hitro, ker tudi nara^ ni tek stvari se da umetno zaustavljati, ali zaustaviti s« ne da ! Le poglejmo n. pr. Ljubljano! Se [»red par desetletji ni bilo v Ljubljani ne duha ne sluha o kaki narodni trgovini, dočim je danes veliki del male in veče trgovine skoro izključno v narodnih rokah. Seveda so v Ljubljani druge razmere nego v Trstu ; a zato imamo v Trstu opraviti s sovražnikom, kateri nima v sebi toliko življenske sile in ekonomske agilnosti, kakor nemški element in je torej borba proti njemu laglja. Bogate italijanske rodbine izumirajo in stare propadajo. Mnogo denarja l»ogatih izumrlih italijanskih rodbin pride ]>o raznih ovinkih v naše roke. Mesto propadlih italijanskih trgovskih h š pa l>odejo mogle nastopati nove slovanske. To lw» naraven in logičen razvoj stvari. Z vsako propadlo italijansko firmo pade močen stel»er italijanstva, z vsako novo slovansko firmo vzraste močen stel>er slova n-stva. In tako bodo rastli ti stebri tako dolgo, da IkmIo nekega dne odločali o usodi Trsta. To se sicer ne zgodi še v enem, v dveh in tudi ne v desetih letih, a mi zamoremo čakati v svesti si svoje konečne zmage. Cim pa se to zgodi, pokažemo lahko Slovani, tla umejemo eeniti pravo kulturo, pokažemo, da naš boj ni naperjen ni najmanje proti italijanskemu narodu in italijanskemu jeziku, ain-f»ak da v<a ta naša l»orba — kakor smo že tolikokrat povdarjali v »Edinosti« — velja samo oni kliki, katera sveto ime kulture izrablja v svoje kaste, kateri kliki pa je blagor italijanskega naroda istotako malo mari. kakor blagor slovenskega naroda.
p o d l r s t h: k ,3
V sosedstvu.
H rvat-ki spisal Sandor 6ja!ski. — Prevel M. C—t—č.
No, vendar me je grizlo to, da oua nič ne ve in nič ne sluti, da jaz vem za njeno tajnost. Kil sem preiskrene in preodkrite nravi, da bi bil mogel dalje čuvati to tajnost. Slednjič sem izpovedal vse. Nisem pri-povedoval |>o ovinkih, niti ne skrival v po-lutemne besede, ampak povedal sem jej naravnost, zakaj sem bil s početka tako čuden in da sem jo minoli večer videl v šumici nad I)rag<»slavcem.
Deniza se je prestrašila; v prvi hip je prebledela in storila korak bližje k meni, ne rekši ničesar. Potem mi je ponudila roko in me, I »olj instinktivno nego pa v zavesti, naprosila, naj nikomur ne pravim o tem.
— Ah. jaz ga tako ljubim — je začela potem govoriti žarko, hodeča v tem pred menoj gori iu doli — pa verujte mi : ničesar ni med nama, česar ne bi smel vedeti ves svet. Ali — kakšen je svet! Treba, da se varujeva tajno najine ljubavi; razmere nje-
Trst pa se povspne do one višine, na kateri bi imel biti kakor prvi trgovski era-porij Avstrije še le takrat, ko bo njegu.-a usoda položena v roke mladega naroda, ume-vajočega duh časa, ki neizprosno in trdo zahteva svoje pravice, ki pa zna ceniti tudi pravice drugih. Da je v Trstu in v vsem Primorju vladajoča klika nesposobna za vladanje takega mesta kakor je Trst, je pokazala že neštevilnokrat. Stranka, ki povsodi in o vsaki priliki kaže le najstrupeneje sovražtvo proti drugi narodnosti ; stranka, ki o vsaki priliki kaže najbesneji narodni fanatizem : taka stranka gotovo ni sposobna za vodstvo usode velikega trgovskega in jezikovno mešanega mesta. Zato pa se Trst povzdigne še le takrat, ko bo njega usoda poverjena ljudem, ki bodo v resnici imeli voljo skrbeti za pravi blagor Trsta. Potem še le se bo Trst zamogel postaviti na stran največjim pristaniščem Evrope. Trst, v katerem bo odločeval slovanski element, pa bo velikega nedoglednega pomena za naš narod. V njem se bodo združevale vse niti naše trgovine in s pomočjo Trsta si naša trgovina prisvoji vso Avstrijo kakor svoj teritorij. Ako bi pa mi Slovenci imeli — kakor omenjeno začetkom tega članka — svojo državo, ne bi imeli nikdar tako ugodnega položaja, ker bi se naši trgovini lahko stavile razne ovire od kake tuje države. Mi ne bi mogli lahko spečavati proizvodov zemljedel-stva in še težje obrtne proizvode. Zahvaliti moramo torej previdnost, tla smo del mogočne države, kjer so nam po naši ugodni legi dani vsi pogoji, da se pospnemo do blagostanja, in do relativnega bogatstva, ako le hočemo, ako bomo le znali. Ali jedno moramo imeti pred očmi : Do tega dospemo le preko Trsta. Usoda naroda našega je tesno spojena z usodo Trsta. Bodočnost Trsta bo t u ti i bodočnost naša! Zato pa mora biti naše geslo: v Trst! Kar smo zgubili kakor narod-otrok. glejmo, da si pridobimo nazaj kakor narod — mož !
Politični pregled.
V TRSTU, dne 17. julija 1901.
Deželni zbori. Kranjski imel je včeraj svojo XIII. sejo. Poslanee baron Sch\vegel je nujno predlagal, naj deželni zbor sklene: 1. da ostane pri vseh sklepih, kar jih je storil deželni zbor glede železnice Tržič-Kranj, iu tla naroča dež. odl>oru, tla se
ta proga s podporo države financijelno in zakonito zagotovi in izvrši; 2. da je zgradba proge od dolenjske Jželeznice čez Mokronog in Tržišče v Sent Janž nujno potrebna; da je sestaviti natančen program glede popolnitve železniškega omrežja, in to z ozirom na vse že obstoječe projekte, v kateri namen se dež. odbor pooblašča najeti strokovnjaka in se dovoli kredita 10.000 kron ; 4. deželni zbor izjavlja, da je konsorcijem, ki delajo za izvršitev v program sprejetih projektov, pripravljen dovoljevati predujme.
Poslanec dr. Maj ar on je soglašal s predlogom poel. Sch\vegla in je priporočal, naj dež. odbor in dež. železniški svet uvažu-jeta, kako se čim prej zgradi železniška zveza z Idrijo.
Posl. S u b i e je priporočal železniško progo iz Kranja čez Skofjjo Loko in skozi Poljansko dolino, katera proga bi se izvela ali na Idrijo ali na Cerkno. Po še nekaterih nasvetih posl. Božiča in Pakiža so sprejeli predlog posl. bar. Sch\vegla. V razpravi o predlogu posl. Schwegla, naj se dež. uradnikom odvzame pasivna volilna pravica, se je oglasil proti predlogu posl. dr. M a-j a r o n, izjavivši, da bi utesnitev volilne pravice pomenila nazadovanje. Zbornica je na to prešla v Bpecijalno razpravo in odobrila zakon, ki določa: Od dežele nastavljeni in samo iz njenih sredstev plačani deželni uslužbenci v dobi svojega službinskega razmerja ne smejo biti izvoljeni za deželne poslance. (O zaključku seje sporočim® jutri.)
