rr v • lecaj LY. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr.? za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom po Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 15. oktobra 1897. •i Ifc : Ifc s Politiški oddelek. ....................................................im................................................. slovesno, da nismo klerikalci in da se hočemo, bodisi tudi v družbi z socijalnidemokrati, boriti proti kleri klizmu Če pa nam pride kdo, in nam pojasni : da stan Pravo stališče. č uje, Nobena beseda se v naših časih tako pogostoma ne kakor beseda klerikalec, a vender ljudje veči noma imajo jasnih nazorov o tem pojmu. Tudi v našem listu 'rabili smo že češče to besedo, dasi ne v tistem smislu, kakor jo rabijo drugi slovenski listi, sosebno Eocijalnodemokratični. Mi se v tem oziru postavljamo popolnonca na stališče tržaške „Edinosti", katera je to pojem tako izvrstno precizovala, da se nam zdi potrebno ponatisniti njena izvajanja. „Edinost" piše: j duhovnika je časti in vsega spoštovanja vreden stan, da duhovnik je državljan kakor vsakdo drugi, da mu t r ni smeti odrekati one ga, česar zahtevajo socijalnidemo-kratje za slehernega težaka: popolne mere državljanskih pravic in tudi popolne svobodě v izvrševanju istih; ako nam pove kdo, da je versko čutstvovanje ona vez, ki spaja človeštvo v soglasno skupino, da versko čustvovanje blaži in plemeni človeško čutstvovanje ; da je vera v Boga često jedina tolažba potrti duši človeški, da brez verskega čutstvovanja bi skoro poži vinilo človeštvo : ako nam kdo tako tolmači klerikalizem, potem izjavljamo istotako slo- Klerikalizem ! Kaj je klerikalizem ? Kolikor političnih vesno, da smo klerikalci „najčrneje" barve!! mišljenj, toliko je menda tclmačenj o „klerikalizmu14. Tudi mi imamo svoje menenje o tem strašilu, ki je bilo baje že stokrát ubito od napredujočega človeškega uma, ki je bilo že stokrát obsojeno pred visokim sodiščem kulture XIX. stoletja m človeške civilizacije, ki pa vendar živi še vedno in se razvija, kakor da hoče skr beti, da sccijalnodemokratiškim glasilom ne zmanjka gradiva. Seveda socijalni demokratje si tolmačijo klerika lizem po svoje. In tudi liberalno mišljenje razumejo po svoje. Njim je to klerikalizem, črna reakcija, ako se duhovnik noče odreči svojim državljanskim pravicam, ako cdklanja z vso odločnostjo prečudno zahtevo, da naj ostane v cerkvi. On argumentuje m prav ima do zadnje pičice ; ako že moram jaz res ostati v cerkvi, potem pa zahtevam : uradnik ostani v pisarni, odvetnik Kako sodimo mi o klerikalizmu? Ali smo res kle zakoplji se v svoje pravde in ne prikaži se več na dan, rikalci" ? Nismo in smo! Tu treba najprej vedeti, kaj si trgovec ostani v svoji prodajalnici pri svojih vatljih in kdo misli, ko govori o klerikalizmu. Ako kdo vidi klerikalizem v tem hovniki vso oblast v rokah : da njim „škrnicljih", obrtnik brigaj se za svoju obrt in soci- da imeli dubilo dovoljeno da njih ne bi smeli grajati, tudi če greše ; da bi se duhovščina smelo postavljati nad zakone ; da ne bi hotela nikogar trpeti poleg sebe, ampak bi zahtevala, da mora povrnejo naj se v jalni demokrat povrni se k spoštovanemu poslu, kakor ti ga je privoščil skrbni oče ali brižni mojster stojte vse 5 na jeden stan bi bili kmalu pozabill. in razni socijalistiški voditelji naj si nadenejo zopet zaokrožljene bajcese in sinagoge ! biti vse pod njo ; da bi se smatrala grehom vsaka kri- Tako bi smel zahtevati iz arene državljanskih pravic tika javnega delovanja duhovnika ; da ne bi smeli opore- prognani duhovnik. Nič ne de, da bi bila s tem temeljito kati tudi tedaj ne, ko bi duhovnik hotel tirati v blato dognana ad absurdum konstitucijelno življenje in res voljo in pravico naroda, ko bi hotel rušiti blaginjo na- beralno naziranje, ali logika in pravica bi bila na strani • da se ne bi smeli postavljati po robu, tudi ko bi duhovnika. In socijalne reforme? Kdo jih je sklepal in roda; duhovnik pozivljal na sovraštvo proti drugim stanovom ako tako umeti klerikalizem, potem izjavljamo tu kdo roko. jih izvajal? Nikdo, ali vsi, toda vsakdo na svojo Potem pa bili blizu: ali krutému absolutizmu 406 ali pa anarhiji. Da ne pridemo v tako, vsakako zelo ne voljen poseben odsek, kateri naj razsodii o tem razpora. prijetno alternativo, hočemo že raje ostati „klerikalci", Oàsek je predlagal grajo obema in zbornica jo je izrekla. Pri debati se je pokazalo, s kakimi sredstvi delajo nemški nacijo- ukrasti osebno navaden lažnjivec. zahtevajoči pravico in svobodo za vse, tudi za duhovnike. In nočemo biti tako neliberalni, kakor so izvestni socijalni da nalci. Skušajo jim namreč na najpodlejši način demokratje. ki zahtevajo in to po vsem pravu čast. Izkazalo se je tudi, da jo posl. Iro Iro se podele političke pravice dosedaj politiško bezpravnim je namreč tajil, da je Gregoriga razžalil in to celo ) podprl s svojo "íastno besedo, toda priče so ga postavile na a hote jemati hkratu iste pravice onim imeli ! î ki SO jih že Ità- Mož je s tem pač osramočen, toda mandatu se ni odpo- Pravo zbornično delovanje se začne šele tekom prihodnjih Socijalni demokratje zatrjajo sicer, ako jih je kdo vedal dnij, ko pride na razpravo provizorna pogodba z Ogersko. spravil v stisko, da niso proti veri, vera pa da je privatna stvar vsakega člověka. Tako je zatrdil tudi posl. Ves zakonski načrt obsega namreč samo dva paragrafa, tako Nemci delajo velike priprave, da z obstrukcijo preprecijo skle-panje o provizorični pogodbi, toda vlada si je znala pomagati. Schrammel predvčerajšnjem v zbornici poslancev. To pa kratek zakoD Pa se da Prav očasno rešiti, tudi ko bi se opozi-ni tako. Ako vemo, da je potrebna ta ali ona stvar, ako cija z vso sil° ustavliala< se™da le ako bodo slovanski po- vemo da brez te stvari niti ne bi bil zmožen člověka vredni obstanek, ako vemo, da bi človeško bitje brez te stvari zgubilo vso svojo moralno oporo in bi postalo šibka slanci šli za vlado v boj Delegaciji. Te dni se je pod cesarjevim predsed stvom vrši! ministerski svet, m katerem se je končno določil skupni državni provačun za leto 1898. Zatrjuje ae, da se ta proračun ne razlikuje dosti od lanskega, ker vlada ne zahteva verski čut potreben, potem se moramo izjaviti zanj po- večjih prispevkov za skupne potrebščine. Vlada misli delegaciji bilka, pripogibana od vsakega vetriča, ako vemo da je zitivno! Posvetni zakoni so potrebna stvar. kam sklicati začetkom meseca novembra. Predsednikom prišli î ako kdo rekel : zakoni so privatna stvar, sle hernemu je svobodno, ako jih hoče izvrševati ! Kam bil iz prva določa bivši Češki namestnik grof Thun, toda mladočeški poslanci so se z ozirom na Thunovo delovanje kot namestnik odločno izrekli proti njegovi kandidatnri in za kandidaturo mo- bi