Štev. 112. V Ljubljani, v torek dne 17. oktobra 1911. Leto I. farja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina « dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—. polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo»Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer. :: Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In Inserate. —~Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Cnostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od '/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste Posamezna številka 6 vinarjev. Blagoslovljen rop. Da je to, kar imenuje italijanska vlada »vojno", navadna roparska ekspedicija, ki je pač prirejena v večjem slogu nego bi bilo mogoče kakšnim abruškim ali olimpskim brigan-tom ali pa tunguškim piratom, je izven Italije splošno priznana resnica. Včasi je po severni Afriki mrgolelo pomorskih roparjev in države na severni strani sredozemskega morja so imele zaradi tega veliko skrbi; zdaj se je stvar zasukala : Korzarji gredo zdaj s krščanske strani nad afričauske „barbare“ in nevernike. Kakor vse, kar počenja kapitalistična družba’ je tudi ta rop zasnovan na široki podlagi in se ima izvršiti z velikimi sredstvi. Nekdanji barbarski pirati, ki so šli na plen z eno ladjo in enim ali dvema kanončkoma, ki bi jih dandanes dajali koma) otrokom za igračo, bi debelo posedal', če bi videli, kako imenitno se je od tistih časov razvila njih obrt. Devetnajst ladij najnovejšega tipa, med njimi ponosni pomorski velikani, je odpeljalo le prvi oddelek ekspedicijskega zbora v Tripolitanijo. Drugi oddelki bodo še sledili. Poleg tega pa križarijo druge ladje po jonskem, egejskem, sredozemnem in rdečem morju ter preganjajo uboge turške tor-pedovke in love trgovske barke ter konfiscirajo njih blago natančno tako kakor so delali alžirski in tuneški korzarji. Italijanska vlada seveda imenuje svoje raz-bojništvo „vojno", ker velja ta beseda na našem krščansko kulturnem svetu za nekaj visokega in moralnega. Vsaka tatvina je prepove-daua iu kaznjiva; ali če greš krast' dežele, pa praviš: „Na vojni sem", tedaj pohite vse civilizirane države izjavljat, da so nevtralne, kar se pravi, da ti nočejo delati nobenih sitnosti, če se ti tatvina posreči. Vsak umor posameznega človeka je kaznjiv; ali če ubiješ tisoč ljudi naenkrat, iz daljave, pa praviš: »To je bila bitka", tedaj te imenujejo slavnega in kiistjani ti čestitajo. Da, da — kristjani. Ne le tisti, ki so kristjani zaradi lepšega, po imenu, iz komod-nosti, ali pa zato, ker je krščanstvo včasi ravno tako porabno kakor šiba ali „bavbav“, temveč tudi tisti, ki zastopajo krščanstvo in ga uče, tisti, ki oznanjajo njpgove nauke in govore naravnost v imenu nadzemeljskih sil, blagoslav-roparje V°^no ’n Pros*j° B°ga- da bi pomagal , .. n* prvi slučaj v zgodovini. Takozvane križarske vojne so imele podoben namen. Niti papež niti evropske države niso imele kakršnekoli pravice do tiste zemlje, ki so jo imenovali sveto deželo. Pa vendar so papeži ščuvali vso Evropo na vojno, in menihi so romali s križem v roki od kraja do kraja ter hujskali in klicali narode na orožje, da bi »okupirali" in »anektirali Palestino. Kdorkoli se je ude- ležil tistih roparskih pohodov, je dobil posebne blagoslove in odpustke; čim večji je bil morilec, tem več upanja so mu delali na nebeško kraljestvo. Sveti oče blagoslavlja tudi najnovejše ro-kovujaštvo in njegovi škofi govore še jasneje od rimskega gospoda. Papež je izražal svoje mnenje le bolj »privatno", ali njegovi vladike so ga dobro razumeli, pa govore naravnost v pastirskih pismih. Škof Bonomelli v Kremoui je v svojem pastirskem pismu odobraval vojno, ki ima pomagati »interesom civilizacije iu pravičnosti" do zmage. Njegove besede se natančno ujemajo z besedami brezverskih ministrov Giolittija in San Giuliaua in italijanskega poslanika v Carigradu; tudi on pravi, da je Italijo „pri8ilila“ na vojno potreba, da varuje svoje gospodarske interese in svoj narodni ugled. Škof Bonemelli ni osamljen. V Cagliariju je nadškof Balestra blagoslovil odhajajoče vojake. Na parnik »Citta di Cagliori" sta dva duhovnika prinesla rdeče rumeno zastavo, ki je bila v pomorski bitki pri Lepanto leta 1571 odvzeta Turkom . . . Ves italijanski klerikalizem je torej pod pokroviteljstvom papeža samega navdušen za vojno. Ali naj se človek zgraža zaradi tega ? Pomagalo ne bi nič iu tudi izplačalo se ne bi. Ali razumeti je treba te dogodke, ki niso čudni zaradi tega, ker blagoslavljajo duhovniki miru in ljubezni do bližnjega krvavo moritev, temveč zategadelj, ker vodi to vojno Italija, s katero je papež in vsa katoliška cerkev navskriž, imenujoč jo roparsko in bogokletno, ker je storila konec cerkveni državi iu napravila iz Birna sveje glavno mesto. Da je naenkrat ta »svetoskrunska" država