Nemški načrti in laška kratkovidnost. Berolinsk: »Lokal Anzeiger« stavlja velike nade v bodočo železnico preko Tur in Karavank, katera da bo velikanske važnosti z. a Nemčijo. Nemški parniki, ki plovejo v Malo Azijo in skozi Sueški prekop, pristajali bodo v Trstu in nova železniška proga tvorila bo v zvezi z nemškimi železnicami direktno zvezo med Hamburgom, Berolinom in Trstom. Trst postane tako naravna luka za izvažanje n e m-š k i h industrijskih izdelkov na V s t o k. A ne samo materijalnih, temveč tudi velikih političnih in narodnih koristi pričakuje »Lokal Anzei-gerc za nemški narod od te železniške proge. Nemci vidijo s tem dovršen svoj most do Adrije in v duhu se jim prikazuje na obzorju že nemški Trst-
M i si
ite-li, da ti nemški glasovi vzdra-mijo našo laško gospodo, da se zavč svojega položaja ? Ne, Italijani ne morejo videti ne-
varnosti, ki jim preti od par?germanizma, ker so preveč zaslepljeni po strastnem sovraštvu do nas Slovanov. Vse njih delovanje je naperjeno v to, da bi ob Adriji zatrli zadnjega Slovana in ne morejo radi tega opaziti, kako odpira objestni pangermanizem svoje žrelo, da požre njih same. Slovanov, ki streme le po jednakopravnosti, ne morejo zaslepljeni Italijani trpeti poleg sebe, medtem ko puščajo popolnoma sloboden uhod usiljajočemu se nemškemu požrešnežu. Nemci ne bi nikoli prišli do take moči in veljave ob Adriji, ako bi se Italijani in Slovani skupno postavili v bran skupnemu nemškemu sovražniku. Kdor hoče imeti vse, nima nič. Tako se utegne dogoditi tudi Italijanom, ako se pravočasno ne spametujejo. Oni nočejo trpeti poleg sebe Slovauov in podpirajo tako neposredno nemška stremljenja, a Nemec poreče nekega lepega dne: »Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehenc.
Slavnosti v Solnogradn. Včerajšnje slavnosti v Solnogradu so pričele z ogledovanjem vojaštva. Cesar je prišel ob 8. uri zjutraj na vežbališče, kjer so stale vojaške čete. Ko so čete oddefilirale pred cesarjem, se je isti povrnil na svoj stan. Medpoloma si je ogledal cesar kraj Mazlau, kjer se je ravnokar vnel požar. Ob 10. uri zjutraj je cesar sprejel dež. zbor, katerega je vodil deželni glavar. Deželni glavar je pozdravil cesarja z govorom, v katerem se je spominjal med drugim tudi sankcijoniranja zakona za gradnjo železnice čez Ture in se je zahvalil za isto. Cesar se je zahvalil na zatrdilu zvestobe in patrijotizma ter je priporočal, naj dežela izkoristi novo železnico v svoj materijalni provspeh. Cesar je vsprejei potem deputacijo dunajskih izletnikov in je obiskal deželnega predsednika. Popoludne si je cesar ogledal razne dobrotvorne zavode, zvečer je bil gala-diner, katerega so se udeležili nadvojvode in drugi dostojanstveniki. Cesar je podaril pogo-relcem v Mazlau 8000 kron, revežem mesta Solnograda 5000 kron. Ra^un tega je podaril različna svote raznim solnograjskim društvom v skupnem znesku 14.200 kron.
Novo ibosensko- dalmatinsko železnico so otvorili 15. t. m. V Gružu je škof dubrovniški dr. Marcelić blagoslovil prvi vlak. Navzoč je bil tudi škof kotorski Uce-lini. Slovesnemu činu je prisostvoval naš minister za železnice, vitez pl. AVittek, nadalje je bilo navzočih druzih dostojanstvenikov in deželnih poslancev. Mej Činom slovesnega bla-goslovljenja je stal vlak pred postajo z za-
gove so take. Teta moja, to je res, ni zadovoljna s tem. Ona mi pravi, tla se mečem v propad ; ne veruje mu, ker je ugleden, bogat gospod, a jaz sem sirota brez očeta in matere — pa pravi, tla me ne vzame, ali jaz ga poznam : on je tako plemenit, tako dober, ah, on — ni tak, kakor misli gospa Kartinoticka.
Ni»em vedel, kaj bi jej odgovoril. Saj sem bil še tako mlad, ali vendar že dobro nabit z romantiko raznovrstnih čitanih novel in romanov. Jaz sem seveda takoj nastopil proti stališču gospe Barbare in branil Deni-zino ljubezen. Za njega se nisem mogel ogreti. Ni omenjal ga nisem — ter sem po-vzdigaval le ljubezen.
Deniza mi je hvaležno ponudila obe roki in j»otem mi je zaupala vso zgodovino svoje ljubezni.
Ker ni nikamor zahajala, ter ni obiskovala nikakih družb, ni hiš, spoznala se je bila žnjim slučajno, takorekoč na cesti. A spoznala se je žnjim že pred dvemi leti. Imetje njegovih roditeljev je bilo dve uri oddaljeno; no, njegovi sorodniki so imeli tudi posestvo, ki je bilo istotako kaki tlve uri oddaljeno od Dragoslavca, ali pot je vodila tu
mimo. On se je pogosto vozil poleg Dragoslavca in sta se po takem videla večkrat. Iz početka ni bilo nič. No, za tem je na nesel slučaj, da sta se srečala, in kakor je to v samoti na deželi povsem naravno, ni moglo biti, tla bi se ne pogledala. A poslej — je on vsaki drugi ali tretji dan prihajal tu mimo v obiske k svojim sorodnikom, ona pa je že od daleč spoznavala drdranje elegantne Četve-rouprege in vsakokrat je šla pogledat lepo uprego. Tako se je zgodilo, da so jima srca pripadala mejsebojno poprej, nego sta menjala le eno samo besedo. No, tudi do tega je prišlo. Nekega jutra je morala k delavcem, a pot jo je vodila po cesti. Slučaj ali usoda, ali kar je bilo, je hotela, da je on ravno prihajal na svoji ekipaži. Cim j > je opazil in dospel, je ustavil voz in jej ponudil prostor, predstavivši se jej kakor rit nojster Feri Ma-leševič, sin generala in veleposestnika Male-ševiča iz Lipovčaka. Ona je vsprejela ponudbo in od tega časa sta bila poznana in — zaljubljena. Maleševič je bil došel tudi v Dragoslavec. Zaupal se je gospe Barbari in jej povedal svoje resne namere, da vzame Denizo, čim dopuste razmere. Treba, da čaka še dva tri leta. Gospa Barbara ga je vspre-
jela dosti prijazno in iz početka ni bila nasprotna, ali vendar ni mogla prav verovati. Vedno je prihajala s tem, da je tleklica brez imetja, brez starišev, da že dve leti ne dobiva več pomoči, ki jo je dobivala poprej in v katero so se bili obvezali oni, od katerih je prevzela deklico. Slednjič je letos jasno rekla Maleševiču, naj ne prihaja več v Dragoslavec, ne k deklici. Zato se morata shajati skrivaj, kajti ona ljubi njega in on ljubi njo tako, da ju ne loči nikdo.
— On nastopi setlaj še službo, a potem se vrne domov, odloži oficirsko čast in — vzameva se. Oh, on je plemenit in pošten človek; ne bi bila vredna, da solnce sije name, ako bi le za hip sumila — je sklenila deklica.
Jaz sera se jej takoj ponudil za prijatelja, na katerega naj računa v vsakem slučaju. Ona se mi je nasmehnila ljubko, pa mi je rekla s solznimi očmi, da sta se za letos zadnjikrat videla, ker že jutri odide na Dunaj k regimentu.
(Pride še.)
kurjenim strojem. Po blagoslov ljenju je škof zapel zahvalno pesem. C'im je bila ceremonija dovršena, je minister \V*ittek brzojavno naznani i to cesarju in ol»ema min is t. predsedni-koma. Ob 3. uri popoludne se je vlak odpe ljal s jMistaje v Gružu v Uskoplje. Tu sem so prišli skupni minister Kallav, odrski minister za trgovino Hegediis. minister za Hrvatsko (in avstrijski minister za trgovino Cail. Pot iz Dubrovnika do Trebinja je bila kakor triumf. V Trebinju je bil banket, na katerem je minister Kallav v hrvatskem jeziku napil cesarju. Povrnitev iz Uskuplja v Gruž seje vršila v treh posebnih vlakih. (Jim se je vlak jMu rnil v (iruž. je minister \\ it-tek najprej v nemškem, jw>tem v hrvatskem jeziku proglasil progo otvorjeno. Mej tem so
delek c. kr. pustnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu.
