18 Didakta december-januar 2014-2015 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola Didakta december-januar 2014-2015 19 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola POSTOPEK UVAJANJA SLEPEGA OTROKA V VRTEC / Lidija Selič, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok / OŠ Prebold, OE Vrtec Vključevanje otrok s posebnimi potre- bami v institucijo je velika odgovornost in naloga. Proces vključevanja zajema otroka, njegove starše in hkrati stro- kovne delavce, ki bodo otroku ves čas bivanja in izobraževanja omogočali in nudili optimalne pogoje. Vsi otroci se rodijo svobodni in imajo enako dosto- janstvo in enake pravice. Vendar pa zagotovo različni otroci potrebujejo različno količino podporne skupnosti, da bi dosegli enake življenjske pogoje. Podpora, ki jo nekdo potrebuje, pa vsekakor zanj ni privilegij (kot si po- gosto razlagajo nekateri posamezniki in je nekakšno zmotno prepričanje, domneva) ali celo rešitev, češ da je to zanj čisto dovolj. Ti otroci zagotovo najbolj potrebujejo izobraževanje in ustrezno socialno integracijo. Da pa bomo tukaj lahko dosegali optimalno, moramo zagotovo govoriti o procesu inkluzije, v katerega vključujemo tudi starše. Delo s starši – otrokovo družino je poleg dela z otrokom najpomemb- nejša naloga institucije. Zavedamo se, da ima na slepega ali slabovidnega otroka največji vpliv prav družina. V članku bom skušala opredeliti, ka- kšen je postopek uvajanja slepega otro- ka v vrtec, vlogo vzgojitelja, tiflopeda- goga, staršev in strokovne skupine, in predvsem kakšni naj bi bili pogoji za dobro in kakovostno delo v skupini, v katero je slepi otrok vključen. OPREDELITEV SLEPOTE IN SLABO- VIDNOSTI Slepi in slabovidni otroci Slepi ali slabovidni so ljudje, ki imajo okvaro vida, očesa ali okvaro vidnega polja. Slaboviden otrok – ima ostrino vida od 0,30 do 0,10 oziroma ostrino vida od 0,10 do 0,05 ali zožitev vidnega po- lja na 20 stopinj ali manj okrog fiksa- cijske točke ne glede na ostrino vida. Glede na slabovidnost razlikujemo: zmerno slabovidne otroke a) : otrok ima 10–30 % vida in dela v šoli po metodi za slabovidne. Hitrost dela je lahko enaka kot pri drugih otro- cih. Nekateri slabovidni otroci vi- dijo na tablo. Potrebujejo posebna znanja o uporabi pripomočkov; težko slabovidne otroke b) : otrok ima 5–9 % vida, uporablja preostali vid. Potrebuje učbenike v povečanem tisku. Prilagoditve, ki jih potrebu- je, so odvisne od individualnih posebnosti glede na to, kako je oko okvarjeno, še zlasti je nujna primerna osvetlitev. Ima težave pri delu z majhnimi predmeti in opazovanjem oddaljenih pojavov in predmetov. V vsakdanjem življe- nju je z ustrezno previdnostjo in obvladovanjem specialnih znanj samostojen. V šoli dela po metodi za slabovidne, vendar je počasnej- ši (www.zrss.si/pdf/UPP_kriteriji. pdf). Slep otrok – ima ostrino vida manj od 0,05 do 0,02 ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke na 5 do 10 stopinj ne glede na ostrino vida oziroma ostrino vida manj od 0,02 do zaznavanja svetlobe ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj ne glede na ostrino vida oziroma ostrino vida 0 (amaurosis) (www.zrss.si/pdf/UPP_kriteriji.pdf). Razvrstitev glede na slepoto: slepi otroci z ostankom vida a) : otrok ima 2–4 % vida in z vidom prepo- znava manjše objekte na 1–2 me- tra. Poleg razvijanja drugih čutil mora sistematično razvijati ostan- ke vida. Potrebuje stalen specialni trening za vsakdanje življenje ter prilagojene učne pripomočke in pripomočke za slepe. Pri gibanju in delu potrebuje primerno osve- tlitev, kontraste itd. V šoli dela po kombinirani metodi, v glavnem v Braillovi pisavi, s pomočjo raznih povečav pa tudi vidno; slepi otroci z minimalnim ostankom b) vida: projekcija svetlobe – 1,9 %. V vsakdanjem življenju pridobiva znanje in spretnosti na podoben način kot popolnoma slepi. Potre- buje stalen specialni trening ter prilagojene učne pripomočke in pripomočke za slepe za orientacijo in vsakdanje življenje. Piše v Braillo- vi pisavi. Slep otrok z minimalnim ostankom vida, določenim na zgor- nji meji, ki opredeljuje skupino, bere močno povečane črke. Poleg razvijanja drugih čutil mora siste- matično razvijati ostanke vida; popolnoma slepi otroci c) (amaurosis): otrok mora tako v vsakdanjem ži- vljenju kot pri šolskem delu upo- rabljati preostala čutila. Omejen je v raziskovanju okolja in aktivnem poseganju vanj. Če je ustrezno obravnavan, se s svojimi vrstniki v povprečju kasneje izenači pri obli- kovanju abstraktnih pojmov in v drugih vidikih razvoja. Potrebuje stalen specialni trening za vsakda- nje življenje ter prilagojene učne pripomočke in pripomočke za slepe za orientacijo in vsakdanje življe- nje. Piše v Braillovi pisavi (www. zrss.si/pdf/UPP_kriteriji.pdf). POSTOPEK UVAJANJA SLEPEGA OTROKA V VRTEC Starši vložijo pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja pri Zavodu Re- publike Slovenije za šolstvo, ki na prvi stopnji vodi postopke usmerjanja v pro- grame vzgoje in izobraževanja. Vloga mora vsebovati zahtevo za uvedbo postopka, strokovno dokumentacijo, ki jo je mogoče pridobiti na podlagi že opravljenih obravnav otroka, in poro- čilo vrtca, šole ali zavoda, ki ga otrok obiskuje. Kot strokovna dokumentacija štejejo pedagoška, defektološka, soci- alna, psihološka, medicinska in druga poročila. Strokovno dokumentacijo pri- dobi Zavod RS za šolstvo od ustreznih institucij, lahko pa jo predložijo tudi starši, če z njo razpolagajo (21. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUOPP-a). Če starši ne vložijo zahteve za uved- bo postopka usmerjanja, vrtec, šola, zdravstveni, socialni ali drug zavod pa meni, da je usmeritev potrebna, lahko pri Zavodu RS za šolstvo poda predlog za uvedbo postopka, ki ga vroči tudi staršem (22. člen Zakona o spremem- bah in dopolnitvah ZUOPP-a). Komisijo sestavljajo stalni člani (vzgoji- telj, če gre za predšolskega otroka, ozi- roma učitelj, če gre za šolskega otroka, zdravnik pediater oziroma zdravnik šolske medicine, psiholog in socialni delavec) in lista izvedencev (zdravnik ustrezne specialnosti glede na motnjo otroka, defektolog) glede na posebne potrebe otroka (Opara 2005). Starše in otroka povabijo na pregled k posameznim članom komisije. Nato komisija povzame mnenja vseh čla- nov, opredeli vrsto primanjkljajev oz. motenj ter na podlagi strokovnega mnenja predlaga usmeritev otroka v določen program vzgoje in izobra- ževanja (Opara 2005). Komisija izda odločbo o usmerjanju. Odločba o usmerjanju je uradni do- kument, ki vključuje: - program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja; - vrtec, šolo ali zavod, v katerega se otrok vključi; - datum vključitve v vrtec, šolo ali zavod. Po potrebi pa tudi: - obseg, način in vrsto ter izvajalca dodatne strokovne pomoči; 18 Didakta december-januar 2014-2015 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola Didakta december-januar 2014-2015 19 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola POSTOPEK UVAJANJA SLEPEGA OTROKA V VRTEC / Lidija Selič, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok / OŠ Prebold, OE Vrtec Vključevanje otrok s posebnimi potre- bami v institucijo je velika odgovornost in naloga. Proces vključevanja zajema otroka, njegove starše in hkrati stro- kovne delavce, ki bodo otroku ves čas bivanja in izobraževanja omogočali in nudili optimalne pogoje. Vsi otroci se rodijo svobodni in imajo enako dosto- janstvo in enake pravice. Vendar pa zagotovo različni otroci potrebujejo različno količino podporne skupnosti, da bi dosegli enake življenjske pogoje. Podpora, ki jo nekdo potrebuje, pa vsekakor zanj ni privilegij (kot si po- gosto razlagajo nekateri posamezniki in je nekakšno zmotno prepričanje, domneva) ali celo rešitev, češ da je to zanj čisto dovolj. Ti otroci zagotovo najbolj potrebujejo izobraževanje in ustrezno socialno integracijo. Da pa bomo tukaj lahko dosegali optimalno, moramo zagotovo govoriti o procesu inkluzije, v katerega vključujemo tudi starše. Delo s starši – otrokovo družino je poleg dela z otrokom najpomemb- nejša naloga institucije. Zavedamo se, da ima na slepega ali slabovidnega otroka največji vpliv prav družina. V članku bom skušala opredeliti, ka- kšen je postopek uvajanja slepega otro- ka v vrtec, vlogo vzgojitelja, tiflopeda- goga, staršev in strokovne skupine, in predvsem kakšni naj bi bili pogoji za dobro in kakovostno delo v skupini, v katero je slepi otrok vključen. OPREDELITEV