tako všeč »oropanemu" papežu in da se za njeno vojno navdušujejo škofi, ki so še pred nedavnim preklinjali državo in njenega kralja in njeno vlado in vse njene institucije, je navidezno res čudno. Ali pojasnilo tega čudeža je vendar lahko dobiti. Berolinska »Kreuzzeitung", ki je klerikalcem zelo prijazna, razlaga cerkvene simpatije za vojno tako, da postanejo takoj razumljive. Napad na Tripolitanijo se namreč vrši v prvi vrsti v interesu Vatikana samega. V Tripolisu imajo Italijani svoj denarni zavod „Banco di Boma", ki se je pritoževal, da ovirajo Turki njegove kupčije. Povsod na svetu je med raznimi kapitalističnimi podjetji konkurenca, ali zaradi tega se ne napoveduje meni nič tebi nič vojna, čeprav je gotovo, da ima vsaka vojna v našem času kapitalistično ožadje. Vsekakor so morali biti profitarski interesi italijanske banke veliki, da je iz njih izšel neposredni povod vojne. Omenjeni nemški list pa javlja, da je glavni del kapitala te banke, ki znaša 150 milio-nov lir. last — Vatikana in katoliških kongre- gacij. Vodja banke Pacelli pa je baje papežev zaupnik. Kadar gre za profit, takrat pozabijo tudi v Vatikanu na nebeško kraljestvo, kjer ne poznajo bogastva in revščine in kamor pride bogatin teže kakor vrv skozi šivankino uho. Procenti svetega očeta, zastopnika revščine in po-nižucsti, so tudi toliko vredni, da se zaradi njih lahko malo pozabi na nekatera temeljna verska načela in na nekatere glavne nauke Kristusove. Denar je koristen, če se zasluži s tem, da se kdo imenuje za svetnika ali svetnico ; koristen je pa tudi, če ga prinese vojna. Cerkev se je asimilirala kapitalizmu in zato je morala sprejeti tudi njegve metode. Med temi je vojna posebno važna in papež, ki noče biti samo pastir duš in zastopuik drugega sveta, ampak načelnik na tem svetu organizirane in gospodovanja željne cerkve, mora kljub vsem načelom in naukom čistega krščanstva sprejeti tudi vojno v svoj program. Pij X. in njegovi škofi so jo sprejeli. Italijansko turška vojna. Za vojaški del tripolitanske vojne bo zanimanje kmalu popolnoma usahnilo. Tudi najbolj kričeče oblike in najdebelejše črke v čas-uiških poročilih ne morejo ljudem trajno su-geririrati senzacije, katere ni. V tem oziru postaja zlasti italijansko časopisje naravnost smešno. Po cele strani največjega formata napolnjujejo nekateri listi zavestmi" z bojišča: a v petih, šestih stolpcih ne najde čitatelj treh vesti, ki bi res kaj poročale z bojišča. Vse vrste debelih črk, kar jih ima dotična tiskarna v zalogi, so porabljene za naslove in podnaslove iu za podčrtavanje senzacij v tekstu, da izgleda list kakor vzorec tiskarniš-kega materiala; a ob vsej šmokarski senzacionalnosti ne najde človek ne enega resničnega dogodka. Ker se ne godi nič važnega, preplavlja »Agenzia Stefani" ves svet s poročili o »bitkah", kakršna je bila tista v soboto zjutraj, ko je dvesto ali tristo Turkov napadlo italijansko stražo, ali pa ona nedeljska, ki je trajala dvajset minut. Tu je pač vse zaman. Italija hoče slave; ali prvi pogoj vsake slave je priznanje drugih. Zato je slava pri tej roparski ekspediciji popolnoma izključena. Italijanski generali ne bodo napravili iz sebe nobenih Napoleonov in italijanski admirali nobenih Nelsonov. Niti na relativno slavo Binalda Binaldinija ali pa (Jd-manica ni tukaj misliti; zakaj glasoviti razbojniki, ki niso bili legalizirani, so res nosili svojo glavo na semenj in so igrali nevarno igro, v kateri so zastavljali svoje življenje ; romantika njihovih dejanj je bila razbojniška, ali vendar romantika. Pri italijanski ekspediciji pa tudi tega ni. Obračajte jo, kakorkoli jo MAKSIM 130BKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. — Zakaj ? — je tiho vzkliknil fant in začudeno pogledal mater. Ne da bi opazila njegov pogled, je dejala : * — Z žganjem mu je treba izprati noge... to pomagal — Dobro 1 — je dejal Nikolaj. Nikolaj je našel pismo, ga zravnal, pogle-aal >n izročil materi. '— Na vas. -Čitajte . . . . ,“fcavSi sivi in zmečkani papir k obrazu je Nikolaj začel čitati: . ~ »^an'niaj se, mati, za našo stvar, reci visoki gospe, da ne pozabi, da bodo več pisali o naših rečeh, prosim te. Na svidenje. Bibin". Ti poštena duša! — je otožno vzkliknila mati. — Za grlo so ga že držali, pa je . . . Nikolaj je počasi spustil roko 8 pismom in je potiho dejal: — To je čudovito! . . . Ignacij ju je pogledal in se dotaknil s svojimi blatnimi prsti sezute noge. Mati je zakrila od solz zmočeno obličje, stopila k njemu s posodo vode, sedla na tla in iztegnila roke k njegovi nogi — a on je urno umaknil nogo pod klop in vzkliknil preplašeno: — Kaj pa ? — Daj brž sem nogo ... — Takoj vam prinesem špirita! — je dejal Nikolaj. Mladenič je pomaknil nogo še dalje pod klop in mrmral: — Kaj pa hočete? ... To se ne spodobi ... Potem