Imenovanje. Poštnim vežbenikom v Trstu je imenovan carinarski vežbenik Marij C r i v e 11 a r i.
I)a ne bo razočaranja ! V nedeljo bomo imeli v Trstu pomembno slavje: naše pevsko društvo »Kolo« — ki ima svoje temelje v naših širokih plasteh in slojih —razvije svojo društveno zastavo. Na to slavje pride veliko gostov iz bližnjih krajev : iz okolice, bližnje Istre in Krasa. Pride pa jih tudi od bolj oddaljenih krajev.
Do teh milih gostov nam je spregovoriti danes odkrito, iskreno besedo.
Ce bo vreme ugodno, doseže naše slavje gotovo velike dimenzije. A baš tu treba po-
na vujnih ladijah hromeli topovi. Zvečer sta	jasnila, da ne bo krivega umevania in pobila <iruž in Dubrovnik rasvitljena. Zvečer je	tem razočaranja. Ko govorimo o velikih di-bil v hotelu »lmj»erial« v Dubrovniku ban-	menzijah te slav ti osti, kakoršnjih se nadejamo, ket, na katerem je minister \Vittek govoril o	bi prosili mile pričakovane goste, naj nikar gosjx <larski važnosti nove železnice.	ne mislijo na šumne in sijajne vsprejerae, slav-Demonstracije — lačnih V Lvovu	"ostne sprevode, impozantne in elegantne pro-Predvčerajšnjim so se v Lvovu pom vile de-	»tx»re, blesteče in omamljajoče prireditve, ka-monstracije on h, ki so brez dela in jela. Oi-	koršnil. bi mili gostje mogli pričakovati in tatelji se morda še spominjajo, da so ti siro-	a kakoršnje bi mi gotovo tudi poskrbeli, ako maki dernonstrovali že pred [.ar meseci in da	'>» živeli — kje drugje in ako bi tu ne vla-je bilo takrat precej hudih pouličnih izgre- razmere, povsem ekscepcijonelne. dov. Mirusterstvo je bilo tedaj odposlalo na Ne, rni ne mislimo, ne smemo misliti, lice mesta |»osebnega zastopnika in je ob- sanjati ne smem«: o sijajnih vsprejemih, ljubil.., da od pomore s tem, da zaprične z	impozantnih sprevodih in šumnih prire-deli za razširjenje centralnega kolodvora. Xo,	ditvan.
delavci so bili dobili delo tudi na cestnih Tudi da imamo milijone na razpolago za zgradbah <h! strani deželnega od bora. Ker pa	to slavnost, ne bi mogli tega, ker ne bi niso ta dela nenadno ustavili, je prišlo kakih	kdar dovolili oni, ki so — nad nami ! Tož-400 delavcev ob zaslužek. Le-ti so prišli	nost, poniževalnost našega položenja, naše na-preti včerajšnji m v mesto Ivovsko in njihov	rodno mučeništvo bo na to stran izraženo prihod je bil v znamenje za nove demonstracije,	tudi na slavnosti prihodnje nedelje. Najprej so se zbrali pred centralnim kolo- Xa to stran bo slavje prihodnje nedelje dvorom, kjer se zahtevali dela. Ker pa jim	skromno, primerno razmeram. — Slavnost bo niso mogli takoj ugoditi, se je množica raz-	omejena na vrt družbinih zavodov pri sv. delila v več gruč in se razšla po mestu.	Jakobu. To ni ni kak imeniten park. Tu ne Ravnatelj urada za j»osredovanje dela je mi-	rastejo ciprese, tu ne vidiš raznih eksotičnih ril razjarjene delavce in jih zagotovljal, da	rastlin, tu ne bodo postavljeni elegantni pa-jim priskrbi dela. Na njegovo posredovanje	viljoni in čudežni vodometi, tu ne smeš prije |>oštuo in brzojavno ravnateljstvo obljubilo,	čakovati vsega možnega koraforta in udob-da vsprejme 100 delavcev, ravnateljstvo dr-	»osti. Nikdo naj ne misli, da hočemo za pri-žavnih železnic pa 200 delavcev. Drugim de-	hodnjo nedeljo pričarati kakov »raj«. Tacega lavcem so obljubili dela na drugih gradujah	vrta mi tržaški Slovenci nimamo. In ne treba in izlasti še na gradnji železnice Lvov-Vini k.	nam, da bi ne sramovali tega! Saj sploh Ali delavci se niso hoteli zadovoljiti z oblju-	ves bogati Trst nima sličnega banji, marveč so kričali : »M i s in o lačni,	prostora za take s 1 a v n o s 1 i ! In ga M i h o č e m o d a n e s k r u h a in n e	ne bo nikoli imel. V' tem pogledu ne bo jutri!« Na to je množica sklenila iti	mogel Trst nikdar tekmovati z Ljubljano, pred namestili sivo. Ker pa je redarstvo ho- \e skromen je prostor, namenjen za telo preprečiti to nakano in je aretiralo ueko	slavnost »Kolac prihodnje nedelje. Ali mi osels«, je to delavce še I »olj razburilo, da so	ra0ramo hvaliti Boga, da imamo prostor, ki začeli kamenjati redarje. Le-ti pa so po-	odgovarja glavni zahtevi naši: da daje nam-tegnili sablje. Delavce so najbolj vspodbujale	reg prostora za več tisoč ljudij. Da, to nam ženske, ki so glasno tožile, da se jih pušča gladu	je glavno. Ne le politiko, ampak tudi vse umirati. Množica je naraščala bolj in bolj in	socijalno življenje, vse prireditve, vse pojave panika je bila čim dalje veča, tako, da so	[)rjrejajo tržaški Slovenci s posebnim ozirom začeli prodajalniče zapirati. Ko so redarji	_ na maso \ y batalijonih naših nižih slojev, aretirali nekega delavca imenom Kokota, se	Mgih delavcev, naših kmetov, v ljudeh z zuje množica vrgla nanje in je oslobodila are-	ljavimi rokami je naša moč. Za te moramo ti ran ca. Proti večeru se je povrnil relativen	gfcrbeti, te moramo vzgojevati, te moramo mir in se je rekvirirano vojaštvo vrnilo v	navduševati. Tem v prvi vrstije na-vojašn ce. \se še pred policijskim ravnateljstvom	m e n j e h a t u d i slavnost p r i II o d-«o se zbirali ljudje.	nje nedelje!! Teh pričakujemo prihod-Francozki zakon O kongregacij&h	njo nedeljo. In ti pridejo tudi. Tako nas je menda ne doseže namena, ki ga imajo tisti	umeti, ako govorimo o velikih dimenzijah. \ krogi, ki sedaj na vladi. Večina kongre-	številu udeležnikov se bo izražala impozant-gacj je namreč pripravljena zaprositi za	nost tega slavja!