SLEPOTE IN SLABO- VIDNOSTI Slepi in slabovidni otroci Slepi ali slabovidni so ljudje, ki imajo okvaro vida, očesa ali okvaro vidnega polja. Slaboviden otrok – ima ostrino vida od 0,30 do 0,10 oziroma ostrino vida od 0,10 do 0,05 ali zožitev vidnega po- lja na 20 stopinj ali manj okrog fiksa- cijske točke ne glede na ostrino vida. Glede na slabovidnost razlikujemo: zmerno slabovidne otroke a) : otrok ima 10–30 % vida in dela v šoli po metodi za slabovidne. Hitrost dela je lahko enaka kot pri drugih otro- cih. Nekateri slabovidni otroci vi- dijo na tablo. Potrebujejo posebna znanja o uporabi pripomočkov; težko slabovidne otroke b) : otrok ima 5–9 % vida, uporablja preostali vid. Potrebuje učbenike v povečanem tisku. Prilagoditve, ki jih potrebu- je, so odvisne od individualnih posebnosti glede na to, kako je oko okvarjeno, še zlasti je nujna primerna osvetlitev. Ima težave pri delu z majhnimi predmeti in opazovanjem oddaljenih pojavov in predmetov. V vsakdanjem življe- nju je z ustrezno previdnostjo in obvladovanjem specialnih znanj samostojen. V šoli dela po metodi za slabovidne, vendar je počasnej- ši (www.zrss.si/pdf/UPP_kriteriji. pdf). Slep otrok – ima ostrino vida manj od 0,05 do 0,02 ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke na 5 do 10 stopinj ne glede na ostrino vida oziroma ostrino vida manj od 0,02 do zaznavanja svetlobe ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj ne glede na ostrino vida oziroma ostrino vida 0 (amaurosis) (www.zrss.si/pdf/UPP_kriteriji.pdf). Razvrstitev glede na slepoto: slepi otroci z ostankom vida a) : otrok ima 2–4 % vida in z vidom prepo- znava manjše objekte na 1–2 me- tra. Poleg razvijanja drugih čutil mora sistematično razvijati ostan- ke vida. Potrebuje stalen specialni trening za vsakdanje življenje ter prilagojene učne pripomočke in pripomočke za slepe. Pri gibanju in delu potrebuje primerno osve- tlitev, kontraste itd. V šoli dela po kombinirani metodi, v glavnem v Braillovi pisavi, s pomočjo raznih povečav pa tudi vidno; slepi otroci z minimalnim ostankom b) vida: projekcija svetlobe – 1,9 %. V vsakdanjem življenju pridobiva znanje in spretnosti na podoben način kot popolnoma slepi. Potre- buje stalen specialni trening ter prilagojene učne pripomočke in pripomočke za slepe za orientacijo in vsakdanje življenje. Piše v Braillo- vi pisavi. Slep otrok z minimalnim ostankom vida, določenim na zgor- nji meji, ki opredeljuje skupino, bere močno povečane črke. Poleg razvijanja drugih čutil mora siste- matično razvijati ostanke vida; popolnoma slepi otroci c) (amaurosis): otrok mora tako v vsakdanjem ži- vljenju kot pri šolskem delu upo- rabljati preostala čutila. Omejen je v raziskovanju okolja in aktivnem poseganju vanj. Če je ustrezno obravnavan, se s svojimi vrstniki v povprečju kasneje izenači pri obli- kovanju abstraktnih pojmov in v drugih vidikih razvoja. Potrebuje stalen specialni trening za vsakda- nje življenje ter prilagojene učne pripomočke in pripomočke za slepe za orientacijo in vsakdanje življe- nje. Piše v Braillovi pisavi (www. zrss.si/pdf/UPP_kriteriji.pdf). POSTOPEK UVAJANJA SLEPEGA OTROKA V VRTEC Starši vložijo pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja pri Zavodu Re- publike Slovenije za šolstvo, ki na prvi stopnji vodi postopke usmerjanja v pro- grame vzgoje in izobraževanja. Vloga mora vsebovati zahtevo za uvedbo postopka, strokovno dokumentacijo, ki jo je mogoče pridobiti na podlagi že opravljenih obravnav otroka, in poro- čilo vrtca, šole ali zavoda, ki ga otrok obiskuje. Kot strokovna dokumentacija štejejo pedagoška, defektološka, soci- alna, psihološka, medicinska in druga poročila. Strokovno dokumentacijo pri- dobi Zavod RS za šolstvo od ustreznih institucij, lahko pa jo predložijo tudi starši, če z njo razpolagajo (21. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUOPP-a). Če starši ne vložijo zahteve za uved- bo postopka usmerjanja, vrtec, šola, zdravstveni, socialni ali drug zavod pa meni, da je usmeritev potrebna, lahko pri Zavodu RS za šolstvo poda predlog za uvedbo postopka, ki ga vroči tudi staršem (22. člen Zakona o spremem- bah in dopolnitvah ZUOPP-a). Komisijo sestavljajo stalni člani (vzgoji- telj, če gre za predšolskega otroka, ozi- roma učitelj, če gre za šolskega otroka, zdravnik pediater oziroma zdravnik šolske medicine, psiholog in socialni delavec) in lista izvedencev (zdravnik ustrezne specialnosti glede na motnjo otroka, defektolog) glede na posebne potrebe otroka (Opara 2005). Starše in otroka povabijo na pregled k posameznim članom komisije. Nato komisija povzame mnenja vseh čla- nov, opredeli vrsto primanjkljajev oz. motenj ter na podlagi strokovnega mnenja predlaga usmeritev otroka v določen program vzgoje in izobra- ževanja (Opara 2005). Komisija izda odločbo o usmerjanju. Odločba o usmerjanju je uradni do- kument, ki vključuje: - program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja; - vrtec, šolo ali zavod, v katerega se otrok vključi; - datum vključitve v vrtec, šolo ali zavod. Po potrebi pa tudi: - obseg, način in vrsto ter izvajalca dodatne strokovne pomoči; 20 Didakta december-januar 2014-2015 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola Didakta december-januar 2014-2015 21 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola - pripomočke, prostor in opremo ter druge pogoje, ki morajo biti zagoto- vljeni za vzgojo in izobraževanje; - občasnega ali stalnega spremlje- valca za fizično pomoč gibalno oviranemu otroku; - zmanjšanje števila otrok v oddelku glede na predpisane normative; - rok preverjanja ustreznosti usmeritve; - druge pravice, ki izhajajo iz tega zakona in zakonov s področja vzgo- je in izobraževanja. Odločbo o usmeritvi prejmejo tudi v instituciji, v katero se otrok napo- ti. Ravnatelj mora v roku 30 dni po sprejemu otroka imenovati strokov- no skupino, ki jo sestavljajo vzgo- jiteljica, defektolog ustrezne smeri, svetovalna služba in obvezno tudi starši. Strokovna skupina za otroka pripravi individualiziran program. S tem pro- gramom se določijo oblike dela na po- sameznih področjih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagodi- tve pri organizaciji in napredovanju. Individualiziran program mora sledi- ti otrokovemu napredku in razvoju, zato ga morajo člani strokovne sku- pine med šolskim letom prilagajati in spreminjati, če in ko je potrebno. Ob koncu leta mora strokovna skupi- na evalvirati dosežene cilje, preveriti ustreznost usmeritve v programu in za novo šolsko leto pripraviti novega (Šamec 2009). Na osnovi informacij (Balič 2004), ki jih starši ob vpisu posredujejo vrtcu, se zanj izbere: ustrezen oddelek, osebje, ki bo - delalo z otrokom. Po potrebi se povežejo s specialisti v zunanjih institucijah, ki nudijo otroku stro- kovno pomoč. Večkrat se zgodi, da odkrijejo otroka s težavami med šolskim letom. Na pobudo stro- kovnega osebja izvedemo proces odkrivanja otrokovih težav in ovir, kjer sodelujejo starši, vzgojiteljice, pedagoginja v vrtcu, specialna pe- dagoginja. Po zbranih podatkih o otroku se izdela načrt pomoči; izbira vzgojiteljice in pomočnice, - ki bosta vključili otroka v oddelek, je izjemno pomembna. Pri tem se upošteva pripravljenost osebja na pozitivno naravnanost do inkluzije, kar ustvarja pogoje za vključevanje in iskanje rešitev, ki vodijo k uspe- hu. Oporo pri delu nudijo vzgojite- lju mobilni specialni pedagogi in redna srečanja s strokovnimi sku- pinami – timi. Treba je poskrbeti za dodatno izobraževanje, študij ustrezne literature; vzgojiteljica in pomočnica opravi- - ta s starši otroka pred prihodom v vrtec individualni pogovor, v kate- rem izpostavita prvi stik s starši, ter pridobita informacije za ustrezen sprejem. S starši se dogovorita za način uvajanja otroka v življenje v vrtec in morebitne prilagoditve, ki jih vrtec pripravi za normalno delovanje otroka v njem. Pogovor je priložnost, da vzgojitelji spoznajo bojazni, strahove staršev. Priprava otroka v oddelek je toliko pomemb- nejša, kadar se vključuje otrok z okvaro vida; informiranje in priprava staršev v - oddelku za dobro sprejetje otro- ka s posebnimi potrebami. Starše seznanimo s tistimi ovirami, ki so vidne in povzročajo največ vprašanj ali nerazumevanje pri starših. Pri informiranju smo previdni, da ne stigmatiziramo otroka. Ob vključitvi otroka s posebnimi potre- bami v vrtec ali ob odkritju starši najprej podpišejo soglasje, da lah- ko v vrtcu otroku nudijo strokovno pomoč in zbirajo podatke, ki jih potrebujejo za nudenje strokovne pomoči. PRIPRAVA INDIVIDUALIZIRANEGA PROGRAMA ZA OTROKA S POSEB- NIMI POTREBAMI Individualiziran program je pri nas postal bistvena sestavina vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi po- trebami in načini dela z njimi. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potre- bami določa, da je za vse usmerjene otroke treba izdelati individualiziran program. Tako za tiste, ki so vključeni v programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, kot tudi za tiste, ki so vključeni v druge prilagojene programe izobraževanja (Opara 2003). Kakovostni individualiziran program mora upoštevati: otrokove primanjkljaje pa tudi - sposobnosti; natančno določene oblike dela z - otrokom na posameznih vzgojnih področjih; določen način izvajanja dodatne - strokovne pomoči; posebne prilagoditve pri organi- - zaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja; morebitno prehajanje med - programi; spremljanje otrokovega razvoja - in napredka, ki omogoča sprotno prilagajanje individualiziranega programa že med šolskim letom (Javornik 2003, 132). Za pripravo in sprejemanje izvajanja individualiziranega programa imenu- je ravnateljica vrtca, šole oziroma zavo- da strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci vrtca, šole oziroma zavoda in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju progra- ma vzgoje in izobraževanja. Pri pri- pravi in sprejemanju sodelujejo tudi starši otroka. Kako pripraviti individualiziran program (IP)? Slediti je treba naslednjim štirim glav- nim tezam: spoznavanje otrokovega okolja in - otrokovega funkcioniranja; načrtovanje prilagoditev v okolju in - razvojnega programa za otroke; izvajanje programa; - spremljanje oziroma vrednotenje - uspešnosti IP (realizacija IP, ocena otrokovega napredka). Vse faze so med seboj povezane. Pri oblikovanju gremo zmeraj skozi vse faze. Otrokovo delovanje V tej fazi skušamo odgovoriti na vprašanja: Kaj zmore otrok sam, brez pomoči? - Kakšne spretnosti, veščine je že - osvojil? Kaj zmore, če mu nudimo določeno - mero pomoči? Ali so prisotne pomanjkljivosti v - predhodnem znanju? Katere veščine, strategije, koncep- - ti so glede na otrokove trenutne zmožnosti očitno prezahtevni in jih zato ni smiselno uvrščati v krat- koročni program? (forum.avtizem. org, 2010) Zajeti moramo otrokovo celostno funkcioniranje in razumevanje. Tu ima pomembno vlogo vzgojitelj ali učitelj, ki pri delu z otrokom opazu- je, katere učne strategije uporablja, kako pristopa k reševanju problemov, pa tudi kakšni so dejanski rezultati, odgovori. Podatke pridobivamo: iz obstoječe dokumentacije, - razgovorov s starši, učitelji, - z individualnim delom z - otrokom, s sistematičnim opazovanjem in - tudi nesistematičnim, z analizo izdelkov. - Vse informacije, ki smo jih pridobili, je treba strniti v celostno oceno otroko- vega delovanja, iz katere so razvidna otrokova močna področja, zmožnosti, osvojeno znanje in spretnosti, vrste in narava težav ter kontekst, v katerem se le-te pojavijo. Razviden mora biti tudi vpliv naštetega na otrokovo uspe- šnost. V ugotovitvah moramo zapisati dejstva o otrokovem funkcioniranju in ne splošnih sodb. Izogibamo se tudi subjektivnim izrazom (npr. lep, do- ber, priden …) in jih nadomestimo z bolj enoznačnimi, razumljivimi (npr. pravilno oblikovan, upošteva pravila, natančno izdelan …). Individualiziran vzgojni program v ožjem smislu predstavlja individua- liziran učni načrt, ki mora biti obli- kovan v merljivi obliki. Le to namreč omogoča evalvacijo napredka otroka in realizacije programa. Dolgoročni in kratkoročni cilji morajo izhajati ne- posredno iz otrokovega trenutnega funkcioniranja in njegovih posebnih potreb. Pri načrtovanju programa se ne smemo usmeriti le na otrokova šib- ka področja, ampak moramo v enaki meri spodbujati razvoj otrokovih moč- nih področij. Tako bo otrok namreč krepil svojo samopodobo, oblikoval občutek lastne vrednosti in nabiral energijo in voljo za premagovanje težav na drugih področjih. Če ugotovimo, da otrok ne napreduje po načrtu, je treba program ali izvaja- nje ponovno načrtovati, spreminjati. Evalvacije morajo biti vsaj enkrat v konferenčnem obdobju, po potrebi pa pogostejše. Tudi pogostost le-teh se predvidi in zapiše v IP. DELOVANJE STROKOVNEGA TIMA Temeljna naloga strokovne skupine je vzpostavitev sodelovanja z družinami in profesionalci, zagotavljanje hori- zontalne kontinuitete in usklajenega delovanja. Člani se sestajajo večkrat 20 Didakta december-januar 2014-2015 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola Didakta december-januar 2014-2015 21 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola - pripomočke, prostor in opremo ter druge pogoje, ki morajo biti zagoto- vljeni za vzgojo in izobraževanje; - občasnega ali stalnega spremlje- valca za fizično pomoč gibalno oviranemu otroku; - zmanjšanje števila otrok v oddelku glede na predpisane normative; - rok preverjanja ustreznosti usmeritve; - druge pravice, ki izhajajo iz tega zakona in zakonov s področja vzgo- je in izobraževanja. Odločbo o usmeritvi prejmejo tudi v instituciji, v katero se otrok napo- ti. Ravnatelj mora v roku 30 dni po sprejemu otroka imenovati strokov- no skupino, ki jo sestavljajo vzgo- jiteljica, defektolog ustrezne smeri, svetovalna služba in obvezno tudi starši. Strokovna skupina za otroka pripravi individualiziran program. S tem pro- gramom se določijo oblike dela na po- sameznih področjih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagodi- tve pri organizaciji in napredovanju. Individualiziran program mora sledi- ti otrokovemu napredku in razvoju, zato ga morajo člani strokovne sku- pine med šolskim letom prilagajati in spreminjati, če in ko je potrebno. Ob koncu leta mora strokovna skupi- na evalvirati dosežene cilje, preveriti ustreznost usmeritve v programu in za novo šolsko leto pripraviti novega (Šamec 2009). Na osnovi informacij (Balič 2004), ki jih starši ob vpisu posredujejo vrtcu, se zanj izbere: ustrezen oddelek, osebje, ki bo - delalo z otrokom. Po potrebi se povežejo s specialisti v zunanjih institucijah, ki nudijo otroku stro- kovno pomoč. Večkrat se zgodi, da odkrijejo otroka s težavami med šolskim letom. Na pobudo stro- kovnega osebja izvedemo proces odkrivanja otrokovih težav in ovir, kjer sodelujejo starši, vzgojiteljice, pedagoginja v vrtcu, specialna pe- dagoginja. Po zbranih podatkih o otroku se izdela načrt pomoči; izbira vzgojiteljice in pomočnice, - ki bosta vključili otroka v oddelek, je izjemno pomembna. Pri tem se upošteva pripravljenost osebja na pozitivno naravnanost do inkluzije, kar ustvarja pogoje za vključevanje in iskanje rešitev, ki vodijo k uspe- hu. Oporo pri delu nudijo vzgojite- lju mobilni specialni pedagogi in redna srečanja s strokovnimi sku- pinami – timi. Treba je poskrbeti za dodatno izobraževanje, študij ustrezne literature; vzgojiteljica in pomočnica opravi- - ta s starši otroka pred prihodom v vrtec individualni pogovor, v kate- rem izpostavita prvi stik s starši, ter pridobita informacije za ustrezen sprejem. S starši se dogovorita za način uvajanja otroka v življenje v vrtec in morebitne prilagoditve, ki jih vrtec pripravi za normalno delovanje otroka v njem. Pogovor je priložnost, da vzgojitelji spoznajo bojazni, strahove staršev. Priprava otroka v oddelek je toliko pomemb- nejša, kadar se vključuje otrok z okvaro vida; informiranje in priprava staršev v - oddelku za dobro sprejetje otro- ka s posebnimi potrebami. Starše seznanimo s tistimi ovirami, ki so vidne in povzročajo največ vprašanj ali nerazumevanje pri starših. Pri informiranju smo previdni, da ne stigmatiziramo otroka. Ob vključitvi otroka s posebnimi potre- bami v vrtec ali ob odkritju starši najprej podpišejo soglasje, da lah- ko v vrtcu otroku nudijo strokovno pomoč in zbirajo podatke, ki jih potrebujejo za nudenje strokovne pomoči. PRIPRAVA INDIVIDUALIZIRANEGA PROGRAMA ZA OTROKA S POSEB- NIMI POTREBAMI Individualiziran program je pri nas postal bistvena sestavina vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi po- trebami in načini dela z njimi. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potre- bami določa, da je za vse usmerjene otroke treba izdelati individualiziran program. Tako za tiste, ki so vključeni v programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, kot tudi za tiste, ki so vključeni v druge prilagojene programe izobraževanja (Opara 2003). Kakovostni individualiziran program mora upoštevati: otrokove primanjkljaje pa tudi - sposobnosti; natančno določene oblike dela z - otrokom na posameznih vzgojnih področjih; določen način izvajanja dodatne - strokovne pomoči; posebne prilagoditve pri organi- - zaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja; morebitno prehajanje med - programi; spremljanje otrokovega razvoja - in napredka, ki omogoča sprotno prilagajanje individualiziranega programa že med šolskim letom (Javornik 2003, 132). Za pripravo in sprejemanje izvajanja individualiziranega programa imenu- je ravnateljica vrtca, šole oziroma zavo- da strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci vrtca, šole oziroma zavoda in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju progra- ma vzgoje in izobraževanja. Pri pri- pravi in sprejemanju sodelujejo tudi starši otroka. Kako pripraviti individualiziran program (IP)? Slediti je treba naslednjim štirim glav- nim tezam: spoznavanje otrokovega okolja in - otrokovega funkcioniranja; načrtovanje prilagoditev v okolju in - razvojnega programa za otroke; izvajanje programa; - spremljanje oziroma vrednotenje - uspešnosti IP (realizacija IP, ocena otrokovega napredka). Vse faze so med seboj povezane. Pri oblikovanju gremo zmeraj skozi vse faze. Otrokovo delovanje V tej fazi skušamo odgovoriti na vprašanja: Kaj zmore otrok sam, brez pomoči? - Kakšne spretnosti, veščine je že - osvojil? Kaj zmore, če mu nudimo določeno - mero pomoči? Ali so prisotne pomanjkljivosti v - predhodnem znanju? Katere veščine, strategije, koncep- - ti so glede na otrokove trenutne zmožnosti očitno prezahtevni in jih zato ni smiselno uvrščati v krat- koročni program? (forum.avtizem. org, 2010) Zajeti moramo otrokovo celostno funkcioniranje in razumevanje. Tu ima pomembno vlogo vzgojitelj ali učitelj, ki pri delu z otrokom opazu- je, katere učne strategije uporablja, kako pristopa k reševanju problemov, pa tudi kakšni so dejanski rezultati, odgovori. Podatke pridobivamo: iz obstoječe dokumentacije, - razgovorov s starši, učitelji, - z individualnim delom z - otrokom, s sistematičnim opazovanjem in - tudi nesistematičnim, z analizo izdelkov. - Vse informacije, ki smo jih pridobili, je treba strniti v celostno oceno otroko- vega delovanja, iz katere so razvidna otrokova močna področja, zmožnosti, osvojeno znanje in spretnosti, vrste in narava težav ter kontekst, v katerem se le-te pojavijo. Razviden mora biti tudi vpliv naštetega na otrokovo uspe- šnost. V ugotovitvah moramo zapisati dejstva o otrokovem funkcioniranju in ne splošnih sodb. Izogibamo se tudi subjektivnim izrazom (npr. lep, do- ber, priden …) in jih nadomestimo z bolj enoznačnimi, razumljivimi (npr. pravilno oblikovan, upošteva pravila, natančno izdelan …). Individualiziran vzgojni program v ožjem smislu predstavlja individua- liziran učni načrt, ki mora biti obli- kovan v merljivi obliki. Le to namreč omogoča evalvacijo napredka otroka in realizacije programa. Dolgoročni in kratkoročni cilji morajo izhajati ne- posredno iz otrokovega trenutnega funkcioniranja in njegovih posebnih potreb. Pri načrtovanju programa se ne smemo usmeriti le na otrokova šib- ka področja, ampak moramo v enaki meri spodbujati razvoj otrokovih moč- nih področij. Tako bo otrok namreč krepil svojo samopodobo, oblikoval občutek lastne vrednosti in nabiral energijo in voljo za premagovanje težav na drugih področjih. Če ugotovimo, da otrok ne napreduje po načrtu, je treba program ali izvaja- nje ponovno načrtovati, spreminjati. Evalvacije morajo biti vsaj enkrat v konferenčnem obdobju, po potrebi pa pogostejše. Tudi pogostost le-teh se predvidi in zapiše v IP. DELOVANJE STROKOVNEGA TIMA Temeljna naloga strokovne skupine je vzpostavitev sodelovanja z družinami in profesionalci, zagotavljanje hori- zontalne kontinuitete in usklajenega delovanja. Člani se sestajajo večkrat 22 Didakta december-januar 2014-2015 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola Didakta december-januar 2014-2015 23 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola letno zaradi medsebojnega informi- ranja, izmenjave izkušenj, skupnega načrtovanja ciljev in poti za njiho- vo dosego, ki jih zapišeta v otrokov individualizirani program specialni pedagog in vzgojitelj. Pomembna naloga skupine je redno spremljanje in evalviranje otrokovega napredka, načrtovanih ciljev in procesa inkluzije (Balič 2004). Vodstveni delavci vrtca s pozitiv- - no naravnanostjo pomagajo pri iskanju možnosti, poti za čim kakovostnejšo vzgojo otrok s po- sebnimi potrebami: prilagoditev normativov, iskanje spremljevalcev za gibalno ovirane otroke, nakup prilagojenih didaktičnih sredstev, izobraževanje. Svetovalna delavka, pedagoginja - v vrtcu vodi vso predpisano do- kumentacijo, ki jo je vrtec dolžan zbirati pri nudenju pomoči vzgoji- teljem, defektologom, staršem. Sve- tuje in usmerja pri iskanju pomoči različnih strokovnjakov, piše poro- čila o otrocih, ki so v postopku. Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev - izvajajo po principih timskega dela najodgovornejše naloge in nosijo polno poklicno in osebno odgovor- nost za napredek vsakega otroka v oddelku. V sodelovanju z defek- tologom in drugimi strokovnimi delavci oblikujejo individualizirane programe dela za vsakega otroka, v katerih so načrtovani cilji in dejav- nosti, ter potrebne prilagoditve in priporočila za dosego ciljev. Vsak individualiziran program je treba uskladiti s kurikulom ter prilagajati vsebinam in dejavnostim, ki so aktu- alne v oddelku. Vzgojitelj spremlja napredek vsakega otroka. Defektolog tiflopedagog obiskuje - vrtce, v katere so vključeni otro- ci s posebnimi potrebami. Dela neposredno z otrokom, sodeluje z vzgojitelji in starši, je član stro- kovnega tima in hkrati povezova- lec med posameznimi strokovnjaki, vodstvom, starši in otrokom. Opravi defektološko diagnostiko, je odgo- voren za pripravo, spremljanje, pri- lagajanje in evalviranje individua- liziranih programov, nudi pomoč vzgojiteljem, staršem po potrebi organizira usposabljanje staršev, strokovnih delavcev vrtca. Vloga in dolžnosti vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice pred pro- cesom inkluzije in med njim (Šamec 2009): skupno izobraževanje vzgojnega - osebja, staršev otroka s posebnimi potrebami, strokovnjakov, ki poma- gajo otroku ter družin otrok, ki so že v oddelku; oblikovanje partnerskega odnosa - z družinami, ki vključujejo otro- ka s posebnimi potrebami. Pozor- nost je treba usmeriti predvsem v načrtovanje vstopa v program, identifikacijo občutkov družine in skrbi, realna pričakovanja, skupno postavljanje ciljev in načrtov; pogovor s specialisti, vzgojnim ose- - bjem in starši otroka, ki se vklju- čuje, ter s starši otrok, ki so že v oddelku; priprava že vključenih otrok v od- - delku, ki bo sprejel otroka s poseb- nimi potrebami, in sicer za razvi- janje razumevanja in sprejemanja drugačnosti, za pripravljenost so pomoči ter da otrokom približa- mo problem otroka z motnjo v razvoju; priprava otroka, ki se vključuje; - priprava drugih staršev, učnega - okolja, ocenitev konkretnega uč- nega okolja v oddelku; skupno načrtovanje primernih ope- - rativnih ciljev; ocenitev vzgojnih sredstev glede - na njihovo primernost, trajnost, fleksibilnost in interaktivnost; prilagoditev dnevnega reda, metod - dela ter sprotno preverjanje; timsko delo. - Sodelovanje s starši Sprejemanje drugačnosti je v začetku za starše težka naloga. Starši doživijo najprej bolečino in šok, saj je njihov otrok drugačen. Soočanje staršev z otrokovim stanjem je dolgotrajen proces, ki vodi starše skozi različne faze prilagajanja na življenje otroka s posebnimi potrebami. Pojavijo se različna čustva, kot so zmedenost, nezaineresiranost, osuplost, žalovanje, občutek krivde. Na to drugačnost se različno odzivajo. Če želimo s starši vzpostaviti ploden odnos sodelovanja, je treba starše resnično sprejeti kot enakovredne partnerje v odnosu, spo- štovati njihova mnenja, doživljanje in razvijanje (Šamec 2009). Vloga staršev je izredno pomembna, saj so starši zastopniki svojega otroka skozi celoten izobraževalni proces – od predšolskega do srednješolskega in poklicnega obdobja vzgoje in izobra- ževanja. Vloga je izredno pomembna, saj so edini odrasli, ki stalno spremljajo vzgojo in izobraževanje svojih otrok, od rojstva do polnoletnosti. Vloga star- šev se skozi čas spreminja, v nekaterih