je molče začela sezuvati drugo nogo. Okroglo obličje Ignacija se je od začudenja podaljšalo, s široko odprtimi očmi se je ozrl naokolo in tiho izjavil: — To me bo . . . zbadalo! . . . — Le potrpi! — je odgovorila mati in začela umivati. Ignacij je glasno zapiskal skozi nos, nerodno zmajal z vratom, gledal mater in uategnil ustni na smeh. — Ali veš, — je dejala s trepetajočim glasom, — da so tepli Nikolaja Ivanoviča .. . — Kaj ? — je tiho in plašno vzkliknil fant. — Da popolnoma izbitega so ga pripeljali, in v Nikolskem ga je bil stražmojster, komisar ... po obrazu ... in z nogo . . . do krvi! Mati je umolknila premagana od žalostnih spominov. — To znajo 1 — je odgovoril mladenič in in namrščil obrvi. Pleča so se mu potresla.— Bojim se jih, kot hudičevi ... A kmetje... niso bili ? — Eden je udaril na komisarjevo povede. A vsi drugi so se potegnili zanj in dejali, da ga ne smejo biti . . . — Da . . . kmetje spoznavajo stvari in zakaj . . . — Med njimi je tudi nekaj razumnih ljudi . . . — Kje pa jih ni? V bedil Povsod so, ali najti jih je težko. Poskriti so v razpokah in srce si sesajo, vsak svoje. Da se zbero v gručo, jim nedostaja poguma . . . Nikolaj je prinesel steklenico špirita, naložil oglja v samovar in molče odšel. Spre-mivši ga z radovednimi očmi je Nikolaj potiho vprašal mater: — Ali je gospod? — V naši stvari ni gospodov, vsi smo so-drugi . . . — Čudno! — je dejal Ignacij neverjetno in se raztreseno zasmeial. — Kaj je čudnega? — Tako . . . Tam me bijejo po gobcu, a tu mi umivajo noge ... a kaj je na sredi? Duri iz izbe so se odprle in Nikolaj je dejal stoječ na pragu: — A na sredi stoje ljudje, ki ližejo roke tem, ki bijejo po obrazu in ki sesajo kri njih žrtvam — to je na sredi. Ignacij ga je spoštljivo pogledal, molčal nekaj časa in potem dejal: — Dobro zamišljen — načrt! —- Nilovna, — je dejal Nikolaj, — trudni ste, dajte da bom ... Fant je nemirno zatrepetal z nogami ... — Sem že gotova! — je odgovorila mati in vstala. — Ignacij, sedaj se pa umij... Fant je vstal, prestopil z noge na nogo, jih postavljal trdo na tla in pripomnil: hočete, pa ne ostane nič drugega kakor raz-bojništvo roparja, ki se čuti varnega. Telegrami iz Tripolitanijo so dolgočasni, še bolj kakor pičle vesti iz Perzije. Z večjim zanimanjem pa se gleda v Carigrad, kjer se je v soboto otvoril turški parlament. Italijanski napad je vplival na notranje razmere v Turčiji zelo raznolično. V eni smeri skoraj blagodejno. Ce so v Bimu mislili, da bodo vsi nezadovoljni elementi na Turškem pograbili za orožje in napravili zmešujavo, ki bi Italiji več koristila od vseh njenih ladij, so se zelo zmotili. Zakaj zgodilo se je nasprotno; vstaško gibanje na Turškem je od začetka vojne popolnoma prenehalo in v obsodbi italijanskega napada je složno vse. Zlasti Arnavti, na katere so se Italijani menda rešijo zanašali, nočejo izkoriščati zadrege, v katero je prišla Turčija. Drugače pa je z razmerjem političnih strank. Nazadnjaki seveda dolže ustavni režim iu mladoturke, da so oni zakrivili nesrečo, ki je zadela domovino. Mladoturki pač niso izpolnili tistega upanja, s katerim jih je pozdravljalo vse, kar je v Evropi naprednega; ali krivde za sedanjo stisko jim pač ni mogoče pripisovati. Pod vlado Abdul Hamidovo bi bil tak udarec učinkoval katastrofalno in bi bil skoraj gotovo povzročil dogodke, ki bi bili neizogibno uničili turško državo. Tudi je nemogoče, da bi se v kratkih par letih odpravili vsi tisti grehi, ki jih je zakrivil absolutistični režim, zlasti v tako oddaljenih pokrajinah kakor Tripolitanija. Toda reakcionarji ne vprašujejo za to. Nesreča se je zgodila pod kon-stitucionalno dobo, torej je kriva konstitucija, krivi so ljudje, ki so strmoglavili absolutizem, ki so »izdali mohamedanstvo", ki so poteptali stare šege in tradicije . . . Beakcionarji dvigajo glavo na Turškem. Vendar je videti, da nimajo med ljudstvom posebne zaslombe. Bazven nekaterih ne posebno pomembnih izgredov proti Italijanom, ki so psihološko zelo razumljivi, je po deželi vse mirno. In posebno značilno je to, da je mirno zlasti v velikih mestih, predvsem v Carigradu in Solunu. Parlamentu se je predstavila nova vlada, sestavljena namesto prejšnje, ki je demisioni* rala po napovedbi vojne. Voditelji večine agitirajo, da bi dobila nova vlada zaupnico, obenem pa, da se ne bi nastopalo proti prejšnji vladi Na vsak način se bo stališče strank kmalu pojasnilo. Prestolni govor, ki se je v soboto prečital, ostro jnapada Italijo in govori na eni strani o pogajanju, s katerim naj bi se dosegel mir, na drugi pa z odločnimi besedami o varstvu turških legitimnih pravic. V tem oziru najbrže ni pričakovati nasprotja med vlado in strankami. Vprašanje pa je, kakšne korake bo sklenil parlament; tu ni izključeno, da — Kakor nove 1 Hvala vam . . . lepa