prišli potem? Nad svojim osebnim menenjem o verskih ravskega dež. glavarja Vetterja. stvareh je vsakdo gospodar sam. Ali ta svoboda se ne sme raztezati tako daleč, da bi na zvit način jemal vero Vlada in večina. parlamentarno većino še vedno Razmerj mej ni pojašnjeno ministerstvom in Najprej je bil drugim, kakor to delajo socijalni demokratje po listih, dvoboj Badenija z Wolfom uzrok, da se je morala odločilna shodih in tudi v parlamentih, kakor je storil v Trstu konferenca preložiti, potem pa je Dipaulijev jezikovni predlog pred par leti neki slov. socijalni demokrat, ko je pokazal na svoj na klinu viseči klobuk in p rekel v pričo mnogih oseb: Ta je moj Bog! přišel vmes izjavi, nadej Vlada oc se, je zadovoljna, da se more ogniti * določni da bodo stranke večine vsejedno glaso- Saj tudi cerkev ne vleče nikogar za lase, ne v vale za nagodbeni provizorij Razpor v večini. prouzročil v večini razpor, kateri doslej Dipaulijev jezikovni predlog je i ■■■ Gešk i še ni poravnan cerkve, ne v spovednice, ne v nebesa. Ali proti temu in poljski listi obsojajo kar najodločnejše destruktivno posto* moramo pretestovati, da se namenoma in proračunjeno, če tudi indirektno, zavajajo mase v menjenje, da vera ni potrebna. Tu potrebo čutijo vsi narodi vsega sveta, kar da duša človeška ne more živeti brez te tolažbe. ker panje Dipaulijevo in mej češkimi in polskimi poslanci je mnogo tacih, keteri naravnost zahtevajo, naj se katoliška ljudska priča Tudi » najdivjiši narodi so si vstvarili svojo „vero" j stranka iz večine ven vrže in naj se poišče druga kombinacija. ponedeljek je bil v Lineu shod, na katerem je Dipauli opra-viceval svoje postopanje. Opravičil se je deloma, Mej Slovane je malo tacih, kateri še verujejo, da se poravna razpor v jih je v to gnala nepremagljiva notranja potreba. večini. Kdor za svojo osebo ne veruje ničesar, naj obračuni Hrvatska Hravtski ban, čegar nicvredno gospodar- se svojo vestjo. Ali drugim naj ne jemlje vere! To stvo je v pisarovinskem kotaru prouzročilo revolucijo, tako da je bilo treba razglasiti preki sod, seje ustrašil posledic svojega klerikalizem. naše stališče. Tega stališča se držimo in če nam radi postopanja in ustrašil se je tudi, posledic njegovega obrekovanja, tega socijalni demokratje stokrát na dan mečejo v obraz da je rečeno revolucijo prouzročila hrvatska narodna stranka čul je, da namerava narodna stranka zahtevati, naj se sklice dež. zbor in da to prepreči, je izposloval kraljevsko naredbo, s katero se je dež. zbor zakljucil. Dosti mu to ne pomore. Vse-stransko se priznava, da je banovo stališče popolnoma omajano in da bode moral v kratkem odstopiti. Politični pregled. Državni zbor. — Poslanska zbornica zboruje že nekaj časa, v resnici pa še ni storila prav nič. V zadnjih sejah je raz-pravljala o predlogih za podporo po ujmah in povodnjih oško-dovanih okrájev in o dotični vladni predlogi. Govorilo se mnogo » kajti govorili so vsi zastopniki oškodovanih okrájev. In vsi so govorili skozi okno. Dasi so vsi do zadnjega pre- pričani, da so le prazno slamo mlatili, za kar jih morajo narodi drago plačati, vender so na dolgo in na široko besedičili, da volilci mislili, kako skrbne poslance imajo. Nam se tako ravnanje ne zdi - posebno dostojno. Minoli teden se je v zbornici pralo tudi umazano perilo krščansko-socijalnega poslanca Gregoriga in nemško-nacijonalnega poslanca Irota. Ta dva sta se v zbornici grdo psovala in to je dalo povod, da je bil iz- iti & ífijfi & ítutt Jtiítiíti ® * Obrtnija. Z ti obrtni politiki 18. veka Spisal Jos. A p i h. „Prosveta" je v 18 veku vedno silnejše vplivala na narode in vladarje. Ukloniti so se ji morale i najbolj konservativne vlade. Celo zistemu naše nepozabljive Marije Terezije je udarila svoj pečat na čelo. Zakonodajstvo, % 407 cerkvene razmere, šolstvo, uprava itd., vse se je preosno- —- § i valo več ali manj po načelih „prosvete" ; najmanj skoraj pa se jo čutil njen vpliv na polju obrtne politike. Zaman so blagovestniki prosvete zahtevali obrtno svobodo; zaman je pobijal francoski državnik Turgot cehe, nazivajoč jih srednjeveško bojevno organizacijo na korist mali peščici privilegovancev v boju proti veliki masi narodovi. Zaman je zastopal v Avstriji Sonnenfels nauke francoskih fizijo-kratov, trdéč, da je obrtna organizacija, omejena po tesnih sponah zadružnih bratovsčin, kriva, da se izdeluje slabo blago, kajti „tekmovanje spodbada marljivost, tekmovanje rodi dovršeno umetnost", dočim zadruge „izključujejo umetnost". Sonnenfels graja „izdelovanje mojsterskih del", ki so navadno čisto nerabna, pa vendar mnogo stanejo truda in novcev, graja smešne običaje pri zadružnih shodih, očita zadrugam, da se mora vajenec predolgo učiti, potem predolgo potovati, pa mu potlej še branijo ženiti se, in da se prednost daje onim, ki so sinovi mojstrov ali vzamejo hči ali vdovo mojstrovo v zakon, tako pa se izključujejo navadno baš najpametnejši rokodelci, posebno tam, kjer je število mojstrov omejeno. Pobijali sta torej prosvetljena publicistika in vednost vse, kar je nasprotovalo načelom obrtne svobodě ; a v nobenem drugem oziru ni za Marije Terezije „liberalizem" dosegel take malo uspehov, kakor v obrtnem zakono-dajstvu. Vlada cesarice je v bivstvenih vprašanjih držala Be načel rokodelskega reda iz 1. 1689. (Codex austriacus 1. 458), potrjenega po cesarju Karolu VI. 1. 1732 (Cod. austr. IV. 754). Rokodelski red iz 1. 1689. poudarja v uvodu, da določujejo zadružni članki marsikaj, „kar je navarno in se mora z ozirom na razmere odpraviti kot škodljivo občnemu blagru vsled zlorabe, katero so često zakřivil rokodelci". Ti članki so rodili neštevilno pre-pirov med rokodelci in gosposkami, ker so oni hoteli svoje svoboščine razširiti na druge okraje in so tako posegali v pravice gosposk. Čule so se vsled tega pritožbe, ki so napotile vlado, da je že 1661. 1. izdala nekatere naredbe, izmed katerih so nastopne najvažnejše : Nobenemu rokodelstvu se ne sme več podeliti zadružno pismo, niti razširiti se mu okrožje, ako temu ne pritrdijo interesenti in njih gosposke. Že cesar Matija je 1. 