državno avtorizacijo. Mnogo njih je že pred-	In ker naša tržaška inteligenca ve ce-
ložilo prošnje. Edino jezuiti so sklenili, da	niti to, ker nas umeje, ker ve, koliko hvale
ne l»odo prosili za avtorizacijo. To pa menda	in zahvale je dolžna tem nižim slojem — in
v glavnem zato, ker {k> izjavah ininisterskega	ne v zadnji vrsti ravno tudi »Kolu«, ki naj-
predsednika v komori dobro vedo, da ne bi	izdatneje vpliva na vzbujanje narodne zavesti
dobili avtorizacije. Ali šolski zavodi jezu v i to v	v teh slojih — prepričani smo, da tudi ona
vendar ostanejo, ker bodo nosili imena pri-	stori svojo dolžnost, da pride in da tako kakor
vatnih društev, proti čemer ne more država	jedna družina ljubečih se bratov in sester
nič storiti. Dva najpoznaneja zavoda njihova	proslavimo ta naš narodni praznik ! — pripravna šola v Saint-Cvru in politeh- Mile goste iz oddaljenejših krajev pa
nika v Parizu ter College Tivoli v Bour-	pro8irao, naj blagoizvole vpoštevati že rečeno
deauxu — sta že razposlala okrožnice na	in nastopno. Ako jih je »Kolo« povabilo na
rodbine dijikov, v katerih javljajo istim, da	^ rfavnost, ni storilo tega, ker jim more nu-
ostane vse pri starem. Patri, ki so poučevali	lliti posebnega užitka in ker more nad nje si-
dt »sedaj, zginejo sicer, ali se pojavijo skoro	pati iz bitega vira gostoljubnosti, ampak
zopet in se dado titulirati, ne kakor do »e-	naprosilo jih je, da doprinesejo Žrtev svojim
daj: »iH.n- Peres«, ampak: »Abbč^, v kar	bratom, trpečim in boreeim se na nerarni
imajo pravico kakor redovniki - duhovniki,	postajanki, in živečim pod težo skrajne
Nikdo ne \h> mogel nič proti temu, tudi	neuffodnosti razmer. In tržaško Slovenstvo
jim 1k> hvaležno iz srca, ako pridejo, da se svojim prihodom moralno povzdignejo naše "ljudstvo, ki bo v njih navzočnosti videlo blažilen dokaz, da nima le ljutih sovražnikov okolo sebe, ampak da je daleč na okolo tudi
Imenovanja. Računski preglednik Dra-	blagih src, ki soeutstvujejo ž njim, src, ki
gotin H o g e r plem. Hogersthal je imenovan	bijejo v bratskih prsih, src, ki pripadajo isti
računskim svetnikom, dalje Bta imenovana	j skupnosti, istemu slovenskemu narodu. To bo
računska vežl>edika Maks Svoboda v	povzdigalo našega trpina, ko nas bo videl
Trstu in Dragorin P i r c h e r v Inomostu	zbrane iz vseh slojev in od raznih krajev :
računskima asistentoma, vsi za računski od-	vse jedne misli, vse z istimi čuti, vse z isto
vlada ne.
Tržaške vesti.
ljubeznijo v prsih in isto skrbjo za srečno bodočnost istega naroda slovenskega !
Tržaškim Slovencem ostane nepozaben in neizbrisen v zgodovini naših trdih bojev ta dan, ko so bratje od drugod prihiteli k nam in doprinesli to — žrtev!
Žrtev na oltar narodne stvari na ozemlji tržaškem bo torej za one, ki iz bolj oddaljenih krajev pridejo k nam prihodnjo nedeljo. To je naša odkrita in iskrena beseda, izlasti gostom iz Ljubljane in Gorice, ki morejo v je kaj druzega nuditi svojim gostom ob sličnih prilikah. Prosimo jih torej, naj uvažujejo to našo iskreno besedo, ker nas bi bolelo, ako bi kdo na naši slavnosti doživel — razočaranje.
Našim nasprotnikom. Prihodnjo nedeljo bomo imeli slavnost, katere se udeleži — o tem smo goto%*i — mnogo našega naroda.
Ta slavnost ni politična, ampak kulturna, zato se nadejamo, da nas bodo naši nasprotniki pustili na miru. Pokažite vi pro-svitljeni sinovi 200<J-Ietne kulture, da ste res omikani in ne izzivajte našega ljudstva, ko nimate nobenega vzroka v to in le iz grde navade. Kakor rečeno, upamo, da nam ne bo treba objavljati slučajnih ne-kulturnih napadov na naše goste, ki pridejo sem le v poštenem imenu in s poštenim namenom in ki puste tu tudi nekaj novcev, ki pojdejo kolikor toliko morda tudi v žepe vas — naših nasprotni kov !
Ko ste vi imeli svoje slavnosti, smo vas mi vedno pustili na miru. Sedaj pa pričaku-jemu od vas, da storite isto!
Nemiri rode navadno le ogorčenje in za onega, ki jih je provzročil —nesrečo ! Zato in ker se tudi pripravljate v kratkem na svoje slavje, na katerem bi se vam lahko vrnilo šilo za ognjilo, pričakujemo, da ostanete popolnoma pasivni, in da ne boste nadlegovali uas, ki vam nočomo nič žalega ! Vsako žaljenje provzroča odpor in premnogokrat še kaj liujega, zato je najbolje, da se brzdamo in živimo kolikor le mogoče v miru.
V obče pa priporočamo našemu ljudstvu, naj v slučaju potrebe ne reagira samo, ampak naj izzivalca eventuvelno izroči redarstvu.
Slama — slama! Pišejo nam : Dan na dan prihaja vse polno naših ljudi v urad političnega društva »E linost« z odloki tržaškega magistrata, kateri je zavrnil neštevilo, po magistratnem vratarju Slami pisanih prošenj za podeljenje domovinske pravice!
Mi smo že precej po novem letu svarili naše ljudstvo, naj ne daja delati prošenj našim nasprotnikom in naj ne nosijo denarjev tja, kjer nas — tepejo! Kakor vidimo sedaj, se je marsikdo ulovil na limanice, mislč, da bo pomagano, da je le prošnja pisana na laškem jeziku ! Slavni Slama pa ni samo pisal prošenj, ampak je tudi kvaril slovenske priimke in, kar je še hujše — falsiticiral podpise !! Dokaze imamo v rokah !
Slama pa ni šušmaril samo z slovenskim ljudstvom, ampak je delal iet* tudi z laškim ljudstvom — samo da je zbiral goldinarčke in kronice.
Trst sme biti ponosen, da ima tako slavnega portirja, kakoršen je magistratovec Slama — a magistrat mu gotovo podeli odlikovanje za »veliki« trud, ki ga je imel s sličnimi prošnjami !! !
Le hodite, Lahoni naj vam delajo prošnje! — S tem dosežete \saj — dvojne stroške !
Kdo izzivlja J Dlje časa že se dogaja, da se na večer od tržaškega pokopališča priklatijo v Ške lenj trume laških pobalinov, ki parkrat obkrožijo vas prepevaje izzivalno pesem »Nelia patria de Rossetti no se parla che italian« in potem izginjajo. Novemu g. polic, inšpektorju priporočamo, naj prepreči to izzivanje, ker bi s: sicer domačini morali sami pomagati. Opozarjamo že prej, da ne bo potem zopet kdo našemu ljudstvu očital surovost. Naj se le ne misli nikar, da ima naše ljudstvo vodo v žilah mesto krvi in da je brez čutečega srca!
Kaj je deželni jezik ? Na kazenski razpravi proti onima dvema italijanskima podanikoma, imenom Palizzutti, o kateri poročamo na drugem mestu, iztaknil je branitelj istih, dr. Luzzatto, nekaj čisto novega in njemu se ima sedaj človeštvo zahvaliti za rešitev vprašanja: kako se določuje deželni jezik? Dr. Luzzatto je trdil namreč na tej razpravi, da orožnik ne more pričati proti obtožencema, ker ne pozna deželnega jezika, katerega govorita — tuja podanika, obtoženca brata Palizzutti. Hvala, g. doktor, da ste nas
pisma pa se
poučili, da se deželni jezik določa po — tujih podanikih! Vi Križani pa veste sedaj, da je bil istega dne, ko sta bila pri vas aretirana ta dva laška pritepenca, vaš deželni jezik seveda italijanski ; ako pa pride danes ali jutri k vam kak Kitajec, pa bo vaš deželni jezik — kitajski ! Če vam ni prav, pa pritožite se pri dr. Luzzattu ; mi vam ne moremo pomagati. Sedaj pa naj nam le pride kdo s trditvijo, da niso kunštni, ti židovsko-laški doftarji !