državah so bolj vključeni, vedno bolj dejavni v procesu odločanja o kraju in vrsti izobraževanja svojega otroka. Skupaj s strokovnim šolskimi delavci so enakopravni člani izobraževalne skupine. Potrebno je soglasje staršev pri ocenjevanju učenca, razvoju indivi- dualiziranega izobraževalnega načrta in vključitvi otroka v različne oblike pomoči (Morrison 2008). Staršem mora defektolog (tiflopeda- gog) nameniti sorazmerno velik de- lež svojega dela. Od njih lahko največ izve o otroku in njegovih potrebah, posebnostih, vzgojnih postopkih in le z njihovo pomočjo in soglasjem lah- ko pomaga otroku. Z njim se mora pogovoriti o načinih, vsebini, obliki in času pomoči, ki ga bo namenil njihovemu otroku, in jih obvešča o delu drugih strokovnih delavcev. De- fektolog (tiflopedagog) se posveča tudi izobraževanju in ozaveščanju staršev drugih otrok z namenom, da omili njihove predsodke, da so njihovi otroci na račun otrok s posebnimi potrebami v vrtcu prikrajšani. SLEPI IN SLABOVIDNI PREDŠOLSKI OTROCI Prilagoditve izvajanja ciljev in pri- merov dejavnosti Kurikuluma za vrtce. Vsi cilji in primeri dejavnosti šestih po- dročij dejavnosti Kurikuluma za vrtce (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika) veljajo tudi v prilagojenem programu za predšolske otroke. Izvedbeni kurikulum pomeni praktično izpeljavo ciljev kurikula s specialno pe- dagoškimi metodami in oblikami dela ob upoštevanju posebnih potreb otrok, ki so usmerjeni v prilagojen program za predšolske otroke. Gibanje Slepemu ali slabovidnemu otroku - je treba zagotoviti varnost pri špor- tnih aktivnostih. V telovadnici in igralnici so potreb- - ne tipne oznake na tleh, stenah in omarah. Za aktivnosti z žogo potrebuje zvoč- - no žogo. Igrala in igrače za slabovidnega - otroka morajo biti intenzivnih in kontrastnih barv. Namesto vizualnih znakov pri do- - ločenih igrah uporabljamo zvočne znake. Jezik Pravljic, zgodb in pesmi slepemu - ali slabovidnemu otroku ne smemo samo prebrati, temveč mu moramo pojme približati po tipni, slušni ali drugi čutni poti. Spoznavanje jezika mora biti pove- - zano z otrokovim okoljem. Vidnost gradiva za slabovidnega - otroka približamo s povečavami ali lupami. Likovne dejavnosti Za uživanje v likovnih dejavnostih - potrebuje otrok tipne materiale. Za risanje potrebuje slep otrok po- - zitivno folijo oziroma materiale, ki puščajo tipno sled. Plesne dejavnosti Pri plesnih dejavnostih je treba vse - gibe opisati in jih pokazati na svo- jem in otrokovem telesu. Potrebno je vzpodbujanje, ker otrok nima notranje motivacije. Dramatizacija Vsa dogajanja pri dramskih dejav- - nostih je treba opisovati in razložiti na specifičen, slepemu otroku pri- meren način. Družba Vsakdanje življenje po ustaljenem - redu daje slepemu ali slabovidne- mu otroku občutek varnosti (vsak- danja rutina, rituali, dnevni red). Za igranje potrebuje posebne igra- - če, ki so prilagojene slepoti. Narava Za pridobivanje pojmov iz narave - je potrebna uporaba preostalih ču- tov in pomanjševanje ali povečeva- nje stvari ali predmetov (makete, modeli). Zelo primerno in koristno za učenje - je nabiranje, razvrščanje, nizanje različnih naravnih materialov ali različnih materialov za gnetenje. Matematika Za usvajanje pojmov iz matematike - otrok potrebuje vedno konkretne materiale ali didaktične pripomoč- ke. Percepcija pojmov je mogoča samo z uporabo preostalih čutil, predvsem tipa. Cilji specialno pedagoških dejavno- sti za slepe in slabovidne otroke Komunikacija spoznavanje, prepoznavanje in raz- - vrščanje materiala; seznanjanje s semensko škatlico; - razvrščanje različnega materiala v - semenski škatlici; seznanjanje z Braillovo celico; - orientacija v Braillovi celici; - seznanjanje z Braillovim pisalnim - strojem; delo z veliko Braillovo stavnico; - delo z malo Braillovo stavnico; - navajanje na uporabo optičnih pri- - pomočkov za razvijanje vida; navajanje na uporabo specialnega - didaktičnega materiala. Socializacija razvijanje samostojnosti pri - hranjenju; usvajanje osnovnih higienskih - navad; razvijanje samostojnosti pri oblače- - nju ter skrbi za obleko in obutev; razvijanje medosebnih odnosov. - Orientacija, mobilnost in usvajanje na- domestitvenih spretnosti razvijanje vizualnega zaznavanja; - razvijanje slušnega zaznavanja; - razvijanje vizualnega pomnjenja; - razvijanje slušnega pomnjenja; - razvijanje kožnih in mišično gibal- - nih zaznav; razvijanje voha in okusa; - razvijanje telesne sheme; - razvijanje in urjenje orientacije v - okolju in na delovni ploskvi; razvijanje in urjenje sposobnosti - koordinacije gibov (vidno-gibalno, slušno-gibalno, vidno-slušno), konkretno razvijanje orientacije v - prostoru s pomočjo čutil; razvijanje orientacije v bližnji in - daljni okolici: vrtec – dvorišče, dom – dvorišče; razvijanje orientacije na delovni - ploskvi: miza, list papirja; lega predmetov v okolici; - orientacija s pomočjo pripomoč- - kov; privajanje na promet in sezna- - njanje otrok s pravili obnašanja v prometu; hoja z videčim spremljevalcem in - privajanje na promet z njegovo pomočjo; seznanjanje z različnimi prevozni- - mi sredstvi in navajanje na njihovo uporabo; navajanje otrok na pravila obnaša- - nja v različnih situacijah (v trgovini, čakalnici ipd.); navajanje otrok na gibanje in ori- - entacijo v različnih vremenskih in drugih izrednih razmerah (sneg na pločniku, poledeneli pločniki, prekopane poti, otroku od prej po- znane poti in podobno). Specialno didaktična priporočila Slep ali slaboviden otrok pridobiva izkušnje pretežno prek drugih čutil. Roke so njegovo osnovno sredstvo za raziskovanje sveta. Slep otrok se brez dodatne pomoči ne more optimalno razvijati. Če ni pravo- časno in ustrezno obravnavan doma in v vrtcu, se pri otroku začnejo kazati motnje in zaostanki v razvoju. Otroku z okvaro vida manjka vizualnih spodbud in zato nima primarne želje 22 Didakta december-januar 2014-2015 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola Didakta december-januar 2014-2015 23 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola letno zaradi medsebojnega informi- ranja, izmenjave izkušenj, skupnega načrtovanja ciljev in poti za njiho- vo dosego, ki jih zapišeta v otrokov individualizirani program specialni pedagog in vzgojitelj. Pomembna naloga skupine je redno spremljanje in evalviranje otrokovega napredka, načrtovanih ciljev in procesa inkluzije (Balič 2004). Vodstveni delavci vrtca s pozitiv- - no naravnanostjo pomagajo pri iskanju možnosti, poti za čim kakovostnejšo vzgojo otrok s po- sebnimi potrebami: prilagoditev normativov, iskanje spremljevalcev za gibalno ovirane otroke, nakup prilagojenih didaktičnih sredstev, izobraževanje. Svetovalna delavka, pedagoginja - v vrtcu vodi vso predpisano do- kumentacijo, ki jo je vrtec dolžan zbirati pri nudenju pomoči vzgoji- teljem, defektologom, staršem. Sve- tuje in usmerja pri iskanju pomoči različnih strokovnjakov, piše poro- čila o otrocih, ki so v postopku. Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev - izvajajo po principih timskega dela najodgovornejše naloge in nosijo polno poklicno in osebno odgovor- nost za napredek vsakega otroka v oddelku. V sodelovanju z defek- tologom in drugimi strokovnimi delavci oblikujejo individualizirane programe dela za vsakega otroka, v katerih so načrtovani cilji in dejav- nosti, ter potrebne prilagoditve in priporočila za dosego ciljev. Vsak individualiziran program je treba uskladiti s kurikulom ter prilagajati vsebinam in dejavnostim, ki so aktu- alne v oddelku. Vzgojitelj spremlja napredek vsakega otroka. Defektolog tiflopedagog obiskuje - vrtce, v katere so vključeni otro- ci s posebnimi potrebami. Dela neposredno z otrokom, sodeluje z vzgojitelji in starši, je član stro- kovnega tima in hkrati povezova- lec med posameznimi strokovnjaki, vodstvom, starši in otrokom. Opravi defektološko diagnostiko, je odgo- voren za pripravo, spremljanje, pri- lagajanje in evalviranje individua- liziranih programov, nudi pomoč vzgojiteljem, staršem po potrebi organizira usposabljanje staršev, strokovnih delavcev vrtca. Vloga in dolžnosti vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice pred pro- cesom inkluzije in med njim (Šamec 2009): skupno izobraževanje vzgojnega - osebja, staršev otroka s posebnimi potrebami, strokovnjakov, ki poma- gajo otroku ter družin otrok, ki so že v oddelku; oblikovanje partnerskega odnosa - z družinami, ki vključujejo otro- ka s posebnimi