1617. izdal jednako naredbo povodom osnovanja novih zadrug na škodo sosednih starejših zadrug. Preiskava in kázeňsko postopanje proti rokodelcem na kmetih pristoja zadrugi samo v strogo rokodelskih stvareh ; v druge zadeve pa se zadruga nikakor ne sme vtikati, za to je kompetentna gosposka onega kraja, kjer je zadruga ; ista gosposka je druga instanca in ima jedina pravico do izvr-šitve razsodeb po sodnikih. Za vpisanje v zadrugo se zahteva previsoka pristojbina, ki se pri ogledovanju moj-sterskega delà navadno zapije. To naj tedaj zapreči s tem, da se določijo pristojbine, katerih se je strogo držati. Pomagačem se nalagajo „starokopitne in nerabne, pa vendar drage stvari" kot mojsterska delà, pri ogledovanju se pa ovržejo iz hudobije in često celo izdelovalcu nalaga visoka globa. To se mora odpraviti, saj je rokodelski pomagač že dosti kaznovan, če mora na mojstersko pravico še dalje čakati vkljub svojim stroškom. Zadružnim shodom mora prisostvovati odposlanec dotične gosposke, tudi kadar se vzprejemajo novi mojstii, opraščajo vajencij itd. Kdor je přestal kako kazen, se ne sme kazno-vati še enkrat po zadrugi. Kdor ni oženjen ali vsaj zaročen, ne sme postati mojster, ni mu pa treba delati vec let v tistem mestu, kjer hoče biti mojster ; zadosti je, ako delà pol leta, kajti v tem času lahko dokaže, kaj zna. Nikomur se ne sme braniti, da bi ne smel delati za rgospoda", ki je še kaj dolžan kakemu drugemu mojstru. Nikdo ni dolžan, prodajati svojih izdelkov za tisto ceno, katero določi zadruga. Sleharni mojster sme dovršiti delo, začeto po drugem rokodelcu. Ako je pomagač slučajno ali v prisiljeni obrambi ubil psa, se ne sme izobčiti iz zadruge; to bi bila zloraba, „ki je nikakor ne opravičuje zdrava pamet". Kdor brez povoda izostane od delà (blauer Montag), njemu se odtegne plača za celi « teden, če je bil jeden dan odsoten, in za pol tedna, če pol dne ni dělal. Če se kdo brani delati, se zveže in primora k delu ; če uide, ga ne sme nikdo več vzeti za pomagača. Zadruge ne smejo števila svojih mojstrov omejevati na določeno število takih rokodelcev, ki koristijo državi. Število rokodelcev določujejo gospcske; monopoli pa se prepovedujejo. Pomagači ne smejo mojstrom uka2o-vati, kaj naj jim dajo jesti in piti, mojstri pa naj tako ravnajo s pomagači, „da ne bodo imeli povoda pritože-vati se in iskati drugodi delà". Ker se je 1. 1689. pokazalo, da so se te 1. 1661. prepovedane nerednosti še pomnožile, obnovila se je prepoved z nekaterimi dodatki, da se na pr. ne sme bra- A niti pomagaču, če si vzame v zakon žensko iz drugega rokodelstva, itd. Cesar Karol VI. jeta obrtni red obnovil 1. 1732. z nekaterimi novimi podrobnostimi. (Cot. austr. IV. 754.) Navesti hočemo tukaj nekatere točke. Da se zabranijo „štrajki" pomagačev, morajo vsi pomagači izročiti pri vstopu v delo svoje listine (krstni in izučni list) zadružnemu načelniku, da jih hrani v *za-družni skladnici ; izstopiti smejo iz službe samo po redni odpovědi ; potem dobé svoje listine in spričevalo (Kund-schaftszettel). Zadruge zlorabljajo svojo sodnijsko pravico gledé obrtnih zadev; zato naj odslej prepire rešuje gosposka. Za vajence naj se vzamejo tudi otroci konjedercev in nezakonski, ako so legitimováni. Glavne zadruge nimajo nič več veljave, nego podružnice, niti jurisdikcije nad temi. Neposredno dopisovanje med zadrugami preneha; posreduje naj med njimi gosposka, ki hrani zadružni pečat, da ne stori zadruga nič važnega brez njene vednosti. Denarne globe zadružnikov se razdelé; nekaj dobi skladnica, drugo pa se izroči gosposki za dobrodelne namene. Smešni običaji pri oproščenju vajencev se isto tako odpravijo, kakor tista smešna zahteva, da mora znati pomočnik točno povedati rokodelski pozdrav, če ne, da se mora vrniti, odkoder je jprišel in tam poizvedeti pozdrav. Rokodelski pomočniki po mestih ne smejo nositi * 408 mečev. Vajence je treba pametno učiti. „ne pa brez krivde neusmiljeno pretepati", niti jim nalagati hlapčevskih del. V nekaterih krajih imajo strojarja za nepoštenega, ako je ustrojil pasjo kožo, pa tudi drug rokodelec se jim zdi nepošten, ako je ubil psa ali mačka, dotaknil se mrhovine, pil, šel ali peljal se s konjedercem, ali umrlega konjederca ali njegovo ženo ali deco nosil ali spremljal k pogrebu, ali samomorilca odřezal, dvignil in pokopal, ali za časa vojske ali kuge mesto konjederca odstranil mrhovino itd. Taki predsodki se prepovedujejo. Kaznovati je ranocel-nika, ki noče nadaljevati lečenja, začetega po drugem ranocelniku. Nikdo ne sme psovati ranocelnika, ki je lečil k smrti obsojenega zločincu, niti se sme braniti zadruga rokodelčevemu sinu, češ, da je oče njegov pregrešil se v tem ali onem oziru. Prepoveduje se mojstrom med sabo določevati cene izdelkom. V jednem kraju ne more postati mojster, kdor je že oženjen, v drugem kraju zahtevajo, da se mora oženiti; tu zahtevajo, da mora roko-delski pomoćnik bivati v tistem mestu nekoliko let, ako hoče dobiti pravico, in da mora precejšno svoto plačati v skladnico; tam zopet uživajo sinovi mojstrov in ženini mojstrovih vdov in hčerá mnogo ugodnostij — vsi ti nedostatki se odpravijo. Učiti se in putovati mora mojstrov sin uprav toliko let. kakor drugi mladeniči; jedino to se sme dopustiti, da ni treba izdelati mojsterskega děla tis temu, ki hoče vzeti moj stro vo vdovo ali hčer za ženo. Seveda je bilo treba skoraj vsako točko rokodel-skega reda večkrat objaviti, ker se samovoljne zadruge, oziroma zanikerne gosposke, često niso nič brigale za postavo. Pred gosposkami samimi je morala vlada braniti pomagače, prepoveiujoč (1745), jemati jih v vojake, ako niso brez delà ali so baš izstopili iz službe. Groziti je morala zadrugam z najstrožjo kaznijo, če se bodo mojstri branili pomagačem vročevati spričevala (Kund- schaftszettel). Vnovič je posegla v obrtno zakonodajstvo cesarica Marija Terezija. (Dalje sledi.) V vinorodnih krajih se delà zdaj na to, da vino-rejci ločijo jagode od grozda, ali robkajo grozdje, da ne bo vino pretrpko in da ne bo imelo neprijetnega okusa po hlastinah. Nekateri že delajo tako in zato so njih vina vbranega ali harmoničnega okusa, se lažej prodajejo in dražje plačujejo, kakor navadna vina, posebno taka, katera so neprijetno trpka, in niso za nobeno kupčijo. Samo malo je še takih pivcev, katerim vgaja ona trpkost, ki stiska usta in delà dolge zobe. Tudi pri nas se širi spoznanje, da so vina iz rob- kanega grozdja, kakor istrska in dalmatinska, boljša in zato vidimo, da prihaja čedalje več teh vin v deželo, drugo pa da se umika v ožje kroge; tudi v Trstu so istrska vina skoro popolnoma izpodrinila turlansko čr-nino; samo lani, ko je bila v Istri slaba vinska letina, se je prodalo iz naših boljših kletij nekoliko vina v Trst. Žal. da letos ne bo imela naša ravan skoro kaj izvažati, ker so domače trte malo da ne prazne. Pridelek iz starih nasadov ne bo zadostoval niti za domače potrebe. Pravilni novi vinogradi pa so dobro obloženi ter obetajo obilno trgatev. To dokazuje zopet jasno zadosti, da treba slednjić opustiti stare, prvotne nasade, namreč v katerih so trte razpete od grma do grma, ter lotiti se nasajanja pravilnih, čistih Vinogradov s trtami boljših vrât od naših domačih. Saj imamo lepih izgledov zadosti v deželi, ki nam jih dajejo najrazumniši naši trtorejci. Le posnemajmo jih ! Na ravani olajšuje obdelovanje Sackov globoko segajoči plug, ki so ga lani prav močno rabili z izvrstnim uspehom. Tudi