Iz pred naših sodišč. 20-letni Anton Gasparutti je bil dae 28. maja t. 1. s svojo »drago« v koperski gostilni »Al vaporetto«. Radi nekih besed, ki mu jih je rekla gostil-ničarka, čutil se je Gasparutti silno razžaljenega in da bi se pred očmi svoje drage skazal pravega »fanta od fare«, začel je tako i razsajati in razbijati, da so morali poklicati 1 čuvarja javnega miru in reda, kateremu so poverili nadaljnje paktiranje z vitežkim fantom. Sedaj je čas, da se pokaže pred svojo izvoljenko, mislil si je bržkone korenjak in udri in brcaj po zastopniku pravice! Radi tega svojega vitežtva pojde sedaj fant za G tednov v ječo — pa brez »drage« —, kakor so mu povedali včeraj gospodje sodniki na tukajšnji deželni sodniji.
Trgovec Iv. M. Tuis iz Vidma ima v Trstu zalogo sadja in zelenjave. Med drugimi njegovimi odjemalci je bil tudi 24-letni prodajalničar Fran Corradini, kateri je včasih tudi potoval za Tuisa. Pred časom je Corradini ostal Tuisu dolžan še kakih 158 kron, katerih nikakor ni hotel plačati, temveč je dolžnik pisal upniku več pretilnih pisem ter mu žugal, da ga ovadi radi raz-žaljenja veličanstva, ako mu ne odpusti dolga. Corradini je tudi res izpolnil, kar je zažugal ter je ovadil Tuisa, da je pred časom v Divači izustil besede, ki pomenjajo žaljenje ces-irja. Iver se to ni moglo dokazati, je l»il Tuis takrat oproščen. Včeraj pa se je pred tuk. dež. sodiščem vršila kazenska razprava proti Corradini-ju radi izsiljevanja in je bil ta obsojen na 4 mesečno težk-j ječo. Branil ga je dr. Slavik, ki je dokazoval, da nimajo znaka izsiljevanja ; sodni dvor ni pridružil temu mnenju.
Pred tukajšnjim deželnim sodiščem je stal včeraj tudi 27 letni Artur Voncina iz Trsta, ker je dne 20. m. m. v neki prodajal-nici v Kopru ukradel nekaj sukna. Sodni dvor ga je radi tega čina obsodil na šestmesečno težko jeeo.
Dva italijanska podanika Josip in Artur Panizzutti, sta bila od sodnega dvora obsojena vsaki na tritedenski zapor, ker sta se dne 24. marca t. 1. v Sv. Križu protivila ukazu orožnikov.
Istotako radi nasprotovanja redarjevemu povelju je bil obsojen 21-letni Ferdinand Cress'an na (5-tedenski zapor.
Stavka v stiskalnici olja, Jeansoulin, Luzzatti & C. pri sv. Ivanu, traja d»lje, ker gospodarji nočejo ustreči zahtevam delavcev.
Samostojnost Mira mara in Lipice.
Miramaru in Lipici, ki sta spadala do sedaj k tržaški občini podelilo je namestništvo samostojnost.
Samomor. v Benetkah se je umoril, radi velike revščine, Tržačan Alojzij Coloin-bari, »tar 73 let.
Poskusen samomor. Ib-letai Roman Masutti iz Madonine št. IG se je sinoči na trgu Cavana zastrupil radi spora, ki ga je imel v družini. Po sreči so ga m i mog red oc: zapazili in spravili na zdravniško postajo, kjer i mu je zdravnik izpral želodec in mu tako I rešil življenje.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 18. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile Bledeče dražbe premičnin: ulica S. Servolo št. 2, hišna oprava; ulica Acquedotto št. 34, hišna oprava: ulica del Toro štev. 7, hišna oprava in kčmarska oprema.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplom*r ob 7. uri zjutraj 23.1, ob 2. uri popoludne 26.3 C°. — Tlafcomer ob 7. uri zjutraj 761.6. — Danes plima ob 10.35 predp. in ob 10.0 pop.; oseka ob 4.9 predpoludne in ob 4.19 popoludne.
Radi reda na slarnosti »Kola« se
priporoča vsem udeležencem ; na» ne zasedajo onih miz, na katerih bodo tablice z imeni raznih društev ! Pazi naj se, da ne bo (vsaj med petjem) krika in šuma in naj se po mogočnosti gre na roko zunanjim gostom. Otrok brez spremstva se ne bo [»tiščalo na slavnost.
Kdor se ne lx» pokoril reditelj itn in njih ofK>minoiB, Ihi moral odstraniti se.
Bratska društva so naprodena, naj ima vsak ud ob vstopu vstopnico v roki, da bo pobiralcem listkov olajšan |>osel in da ne bo nepri ličnosti.
Sodelujoči zl>ori naj bodo pripravljeni, da nastopijo točno eden za drugim, jmi vspo-redu, ker bi se drugače vspored preveč zavlekel.
Starši so naprošeni, naj strogo pazijo, da se ne bo mladina dotikala raznih olepšav, kakor zastav, luči itd.
Zelja |H»dpisanega je, da zraven postavljenih rediteljev, vsaki narodnjak, sam skrbi za red, ker le tako je mogoče, da se slavno^t razvije tako, da l>o v čast tržaškim Slovencem.
O <1 Itor j»evsk. društva »Kolo«. Vstopnice za slavnost »Kola« se razprodajajo v »Delavskem podpornem društvu«, v »Tržaškem {»odpornem in bralnem drštvu«, v »Trgovinski kavarni« (Commercio) in pri g. Babiču, uL S. Marco 6.
Želeti je, da si, kdor more, preskrbi že v naprej vstopnice, da Una dan slavnosti manj gnječe ob uhodu.
Za zastavo pevskega društva »Kolo« so |*oda ril i sledeči gg. : J. Gregorčič 5 K, Josip Loj 1 K, Miha Kuščer 2 K, pevsko društvo »Zastava« iz Lonjerja 10 K.
Prisrčna zahvala vsem, a Se posebe bratskemu društvu »Zastavam, ki se, žalil»og, ne more udeležiti naše slavnosti korporativno, dasi bi rado! Poslalo nam je desetak kron in nam javilo, da se udeleži po deputaciji, ker so mu skoro vsi basi na orož. vajah. Živelo bratsko društvo »Zastava« in vsi vrli IjO-
redu B je bilo 34 dijak »v 6 jih je dobilo , u meti, kaj je hotel reči mož od »osar tutto«!
odliko, 21 prvi red, 1 popravek, 5 drugi red, 1 tretji red.
Med odličnjaki so trije Slovenci in sicer : Brcar Franjo iz Sežane, Goinbač Ivan iz Skocijana pri Divači in Fran Rapotec iz
Le ko bi naša dežela prišla pod Italijo, bi utegnila Italijanom prenehati »potreba narodne obrambe«. In tej zaželjeni bodočnosti je na-pijal Bartoli v razpoloženju, kakor navstaja, ko je človek pošteno jedel in pošceno — pil!
Vesti iz Štajerske.
— Na državni gimnaziji
Hrpelja, kar dokazuje, da ne dela hraščina Na toliko hinavstva malce resnice. Blažena našim dečkom nikake sitnosti.	vinska kapljica, ti zaščitnica — resnice.