potrebami. Pozor- nost je treba usmeriti predvsem v načrtovanje vstopa v program, identifikacijo občutkov družine in skrbi, realna pričakovanja, skupno postavljanje ciljev in načrtov; pogovor s specialisti, vzgojnim ose- - bjem in starši otroka, ki se vklju- čuje, ter s starši otrok, ki so že v oddelku; priprava že vključenih otrok v od- - delku, ki bo sprejel otroka s poseb- nimi potrebami, in sicer za razvi- janje razumevanja in sprejemanja drugačnosti, za pripravljenost so pomoči ter da otrokom približa- mo problem otroka z motnjo v razvoju; priprava otroka, ki se vključuje; - priprava drugih staršev, učnega - okolja, ocenitev konkretnega uč- nega okolja v oddelku; skupno načrtovanje primernih ope- - rativnih ciljev; ocenitev vzgojnih sredstev glede - na njihovo primernost, trajnost, fleksibilnost in interaktivnost; prilagoditev dnevnega reda, metod - dela ter sprotno preverjanje; timsko delo. - Sodelovanje s starši Sprejemanje drugačnosti je v začetku za starše težka naloga. Starši doživijo najprej bolečino in šok, saj je njihov otrok drugačen. Soočanje staršev z otrokovim stanjem je dolgotrajen proces, ki vodi starše skozi različne faze prilagajanja na življenje otroka s posebnimi potrebami. Pojavijo se različna čustva, kot so zmedenost, nezaineresiranost, osuplost, žalovanje, občutek krivde. Na to drugačnost se različno odzivajo. Če želimo s starši vzpostaviti ploden odnos sodelovanja, je treba starše resnično sprejeti kot enakovredne partnerje v odnosu, spo- štovati njihova mnenja, doživljanje in razvijanje (Šamec 2009). Vloga staršev je izredno pomembna, saj so starši zastopniki svojega otroka skozi celoten izobraževalni proces – od predšolskega do srednješolskega in poklicnega obdobja vzgoje in izobra- ževanja. Vloga je izredno pomembna, saj so edini odrasli, ki stalno spremljajo vzgojo in izobraževanje svojih otrok, od rojstva do polnoletnosti. Vloga star- šev se skozi čas spreminja, v nekaterih državah so bolj vključeni, vedno bolj dejavni v procesu odločanja o kraju in vrsti izobraževanja svojega otroka. Skupaj s strokovnim šolskimi delavci so enakopravni člani izobraževalne skupine. Potrebno je soglasje staršev pri ocenjevanju učenca, razvoju indivi- dualiziranega izobraževalnega načrta in vključitvi otroka v različne oblike pomoči (Morrison 2008). Staršem mora defektolog (tiflopeda- gog) nameniti sorazmerno velik de- lež svojega dela. Od njih lahko največ izve o otroku in njegovih potrebah, posebnostih, vzgojnih postopkih in le z njihovo pomočjo in soglasjem lah- ko pomaga otroku. Z njim se mora pogovoriti o načinih, vsebini, obliki in času pomoči, ki ga bo namenil njihovemu otroku, in jih obvešča o delu drugih strokovnih delavcev. De- fektolog (tiflopedagog) se posveča tudi izobraževanju in ozaveščanju staršev drugih otrok z namenom, da omili njihove predsodke, da so njihovi otroci na račun otrok s posebnimi potrebami v vrtcu prikrajšani. SLEPI IN SLABOVIDNI PREDŠOLSKI OTROCI Prilagoditve izvajanja ciljev in pri- merov dejavnosti Kurikuluma za vrtce. Vsi cilji in primeri dejavnosti šestih po- dročij dejavnosti Kurikuluma za vrtce (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika) veljajo tudi v prilagojenem programu za predšolske otroke. Izvedbeni kurikulum pomeni praktično izpeljavo ciljev kurikula s specialno pe- dagoškimi metodami in oblikami dela ob upoštevanju posebnih potreb otrok, ki so usmerjeni v prilagojen program za predšolske otroke. Gibanje Slepemu ali slabovidnemu otroku - je treba zagotoviti varnost pri špor- tnih aktivnostih. V telovadnici in igralnici so potreb- - ne tipne oznake na tleh, stenah in omarah. Za aktivnosti z žogo potrebuje zvoč- - no žogo. Igrala in igrače za slabovidnega - otroka morajo biti intenzivnih in kontrastnih barv. Namesto vizualnih znakov pri do- - ločenih igrah uporabljamo zvočne znake. Jezik Pravljic, zgodb in pesmi slepemu - ali slabovidnemu otroku ne smemo samo prebrati, temveč mu moramo pojme približati po tipni, slušni ali drugi čutni poti. Spoznavanje jezika mora biti pove- - zano z otrokovim okoljem. Vidnost gradiva za slabovidnega - otroka približamo s povečavami ali lupami. Likovne dejavnosti Za uživanje v likovnih dejavnostih - potrebuje otrok tipne materiale. Za risanje potrebuje slep otrok po- - zitivno folijo oziroma materiale, ki puščajo tipno sled. Plesne dejavnosti Pri plesnih dejavnostih je treba vse - gibe opisati in jih pokazati na svo- jem in otrokovem telesu. Potrebno je vzpodbujanje, ker otrok nima notranje motivacije. Dramatizacija Vsa dogajanja pri dramskih dejav- - nostih je treba opisovati in razložiti na specifičen, slepemu otroku pri- meren način. Družba Vsakdanje življenje po ustaljenem - redu daje slepemu ali slabovidne- mu otroku občutek varnosti (vsak- danja rutina, rituali, dnevni red). Za igranje potrebuje posebne igra- - če, ki so prilagojene slepoti. Narava Za pridobivanje pojmov iz narave - je potrebna uporaba preostalih ču- tov in pomanjševanje ali povečeva- nje stvari ali predmetov (makete, modeli). Zelo primerno in koristno za učenje - je nabiranje, razvrščanje, nizanje različnih naravnih materialov ali različnih materialov za gnetenje. Matematika Za usvajanje pojmov iz matematike - otrok potrebuje vedno konkretne materiale ali didaktične pripomoč- ke. Percepcija pojmov je mogoča samo z uporabo preostalih čutil, predvsem tipa. Cilji specialno pedagoških dejavno- sti za slepe in slabovidne otroke Komunikacija spoznavanje, prepoznavanje in raz- - vrščanje materiala; seznanjanje s semensko škatlico; - razvrščanje različnega materiala v - semenski škatlici; seznanjanje z Braillovo celico; - orientacija v Braillovi celici; - seznanjanje z Braillovim pisalnim - strojem; delo z veliko Braillovo stavnico; - delo z malo Braillovo stavnico; - navajanje na uporabo optičnih pri- - pomočkov za razvijanje vida; navajanje na uporabo specialnega - didaktičnega materiala. Socializacija razvijanje samostojnosti pri - hranjenju; usvajanje osnovnih higienskih - navad; razvijanje samostojnosti pri oblače- - nju ter skrbi za obleko in obutev; razvijanje medosebnih odnosov. - Orientacija, mobilnost in usvajanje na- domestitvenih spretnosti razvijanje vizualnega zaznavanja; - razvijanje slušnega zaznavanja; - razvijanje vizualnega pomnjenja; - razvijanje slušnega pomnjenja; - razvijanje kožnih in mišično gibal- - nih zaznav; razvijanje voha in okusa; - razvijanje telesne sheme; - razvijanje in urjenje orientacije v - okolju in na delovni ploskvi; razvijanje in urjenje sposobnosti - koordinacije gibov (vidno-gibalno, slušno-gibalno, vidno-slušno), konkretno razvijanje orientacije v - prostoru s pomočjo čutil; razvijanje orientacije v bližnji in - daljni okolici: vrtec – dvorišče, dom – dvorišče; razvijanje orientacije na delovni - ploskvi: miza, list papirja; lega predmetov v okolici; - orientacija s pomočjo pripomoč- - kov; privajanje na promet in sezna- - njanje otrok s pravili obnašanja v prometu; hoja z videčim spremljevalcem in - privajanje na promet z njegovo pomočjo; seznanjanje z različnimi prevozni- - mi sredstvi in navajanje na njihovo uporabo; navajanje otrok na pravila obnaša- - nja v različnih situacijah (v trgovini, čakalnici ipd.); navajanje otrok na gibanje in ori- - entacijo v različnih vremenskih in drugih izrednih razmerah (sneg na pločniku, poledeneli pločniki, prekopane poti, otroku od prej po- znane poti in podobno). Specialno didaktična priporočila Slep ali slaboviden otrok pridobiva izkušnje pretežno prek drugih čutil. Roke so njegovo osnovno sredstvo za raziskovanje sveta. Slep otrok se brez dodatne pomoči ne more optimalno razvijati. Če ni pravo- časno in ustrezno obravnavan doma in v vrtcu, se pri otroku začnejo kazati motnje in zaostanki v razvoju. Otroku z okvaro vida manjka vizualnih spodbud in zato nima primarne želje 24 Didakta december-januar 2014-2015 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola Didakta december-januar 2014-2015 25 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola po gibanju. Pogosto sta močno izra- ženi pasivnost in mirovanje. Izkušnje pridobiva preko tipa, sluha, vonja, oku- sa. Spodbujamo ga h gibanju. Spod- bujamo ga tudi, da pri pridobivanju izkušenj uporablja preostali vid. Manj ko je pri otroku ohranjenega vida, manj je učenja s posnemanjem. Pri slepem otroku učenja s posnema- njem praktično ni. Zato mu je treba posebej razvijati grobo in fino moto- riko in ga usmerjati na uporabo pre- ostalih