hvala vam . . . Obraz se mu je zategnil, ustni so mu zatrepetale, oči zardele. Molčal je, gledal v posodo s črno vodo in tiho zašepetal: — Sam ne vem — kako . . . Potem so jsedeli v jedilnici in pili čaj, a Ignacij je pripovedoval s solidnim glasom: — Baznašalec sem bil, hoje sem vajen. Stric Mihajlo mi je velel: na, nesi 1 Ce si izgubljen, tedaj si sam . . . — Ali ljudstvo mnogo čita? — je vprašal Nikolaj. — Vsi, ki znajo . . . celo nekateri bogatini čitajo ... oni ne dobivajo spisov od nas . . . hitro bi nas imeli! Dobro vedo, da je to zanjka zanje . . . Nikolaj je pogledal in vprašal: — Zakaj — zanjka? — Kaj pa drugega? — je začudeno vzkliknil Ignacij. — Kmetje si vzemo zemljo od gospoda in bogatinov, s svojo krvjo jo iz-pero . . . Sami si jo razdele med sabo, in sicer tako, da ne bo gospodov ne delavcev... kako pal Zakaj pa naj bi se sieer prerekali, če ne za to! Kakor da bi bil užaljen je gledal Nikolaja nezaupno in vprašaj oče, Nikolaj se je molče nasmejal. — A če se kmetje danes po vsem sveta upro in če zmagajo, pa bo jutri zopet — eden bogat, drugi pa siromak . . . potem prav lepa hvala I ------------------------ (BaUa.) se pokažejo resna nasprotja. Vsekakor je zanimanje sedaj bolj koncentrirano na Carigrad kakor na Tripolis. * * * Turški parlament. Carigrad, 15. okt Za predsednika zbornice je bil s 86 proti 55 glasovom izvoljen Ahmed Riza. Združena opozicija je kandidirala Mahir Sajda. Prihodnja seja je v pon-deljek. Zaupnica za vlado. Carigrad, 15. okt. V stranki večine se opaža stremljenje, da se izreče vladi zaupanje. Tudi pravijo, da se strankini voditelji trudijo, da se prejšnji kabinet, zlasti Haki paša ne bi pozival na odgovornost. Italijani o prestolnem govoru. Rim, 16. oktobra Italijanski listi se ba-vijo s turškim prestolnim govorom in pravijo, da sodi civilizirani svet o Italiji drugače kakor prestolni govor. (Seveda, civilizirani svet pravi naravnost, da nastopa Italija razbojniško, česar prestolni govor ni dejal. Sicer se pa civilizirani svet popolnoma strinja z obsodbo italijanskega ropa.) Lojalnost Italije (? 1 ?) v diplo-matičnih razpravah in vojaških akcijah se splošno priznava. (V Abrudah že; ali gozdovi brigantov še niso civilizirani svet." Ce bi v Rimu porabili nekaj manj časa za svoje smešne baharije, pa bi lahko čitali inozemske časopise in tedaj bi spoznali, da postavlja ves civilizirani svet oiicielno Italijo na enako stališče z njeno mafijo in kamoro.) Nočni spopad. Carigrad, 16. oktobra. Vojnemu ministrstvu javljajo, da so imeli Italijani pri nočnem spopadu pri Kirkarišu velike izgube. Turki so imeli pet mrtvih in veliko ranjenih in so se umaknili, ker so Italijani tudi od strani streljali nanje. Rim, 16. oktobra. „Corriere della Sera" javlja, da so Turki pri nočnem napadu jako slabo streljali. Italijanske čete so kazale ^občudovanja vreden" mir in disciplino. (Proti 300 Turkom je bilo najmauje 2000 Italijanov. Po turških vesteh je bil spopad na kraju, kamor so dosegli tudi topovi z italijanskih ladij. Italijanski superlativi so torej superlativno smešni.) Dva lahko ranjena vojaka sta se dala na sanitetni postaji obvezati, pa sta se hotela vrniti na svoje mesto v bojni črti. (To čudovito junaštvo je morda dobro za kakšno polkovno berilo, ali da se to telegrafira po svetu kakor vzor I V drugih deželah je predpis, da se lahko ranjeni, ki še lahko rabijo orožje, udeležujejo boja. S takimi vestmi se italijanska vlada le blamira.) Streljalo se je le dvajset minut, potem so Turki krenili na desni bok, misleči, da je pozicija tam manj zavarovana. Drug bataljon pehote je na to začel streljati. Napeljali so tudi dva topa; baterija je oddala 50 strelov, na to so se Turki umaknili. (V vojno zgodovino pač ne pride ta „bitka“.) Proti špionažl in kontrabantu. Rim, 16. okt. Služba, da se prepreči špionaža in pošiljanje orožja, se je poostrila. Karavane, ki so na sumu, da kontrabandirajo orožje, se preiskujejo. V velblodskih tovorih so našli pod čebuljo puške, patrone in bodeže za plemena v deželi. Arabske vodnike velblodov so aretirali. Pariz, 16. okt. V soboto večer so Italijani ustavili karavano, ki je štela 120 velblodov z moko in živili, ravno ko je hotela za- ETBIN ERISTAN. Fantazija na zavora. Danes ima naposled službo, po kateri je že davno hrepenel. Železničar je z dušo in s telesom, to ve vsak, kdor ga pozna. Že ko je bil majhen deček, ga je železnica silno mikala. In pozneje, ko so misli potisnile občutke bolj v ozadje, je postajala železnica v njegovih očeh vedno večja in pomembnejša. Ako je etal ob prehodu čez železnico pa je videl, kako drvi vlak, tedaj so pohitele njegove misl z njim in pred njim v daljne, tuje dežele, k neznanim narodom, v kraje tropskega solnca, k večnim spomenikom klasične dobe, do katerih je samo fantazija našla