Vsi ti dijaki so rojeni in bivajoči v Primorju, razun dveh, ki sta rojena na Češkem oziroma na Ogrskem. Cpoštevaje vse okolnosti moremo biti povsem zadovoljnji s tem vspehom. Vpisovanje za prihodnje leto Celju je bilo koncem letošnjega šolskega
leta 277 dijakov; po narodnosti je med temi 75 Slovencev, 201 Nemec in eden Ceh. Odliko je dobilo koncem šolskega leta 23 dijakov, prvi red 200, jmnavljalni izpit 13, drugi red 27 in tretji red 12 dijakov. —
.	. , Na samostojni slovensko-nemški gimnaziji je
delje so se ujedali signori proti paeenju ...	... .	, ......
J	.	..	i-,-. ""O lo< dijakov; po narodnosti je bilo loo
krajevnih imen. V ilustracijo teh laških	,
se bo vršilo dne 15, izpraševanje pa 16. in 1 7. septembra.
X Kdo pači krajevna imena? Tudi na občnem zboru italijanskega političnega društva za Istro v Rovinju minole ne-
mi rjajoče, obenem red i I ne pijače. Te prednosti Kathreinerjeve Kneippove sladne kave pozna danes ves svet. Sedaj jo že rabijo v največ družinah kot primes zrnati kavi; s-aj uničuje kvarne posledice te kave ter jej daje milejši in prijetnejši okus. Zategadelj je ne bi smela pogrešati več nobena družinska miza; zakaj v sebi združuje na nepresežen način priljubljeni vonj zrnate kave s slado-vimi svojstvi, tako dobrodejnimi za zdravje. Ćesar si more skrbna gospodinja le želeti pri vsak dan rabljenem živilu; zdravje, dober okus in prihranek, vse to doseza, ako rabi Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo.
Slovencev in eden Nemec. Dijakov z odliko je bilo 24, s prvim redom 91, ponavljalni izpit je bil dovoljen osmim dijakom, in 14 jih je padlo. Na tem gimnaziju se je oglasilo 51 učencev k vsprejetnnemu izpitu ; izpit je napravilo 46 dečkov.
njerci!
Od bor.
krajevnih imen. V ilustracij protestov naj služi dejstvo, da so v poročilu laškega realnega gimnazija v Pazinu skovali za Zarecje Arezzo, za Učko Caldiera, za Cepič Felicia, za Karbune Carbonetto, za Gologorico Monealvo, za Lupoglavo Lupo-liano, za Boljun Finale, za Sušnjevico Fra-scati . . .! Ali imate zadosti, cenjeni čitatelji ? Ali ni to že višek, ako taki ljudje kujejo proteste proti pače nju krajevnih imen ! In kako drzna pačenja so to! »Naša Sloga« opaža prav umestno: Radovedni smo, da-li šeni statistik se je potrudil, da je seštel vse vlada vzame v obzir to zistematično pačenje govore, ki jih je držal cesar Viljelm, odkar krajevnih imen in poitalijančevanje te p> Je za8edel carski prestol, t. j. od 1. 1888 krajine, ko bo podeljevala pravo javnosti naPreJ- Dobil Je bedeče rezultate : Cesar Vi-
nadaljnjim razredom realnega gimnazija v Uelra IL Je itnel vsega skuPaJ 916 govorov; Pazinu '	med temi 22 v francozkem, 18 v angležkem,
w t n i j	. ... 3 v ruskem in 873 v nemškem jeziku. To-
X Iz rod grada smo prejeli poja-1	J
snilo, da je vest, priobčena v »Edinosti« pod
Razne vesti.
Govori cesarja Viljelma II. Neki navdu-
Slavno pevsko društvo -Ljubljana
nastopi na slavnosti »Kola« z velikim zborom s četverospevom : »Prešernu«.
Ciril Setodijski dar. (Dalje.) Josip Gregorič 2 K, Vid Lozej 1 K, Ivan Kre-belj 1 K, Jakob Satler v Trstu 3 K, preostanek računa pri Pahorju v Trstu 30 st., Jos. Tomšič Sta rad 2 K, Davr. Furlan, učit. V<'iščica 1 K 20 st., Rebolj župnik v Tru-škah 10 K, Svegelj kaplan v Kazljah 4 K, Fran Cebular dekan Občine 4 K, trije Istrani po 2 K. R. Logar Pregarje 2 K, prof. A. Š:mtel v Gorici 2 K, Čitalnica v Sežani 2 K., z otokov Brioni : Josip Negode 2 K, Josip Ražem 1 K 60 st., Rudolf" Kažem 1 K, Peter Šet'na 1 K, fin«-, nadzorni.C Musič 40 st-, Josip Virk 1 K, dr. Rvbar v kavarni Commercio 10 K, Iv. Covacich 1 K, Ivan Nepužlan 1 K. Anton Kalister 5 K. Vikt. Klinar 1 K, Sorli 5 K, Ivan Dolinar 2 K, Gomilšak Z. 2 K. N. N. 1 K, Jernej Dolinar 2 K, Fran Piano 2 K, dr. Gregorin 10 K, i van Goriup 2 K. Stepančič N. 5 K. Zidanek Matija 2 K.
Skupaj ... 98 K 50 st. zadnjič izkazanih 430 „ 36 „
Vse skupaj . 52* K 86 st.
Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda se je nabralo na izletu v M i rama r : g. Ivan Krže 1 K. 86 st.. g. Davorin K rže 86 st., g. Malči Krže 20 st., g. Ivanka Krže ."»O st., g. Kmiea Lošin 50 st., mala Marija Kovač 20 st., g. Fanica Grebene 1 K 8 st. in g. Pavelj Setina 1 K. Skupaj 6 K 2U stot.
Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je nabral g. Ivan Sanein-Kotalj v svoji krčmi v Skednji med veselo družin* Cimplo-ta in tovarišev, ki so praznovali »likof«, 4 80 kron.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda tla Greti bo imela v četrtek dne 18. t. m. ob 8. »r: z\ečer v prostorih krčme »Rojauskega konsumnega društva« svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Porodilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamičnosti.
Ker se bo razpravljalo o važnih stvareh, prosimo, da se udje v polnem številu udeleže tega zborovanja.
Vesti iz ostale Primorske.
X Na c. k r. hrvatskem gimnaziju v Pazinu je bilo ob zaključku šolskega leta 122 učencev. V prvem razredu jih je bilo 54. 5 jih je dobilo odliko, 38 prvi red, 1 je pripuščen k popravku, 7 drugi red, a 3 tretji red.
V drugem razredu A je bilo 34 učencev 5 jih je dobilo odliko, 21 prvi red, 1 popravek, 6 drugi red, 1 tretji red. V raz-
naslovom »Na potu umrla« dne 12. jalija, popolnoma neresnična in tendenčna
rej približno 80 govorov na leto in 6 na me-šec. Ni ravno malo — opaža k tem številkam hudomušno neki list — a resnici na
.	..	.	j	«, ljubo bodi povedano, mi smo mislili, da je
mistinkacija. (Na to opažamo, da smo rečeno	.
govoril še večkrat.
vest čitali v jednem hrvatskih listov ; če se ae motimo v »Narodnem listu«, ki izhaja na Voloskem. Op. ured.)
X Pevskoiu bralno društvo
Svoje ženo ustrelil je v Zoljanih na
Hrvatskem podjetnik del v gozdu, Dragotin
Svjetličič vsled neprevidnega ravnanja z
orožjem. Svoj nabili revolver je namreč pre-»L i r a« v Komnu priredi javno tombolo , , .	....	. ..
f	gledoval v som, kjer mu je bila tudi so-
a v \ I oa/ k m n nO	in liiu t	n<i mi'npm (rtrii
s plesom dne 28. julija t. 1. na javnem trgu. Dobitka sta dvojna in sicer: cinkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 st. K plesu in na tomboli bo svirala vrla Mavhinjska godba : vsaki plesni komad stane 20 st. Cisti dohodek je namenjen v prid občinskim ut>ožcem. V slučaju slabega vremena se tombola prenese na prihodnjo nedeljo. Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
X lz Gorice nam pišejo : Na tukajšnjem slovenskem oddelku c. k. ženskega učiteljišča je osem gojenk napravilo maturo z
proga Eva. Vsled nepažnje se mu je revolver sprožil in zadelo je nesrečno ženo, ki se je zgrudila mrtva na tla na licu mesta.