trtne vrste so že izbrane kolikor za fina, toliko za navadna vina in sicer trte, katere so v vsakem oziru boljše od starega Korvina. Ta ima posebno to slabo lastnost, da prepozno zori, zato se hlastina ne odreveni, ampak ostane zelena in následek temu je, da ima iz tega grozdja narejeno rino tudi v dobrih letinah močan okus ne samo po hlastini, ampak tudi po zelenji („verdeuru) in da ga ne zgubi niti poleti, marveč a obtiči celó v starih vinih. Tej neprilično8ti je v okom priti, če ločimo jagode od grozdov. To delo nam olajšujejo mreže za robkanje, kakoršnih je dobiti v različni velikosti v kupčiji. Še lažej opravimo delo, če nekoliko zmastimo grozdje in je šele potem orobkamo na mreži, ki je raztegnena nad čebrom. Če se tudi kaka jagoda ne zrnasti, izloči se vendar iz nje ves sok med vrenjem, ali pa slednjič v stiskalnici. Na Francoskem okoli Bordeauxa, kjer pride-lujejo najfinejša vina, se orobkajo cele jagode in kakoršne so, gredó v kipelno kad (čeber); vino je vsled tega le še milejše. Tako naj ravna, kdor hoče imeti prav fina vina ; z našim domačim grozdjem pa ni treba tako delati, ker nam bo dajalo vedno le navadno vino. Za robkanje grozdja v velikih množinah rabijo razne mehanične priprave, kakor Mabille-jev, Gaillot-ov. Briig-gemann-ov, in v novejem času Garolla-ov robkač; zadnji je s parnim gonilom. Vse te priprave pa so le malo razširjene med vinorejci, ker so v obče predrage. V Dalmaciji rabijo v nekaterih velikih kleteh navadni grozdni mlin v zvezi z železno mrežo in s to pripravo gre delo lahko in naglo od rok. Na dveh močnih stojalih, visokih 25 ctm. nad zemljo, sloni 5 m. dolgo, 50 cm. visoko korito iz močnih, tesno skupaj zloženih desk, z dvema sloniloma, na katera se polagajo mreže za robkanje grozdja, na en konec korita se pa postavi na dve stojali grozdni mlin. Sproti, kakor se sipa grozdje v mlin vrti delavec gonilo ter masti grozdje. Zmaščeno grozdje pada na spodej stoječo mrežo koja zadržuje samo hlastine in lupine, ko se sok odceja v podloženo korito in ž njim vred podajo vanje tudi 409 Kadar mreža pod mlinom na- brnim lilijam. Zagrinjalo je bilo odgrneno na oni strani pelke in ločene lupine vrhana z grozdi, pomakniti jo je sredi korita, pod mlin proti kateri je bila obrněna, skledica iz snežnobliščečega pa je postaviti drugo mrežo, katera potem deluje najprej. nefrita, napolnjena z dišečo peno, stala je poleg nje na Dva delavca ali tudi delavki vsak na eni strani korita preprogi; pomočila je časi srebrno stéblo v njo in spuščala orobkata v malem času že zmaščene grozde na srednji imhurčke v mesečno noč. Zaplamteli so tam kakor ma-mreži s tem, da jih z rokami drgneta gori in doli po vrično — žareči opali in zginili razpcčivši se v nočni mreži in od časa do časa z močjo mečeta ob njo. Gole hlastine se poberejo z mreže in pospravijo v kcših ali drugih posodah, da se potem sveže ali posušene megli. % glasom Vzdihi njeni leteli so za njimi in s presladkim î čegar znani zvok me je pretresel v dno duše? je zašepetala : Tako teče moje življenje bliščeče a pokladajo živini kot izvrstna piča To delo se vrši prav glo da se mreže lahko ne- pra zn o Je-li bila to resnično ona ? Nisem mogel dolgo ugibati, ozrla se je náme, bila je Mingea! Tužno in nežno prehcma prekladajo pod mlinom. Korito je cb straneh na nekaterih mestih prevrtano in po dotičnih odprtinab se gledala mi je v oči, zdelo se je, kakor bi čakala, da jo odceja mošt v podstavljena vedra, brentače, škate ali druge pripravne posode, lupine pa se posnamejo potem vložijo na mošt v kipelni kadi. z vrha in se cgovcrim. komaj na Ni* em nogah. imel dosti poguma i držal sem se Ko nisem nijedne besede pregovoril, obrnila se je proč in vzdihnhši spuščala je zopet mehurčke Kdor hoče pospešiti delo, da gre še nagleje od rok, po zraku. da se postavi na drugi konec korita še en grozdni mlin, napravi več zmaščene ga grozdja za robkanje. Tako pripravo „Pri bregu smo a rekla Tatarka surovo Pri jela me z roko, ker se nisem ganil, in stal sem, sam ne je dobiti po prav zmerni ceni in rabimo jo lahko tudi Vem kakó, zopet na bregu za maščenje belega grozdja. ii> m v Poučni in zabavni del. Sreča. (Čarobna pripovedka. Češki spisal Julij Zeyer.) (Dalje.) Poklical sem prevoznika. tem trenutku připlul „Norec!" šepetala je Tatarka. Zakaj je tako žalostna ? Zakaj je okrog nje vse belo, v barvi žalosti? Zakaj je žalostna? Tatarka vrnila se je počasi h krmilu in ozrši se rekla je nató: „Krasni mcžje imajo kratko življenje in krasne žene niso srečne. Stari pregovor!" Ladija se je zazibala. Nekoliko trenotkov videl sem jo v noči pluti kakor podobo bele pene in mesečnih žarkov, potem pa je zginila. „Jaz norec!" ponavljal sem za Tatarko in vračal je mesec iz morja cvetočih breskev. Ob enem z mesecem ge počasi domov. Slavnost cvetic ni imela záme niti za-prikazal se je na reki mal čoln, nensvadno krásen. Videl nimivosti, niti pomena več. Samo cb sebi se umeje, da se je ves iz slonove kosti in srebra, ter bil lilijami nisem spal celo noč. Drugi dan preživel sem že z očetom, in belo cvetočimi nenufari pcsut. Na čelu zibala se sve- jn ko je vročina ponehala, podal sem tilnica v obliki velike zvezde, žarki njeni so bili kakor blesteče ivje, a razun nje gorela je na kro\u še cela vrsta malih, belih svetilnic, po obliki lotosovim cvetom podobnih. Med stebri, nosečimi nad krovem posrebreno streho, igral se je večerni vetrec sè snežnobelimi zagrinjali iz najfinejše se nazaj na pot mandarinu Panju. Hodil sem zelo zemlji počasi in gledal skoro zamišlj da Tu videi Ko je mrak postal gostejši, vzdignil sem glavo ne risajo stolpi palače na nebu če se sem zapazil svile. Pri krmilu sedela je velika, močna ženska, po po vědoma po stezi še da ki sem bil zašel se je obdaljevala Šel od sem ceste ne- in stavi Tatarka; vesla, bliščeče bisernice, vodile so mlade, po kateri nisem hodil do sedaj nikdar. Mal holmec ležal belo oblečene robkinje. » Ali je sedaj med menoj in mestom in steza vila se je okrog kličete prevoznika, gospod? zaklicala mi je njegovega vznožja dalje. Hotel sem se užé vrniti na cesto Tatfirka, zasukala krmilo in hitra ladija stala pn \elikem kamenu, na katerem sem stal v reki nedaleč po stezi okrog holmca toda zvědavost me je premagala in šel sem še nekaj časa , da bi videl kam pelje. Komaj od brega sem zavil za holmec, zapazil sem skupino prastarih » » Vstopite, gospod", rekla je Tatarka. „Prepeljemo s cvetjem pokritih breskev. Veter vlekel je po vrhih dreves s koprnečim vzdihom in nekoliko ptic mango vas iz prijaznosti na drugi breg, ladija naša prazna Govorila jo mirno, postava njena je bila skromna, oglašalo se je s pešajočimi glasovi. Vleklo me je pocj veje, Nisem mogel njene prijazne ponudbe brez neuljud- pokrite s cvetjem, ki so se zibale tako