pristop. Oh, njegova fantazija 1 Vedno je bila tako živa, morda preživa — ona je bila kriva, da vkljub svojim duševnim darom ni prišel čez nižjo gimnazijo, ker ga je neprenehoma odvajala od predmetov, ki jih je učni načrt prep-pisoval, zdaj k bogovom starih Grkov, zdaj v skrivnostne hiše sompejske, zdaj zopet k Mooru in njegovim razbojnikom v Čeških gozdih. Kako bi se bil mogel zaglobiti v kvadratne in kubične korenine ali pa v kristalne oblike, ko ga je vabilo v Mehiko, v tisto Mehiko, kamor še nikdar ni stopila španska noga, kjer je pravljica še na resničnih tleh ustvarjala svoje prikazni ? Ne, dober učenec ni bil nikdar; vsaj njegova izpričevala so to zanikavala. In izpričevala so dokumenti . . . Ker v gimnaziji nikakor ni šlo, naj bi bilo šlo v trgovinski šoli, kjer ni bilo latinščine in grščine. Ali tam je pustiti tripoliško oazo. Najbrže je imela prinesti turškim Četam provianta. Zaplenjene Italijanske barke. B e r o 1 i n , 16. okt. „Vossiscbe Ztg." ima iz Rima poročilo, da so Turki v Smirni zaplenili 65 italijanskih bark, med njimi 32 obloženih. V Carigradu so zaplenili nekoliko privatnih motornih čolnov. Italijani ne bodo izgnani. Solun, 16. okt. Mladoturški komite je dobil iz Carigrada obvestilo, da vlada odločno odklanja dovoljenje za nasilne korake proti Italijanom in da vsled tega ne bodo Italijani izgnani. Priporoča se pa, da se pretrgajo vse kupčijske zveze z Italijani in da se odpuste vsi italijanski uslužbenci. Sveta vojna. Carigrad, 16. okt. „Sabah“ ima poročilo, da sta dospela fezanski mutesarif in stotnik Džami z 20.000 možmi v Djebetu v Garbu, kjer pričakujeta prihod poveljnika, da odkorakata proti Tripolisu. Šejk plemena Su-nuBi je razglasil v Kufri sveto vojno zoper Italijane. Nekatera plemena iz Egipta so baje v bližini Bengazija. O kapitulaciji ni govora. Rim, 16. okt. Vesti, da ,e poveljnik turških čet pri Tripolisu ponudil kapitulacijo, so napačne. Italija hoče anektirati. Rim, 16. okt. Italijansko časopisje pravi, da se ne more vlada spuščati v pogajanja na nobeni drugi podlagi kakor da brezpogojno anektira Tripolis in Cirenaiko. Baje je o tem obvestila države, ki hočejo posredovati. Časopisje dolži Turčijo, da je sama povzročila to zahtevo s svojo „trmo“. Kolera v Tripolisu. Pariz, 16. okt. V Tripolisu dela kolera novoimenovanim italijanskim oblastnijam velike preglavice. Komaj dva dni, odkar so se izkrcale italijanske čete, so konstatirali že 28 slučajev, med temi 15 s smrtnim izidom. Iz Malte poročajo, da je tam vpeljan petdnevni kontumac za potnike iz Tripolisa. NOVICE. * Novi kometi. Sedaj so na večernem nebu trije novi kometi, ki pa niso vsi tako svetli, da bi jih lahko opazili s prostim očesom. Prostemu očesu je viden en sami: B r o o-k s o v komet, ki ga je odkril astronom Brocks dne 20. julija na ameriški zvezdami v Genevi; imenujejo ga tudi „1911 c", ker je tretji komet, ki so ga letos odkrili. Komet Broos je bil izprva le majhna meglica, vidua samo z daljnogledom. Rastel pa je naglo, da ga zdaj lahko vidimo s prostim očesom. Pred tedni ga je opazilo mnogo ljudi po solčnem zahodu. Pomikal se je vedno bolj po jugozahodu ; zdaj zahaja od dne do dne bolj zgodaj po solnčnem zahodu. Še v začetku oktobra je stal zelo visoko na nebu; po solčnem zahodu je zašel šele čez sedem ur. Zdaj zahaja ob pol 8. zvečer, čez en teden pa bo zašel že ob četrt na 6 zvečer, ker se do 27. t. m. bliža solncu in ga obkrožuje, tako da bo končno šel med solncem in zemljo. Tedaj bo oddaljen od naše zemlje samo še 67 milionov kilometrov; vendar pa ima komet dobo, ko je bil zemlji najbliže, že za sabo. Cim bolj se bliža komet solncu, tem bolj se ogreva; zato se pričakuje, da se bo dal v prihodnjih tednih še lepše vi- šlo še manj — mati in varuh uista mogla tega nikakor razumeti. Tako se je zgodilo, da je prišel k železnici, še preden so ga vzeli k vojakom. Od vojaščine pa se je vrnil zopet naravnost k železnici. Njegove sanje so mu kazale pot tja; tam so hotele doživeti izpolnitev. Moč njegovih sanj ni bila zadostna ; ostale so, kar so bile. Mnogo se jih je razblinilo v megli, druge so polagoma odmrle; najlepše je doletela žalostna usoda, da se jim je lastni gospodar rogal in smejal. Še vedno je bil železničar z dušo in s telesom; a duša in telo sta se mu izpremenila. Iz skrivnostne, duhapolne lokomotive njegovih mladih let, iz tega čudovitega božanstva je postal trezen stroj, ki je žrl premog in čigar delo se je lahko preračunalo, kakor se pomnoži dva z dvema, pa se dobi brezpogojno štiri. Njegovi vlaki se niso vozili več v bojev polno Indijo, niti v Atene ali pa Rim in red njegovih voženj se je vsak četrti dan zopet enako začenjal. In pri vsakem izplačevanju mezde so se začenjale iznova enake skrbi. Z dušo in s telesom je bil že železničar, kajti poklic železnice se mu je še