Vročina. Iz vseh krajev sveta prihajajo vesti o grozni vročini, ki je zavladala. Tako so imeli v Londonu dne 12. t. m. 90stopinj Fahrenheitovih (32° C) in je istega dne 6 ljudij poginilo vsled vročine. V Chicagu je znašala toplina 102° Falirh v senci (38*8° C) Tudi v Ne\v-Yorku vlada velika vročina.
V Karlovcu SO v ne leljo razkrili spomenik slavnemu rojaku svojemu: zgodovinarju, pisatelju in nzor-rodoljubu Radi L o p a š i <5 u
Brzojavna poročila.
Kedive na Dunaju.
DUNAJ 17. (B) Kedive je dospel sem-' kaj na svojem potovanju v Karlove vari.
Dogodki na 'Kitajskem.
LONDON 17. (B) Reuterjeva pisarna javlja iz Pekinga: Poslaniki priznavajo odkrito, da so nade v sklep pogajanj vedno slabše in da je položaj -jako resen. Ze nad mesec dni so na mrtvi točki. Za danes določeni sestanek poslanikov so odložili, ker je bilo jasno, da bi bil brezuspešen. Dne 1. junija je razlika v mnenjih dosegla svoj višek. Od tedaj mirujejo razprave popolnoma. Lihungčang je doposlal poslanikom nujne pozive, naj predlože popolen načrt mirovnih pogojev. Kitaj da je pripravljen vsprejeti vse pametne pogoje, hoče pa vedeti slednjič, kaj prav za prav vlasti zahtevajo, da bo mogel začeti s spolnjevaujem pogojev.
Cesar v Soliiogradu.
SOLNOGRAD 17. (B.) Njeg. Veličanstvo si je ogledal predpoludne več vojašnic. V domobranski vojašnici je vsprejel cesarja nadvojvoda Evgen. Iz vojašnice se je podal cesar na cesarsko streljanje. Njeg. Veličanstvo je bil povsod [predmetom entuzijastičnih ovacij. Cesar odpotuje nocoj ob. 6. uri. Velik požar. P1TTSBURG 17. (B.) Število štraj-kujočih d -iavcev v dotičnih skupinah tovarn jekla znaša skoraj 74.000.
Eksplozija v tovarni za smodnik.
NORA (Skandinavija) 17. (B.) Včeraj popoludne se je dogodila silna eksplozija v pol ure oddeljeni tovarni smodnika. Sedem poslopij je zletelo v zrak. Štiri osebe so bile ubite, 5 lahko ranjenih. G-»jzd v bližini je začel goreti.
odliko in sicer ; C u r k. G o m i 1 š e k,	glavnost je bila veličastna in so poročila v
K n i 11 I, L u k a n, S e 1 1 e s, Strel,	Mgrebikih ]iatih pisana vzneseno, navdušeno,
Ž e g a in Zupančič.	Karlovec > priredil manifestacijo hvaležnosti
Dvajset jih je napravilo maturo povoljno	svojemu najboljemu sinu, čin dolžne pijetete,
namreč : Be z 1 a j, C a r, C e r u i c, De-	Kakor vsako delo mojstra Rendiča, je tudi ta
b e v n j a k, E p i c h, K a r 1 i n. Klan-	spomenik mojtterski izdelan, č i č, Košuta, L e n a r d i č, Logar, Zopet velik požar v Žumberku. Iz hr-
M a r t e 1 a n c, N e t h, Orel, P r i n -	vatskih listov posnemamo : Še ni prošlo ni
čič. Rusnjak, Thaller, Valen -	mesec dni, odkar je pogorela vas Jurkovo
č i č, \\ r i š e r, Z g u r in Z i e.	selo, zopet se je dogodila še veča nesreča.
Dve gojen k i morata izpit ponavljati po	One 11. t. m. je navstal požar v vasi Sošice
jmčitnicah.	ter je v pol ure uničil vse selo. 37 rodbin je
Med navedenimi gospicami sta T h a 1 1 e r	ostalo brez strehe. Škodo računajo na 70.000
in Zic Hrvatici. Bog živi prihodnje odgo-	kron. Zavarovana pa sta bila samo dva go-
jiteljice naše dece! Dal Bog, da bi se njih	spodarja za male svote. Beda je tem veča,
imena svetila med prvimi našimi boritelji-	ker se je to dogodilo v kratkem času, v i3tej
cami za naše sveto pravo, kar do sedaj ni,	župniji in v isti občini.
razun ene edine častne izjeme ! — Žalostno	Čudna Ženitev. — V španjskem mestu
res, a vendar resnično !	Cormci se je dogodil čuden in povsem ne-
X In vino veri ta s. Včeraj smo pi-	verjeten slučaj ženitve. Dve dobri prijateljici,
sali, govore o občnem zboru italijanskega	Marcela Gracis iu Goliza Lancher, obe uči-
društva za Istro tako-Ie : »Tudi brutalno	teljici, sti stopili v zakon - med seboj. V
nasilje na vse zadnje sili do nekakege spošto-	ta namen se je Golica oblekla v možko ob-
vanja; ali če nasilnik nima toliko jtoguma,	leko in je s krivimi pismi prevarila duhov-
da bi se pred svetom kazal takega, kakor je,	nika, da ja je poročil. Pozneje pa je to sle-
ainpak se spušča v jok — to pa se človeku	parstvo razkrito .... če le vse skup ni —
elikanska rastava pohištva in	5
tapecarij. Izvenredno ugodne	J
S* * « cene. M M M	S
VILJEM DAL L A T011KE	♦
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palata Diana.)	g
™ Moje pohištvo donese srečo. ■	I
i Aleksander Levi Minzi S
m
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst.
—♦J T R S T
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE:
IPiazza Rosario št. 2
(šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM
gnusi.
Tako smo rekli včeraj. Danes pa moramo sodbo o istrski signorii nekoliko korigirati — v toliko namreč, da so ob gotovi uri postali precej iskreni. To se je zgodilo, ko je sladko vince razvezalo jezike in potisnilo v kot hinavsko nrav. Na banketu je namreč isti mož, ki je pred par leti izdal snažno parolo »osar tutto«, rovinjski župan, deželni poslanec Bartoli, napil — to se vam l»o zdelo paradoksno — smrti italijanskega političnega društva za Istro. Izrekel je namreč željo, da bi čira prej nehale »potrebe za narodno obrambo«. Ker pa signori dobro vedo, da jim ta »potreba« ne odpade nikdar, dokler bo v Istri živel slovanski rod in užival v Avstriji ustavne pravice, je prav lahko
izmišljeno !
Blaginja otrok je največja skrb vsem roditeljem iu odgojiteljem. Jako preprosta sta pomočka, s kateiiina se pospešuje in zagotavlja ta blaginja : kolikor mogoče veliko gibanja v prostem zraku in prirodi ustrezajoča hranitev. Pri tej pa odločujejo vsakdanje potrebe in navade. Zjutraj in popoludne je mleko pač najboljša pijača, toda ne malokdaj se ;:pre otroku in tudi ga ne more vselej uživati dalje časa. Iinamo pa naravnost izborno primes : Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, ki je, močno pripravljena in dodana mleku, vzorna vsakdanja pijača glede prijetnega, čimdalje bolj prijajočega ukusa, zdravstvenega učinka in krepitve. To pa ne samo za otroke, ampak za . vsakogar, zlasti tudi za ženske, za ljudi, ki bolehajo na živcih in želodcu itd. ; za vse te je treba po-
m m
iS

XWXXXXXXXXXXXXXX
J MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 5
z omejenim jamstvom
----- -----i- ^^
Velik izbor lapecarij, zrcal iu slik. Izvršuje naročbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTROVAHJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
naznanja slovenskemu občinstvu, da
/žela
Jg	JC l-cv/.cu.	Jg
g ur?o slov. zalogo pliištva $
S iz odlikovanih in svetovnoznanih to- jg jg varn v Solkanu in Gorici	jg
* Antona Černigoj-a *
Katera se nahaja
H v Trstu, Via Piazza vecchia (Roaario) it. 1.