rekoč, kakor se nosti odbiti. Stopil sem na krov. mi zdelo, po elegijskem ritmu. Sédel sem pod najsta Nisem se mogel vzdržati vzklika. Pod baldahinom, „ rejšo breskev, katera je bila ob jednem najgosteje posuta srebrnom pretkanim in z biseri kakor řé solzami posutim, sè snegom in z rudečimi iskrami cvetja. Imel sem svojo ležala je ženska postava, oblečena vsa v belo svilo. Lo- flavto saboj, igral sem nekoliko trenutkov na njej, gledaje tosovo cvetje skrivalo deloma temne njene lase in kviško k zvezdam, ki so se prikazovale užé tu in tam in noge njene v brokatovih črevljičkih bile so podobne sre- se v močvirji iskrile. Nekak sanjarsk mir polastil se je 410 moje duše. Podprl sem glavo o deblo in sklenil tukaj me tam několikrát in od tod tvoja zmota. Živim vedno prenoćiti tem trenotku zaslišal sem za seboj nekako tu v tej šamoti." škripanje duri. Ozrl sem se in tu sem videl, da za menoj » Ti si prosta, nisi nikogar?" vzkliknil sem in solze ni bila skala i kakor se mi je dozdevalo, temuč visok radosti vlile so se mi iz oči. vrtni zid. Res so zaškripali stežaji, duri so bile sedaj na pol odprte in videl sem v vrt. Bil je poln prastarega » Nikogar nisem kakor tvoja, ki te. je duša moja izbrala" drevja mala, a neizrečeno elegantna hišica stala je v šepetala Mingea. » Da a 1 dodala je čez nekaj časa. sredi. Pročelje njeno, pisano pobarvano in bogato pozla » tebi naj pripadem ali pa grobu! u čeno j bilo pokrito z najfinejšimi rezbarijami, posuto Zgrudil sem ze k njenim nogam in poljubljal rob z rožami. Pred hišo bil je velik, z mramorjem obrobljen ribnik; tam je krmila Mingea ribe zlatice. Zdelo se mi je, da me ne vidi. Vzkipela mi je kri. Kako je prišla Mingea sem? Zakaj sem je sreča val pri vsakem njenem njenego krila. Sklenila se na mojo glavo. J* meni, položila zračno svojo roko » Ah" 1 šepetala je tiho, tako tiho, kakor najnežneji koraku? Nekaj me je sililo k begu. Čutil sem, da ne obstáném, ako upre še jedenkrát koprneče svoje poglede v me. Nisem se obstavljal z begom, učinil sem nekoliko vetrec in s tako globokim iz neizmernega brezdna; r ljubim!" glasom i kakor prihajal ah i kako te ljubim, kako te Zgrudila se mi je na srce. Bil sem kakor blažen korakov. Vleklo me je, da bi se ozrl vsaj še jedenkrát jutil Sem, kakor bi mi umiralo srce nánjo, toda storil nisem tako. Kmalo pa zaslišim za seboj korake, ustavil sem se nehoté. Na mojej strani stala je Tatarka. katero sem sem videl včeraj pri krmilu. j zazeblo me je ko sem pritisnil poljub na njeno čelo. Ljubezen moja imela je nekaj smrti podobnega, tako neumljiva, silna, dá strašna » Gospod « i rekla se mi je zdela v tem trenutku. Zdelo se mi je i mirno. „Mingea, moja zapovedo- s tem poljubom vse moje življenje prešlo v da je njeno valka, pošilja me za vami svojej zmešnjavi oběsili ste bitje, a jaz da sem ostal brez volje in brez duše kakor lavto na vejo breskve in ste jo pozabili tam." mrtvec n Nisem pazabil svoje lavte," odgovorir sem, snel prstan ter ga dal robkinji v dařilo. „Oběsil sem jo Mingea postala je kakor plamen. „Sedaj si na veke moj!" rekla je. „Hočešli postati kot dar za tvojo gospo Slavnost c ve tic je in stara moj mož ?" navada opravičuje ta dan tudi onim darilca darovati, Življenje vračalo se je zopet v trepetajoče moje telo. katerim bi se drugi čas ne drznili kaj takega ponuditi." Odgovoril sem jej le z divjim vzklikom. » Vljudni ste in darežljivi," odgovorila je Tatarka » i da • m jei „poročim to svojej gospej, spodobnost zahteva to ponovili tudi sami." Videl sem, da sem se vjel sè svojo vljudno lažjo sam v mrežo. Vstrašil sem se nekoliko, toda šel sem hitro sè srčnostjo za Tatarko. Peljala me v malo sobico, ki je bila vsa iz sernice rožnatega leska, tako da mi je bilo, kakor bi bil sredi ogromne školjke. Duri » ki so se nekje za manoj odprle, zapele so kakor struna in ko sem se ozrl » stala je Migea na pragu. Imela je mojo lavto v roki in žarila se je od radostnega nasmeha. Toda v tem nasmehu kazala se neka koprneča žalost, katera m m jej dajala nekaj neizrekljivo sanjarskega. » Vstanoviva vse po starej navadi, čuvajva staro izročilo" rekla Mingea veselo. „Tu zra ven je kopal nica, tam najdeš oblačila, ki se prilegajo prihodnjemu obredu. " (Dalje sledi.) fiítK&ftutu' f «3 = Novice. m 2 € "........................................................................... Osebne vesti. Naš rojak računski svetnik v fi- nančnem ministerstvu Fran Gogola, je imenovan višjim računskim svetnikom. — Umrl je v Črnomlji vpokojeni dekan in častni kanonik tržaški Jakob Stari ha, zlatomašnik, vitez Franc-Jožefovega reda, v starosti 84 let. kranj ski Vladimir Hrasky D eŽelni inžener predlagan profesorjem hidrotehnike na češki tehniški visoki Soli v Pragi. » Hvala za tvoje dařilo j mej Hoangti," rekla je bližaje se mi. „Naposled mi je vendar do voljeno s teboj govoriti! O kake sem hrepenela po tem trenutku!" Přenos Kopitarjevih umrjočih ostankov v Ljubljano. Jernej Kopitar, učenjak svetovne slave, počiva zdaj v domači zemlji. Ako je kdo vreden hvaležnosti vsega sloven- skega naroda, gotovo Kopitar, spisal prvo kritično Srcé moje bilo je divje, čutil sem neko slabost od slovnico, ki nam je objavil najčastitejso svetinjo našega jezika, same strasti. Toda vest moja karala me je : „Kako si se brizinske spomenike, v družbi z Dobrovskim ustanovil mogel približati ženi svojega dobrotnika?" novo vedo slavistiko s svojo epohalno knjigo „Glagolita Ciozi- Zbral sem vse moči in rekel po velikem naporu anus", postavil temelj stari slovenščini, nam je od- » Gospa moja > kedaj Panju » mojemu dobrotniku?" gojil Miklosiča in Vuka, ki so ga častili cesarji, kralji in pase povrneš k svojemu možu peži ter ga odlikovali z redi in častnimi naslovi. Kopitar zajedno z Vukom počival na pokopališču sv. Marka na Du- Mingea se nasmehnila. „Izvrstno umeš očitati", rekla je, „toda motiš se. naji. Prenos se je na Dunaju vršil jako slovesno. Dvorni svetnik Šuklje je pozdravil udeležnike, za njim je govoril du- najski župan dr. Lueger, potem pa je imel slavnostni govor o Panju moj mož ? Mogel bi biti moj oče. Sicer sem mu Kopitarju bivši srbski minister Novakovic, o Vuku pa Slovenec sorodna, in pogledam v časi v njegovo hišo. Videl si dr. Můrko. Slavnosti so se udeležili zastopniki naučnega mi- 411 nisterstva, cesarske akademije, srbské akademije in drugih kor-poracij ter jako mnogo odličnega občinstva. Pogreb v Ljubljani je bil jako slovesen in je dokazal, da Slovenci cenimo in spoštujemo svoje veleumne. Sprevod od kolodvora na pokopa-lišce je bil veleimpozanten. Udeležili so se ga zastopniki vlade, dež. odbora, vseh šol, vseh korporacij, narodna društva z za-stavami in nebroj občinstva. Iz Zagreba so bili prišli zastopniki jugoslovanske akademije in Matice hrvatske. Na