vedno do- zdeval velik in krasen. Ali služba mu je delala muke, zakaj kosti soga začele boleti, mišice so mu oslabele in misli so se mu skalile. Bil je še mlad, a vedno močneje je čutil tisto fiotrebo miru, ki je sicer le visoki starosti astna ... Slučajno je dobil vožnjo iz Moravic v Dubavo s stopetnajstim. Krasna vožnja! Naravnost kos sreče! Tu se je lahko posedelo v zavorni kočici; ni bilo treba na vsaki postaji deti kakor sedaj, ker se bo dotlej tudi njegov rep bolj razvil. Morda bo svetlejši, kakor je bil Halleyjev komet in je torej možno, da bo mnogo lepši od tega. * Analfabet kot maglstratni svetnik Cez 41 odstotkov prebivalcev Ogrske, starih nad šest let, ne zna ne brati ne pisati. Ogrski patriotje si seveda za to ne rujejo las. Da se pa tudi kljub analfabetstvu da na Ogrskem marsikaj doseči, o tem spričuje sledeči slučaj. V mestecu S z e n t E n d r e je bil neki Fr. Malaty, 25 let magistr. svetnik, ne da bi bil vešč pisanja, plače je dobival za to čast 300 goldinarjev na leto in je bil s tem zadovoljen. Pri tem je postal bogat mož, njegovo premoženje se ceni na pol milijona kron. Pred kratkim pa so uvedli nenadno preiskavo in izkazalo se je, da si je Malaty prisvojil premoženje na mestne stroške. Ponoverbe si je dal izvrševati seveda od drugih, pisania zmožnih oseb. Seveda so ga takoj odstavili, toda ovadbe niso naperili proti njemu, ker mestna uprava ni zahtevala odškodnine. Župan in odstavljeni svetnik si morata biti pač dobra prijatelja in že vesta, zakaj ne pustita brskati po tej čedni zadevi . . . Kar pa je še lepše: za magistrat-nega svetnika so zopet postavili človeka, ki tudi ne zna pisati! * Namesto višje plače — naslov. Monter neke berolinske delničarske družbe je prosil za povišanje plače. Dobil je naslednji odgovor: „Na Vaše pismo Vam odgovarjamo, da Vam zaradi kupčijskih razmer ne moremo povečati plače. Da pa Vas odškodujemo na drug način, Vas imenujemo za inženirja in se lahko tudi izven našega obrata tako imenujete. Ako bodete naše interese pospeševali, Vas bomo imenovali v doglednem času za višjega inženirja, Pričakujemo pa, da bodete našo obljubo smatrali za popoln, nadomestek povečanja plače, ki Vam je z ozirom na naš gospodarski položaj ne moremo dovoliti itd." Kajneda, naravnost genialna rešitev želodčnega vprašanja ! Skoda, da ne vemo za duhovitega iznajditelja! * Drzen slepar. V San Franciscu so prijeli jako drzuega in prekanjenega sleparja, ki je dolgo vrsto ‘ let uganjal miljon-ske sleparije, ne da bi mu bile.mogle priti oblasti na sled. Slepar se imenuje Grant R y -man. Vozil se je v avtomobilu od mesta do mesta, menjaval svoje ime in tako izbrisal sled za seboj. Največ sleparij je uganil v Londonu. Bogate Angleže je nalagal o rudnikih za cink, zlato in baker, ki jih sploh nikjer ni bilo. Ti so mu dali kot delničarji velike svote. Sleparija je prišla na dan šele tedaj, ko so bili ^delničarji" okanjeni za več milionov. Medtem pa, ko je londonska policija trkala na vrata, je Ryman splezal na streho, skočil na dvorišče sosednje hiše, hitel na kolodvor iu par ur pozneje se je svojim zasledovalcem v pest sme-jal v Parizu. Pozneje se je vrnil nazaj v London, kjer je živel nemoteno. Šele po več mesecih so ga ameriški detektivi izsledili in ga prijeli v 8an Franciscu. Kot izkušen slepar je Eyman smehljaje pripovedoval, da se nikdo ne da tako lahko okaniti kot Angleži. Ako je kak Anglež pomišljal, da bi stopil z njim v kup-čijsko zvezo, tedaj je Byman samo malo podvomil o njega denarni moči. Anglež se je čutil v svoji denarni nečimernosti prizadega pa mu je sedel na limanice. * Noblova nagrada za Maeterlincka. Iz Stockholma poročajo, da dobi letošnjo Nob-lovo nagrado za literaturo belgijski pisatelj Maurice Maeterlinck. * Zrakoplove« ponesrečil. V Remešu na Francoskem je na dirkališču smrtno pone- plezati gor in dol ter se mučiti z nakladanjem ! pa kdor je progo dobro poznal, je lahko kar mehanično oskrboval zaviranje. Mnogi tovariši so trdili, da znajo to celo speči. Tovorni vlak je ropotal tja v daljo, on pa je sedel ob svojem zavoru. Dan je bil soparen; je redkokdaj je prodrlo solnce skozi oblake, ki to pritiskali na zračno morje, tako da je bilo težko dihati in pot je komaj našel pot skozi znojnice. Polje, gozd, travnik — vse je ležalo zaspano in če je moral človek mirno sedeti, so mu postale trepalnice težke, pa bi bil tudi najrajši Zaspal. Nikakor se ni bilo lahko ubraniti tej želji. A vendar se je uprl. Kar siloval je svoje misli. V možganih se ni hotelo nič oglasiti. Sedel je, a glava sc mu je pvaznila, oči so gledale, a videle niso ničesar, telo mu ni imelo nobenih občutkov. Napram vsemul je bii nepopisno ravnodušen; najrajši bi bi pustil jvse, naj gre kakor hoče. Bilo mu je kakor človeku na visokem morju, kadar ne vidi nič druzega kakor