(na desui strani cerkve st. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker Je blago ja	lz prve roke.
XXKXXXKKXXXXXXXJC
„Edinost"
se prodaja razven že v znanih taha-karnah tudi J. Kramar v Hojami in Hrast, tobakarna Via Poste nnove (zraven pr<xlajalniee Smolars.)
Hiša v Rojanu
enonad^tropna, skoro nova, z lepim vrtom, je na prodaj. Natančneje se po-izve v naši tiskarni, nlica Carintia 12.
Restaurant
SILBEREOO
Via Ghega št. 9 A.
■i najugodnejša gostilna wm
FLZENSKO PIVO SILBERE&G
pO 24 novč. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvr.-tna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje o<l 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBEREGG (O. E. POHLY), Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajaj? tudi uajpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo. ^^
ral o*. gi'OA'Su.	C
Albert Brosch
Trst. — Via S. Anton i o 5. — Trst.
Kožnhar in izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kcžuhovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožu ho v i ne in obleke za ziniv> z jamstvom proti molem in ognju.
Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Morelli št. 30. SV- DELAVNICA
za nozlacevaniB in dekoracije.
Sprejemu vf?e v to stroko spaaajoee poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo <t. 17. Od danes naprej »e prodaje istrski teran po 3'J nvi, za na dom po 30 nvć. liter. Rebula iz Brd po 32 nvć. liter. Vinski ocet po nvć. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I vrste po 30 nvć. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v (»oriti
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
Hranilne vlosre sprejemajo se o<l vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 47,°/., ne da bi se odbijal rentni davek.
Po>oj i I a dajejo se samo članom in sicer na menjiee ]m; ti °/0 in na vknjižl>e po O1/«0/o radnje vsaki dan od do 12. Tire dof>oL in tnl "2. do 3. ure jm»j>o1. razven nedelj in praznikov.
Slanje Uran. Tlog leta 19G0. Kron 1,263.563 PoštLo-iiran. račini štY. 837.315.
Restavrant f f
4 s prenočiščem
na Opčinah
odpre po<ipisani z jutr-njim dnem v hi*i gor-poda Jam~eka -t. 174. >obe so lepo meblirane. postrežba bo t orna. Toćila se bodo razna vina najbolje kvalitete, posebno teran I. vrste, potem Dreheijevo pivo. Kuhinja izborna. I'riporoćujć se mestnemu obćin-Mtvu in onemu na deželi za obilen obisk »e beleži udano
Josip Vouk.
o že već desetletij povsod razširjene, in malo družin je. kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« će đomaie sredstvo, katero priporoća občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-J e ve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s IS krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatlicami 1 gld. 5 kr., pri prejšnji v pošiljat vi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld 30 kr.. 3 zavitki ^ gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 Icr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer-jeva lekarna
Duiiaj I., Siiiž?erstrsisse štev. 5.
Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake Skatljice na navodilu o uporabi stojeći podpis J. Fserhofer in sicer z rudečimi ćrkami.
esenca imenovana.» — l.aliko razstoplju-joće zdravilo, dražilnega in krepćujoćega učink.i na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
©
Balzam zoper ozeblino
J. Pserbofer-jev. 1 lonček 40 kr., a poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr
J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca	J.
J. Pserhofer-jev balzam 7oner crolžo 1 steklenica 40 kr
AUJJfl	s poštnine p rosto
posiljatvijo 65 kr.
Stoli-ovi Kola - preparati vi -i * _ ,	. , r X^ „ Zdravilni
izvrstno krepćilo zii selooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., lL litra 1 gld. 60 kr., l[t litra bf> kr.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 8£klkernica
T a n n o c h i 11 i n - p o m a d a
J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
obliž
za rane
pok. prof. Stendei-a, 1 lonček 50 kr., a poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr-
J. Pserhofer-jeva grenka Univerzalna
želodčna tinktura (p$*9kžr
čistilna sol
A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
af^F" Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikdi oglašene tu- in inozemske farmaeevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pošiljat ve po poftti izvršujejo se najhitreje proti temu. da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
g^ Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvak proti povzetju.
Ivan Seipulič
TRST - ul. Beledere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
A" zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Velika -zaloga koles
po nečuveno nizkih i-enah. Nova kolesa I. vrste od K 150.— više. Kolesa za dame z ravnim okvirjem. dobrim gumijem K 65.—, bO.—, !HJ.—. 100.—. Pneumatiki, gumijevi nadkrovi. dobre vrste K i).—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni.

ir K 18.
Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko „The j uvel" šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18,—. Singerjev za dvojno šev 36.—
Naivpria nnvnctV Ilustrovani dunajski koncertni ročni akordeon
■ *«lJwGlj<l HUVUol. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon, 10 tipk. 2 registra. 20 dvojnih glasov, 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi i>d jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, krasen glas, 35 cm velik krasen inštrument, jamćeno brez napake, 75 najboljših okov, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučita. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar.
Najnovejše, velika novost! SfirSSLTSSS^SJt
1.90 s
k brez prej-
*ne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost 5X:~> Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico gld. 1.90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.—. Za zunanje naročbe se zaračuna zaboj 3"» novč.
M. Rundbakin — zaloga
Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj.
' Ceniki gratis in franko. *

IVAN SCHINDLER
Dunaj t m. Erdbergstrasse itev. 12.
razpošilja srratis in franko kata I o tre v slo-Tensko-ilalijansfcem jeziku zveč kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
i i Ceno nižje kakor drugod.
Za reelno postrežbo se garantira.
Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike se isee.
IVAN SCHINDLER
ces.
kralj.
privilegiran lastnik
Dunaj, III Erdbergstr. štev.
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortoperiičnih aparatov.
Trst. — Via del Torrente st. 858-3. — Trst.
(Nasproti „Isola Chiozza.44) Kirurgicni instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, snspenzori, elektroierapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za holnike
Zalogfa
; predmetov z • kirurgična zdravljenja, angležki | predmeti o i gumija in nepremoeljivih snovij.
Štefan Cruciatti
ornamentalni kamnosek
v Trstu, via della Pieta st. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega <lo
najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali harvanega. Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah.
Važno oznanilo !
Podpisani smatra ai v dolžnost javiti, da se VINA iz VISA, KAŠTELOV pri SPLITU, ISTRE ti BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi ial<igiT analizovana in stavljena pod stalno kontrolo !*voda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. x»st.-ijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod» n iioteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-^rsivo radi pregosteca kvarjanja vina, ki etavlja ▼ •t-»jm nevarnost ljudstvo.
Kedor torej vkupi vino v moji zalogi, j« /mov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego I« ie vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestj* i"j iti bolnikom in konvalescentom, ker analizacijnki ta vod slavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki ći.*ta in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mora)« nieli najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novć,
V ino iz Kažtelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „
Vino Opollo..... „ 38 „
Belo vino iz Visa ... „ 40 Z&htev&jte vaelej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišče^
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje In prevažanje joMStra
Rudolf Exner
Trst. — Via Sqnero nuovo 7. — Trst.
Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovćekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljat ve vsake vrste in kamor si bodi.
Jakob Kosmerlj
iTRSTa-
ulica ss. Martiri stv. 16
nasproti Komando Marine.
T H G 0 V I > A
jestvin in kolonijalnoga blajra, delikates in konserr. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijaiko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sene. najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nč. Okolčansko in istrsko vino po 40 nč.