krsto je bilo položenih nebroj vencev. Nagrobni govor je govoril predsednik „Slovenske Matice" prof Levec. Slavnost je v vsakem oziru uspela in v gledalcih utrdila zavest, da smo Slovenci vredni biti samostojen kulturen narod ker cenimo znanost in spoštujemo svoje dušne velikane tudi po njih sinuti. — Cesarjev spomenik. V spomrn na cesarjev obisk Ljubljane povodom velike potresne katastrofe leta 1895. postavi mestna občina Ljubljanska na prostoru pred Narodnim domom poseben spomenik cesarja Franca Jožefa. — Efektna loterija »Glasbene Matice«. Srečkanje se bo vršilo dne 15. oktobra t 1. Dobitki so krasni in dra-goceni in ker je „Glasbena Matica" zavod, kateri zasluži vso podporo, je pač želeti, da rodoljubi čim prej pokupijo vse srečke. — «Slovansko krščansko-narodna zveza», kakor se imenuje klub, v katerem sede slovenski poslanci, se je začela krhati. Poslanec Suklje je izstopil, neposredno zategadelj, ker ni bil volien v proračunski odsek, posredno pa zategadelj, ker sploh ni zadovoljen s kl.ubovo politiko, proti kateri se sploh čujejo pomisleki, da je preradikalna, kakor je rekla „Sust. P."' — Ljudski shod je bil dne 3. oktobra v Žireh. Na shodu jo govoril g. notar Gruntar o narodnogospodarsťh rečeh. — Dr. Ivan E. Lipoid, bivši dež. poslanec štajerski, je te dni pri sv. Petru poi sv. Gorami umri. Pokojnik se je rodil 1. 1842. in je bil jeden najbolj narodnih duhovnikov na Štajerskem. Deželni poslanec je bil od 1. 1890 do 1. 1896 , pri novih volitvah pa radi bolehnosti ni več kandidoval. N. v m. p. ! — Dopolnilni volitvi v dež. zbor kranjski, mesto pokojnih poslancev Janka Kersnika in Matevža Lavrencica, katerih prvi je zastopal trgovinsko in obrtno zbornico, drugi pa kmetske občine vipavsko-idrijske, se bodeta vršili dne 16. novembra. — Slovenec v naučném ministerstvu. Naučni minister je pozval našega rojaka, dr, Antona Primožiča, pro-íesorja na državni gimnaziji v II. dunajském okraju v ministerstvo na slnžbovanje, . | — Potrjena šolska knjiga. Naučno ministerstvo je odobrilo šolsko knjige „Latinske vadbe za III. gimnazijski razred", katero je sestavil prof. dr. Lovro Požar. — Gospodinjska šola. V Ljubljani se je ustanovilo posebno društvo za napravo in vzdrževanje gospodinjske šole. 'Občni zbor tega društva bo dne 18. oktobra. — Velika glava. S tem ne mislimo glave kakega učenjaka, kakega umetnika ali političnega velikana, tudi ne glave kakega merjasca, bika, slona ali medveda, marveč mislimo — zeljnato glavo, ki tehta 6^ kilogramov in ki je ziastla na zelniku g. Wilfana na Posavju pri Ljubljani. Ako bi nas vprašal kdo, je li velika glava Bismarcka storila več dobrega, kakor ta zeljnata, presneto, da bi dobila poslednja najbrže več glasov. — Trije ljudje zmrznili. Iz Ilirske Bistrice se poroča, da je bila tam 4 t. m. silna burja z dežjem in snegom. Dva posestnika in jeden mladenič iz Kuteževa pri II. Bistrici so na potu iz gozda proti domu komaj eno uro od vasi zmrznili. Po-ginila sta tudi en konj in ena krava. Štajerski dež. glavar grof Gundakar Wurmbrand je resigniral na svoje mesto. Povod temu je lastna bolezen — grofa Wurmbranda je zadela kap — in samomor njegovega sina. Wurmbrand je po odstopu koalicijskega ministerstva z veliko težavo dosegel mesto dež. glavarja ker ga ni marala nobena stranka. Nam Slovencem ni bil naklonjen in nam je škodoval, koder je mogel. v — Štajerski dež. šolski svet. ima čudne nazore v nalogah ljudskih šol. V slovenski trg Braslovče je poslal kot uciteljico slovenskih otrok, neko trdo Nemko, katera ne zna ni besedice slovenski. Štajerskim rojakom bi bilo svetovali, da že začnejo nastopati energično in brezobzirno. — Isterski dež. zbor. Vlada je ustregla stari želji istrskih Slovencev in Hrvatov in premestila istrski dež. zbor iz Poreča v Pulj. Zgodilo se je to, ker je poreško prebivalsu/o slovanské poslance zasramovalo na vse možae nač'ne íři jim streglo celo po življenje, tako da so moral' bežati H me3ta in ponoči, v snegu in v mrazu hođiti po več ur daleč Lahi â0 se premeščenju dež. zbora iz Poreča v Pulj zoperstavljali z vsemi silami, zlasti ker je to za Poreč velika škoda, toda dosegli niso nič. Stvar je řešena in radi tega so štirje laški deželni poslanci odložili svoje mandate. — Razveljavljenje Nabergojeve izvolitve pred državnem sodiščem Občinski zastop tržaški razveljavil ja izvolitev Nabrgoja, ne da bi v to imel kak vzrok, zgolj z motivacijo, da Nabrgoi ni vreden, da bi sedel v obč. svetu No- mestništvo je ta sklep obč. sveta uničilo in ministerstvo je to uničenje potrdilo. Proti tej odlocbi se je tržaški obč. svet pri. » _ tožil na drž sodišče, katero bode o stvari razpravljalo dne 11) m. t. — Spojenje slovenske in istrsko-hrvatske družbe sv. Cirila in Metoda je izprožil zaslužni predsednik istrske družbe dr- Vitezić v zagrebškem Obzoru Predlog ni napačen in zasluži, da bi ga slovenska družba sv. Cirila iu Metoda uvaževala. — Smrt na ognjišču. V Marinmostu v Bosni se je pripetila strašna nesreča. Brat in sestra sta šla iz jedne hiše od doma ;u pustila starega hromega očeta samega pri ognjišču. Iz neznanega vzroka je padel starček pri ognjišču čez ogenj in je zgorel v pravém pomenu besede. Brat in sestra sta v sodni preiskavi. ■. — Mestna hranilnica v Novem mestu je sklenUa, da bode plačevala rentDi davek iz svojoga premoženja, da ga potemtakem ne bode odtegovala vlagateljem, tako, da bodo isti v bodoče dobivali kakor doslej polne 4% obresti od svojih vlog. — Ponesrečil je te dni krojač Ivan Sodja iz Zabrez-nice v radovljiškem okraju, ko se je s posestnikom Legatom vozil proti Jesenicam. Konj se je bil splašil in z vozom zadel ob odrivač tako močno, da je Sodja padel z voza in se ubil. — Volitve v odbor delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu se bodo vršile dne 6 novembra. Komisija za volitev novega načelništvo je že razposlalo glasovnice in sicer ta pod naravnost imovnikom po posti Vsak, kdor plačuje v tržaško delavsko zavarovalnico zoper nezgode, naj pazi, ali je dobil glasovnico; če je ne dobil, naj jo tako reklamuje, na vsak način pa vsaj do 20. dne t. m. Isto tako naj vsak, čegar glasovnica ni pravilno narejenav (na pr. da ni postavljeno v glasovnico zavarjvalnicev pravo število delavcev) v istem roku reklamuje pri volitveni komisiji za delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu. Načelništvo tržaške delavske zavarovalnice proti nezgodam je bilo razpušČeno na svojo ozir na prošnje večine načelništva. Ti prošnji je dala posod izprememba določil § 12. zavarovalničnega štatuta, kjer so v svrho volitve načelništva vse dotične delovršbe razvršČene v šest kategorij. Izprememba omenjenega dolocila je bila pač potrebna, ker se je dolžnost zavarovanja delavcev proti nezgodam zako.iitim pôtem raztegnila na