čutil. Slepega otroka naučimo novih gibov s profesionalnim telesnim stikom in dotikom. Z otipavanjem, na primer obraza, otrok spoznava različne po- ložaje ust in mimiko. Podobno ravna- mo, ko ga učimo zavezovanja čevljev, mazanja kruha, nalivanja tekočine iz vrča v skodelico in podobno. Odsotnost vida lahko povzroči tudi počasnejše usvajanje besed. Besed naj ne usvaja s posnemanjem govora dru- gih, ampak na osnovi lastnih izkušenj preko tipa, sluha, vonja in okusa. Vzpostaviti je treba koordinacijo uho – roka. Slabovidnemu ali slepemu otroku z mi- nimalnim ostankom vida postopoma odkrivamo nova spoznanja o svetu in razumevanju medsebojnih vzročno- posledičnih odnosov. Da bi otrok o predmetu lahko dobil ja- sno predstavo, velikost predmeta ne sme biti ne prevelika in ne premajhna. Zato je treba velike predmete pomanjšati in majhne povečati. Posebej so v ta namen priporočljive t. i. taktilne knjige. Pri spoznavanju okolja je potrebno nenehno spodbujanje opazovanja in posnemanja. Posebno pozornost je treba nameniti navajanju otrok na samostojnost pri skrbi zase (hranjenje, oblačenje, oseb- na nega). Slep ali slaboviden otrok je nagnjen k mirovanju, zato ga je treba nenehno spodbujati k raziskovanju okolja. Pri opazovanju predmeta mu omogočimo bližino. Ker mu pogosto manjka vizualnih spodbud, nima želje po gibanju, zato potrebuje nenehno motivacijo in do- volj velik prostor brez ovir. Govor vzgojitelja mora biti glasen in razločen. Za slepega ali slabovidnega otroka je potrebna majhna skupina otrok. Delo s slepim ali slabovidnim otrokom je individualno in individualizirano. Prostor Prostor mora biti slepemu ali slabovi- dnemu otroku prilagojen. V zgodnji dobi je prostor zmanjšan na doseg rok in nog, ker otrok še ni sposoben, da bi uporabil podatke, ki mu jih nudijo preostala čutila. Predmeti in igrače morajo biti v igralnici v dosegu njego- ve roke in spravljeni vedno na istem mestu. Slep otrok mora vedeti, kje je kaj v prostoru, zato mora biti vsaka stvar na točno določenem mestu. Vrat ne puščamo odprtih, ker bi se slaboviden ali slep otrok lahko zaletel vanje, pazi- mo, da na poteh, po katerih se slabovi- den ali slep otrok giblje, ne puščamo predmetov, v katere bi se lahko zaletel (vedra z vodo, razni kartoni ipd.). V garderobi mora imeti stalno mesto za oblačila in obutev, ki mora biti označe- no tako, da jih otrok lahko zatipa. Otrok mora imeti stalno mesto pri obro- kih in pogrinjek kontrastnih barv. Osvetlitev prostorov mora biti primer- na za uporabo ostankov vida. Za slabovidne in slepe otroke z mini- malnimi ostanki vida je pomembna primerna osvetlitev vseh prostorov. Vendar pa moramo upoštevati, da ne- katere otroke svetloba tudi moti! Čas Slaboviden ali slep otrok potrebuje več časa pri izvajanju določenih aktivnosti kot njegovi polnočuteči vrstniki. (www. zrss.si/.../_VRTCI_Kurikulum%20za%20 vrtce%20v%20prilagojenem%20 programu) ZAKLJUČEK Misel, da se bo v oddelek vključil slep otrok, je v meni prebudila zanimanje in hkrati strah glede znanja za delo s slepim otrokom. Razmišljala sem, da to pred mene postavlja neki nov izziv, novo znanje, nov pogled na svet, hkrati pa veliko odgovornost v oddel- ku. Otroku je treba zagotoviti pogoje za vključevanje (prostor, igrače …), predvsem pa zagotoviti individualno delo in prilagoditve, ki jih takšen otrok potrebuje. Pri tem nikakor ne smemo pozabiti na preostale otroke v skupini, ki nas potrebujejo prav tako kot slep otrok. Menim sicer, da slepega otroka nikakor ne smemo postavljati v sredi- šče pozornosti in vso svojo energijo usmeriti vanj, ker nam potem zmanjka moči za preostale otroke in to seveda ni prav. Slepi deček je vključen v skupi- no, deluje s skupino, seveda pa ima za svoje potrebe prilagojen prostor, svoj kotiček in pripravljene individualne zaposlitve, ki jih izvaja s spremljevalko. Spremljevalka je ključnega pomena za vključitev slepega dečka v skupino, saj deluje tako individualno z otrokom kot tudi skupaj s skupino. Čeprav slepemu otroku spremljevalka sicer ne pripada, je imela v tem primeru občina posluh in zagotovila potrebna sredstva zanjo. To se je izkazalo za zelo pozitivno, saj je prav ta spremljevalka zelo primerna in kompetentna za to delo in uspe- šno pomaga otroku pri samostojnosti, spoznavanju novih stvari, učenju in podobno. Ključnega pomena pri inkluziji je tudi tiflopedagoginja, ki prihaja v oddelek in dela z dečkom individualno kot tudi v oddelku skupaj z skupino. Skupaj pri- praviva dejavnost, ki jo nato izvajava skupaj; izkušnje kažejo, da se lahko veliko doseže predvsem glede delova- nja celotne skupine otrok. Pri svojem delu se s slepoto še nisem srečala, zato sem potrebovala veliko informacij, ki sem jih poiskala v literaturi, in v veli- ko pomoč mi je bila tiflopedagoginja, ki je vedno našla kakšno zamisel, da sem dejavnost lahko čim bolj korektno izpeljala. Na veliko srečo so starši otroka zelo odprti in pripravljeni so na nove izzi- ve in vedno najdejo čas za pogovor. Veliko so mi povedali o njegovem ži- vljenju, s čim vse se srečujejo, kako rešujejo težave, ki nastajajo. Na nas pa je, da imamo dober posluh in ra- zumevanje, da ocenjujemo njihovo raven poslušanja, da starši sprejmejo naše nasvete. Pomembno je tudi ozaveščanje staršev vseh otrok v skupini oziroma njihovo spoznanje, da je tudi njihov otrok po- memben, da kot vzgojiteljica opazujem vsakega otroka, si zapišem posebnosti, ki jih posredujem staršem, da znam tudi njim svetovati, kajti zavedati se moramo, da so pomembni vsi otroci in nikakor ne smemo delati razlik med njimi. Prav tako se moramo zavedati, da otroci potrebujejo spodbudno oko- lje in veliko iger ter drugih dejavnosti skupaj s starši in drugimi odraslimi v okolju. Vse dejavnosti morajo biti pre- pletene s čustveno toplino, ljubeznijo in varnostjo za otroke. Ne iščimo v otrocih, česa vsega ne zmorejo; prepoznajmo, kar zmorejo, in jih za njihov trud pohvalimo. LITERATURA IN VIRI Balič Frančiška (2004) Oblikovanje inkluzivnih oddelkov v vrtcu Po- brežje, V: Matejek Zalika (ur.) in Topolovec Nada (ur.) Otroci in mla- dostniki s posebnimi potrebami, str. 75-82. Maribor: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Javornik Marija (2003) Postopki usmer- janja otrok s posebnimi potrebami. Integracija, inkluzija v vrtcu, osnov- ni šoli. Sodobna pedagogika, let. 54 (posebna izdaja): str. 124-136. Novljan Egidija (1998) Vloga staršev pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Vzgoja in izobraževanje, let. 29 (št. 4): str. 15-19. Novljan Egidija (2004) Sodelovanje s starši otrok s posebnimi potrebami pri zgodnji obravnavi. Ljubljana: Zveza Sožitje, zveza društev za pomoč du- ševno prizadetim Slovenije. Opara Božidar (2003) Otroci s poseb- nimi potrebami so del celotnega sistema vzgoje in izobraževanja. Sodobna pedagogika, let. 54 (poseb- na izdaja): str. 36–51. Opara, Božidar (2005) Otroci s poseb- nimi potrebami v vrtcih in šolah. Ljubljana: Centerkontura. Šamec, Branka (2009) Vloga svetoval- nega delavca pri integraciji/inklu- ziji predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Maribor: Pedagoška fakulteta. Šamec, Branka (2009) Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v vrtec. Maribor: Pedagoška fakulteta. VIRI http://forum.avtizem.org/viewtopic. php?f=5&t=158&start=0, dosegljivo na medmrežju dne 10. 4. 2011. www.zrss.si/pdf/UPP_kriteriji.pdf, do- segljivo na medmrežju dne 10. 4. 2011. http://vidim.si/unlimitpages. asp?id=30, dosegljivo na medmrež- ju 10. 4. 2011. http://medicinabih.info/2009/11/14/ aphakia/, dosegljivo na medmrežju 10. 4. 2011. http://www.associatedcontent.com/ article/475563/identifying_albi- nism_in_your_baby.html?cat=25, dosegljivo na medmrežju 10. 4. 2011. http://www.babyglazky.ru/starbism/ i003rp.jpg, dosegljivo na medmrež- ju 10. 4. 2011. http://www.buzlu.org/ images/2007/12/konjenital_nista- gmus.jpg, dosegljivo na medmrežju 10. 4. 2011. http://www.kvarkadabra.net/images/ articles/Sivina-na-rajskem-otoku_1_ original.jpg, dosegljivo na med- mrežju 10. 4. 2011. www.zrss.si/.../_VRTCI_Kurikulum%20 za%20vrtce%20v%20prilagoje- nem%20programu, dosegljivo na medmrežju 10. 4. 2011. 