nebo in vodo, vodo in nebo — v vsej neizmernosti nič druzega ne. Nedaj je vedel, kaj je ljubezen. Ril je čas — takrat mu je bil svet resničen raj. Ako bi ga bilo takrat kakšno božanstvo poklicalo, pa bi mu bilo naložilo, naj naslika Eden, da ga ustvari Bog po njegovih navodih — bilo bi postalo najkrasnejše izmed vsega, kar je mogoče. Gigantična je bila takrat njegova vera v srečo. In njegovo veselje do življenja je bilo tako mogočno, kakor da mu je bila obljubljena večnost. (Konec prih.) srečil zrakoplovec L e v e 1 iz Belgije. Padel je iz višine in si zdrobil črepinjo. Poškodoval si je tudi hrbtenico. * Polet zrakoplovke. Prejšnjo soboto je poletela gospodična Božena L a g 1 e r v Kladnem s svojim aparatom 60 metrov visoko. Njen polet je bil prvi poskus in se je dobro obnesel. Gospodična Lagler je izvršila v ozračju razna gibanja, uato pa se je spustila z nenavadno spretnostjo na zemljo. Žrakoplovka bo polet ponovila. * Konec znamenitega bikoborca. Znameniti španski bikoborec Machaquitoje bil v Madridu pri bikoborbi težko ranjen. Ma-chaquito se je predzadnjo nedeljo izborno boril z biki in občinstvo mu je viharno ploskalo. Pri borbi z zadnjim izmed šesterih bikov, ki se je z njimi boril, pa ga je zadela nesreča. Bik se ni zaletel v rdečo sukno, ki mu ga je molil Machaquito, ampak je planil naravnost na bikoborca ter ga podrl s tako silo na tla, da je obležal nezavesten. Machaquito je težko poškodovan, tako da se boje za njegovo življenje. Njegovi prijatelji so ga često Bvarili, naj opusti to nevarno igro, zlasti ker si je bil z bikoborbami že prislužil trimilionsko premoženje. Šlavohlepje pa Machaquitu ni dalo miru, prekositi je namreč hotel slavnega bikoborca El Guerra, ki je šel v pokoj kot šestkratni milionar. * Stoletni ljudje v Evropi. Statistični oddelek državnega zdravstvenega urada v Nemčiji je izdal pregled o stoletnih ljudeh v Evropi, v katerem prihaja do zaključka, da jih je na jugu veliko več kakor na severu. Tako odpade v B u 1 g a r i j i že na 100 prebivalcev po en stoletui človek, medtem ko v Nemčiji šele na en milion. V Nemčiji je zdaj samo 76 sto let starih Ijudij* v nerazmerno manjši Bul-gariji pa 3883. V Rumuniji je 1074, v Srbiji 573, v Španiji 410, na Francoskem 213, v Italiji 197. v Avstro-Ogrski 113, na Angleškem in Škotskem 92, v Rusiji 89, na Norveškem 23, na Švedskem 10, v Belgiji 5, na Danskem 2 sto let stara človeka. V Švici ni nobenega sto let starega človeka. * Črni in beli Židje v Indiji. Na zahodnem obrežju Indije živi v mestu O p h i n u dvojna vrsta Židov, beli in črni. Beli Židje so se priselili po razdejanju Jeruzalema (68 po Kristu). Ohranili so pristnost svoje rase, ker žive zase in se ne mešajo z drugimi plemeni. Kljub dolgoletnemu vplivu južnoindijskega solnca so si obranili svetlo polt, njih oči so svetlomodre, njih lasje svetloplavi. V drugem oddelku mesta C o h i n a pa žive včrni Židje, ki so se mešali z Indijci. Orni Židje imajo okroglast obraz s širokim nosom, njih polt je temna. Beli Židje svoje črne rojake prezirajo, vendar pa imajo z njimi to sličnost, da jim vise ob sencih lasni kodri kakor poljskim Židom. Orni Židje so se priselili okolo leta 1000 pred Kri-stom. * „Ne more biti vedno tam“. Pri dogradbi nemškega muzeja v Berolinu je govoril bavarski princ Ludvig. V svoji govoranci je proslavljal slogo med Avstrijo in Nemčijo in se je pri tem spominjal najprej cesarja Franca Jožefa. Nato je nadaljeval: Zdaj pa obrnimo svoje poglede od Solno-grada v Berolin, kjer ima svojo stolico nemški cesar. Nemški cesar pač ne more biti vedno tam. (Veselost.) Princ je smehljaje nadaljeval : „1 seveda, gospodje, on ima vendar še več dela (ponovna veselost), tudi v interesu drugih nemških zavezniških držav. (Pritrjevanje.) Vendar pa smo prav veseli, da je cesar ravno sedaj v Berolinu." (Veselost in veliko pritrjevanje.) Končno je princ proslavljal Viljema II. kot pospeševatelja znanosti in tehnike. Tako se opisuje to slavje v berolinskih listih, v bavarskih listih pa ne najdemo prav nič o gorenjem odstavku, kar dokazuje, da se je slavje res tako vršilo, kakor ga opisujejo berolinski listi. Značilno je, da vzbujajo resno izgovorjene besede, da Viljem ne more biti vedno v Berolinu, veselost v tistih velepatriotičnih krogih, ki bi se čutili gotovo globoko užaljene, ako bi kdo le malce podvomil o njih cesarski zvestobi. To je dokaz, kako nizko cenijo ti krogi cesarja Viljema. Kako Šele govore o njem, kadar so sami med seboj ?! * Knez — hišni tat. V Peterburgu so aretirali kneza Vadholskega radi čisto navadne hišne tatviue. Knez je izjavil, da pričakuje od strica milionsko dedščino. Kako hoče s tem utemeljiti svojo tatvino, ni popolnoma umljivo. Aretacija je vzbudila veliko pozornost. Ljubljana in Kranjsko. — Vsi naši zunanji ministri od Kal-nokyja sem so bili zanič. S to ^senzacionalno novico" prihaja zdaj glasilo slovenskih klerikalcev, ki se niti pred svojimi čitatelji ne že-nira toliko, da bi jim priznavalo vsaj nekoliko spomina. Toliko spoštovanja bi moral vendar kazati list svojim čitateljem, da jih ne bi smatral za tepce, ki danes več ne vedo, kaj je pisalo njih lastno glasilo pred par tedni, pred par meseci, lani, predlanskem. Zavožena je naša zunanja politika ... Balkanske Slovane so od nas odbili... V tem tonu govori zdaj klerikalni hinavec, ki je vsa leta služil tej „za- voženi" zunanji politiki ne kakor hlapec, ampak kakor pes, ki apratira, laja, grize in liže ®a ukaz svojega gospodarja. Zavožena je zunanja politika — to spoznava klerikalna modrost sedaj, ko je proces zavažanja že tako dovršen, preostaja le še „amen" in pika. Zavoženi je zunanja politika, kajpada; ali naši klerikalca so vsa leta porivali njen voz, kakor se jim je ukazovalo z dunajskega Ballplatza in z vsemi svojimi močmi so jo pomagali zavoziti. Zato ■jih bije njihova sedanja hinavska kritika same po zobeh. Pri sodbi avstrijske zunanje politike nimajo slovenski klerikalci biti tožitelji, temveč 'Obtoženci. Vsega, kar je ta politika zakrivila, so sokrivi. Kar sedaj obsojajo, so blagoslavljali. Zegnali so na povelje, zdaj obsojajo na povelje. Ali kdo ve? Aehreuthal je proskribiran, ^odba še ni izvršena. Kaj pa, če je tak diplomat, da se še izmaže ali izliže? Nazaduje to ni popolnoma nemogoče. Tedaj ga bodo klerikalci zopet proglašali za inkarnacijo avstrijske ženialriot-ti, za najvišjo potenco avstrijskega patriotizma, za živ spomenik avstrijske diploma-tične umetnosti. To še vse lahko doživimo. — Balkanske Slovane so od nas odbili s svojo zunanjo politiko pravi klerikalno glasilo v naročenem članku zoper Aehren-thala. Ej, to bi utegnilo biti resnično. Mi smo trdili take reči pred par leti, a takrat nas je klerikalno časopisje zmerjalo kakor izdajalce. Balkanske Slovane so od nas odbili — to se nam je že zdavno zdelo. Lahko se pa precej natančno zasleduje, kako se je vršilo to odbijanje. Seveda je dolga istorija, ali tudi nekoliko primerov zadostuje. Aehrenthal je anektiral Bosno in Hercegovino in kar se je tedaj godilo v Srbiji — med balkanskimi Slovani — je še v tako živem spominu, da ni treba ponavljati. Kdo je odobraval aneksijo? Kdo je trdil, da se je izvršila v interesu južnih Slo-■vanov . Kdo jo je slavil v kranjskem deželnem zboru? J— Slovenski klerikalci! ... V Zagrebu so inscenirali »veleizdajniški proces" .proti Srbom, ki je s svojo lahkomiselno obtožnico, s svojimi falsificiranimi argumenti, s svojim barabskim vodstvom razkačil vse, kar ima količkaj pravnega čuta in zlasti odbil Srbe. Kdo je odobraval ta proces? Kdo je zagovarjal zagrebškega državnega pravdnika in predsednika? Kdo je napadal Srbe? Kdo je ščitil špiona provokaterja Nastica? — Slovenski klerikalci! . . . Prišel je Friedjungov proces, prišla so Masarykova razkritja, na dan so prišle mahinacije Forgach in njegovih ljudi v Belgradu in z njimi Aehrenthalova taktika. Kdo je zagovarjal Aehrenthala in Forgacha pa blatil Masaryka kakor kakšnega pobalina? — Slovenski klerikalci! Kadarkoli je šlo za odbijanje balkanskih Slovanov, so slovenski kleri-rikalci sodelovali v Aehrenthalovi službi. In zdaj? . . . Recite „nostra culpa, nostra maxi-Jna culpa ! ~ Aehrenthalova zunanja politika je potrebovala v Avstriji kolikor mogoče vele-izaajnikov. V Bosni in na Hrvaškem so jih rugi fabricirali. Na Slovenskem jih še ni bilo naj i. ledaj so prišli naši dični klerikalci, pa so jin hoteli konstruirati tudi v Ljubljani. Pravo protiavstrijsko zaroto so hoteli komponirati in jo po zgledu Azeva prezentirati državnemu pravdniku. Kaj je to že popolnoma po zabljeno. 1 o je bilo vendar šele lani in tako daleč bi pač lahko segal spomin velikih politi-carjev. Ali takrat je bil Aehrenthal v milosti pri patrom h klerikalcev, zdaj je v nemilosti; zdaj smejo tudi klerikalci vedeti, kako je naša politika odbijala balkanske Slovane. — Avstrija je imela s Srbijo trgovinsko pogodbo. Rusija se je leta in leta tru-dila, da bi dobila Srbijo pod svoj popolni vpliv. Proti temu stremljenju bi bila Avstrija, soseda Srbije, lahko nastopala — brez pušk in topov — če bi bila čimbolj okrepčala gospodarske zveze s Srbijo. Grof Aehrenthal je -Srbiji obljubil gospodarske kompenzacije, če prizna aneksijo Bosne kot gotovo dejstvo. Srbija se je vdala, prišel je čas, da izpolni Avstrija besedo, ki ji jo je dal Aehrenthal vpričo vsega sveta. Imela se je skleniti nova trgovinska pogodba. „Dati Srbiji gospodarske kompenzacija1*, se pravi skleniti z njo ugodnejšo trgovinsko pogodbo. Srbija je potrebovala trga ži?ino- Bilo je popolnoma jasno, ^na bi morala biti nova pogodba. Ali — z vsemi Štirimi so se ji upirali agrarci in v