celo vrsto podjetij, katere prej niso bilo zavaro-vanju podvržena. Ta na novo pritegnena podjetja je bilo uvrstiti v zakonito ustanoviceno šestoricj kotegorij, izmed kterih 412 po tri vsaki dve leti na novo volijo svoje zastopnike v načelni štvo in Djihove namestnike. Vse druge delavske zavarovalnice proti nezgodam so postopale pri ti uvrstitvi tako da da so tista povjetja, která so bila na novo pritegnena dol-žnosti zavarovanja, potaknile v obstoječe kategorije, ne da bi sicer izpremenile prejšnjo razvrstitev, tržaška ta zavarovalnica pa je razbrskala vse kategorije in jih skoro popolnem pre-kucnila : neizpremenjenja je ostala samo jedna, namreč tretja kategorija ! Merodajna tržaška gospoda, ki je izvalila to „kom-binacijo14, je dobro vedela kaj delà in-zato je izprožila hero-jiČno misel, da načelništvo samo predlagaj svoj razpust, češ, da bi bile nektere vrste podjetij prikrajšane v svoji volilni pravici, ako bi se vršile dopolnilne volitve v dozdanjem redu. In visoka vlada je izprevidela, da je to res, to se pravi, da ima tista merodajna tržaška gospoda prav, in visoka vlada je ti gospodi ugodila! Zeló zanimiljivo bi bilo ih močno nas mika še katere reči o rafinovaní izpremembi najvažoejših določil Statuta tržaške delavske zavarovalnice proti nezgodam in o visoke visoke vlade blagonaklonjenosti napram ti ,,napredniu pr^osnovi, toda ta prijetni posel moramo odložiti za boljši čas, ker zdaj je baviti se nam pred vsem s prihodojimi novimi volitvami v za-varovalnično načelništvo. Za te volitve je zlasti treba vedeti vsakemu volilnemu upravičencu, v ktero iz nova „prikrojenih" volilnih kategorij spada njegova delovršba. Zato prijavljamo nastopno zdaj veljavno besedito uže navedenega § 12 , po katerem spadajo v kategorijo. I Železnice, podjetja za prevažanje, skladišča blaga, grabaČije (baggereicn) — II Rudoiki, fu-žine, obdelava kovin, stroji, orodje itd. — III. Kemična obrtnost, kurilne in svetilne tvarine, živež in užitné stvari. — IV. Kamenje in razne pesti, stavbinsk1 obrti in delo v delavnicah, gledališča, gasilci po pokliču, dimnikarji, podjetja za snaženj, cest in poslopje. — V Skalna obrtnost, poligrafski obiti, oblekl oziroma obutev, snažilnice, kopališča, — VI. Papir in usnje. les in rezbarske tvorine, poljedelske in gozdarske delovršbe, mlini. — To je razvrstitev kategorij, po kteri se bodo vršile prihodnje volitve vsega zavarovalniČnega načelništva. Nekteri naših časnikov so z ozirom na te volitve priobčili prejšnjo razdelitev« kategorij, kar bi torej kazalo popraviti, da se volilci ne bodo motili. Kdor dobode glasovnico, prepričaj se poleg druzega tudi na podstavi gori razglašenfga avtentičnpga bese-dila štatuarnih določil, ali je uvrščen v pravo kategorijo. Kdor najde napako, pošlji takój raklamacijo volitveni komisiji. — Vipavska železnica. Železniško ministerstvo je stavilo pogoj, da podeli koncesijo za zgradbo vipavske železnice le tedaj. ako prispejo za njo zasebni interesenti znesek 50 000 gld. — Ta svota je vplačana, oziroma zagotovljena. Vložila se je tudi že prošnja za koncesijo in imamo najboljše upanje, da jo ministerstvo prositeljem kmalu podeli. Prosilci so gg : grot Alfred Coronini-Cnnberg, dr. Anton Gregorčič, Matevž Saunig, Lovro Juvančič, Filip Ti pin in angelj Casa-grande. Udeležene občine in zasebni.ki so přispěli te-le svote ; 5000 gld. združene opekarne v Biljah in Bukovici ; 4000 gld. občina Dornberg ; po 3000 gld. : grof Alfred Coronini, občini Ajdovščina in Sv. Križ; 2600 Kornelij Gorup; po 2000: grof Franc Coronini, občini Rihemberg in Št. Andrež ; 1500 občina Prvačina ; 1200 občina Bilje; po 1000: Ivan Bizjak, Lovro Juvančič, župnik in Josip Mrevlje v Dornbergú, Vaclav Jochmann v Ajdovščini, Josip Perozzi v Trstu, Matija Repič v Šturjah, občine Črniče. Kamnje, Lokavec,. Miren, Šmarje in Šturje; 550 občina Selo; po 500: Eran in Ana Bavcon v Dornbergu, Josip Budin v Trstu, Ignacij Kovač v Ajdovščini, Franc Vovk v Biljah, občine : Renče, Skrilje, Sv. Tomaž, Vo-gersko in Ustja; 450 občina Batuje; 400 župnik Dugulin v Ajdovščini; 300 združena opekarna v Renčah ; po 200: Josip pi Degrazia in župnik Josip Pavletič v Renčah; 100 gld.: Anton Visintin v Renčah; skupaj 48.000 gld. Ostalih 2000 gld. da v blagu c. kr. gozdarski urad v Gorici, kar ima pa še portditi c. kr. poljedelsko ministerstvo. Mi smo zadostili stav- ljenim pogojem, predno smo dobili koncesijo; so pa kraji, kateri niso jednakim pogojem še sedaj zadostili, akoprav že teče dotična železnica. Izdelovanje podrobnega načrta napreduje dobro ; omenili bi samo to, da ne more imeti vsak posebej postaje pred nosom ali pa progo po svojem nacrtu. — Premovanje konj se je vršilo v št. Jarneju 13. sept, ter so dobili : a) za kobile z žrebetom posestniki : Ivan Stojin iz Oštroga 35 gld., Matija Verè iz Zaboršta 20 gld., Josip Tavčar iz Št Jarneja, Josip Globelnik iz Škocijana in Anton Barboiič iz Čedrežev vsak po 15 gld., Ivan Rozman iz Kopice in Anton pl. Fettich Frankheim iz Št. Jarneja vsak srebrno sveiinjo ; b) za male ubrejene kobile posestniki : Frančišek Fabijan iz Dolnjega Gradišča 25 gld., Ivan Vrtacnik iz pristavice 20 gld., Peter Kerhin iz Djlnjega Gradišč 15 gld., Josip Janežič iz Most in Josip Banič iz Šmednika vsak srebrno svetinjo ; c) za jedno in dveletne žrebice posestniki : Ivan Stojin iz Oštroga 15 gld , Ivan Kerlrn iz Zgor-njega Gradišča, Mihael Farrer iz Velike Vasi in Matija Mi-klavčič iz Mohorovca vsak po 10 gld., Janez Sijane iz Ko-stanjevice. Peter Kerhin iz Spodnjega Gradišča in Martin Solni iz Sela vsak srebrno svetinjo. — Pri premovanju v Trebnjem 14. dne septembra so dobili : a) za kobile z žrebetom poset-niki : Josipina Hribar iz Velikega Gabra 20 gld, Anton Bizjak iz Skuč in Frančišek Grabnar iz Velikega Gabra vsak po 15 gld. ; b) za mlade ubrejene kobile posestniki : Ivan Zajec iz Podboršta 25 gld. Frančišek Razdrh iz Temenice 20 gld., Frančišek Bizjak iz Skuč 15 gld., Josipina Hribar iz Velikega Gabra in Julij Treo iz Male Vasi vsak srebrno svetinjo; c) za jedno in dveletne žrebice posestniki : Ivan Slak iz Knežje Vasi in Ivan Smolič iz Skuč vsak po 10 gld, # Josip Mavsar iz Iglenika, Anton Kukenberger iz Zgornjih Po-nikev, Jakob Košak iz Družinske Vasi in Josip Bergar iz Stojansk^ga Vrha vsak srebrno svetinjo. — Visoka starost. V vasi Foča v Bosni živi trgovec z imenom Andriia Glogjaja, kateremu je 112 let. Mož pa je kljub visoki starosti čil in krepak in krepak in opravlja svoja delà brez vsacega utrujenja. — Nemki šschulverein propada ! Na zadnjem občnem zboru nemškega schulvereina. tega najnevarnejšega sovražnika slovanskih narodnostij, se je konstatovalo, da je imelo društvo koncem avgusta t. 1. 