24 Didakta december-januar 2014-2015 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola Didakta december-januar 2014-2015 25 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola po gibanju. Pogosto sta močno izra- ženi pasivnost in mirovanje. Izkušnje pridobiva preko tipa, sluha, vonja, oku- sa. Spodbujamo ga h gibanju. Spod- bujamo ga tudi, da pri pridobivanju izkušenj uporablja preostali vid. Manj ko je pri otroku ohranjenega vida, manj je učenja s posnemanjem. Pri slepem otroku učenja s posnema- njem praktično ni. Zato mu je treba posebej razvijati grobo in fino moto- riko in ga usmerjati na uporabo pre- ostalih čutil. Slepega otroka naučimo novih gibov s profesionalnim telesnim stikom in dotikom. Z otipavanjem, na primer obraza, otrok spoznava različne po- ložaje ust in mimiko. Podobno ravna- mo, ko ga učimo zavezovanja čevljev, mazanja kruha, nalivanja tekočine iz vrča v skodelico in podobno. Odsotnost vida lahko povzroči tudi počasnejše usvajanje besed. Besed naj ne usvaja s posnemanjem govora dru- gih, ampak na osnovi lastnih izkušenj preko tipa, sluha, vonja in okusa. Vzpostaviti je treba koordinacijo uho – roka. Slabovidnemu ali slepemu otroku z mi- nimalnim ostankom vida postopoma odkrivamo nova spoznanja o svetu in razumevanju medsebojnih vzročno- posledičnih odnosov. Da bi otrok o predmetu lahko dobil ja- sno predstavo, velikost predmeta ne sme biti ne prevelika in ne premajhna. Zato je treba velike predmete pomanjšati in majhne povečati. Posebej so v ta namen priporočljive t. i. taktilne knjige. Pri spoznavanju okolja je potrebno nenehno spodbujanje opazovanja in posnemanja. Posebno pozornost je treba nameniti navajanju otrok na samostojnost pri skrbi zase (hranjenje, oblačenje, oseb- na nega). Slep ali slaboviden otrok je nagnjen k mirovanju, zato ga je treba nenehno spodbujati k raziskovanju okolja. Pri opazovanju predmeta mu omogočimo bližino. Ker mu pogosto manjka vizualnih spodbud, nima želje po gibanju, zato potrebuje nenehno motivacijo in do- volj velik prostor brez ovir. Govor vzgojitelja mora biti glasen in razločen. Za slepega ali slabovidnega otroka je potrebna majhna skupina otrok. Delo s slepim ali slabovidnim otrokom je individualno in individualizirano. Prostor Prostor mora biti slepemu ali slabovi- dnemu otroku prilagojen. V zgodnji dobi je prostor zmanjšan na doseg rok in nog, ker otrok še ni sposoben, da bi uporabil podatke, ki mu jih nudijo preostala čutila. Predmeti in igrače morajo biti v igralnici v dosegu njego- ve roke in spravljeni vedno na istem mestu. Slep otrok mora vedeti, kje je kaj v prostoru, zato mora biti vsaka stvar na točno določenem mestu. Vrat ne puščamo odprtih, ker bi se slaboviden ali slep otrok lahko zaletel vanje, pazi- mo, da na poteh, po katerih se slabovi- den ali slep otrok giblje, ne puščamo predmetov, v katere bi se lahko zaletel (vedra z vodo, razni kartoni ipd.). V garderobi mora imeti stalno mesto za oblačila in obutev, ki mora biti označe- no tako, da jih otrok lahko zatipa. Otrok mora imeti stalno mesto pri obro- kih in pogrinjek kontrastnih barv. Osvetlitev prostorov mora biti primer- na za uporabo ostankov vida. Za slabovidne in slepe otroke z mini- malnimi ostanki vida je pomembna primerna osvetlitev vseh prostorov. Vendar pa moramo upoštevati, da ne- katere otroke svetloba tudi moti! Čas Slaboviden ali slep otrok potrebuje več časa pri izvajanju določenih aktivnosti kot njegovi polnočuteči vrstniki. (www. zrss.si/.../_VRTCI_Kurikulum%20za%20 vrtce%20v%20prilagojenem%20 programu) ZAKLJUČEK Misel, da se bo v oddelek vključil slep otrok, je v meni prebudila zanimanje in hkrati strah glede znanja za delo s slepim otrokom. Razmišljala sem, da to pred mene postavlja neki nov izziv, novo znanje, nov pogled na svet, hkrati pa veliko odgovornost v oddel- ku. Otroku je treba zagotoviti pogoje za vključevanje (prostor, igrače …), predvsem pa zagotoviti individualno delo in prilagoditve, ki jih takšen otrok potrebuje. Pri tem nikakor ne smemo pozabiti na preostale otroke v skupini, ki nas potrebujejo prav tako kot slep otrok. Menim sicer, da slepega otroka nikakor ne smemo postavljati v sredi- šče pozornosti in vso svojo energijo usmeriti vanj, ker nam potem zmanjka moči za preostale otroke in to seveda ni prav. Slepi deček je vključen v skupi- no, deluje s skupino, seveda pa ima za svoje potrebe prilagojen prostor, svoj kotiček in pripravljene individualne zaposlitve, ki jih izvaja s spremljevalko. Spremljevalka je ključnega pomena za vključitev slepega dečka v skupino, saj deluje tako individualno z otrokom kot tudi skupaj s skupino. Čeprav slepemu otroku spremljevalka sicer ne pripada, je imela v tem primeru občina posluh in zagotovila potrebna sredstva zanjo. To se je izkazalo za zelo pozitivno, saj je prav ta spremljevalka zelo primerna in kompetentna za to delo in uspe- šno pomaga otroku pri samostojnosti, spoznavanju novih stvari, učenju in podobno. Ključnega pomena pri inkluziji je tudi tiflopedagoginja, ki prihaja v oddelek in dela z dečkom individualno kot tudi v oddelku skupaj z skupino. Skupaj pri- praviva dejavnost, ki jo nato izvajava skupaj; izkušnje kažejo, da se lahko veliko doseže predvsem glede delova- nja celotne skupine otrok. Pri svojem delu se s slepoto še nisem srečala, zato sem potrebovala veliko informacij, ki sem jih poiskala v literaturi, in v veli- ko pomoč mi je bila tiflopedagoginja, ki je vedno našla kakšno zamisel, da sem dejavnost lahko čim bolj korektno izpeljala. Na veliko srečo so starši otroka zelo odprti in pripravljeni so na nove izzi- ve in vedno najdejo čas za pogovor. Veliko so mi povedali o njegovem ži- vljenju, s čim vse se srečujejo, kako rešujejo težave, ki nastajajo. Na nas pa je, da imamo dober posluh in ra- zumevanje, da ocenjujemo njihovo raven poslušanja, da starši sprejmejo naše nasvete. Pomembno je tudi ozaveščanje staršev vseh otrok v skupini oziroma njihovo spoznanje, da je tudi njihov otrok po- memben, da kot vzgojiteljica opazujem vsakega otroka, si zapišem posebnosti, ki jih posredujem staršem, da znam tudi njim svetovati, kajti zavedati se moramo, da so pomembni vsi otroci in nikakor ne smemo delati razlik med njimi. Prav tako se moramo zavedati, da otroci potrebujejo spodbudno oko- lje in veliko iger ter drugih dejavnosti skupaj s starši in drugimi odraslimi v okolju. Vse dejavnosti morajo biti pre- pletene s čustveno toplino, ljubeznijo in varnostjo za otroke. Ne iščimo v otrocih, česa vsega ne zmorejo; prepoznajmo, kar zmorejo, in jih za njihov trud pohvalimo. LITERATURA IN VIRI Balič Frančiška (2004) Oblikovanje inkluzivnih oddelkov v vrtcu Po- brežje, V: Matejek Zalika (ur.) in Topolovec Nada (ur.) Otroci in mla- dostniki s posebnimi potrebami, str. 75-82. Maribor: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Javornik Marija (2003) Postopki usmer- janja otrok s posebnimi potrebami. Integracija, inkluzija v vrtcu, osnov- ni šoli. Sodobna pedagogika, let. 54 (posebna izdaja): str. 124-136. Novljan Egidija (1998) Vloga staršev pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Vzgoja in izobraževanje, let. 29 (št. 4): str. 15-19. Novljan Egidija (2004) Sodelovanje s starši otrok s posebnimi potrebami pri zgodnji obravnavi. Ljubljana: Zveza Sožitje, zveza društev za pomoč du- ševno prizadetim Slovenije. Opara Božidar (2003) Otroci s poseb- nimi potrebami so del celotnega sistema vzgoje in izobraževanja. Sodobna pedagogika, let. 54 (poseb- na izdaja): str. 36–51. Opara, Božidar (2005) Otroci s poseb- nimi potrebami v vrtcih in šolah. Ljubljana: Centerkontura. Šamec, Branka (2009) Vloga svetoval- nega delavca pri integraciji/inklu- ziji predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Maribor: Pedagoška fakulteta. Šamec, Branka (2009) Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v vrtec. Maribor: Pedagoška fakulteta. VIRI http://forum.avtizem.org/viewtopic. php?f=5&t=158&start=0, dosegljivo na medmrežju dne 10. 4. 2011. www.zrss.si/pdf/UPP_kriteriji.pdf, do- segljivo na medmrežju dne 10. 4. 2011. http://vidim.si/unlimitpages. asp?id=30, dosegljivo na medmrež- ju 10. 4. 2011. http://medicinabih.info/2009/11/14/ aphakia/, dosegljivo na medmrežju 10. 4. 2011. http://www.associatedcontent.com/ article/475563/identifying_albi- nism_in_your_baby.html?cat=25, dosegljivo na medmrežju 10. 4. 2011. http://www.babyglazky.ru/starbism/ i003rp.jpg, dosegljivo na medmrež- ju 10. 4. 2011. http://www.buzlu.org/ images/2007/12/konjenital_nista- gmus.jpg, dosegljivo na medmrežju 10. 4. 2011. http://www.kvarkadabra.net/images/ articles/Sivina-na-rajskem-otoku_1_ original.jpg, dosegljivo na med- mrežju 10. 4. 2011. www.zrss.si/.../_VRTCI_Kurikulum%20 za%20vrtce%20v%20prilagoje- nem%20programu, dosegljivo na medmrežju 10. 4. 2011.