25.000 manj dohodkov nego lani. člani odpadejo trumoma. Vzroka sta dva: prvi je ta, da ljudje nečejo dajati več denarja v to svrho, da bi se raznarodovali tuii t. j slovanski otroci, da bi se ustvarjali z nemškimi novci narodne izdajico ; drugi pa je ta, da se Nemci upirajo dějstvu, da je postalo društvo liberalno židovsko, da je valiŠče židovsko-liberalnih idej in gnezdo židovsko politične agitacije. Zato propada ugled društva, z ugledom pa tudi dohodki. Društvo ne stoji več na absolutno nemškem, nego na stranskarskem stališču. Zato k » bčnemu zboru župana dunaj-skega, ker je antisemit, niso demonstrativno povabili, pa izpre-menili štatute v tem smislu, da ne pripade društveni denar za slučaj razpusta, več Dunaju. Tudi predlog, naj posamezna poverjeništva sama odločajo, kdo se sprejmi mej Člane ali ne, je židovsko vodstvo pobilo, boje se, da bi se zabranil židom vstop. Slovane tak propad najnemoralnejšega nemškega šolskega društva le veseli ! — Nekaj o človeških žarkih. Marsikaj kar se je smatralo v dobah človeške nevednosti naravnost za čudeže, se je pojasnilo na znanstven način, Mnogo je razkrilo dušeslovje, potem teorija človeškega magnetizma in — kemija v svoji ve-likanski vedi. Tako se je prišlo menda tudi na sled uzroku o človeških žarkih. Neki francoski fotograf ]e našel po svojih eksperimentih, da je zdrav člověk zmožen, izsevati iz svojega, telesa s vitle žarke in je to dejanski dokazal. Ob enem se je» prepričal ta francoski učenjak po imenu dr Luys, da slabotni in bolehni ljudje ne dajo nobenih iarkov iz sebe. 413 Kraljica-pesnikinja. Rumunska kraljica s pesni-ikim imenom „Carmen Sylva" postane te dni častna doktorica budimpeštanskega vseučilišča. Kraljica je povabila konpo-nista Hubayja na svoj grad Sinaia ter mu je obljubila spisati tekst za novo opero. Taki pisatelji pač lahko pišejo, ki imajo Loterijske srećke. V Linču dne oktobra t. 1. : 75, 40, 1, 41, 80. V Trstu dne oktobra t. 1. 34, 29, 21, 68. 3asa in svobodě altro che Slovenci ! V Pragi dne 13. oktobra t. 53, 47, 45, 24. i j Čudovito deblo. V vrtu budhistiškega samostana Oumbum v severnem Tibetu v srednji Aziji raste dřevo, v katerega deblo je urezanih vse polno svetih rekov in molitev. Tamošnje ljudstvo gleda na to dřevo z globokim spoštovanjem pregledali in svetim strahom Nekateri evropski nčenjaki so Koristna v vsakem gospo din j st vu je raba prave sladne kave, bodi-si v zdravstvenem, kakor v denarstvenem oziru. Tvrdki Kathreiner gré zasluga, da je med svet spravila to drevo in izpoznali, da reki in molitve v deblu izvirajo od povsod pod imenom »Kneippova kava« dobro znano pristno duhovnikov samostana, kateri drže ljudstvo na ujzdah z šir-njem misli, da so reki in molitve izvor nadzemske moči. Ljudstvo slepo veruje temu in to je dobro. Kraljeva ideja ! Mladi španjski kralj sladno kavo, katera ima okus prave kave in se je prav za to zeló vdomačila. Marsikdo jo pije kar čisto, navadno pa kot dodatek k pravi kavi. Naj se ne pomišlja nobena gospodinja, katera še ne rabi te kave, 1er naj začne rabiti toliko zdravo in okusno pristn o Alfonz je Kneippovo kavo. Svarimo pa tudi pred ponarejeno in slabejšo kavo dobil nedavno temu od madridskega škofa svetinjo, katero je blagoslovil papež Mladi kralj je prešal, čemu mu bode sve- tinja Da Vaše Veličanstvo obvaruje vsega zla". Kralj se je zahvalil prisrčno za ta dar. Skrivaj pa je dal napraviti kralj 20 zabojev svetinj, katere je poslal škofu s prošnjo, naj prosi sv. Očeta, da jih blagoslovi. Svetinje so namenjene za vojake na Kubi, katere naj istotako obvarujejo nevarnosti. Za- tega imena, ki jo nekateri ponujajo. Ta seveda ne podá onega, kar se priča kuje od prave Kneipove sladne kave. Treba torej paziti pri nakupovanji ter tirjati pristno Kathreinerjevo Kneipovo sladno kavo v zavitkih s podobo župnika Kneippa in z imenom Kathreiner. Hudo- voljno nekateri razširjajo vest, da se po smrti Kneippovi sladna kava ne izdeluje več, ampak mesto nje nek drug fabrikat. To je popolnoma neresnično, kajti tvrdka Kathreiner je od rajnega g. prelata Kneippa dobila za vse čase pravico, njegovo ime in nje- Drugače zavito ali celó nezavito blago naj se ne sprejme boji svetinj so že na poti v Rim. ZnaČilno za duhovitost mla- govo podobo rabiti kot varstveno znamko, in izdeluje pa prodaja dega kralja je tudi sledeče : Ko so došle s Kube zadnje nepri-jetne vesti, je rekla sinku kraljica-mati : „Glej, koliko ljudi mora umreti za tet4, na kar je deček vzkliknil ves prestrašen; mati, mati, zakaj umrjo, naj bi raje živeli za me ! u kakor dosedaj edino pristno Kneippovo kavo. Jedino pravi Ifissit a ti I •) I i l Ji lV priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani t IHl I (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre- paratov ii V svrho varnosti občinstva A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. vrednimi nosim nic-ponareja- Preskušen potrjen oblastev. zdravstvenih sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domače zdravilo, uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, odkloni kot čim ce- nejo tem natančno rejalce vrednejo ponaredbo Pazi torej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočil? drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah. nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno slovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja Pregradi pri Rogatec-Slatini. malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno Hercegovino malih dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj majhnih dvojnih steklenic predplačilu razpošilja. Razpošilja se gamo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgoraj šno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. Najbolji, najzdraveji m glasoviteji liker na svetu proti naj sla bemu ž tlcđcn itd. je Kdor si hoče ohramu zdrav že- lodec, obvarovati si zdravje hvaljeni počutiti, biti vesel, celem svetu razširjeni Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj in žalitevajte veđno pravi Ylahov iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavarni. (li) Odlikovanja: Moji m Založnik Nj. c. in kr. Visokosti [presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske liiše Lussignan, Pariz. Častni elan italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlatá svetinja. izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, N' y • • • emcij i, Angliji, Rusiji, v Svediji in Norvegiji, Švici, Danski, Ti __v • • • urciji, Grški, Spaniji, Portugaliji, Rumu niji, Srbi j i, Bolgariji, ^K sn Ff ' ' ^J^^^^BKWĚM^^HP^^^1^^ ' * ' IžUiiBr-1 ■H Crnigori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih, ' Braziliji, Meksiki, Argentinji, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, I ; Tunisu, Maroku, Otoku Kiprn. ' pro Odgovorni 11 re đnik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki