Štev. 128
ti. junija 1914
Lefr k >>3 L
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah !a praznikih* oh 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo : Ulica Sv. farfto *****20».L d< naj se pošiljajo mM«	pisma se ne
sprejemajo in («kog» It pm vračajo
otnejcziim poraitvom T Trrtu, ofica Sr- rranBKa Aiaugi si. Tekfcn urtdnllhn ta uprave Itev. O-fr-
Naročnina mala: Iicdohto .......K Ji-
za pol leta.............* * " •
za m mesece........ .........
Za nedeljsko izdaj* *» cd*	........ »jJ
za pol leta	-......... .
V edinosti Je moči"
Po s ara czrne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev
zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se raCunajo na milimetre v Širokosti ene kolone
Cene: Oglasi treovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- . vodov ................mm po 20 vin.
Oglas! v tekstu tista do pet vrst.........K
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti-. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega S. 20. — PoStaohranilntfci račun 5t 841.652.
Italijanski liberalci - „Pkcdovl hlapci.
Iz predsnočnje seje mestnega občinskega sveta naj poročamo na kratko še sledeče:
Svet. Ara je polemiziral proti izvajanjem dra. Wilfana. Trdil je seveda, da so pritožbe Slovencev neosnovane, ter je ponavljal trditev, da delajo povsod razliko med mestnimi šolami in onimi na deželi. Skliceval se je na državni šolski zakon, ki dopušča na deželi le 6-letno šolsko d<»bo in določa ponavl jalne tečaje. Teh Je polio po okolici. Trdil ie, da je tržaška občina naravnost velezaslužna za slovensko šolstvo. Tu da je slovensko šolstvo na boljšem, nego n. pr. na Kranjskem. Za popravo šolskih poslopij je šolski odsek že določil program. Tudi glede srednjih šol niso Slovenci na Kranjskem nič na boljšem: nimajo niti ene slovenske srednje s< le, ua-si sta deželni šolski svet in vrlina a v tonom: la oblast v njihovih rokah! (Slovenski zastopniki oporekajo). Na občnem zboru državnih slovenskih profesorjev v februvarju 1913 se jih je le 52 izreklo za odpravo nemškega učnega jezika. (Glasno oporekanje med Slovenci). Ena sama srednja šola je s slovenskim učnim jezikom: ali ta je v kraju, kjer ne gre za svrhe kulture, ampak ima le znak prisvajanja in žaljenja italijanskega čuta: to je slovensko učiteljišče v Gorici! Zaključil je s ponovnim zatrdilom, da občina najvestneje skrbi za potrebe Slovencev.
Svet. Puecher ni nasproten narodni avtonomiji v občini. Ali vprašanje je, kaj se nameruje s tem? Avtonomija naj bi tudi manjšinam zagotovila njih pravice. Socijalisti ne morejo sodelovati z liberalci na obrambnem delu. ker ... Dr. W i 1 f a n: Ker bi izgubili polovico svojih volilcev! Puecher: Sta dve razliki tu: socijalisti imajo izvor v razredu, liberalci v narodnosti, in socijalisti imajo drugačen nazor o narodnibrambi. Liberalci jo vidijo v odrekanju šol, do katerih imajo Slovenci pravico, v protestih in v demonstracijah. Zistem tega narodnega boja goni slovenske delavce v Narodni dom. Govornik očita Italijanom, da nič ne store proti slovanskim bankam in delajo te še kupčije žnji-mi. (Dr. R y b a P: Žalibog, naš denar gre v vaše žepe!) Puecher : Tudi socijalisti imajo svojo narodno politiko. W i 1-f a n: Ravnotežja! Puecher: Najlepše je, če se ostaja v ravnotežju. Najboljši dokaz, da so socijalisti na pravem potu s svojo narodno politiko, je ta, da način njihovega postopanja ugaja le njim!! Med tem, ko se narodne stranke bore, skušajo socijalisti blažiti. In ker so narodne agitacije postale nevarne evropskemu miru, skušajo socijalisti iste blažiti. Socijalisti r.e morejo zaustaviti slovanskega priseljevanja. Tu ie vsako prizadevanje brez-vspešno. Protestu je proti obdolžitvi, da so socijalisti izdajalci. To mnenje je delo
Piccola . Kar je intelektualcev pobegnilo iz vrst socijalistov, so storili to radi materijalnih interesov. Končno je naglasi), da ni nasprotstva med italijanskim in mednarodnim čutom.
Svet. A r a je polemiziral z \\ ilfanom in Puecherjem. Jahal je zopet tistega konja c razliki med interesi mesta in okolice, taji! pa je narodno nasprotstvo proti okolici. Nedostatke glede vode in razsvetljave so tudi v mestu. Za kmetijstvo je občina storila, kolikor jej dovoljujejo sredstva. Vsi kapovile znajo slovenski; sicer pa znajo vsi okoličani italijanski in morejo občevati z občino. Občina mora braniti svojo narodno integriteto. Razmere zahtevajo narodno brambo, ker ni res, da Italijani ne bi bili napadani. Luksus pri zgradbi šol je — bil. Ali občinske šole so potreba na-
rodne brambe in treba skrbeti zanje. Trgovska šola Revoltella je pokazala, kake neprijetnosti znajo delati Slovenci. Potem je govornik ponavljal že temeljito ovrže-ne stvari glede umetnega priseljevanja Slovencev. Vsak dan priča, da se tem da-ja prednost. Vsi ti dovajajo seboj tudi družine. Ce se temu umetnemu priseljevanju pridružuje še naravno, vidimo, kako se spreminja razmerje med narodnimi močmi. Proti posledicam iz te izpremembe se Italijani morajo boriti. Ne smejo se dajati varati po vabi z narodno avtonomijo in držati se morajo smeri svoje narodne brambe. Dalmacija jih uči, kaki so nameni Slovanov. — Socialisti so res protiitali-janski. Narodne brambe se ne udeležujejo samo buržoazijci, ampak vse ljudstvo. — Tudi liberalna stranka skuša širiti kulturo v narodno obrambo. V mejah možnosti se skuša ustreči vsaki potrebi. Tudi glede nebrižnosti nasproti slovanskim bankam so Puecherjeve obdolžitve neosnovane. Ali trebalo se ie boriti proti neverjetnim težavam. Niso vsi socijalisti za protiitali-jansko politiko. Cerniutz n. pr. je bil proti in — umakniti se je moral. Na strankinem shodu so bili za slovenske kandidature, na sestanku zaupnikov pa so bili mnogi proti. Cerniutz je kar pobegnil iz dvorane. Protiitalijanski pa so vsi socijalisti v Purlaniji in v Istri (Tudi v Nabrežini?! Vprašanje uredništva). Ne iščejo slovanskih glasov, pač pa skušajo slabiti italijanske vrste. Delo socijalistov je vedno proti Italijanom. Ne govori tega radi interesa liberalne stranke — ker jo postopanje socijalistov le jači — ampak radi narodne stvari. Liberalci ne zahtevajo, da bi socijalisti šli žnjimi. Naj le delajo po svojih ktiterijih, toda v narodno obrambo. Doslej delajo le narodnemu nasprotniku na korist. Zato beže vsi od njih. Govornik očita socijalistom, da rabijo brutalna sredstva. Za mesto bi bila nesreča, če bi prišlo v njih roke. Na to je predsednik zaključil predsnočnjo sejo, ki se je nadaljevala snoči.
*
* *
Snočnja seja.
Odgovor dr. VVilfana. — »Piccolovo« zavajanje javnosti.
Snočnjo sejo, napovedano za 7.30, je župan dr. V a 1 e r i o otvoril ob 8.05, ko je došel 41. svetovalec in je bilo doseženo število, potrebno za sklepčnost. In ta nemarnost se ponavlja skoraj redno in jo je treba obsojati najodločneje. Večina ima dolžnost, da skrbi za pravočasno sklepčnost zbornice, ki jo pa zanemarja in kaže, da nekaterim članom večine popolnoma nedostaja čuta — dolžnosti, ki so jo sprejeli s sprejetjem mandata.
Na poziv župana bili svetovalci Ara Angelo, Pincherle, Scampicchio in dr. Slavik izvoljeni v komisijo radi vprašanja začasne odprave carine na žito.
Nato se je začelo nadaljevanje generalne razprave o proračunu in je predsednik podelil besedo svet. dr. \Vilfanu. Govornik je izjavil, da hoče iznesti le dva popravka in da noče več meritorno odgovarjati na razne ponovne trditve v zadnji seji. Na opazko svet. Pueclierja, češ, da je treba vedeti, kaj da se namerava z narodno avtonomijo, ker da je on proti ločitvi okolice od mesta, naglasa govornik, da je po narodni avtonomiji mogoča ločitev narodnosti, ne da bi bila potrebna teritorijalna ločitev. Narodna avtonomija daje podlago za ustvaritev narodnega organizma, ki je v kulturnih vprašanjih neodvisen od drugih narodnosti. Zgled za to imamo v raznih konfesijonalnih avto-
PODLISTEK.
Rdeči mlin,
Roman. • Spisal Kavier
Vzel je iz žepa listnico, iztrgal iz nje list in ga položil s svinčnikom vred Lascarsu na kolena. Nato mu je razvezal vrvi na rokah, nameril mu na glavo pištolo, da se je žnjo skoraj dotikal njegovih las, in dejal:
— Tako je vse v redu. Podvizajte se!
Baron si ni dal ponavljati teh besed. Mitro je pograbil svinčnik in s popolnoma izpremenjeno pisavo napisal sledeče:
> Gospa markiza! Z ozirom na dogodke, ki se se pripetili v Achenu, v imenu barona Rofenda Uv- Lascarsa, v imenu vseh teh sponiTo* Vii« prosim, da bi mi dovolila kraten -xi#ovo«. Odkriti Vam imam skrivnost. jc kaiere le odvisen Vaš m k. Vaša Meča b kIočijo*' markija d* Herouville in VaSll. »»irok v^e *e hočete izogniti strahovitemu javnemu škandalu, če hočete odvrniti od *ebe velikansko nesrečo, mi dovolite brez najmanjšega obotavljanja pogovor, za katerega Vas prosim*.
Lascars je nato tako zgenil pisemce, da ga ni bilo mogoče odpreti, ne da bi se poznalo, in se je obrnil nato k Nikoli.
—	Gotov sem. Tu imate zopet moje roke; lahko me zopet zvežete.
—	In sedaj, — je rekel Nikola, ko ga je zopet zvezal, — ponesem sam pismo gospe markizi.
Stopil je po stopnjicah navzgor, poklical Batista, ki je stal na straži zunaj, in mu zaukazal, naj namesto njega čuva ujetnika in ga takoj ustreli, ako bi skušal pobegniti. Nato pa je, vzlic vsemu temu precej razburjen zaradi velike odgovornosti, ki jo je vzel nase, odšel proti gradu, kjer je brez
ovira vstopil v markizino sobo.
♦ * ♦
Pavlina je ležala smrtnobleda na divanu in si še vedno ni mogla opomoči po strahovitem razburjenju. Prerazdraženi živci so silno trpeli in najmanjši šum je bil dovolj, da se je pretresla vsa.
—	Neki grajski sluga je pravkar prinesel za milostivo gospo to-le pismece, — je naznanila hišna, pristopivši k makizi. — Vprašala sem ga, odkod prihaja, pa mi ni hotel povedati.
Pavlina je vzela listič v roke in raztreseno pogledala po vsebini. Komaj pa je
nomijah in ponavlja, da je princip narodne avtonomije že izveden v nekaterih kro-novinah, tako na Moravskem. Pritrja svet. Puecherfu, da često najlepše avtonomije v praksi drugače izgledajo. Ali zato ni obsojeno načelo sama Princip narodne avtonomije, praktično izveden, odpravlja razne konflikte, ki so odijozni vsakemu olikanemu človeku. Slovenska manjšina je že svojedobno predlagala zakon za nadzorstvo Šol na tem principu. Socijalisti pa so tedaj nasprotovali, češ, da bi to zavleklo rešitev vprašanja. V resnici pa bi bilo to že lahko izvedeno. In kar je v principu narodne avtonomije, priznavajo tudi socijalisti sami.
Govornik večine, svet. Ara, ni hotel reagirati na to vprašanje. Ce bi prišlo do ločitve po tem principu, ne bi mogli Slovenci povzročati Italijanom nikakega zla, kakor tudi ne Italijani Slovencem. Posebno še, ker bi se itak zakon sklepal v tej zbornici, kjer imajo Italijani večino in bi si mogli zagotoviti vse garancije potom zakona. In mi hočemo to, da se stvar reši potom zakona. Edina škoda, ki bi jo imeli Italijani, bi bila ta, da ne bi bili več gospodarji nad Slovenci v kulturnih stvareh. To pa bi v resnici ne bila nobena škoda, temveč napredek v liberalnem smislu.
Svet. Seraval je risal paralelo med tržaškim in ljudskim šolstvom na Kranjskem. Ta paralela ne velja. Kranjska je razsežnejša dežela, ki pa ima le eno samo večje mesto, dočim so vsa druga v resnici le večje ali manjše kmetske občine. Naj se torej ne primerjajo stvari, ki nimajo nikake analogije. Se manj veljavna je bila primera glede meščanskih šol. Tako mesto, kakor ie Trst, s tako važnim teritorijem, mora skrbeti za kulturne potrebe tudi v okolici, ker v tukajšnjih razmerah je tudi onemu prebivalstvu potrebna možnost izobrazbe. Ce bi hotel biti malicijozen, bi primerjal Kranjsko z
nekaterimi pokrajinam v Italiji glede socijalne kulture; ali tega noče. Ce zahtevamo srednje šole v svojem jeziku, ne izključujemo učenja drugih jezikov in tu pri nas posebno ne italijanskega. In če je ie mogoče, naj se uče tudi drugi moderni jeziki. Gospoda pa naj pomislijo, da so srednje šole na Kranjskem vse državne in da vlada naravnost nalaga svojo voljo tudi deželnemu šolskemu svetu vkjjub vsem protestom. Sicer so pa srednje šole na Kranjskem urejene tako, da v spodnjih razredih prevladuje slovenski jezik, v zgornjih pa nemški. Ni res torej, da je učni jezik izključno nemški. Će bi nam hotela dati tržaška občina tako srednjo šolo. kakor so na Kranjskem, bi bili mi popolnoma zadovoljni. (Smeh, razni vzkliki.) Dr. Wilfan slovesno: Da! Zadovoljni! — Pa tudi tam na Kranjskem, kjer odločajo Slovenci sami, je učni jezik slovenski; tako na škofovski gimnaziji v Št. Vidu in na realki v Idriji. Glede slovenske gimnazije v Gorici, ki jo je svet. Seraval označal kot žaljenje italijanstva, mora govornik naglašati, da jo je država ustanovila šele tedaj, ko so Slovenci za-žugali, da si ustanove svojo privatno slovensko gimnazijo. Govornik pa ne more umeti, kako naj je to nasprotstvo proti Italijanom, če za Slovence obstoji slovenska gimnazija! Odklanjati moramo torej tudi očitanje, da je naša zahteva krivična. Argumenti svet. Are se mu torej zde zgrešeni. (Samo zde!) Prosim! Hotel sem se le vljudno izraziti, ker moji nazori in moje prepričanje so znani in nepremični. Ce ne odgovarjam v ostrem tonu, me vodijo le oziri do inteligentnih oseb, ki so izrekle kaj krivega le bona fide!
Govorite o importaciji, ki ni importa-cija, temveč le naravno naraščanje, le naravno naraSčanje prebivalstva. V Milanu ne bo nihče govoril o importaciji, če se priseljajo ljudje iz okrožja, bodi tudi sto kilometrov daleč. Razlika pri nas je le ta, da so ljudje pri nas v okrožju slovenske narodnosti, dočim je v Trstu veČina italijanska; toda to ne izpreminja nič na dejstvu, da je to le lokalno gibanje, kakor v Milanu. Cas bi bil torej, da nehate enkrat s tem govoričenjem o importaciji. Vem pa, da vas zavaja k temu — duh iz »Piccola«, časopisa, ali, kakor pravite vi — giornale, ki je za tržaško mesto prava kalamiteta. To je tržaška specijaliteta, ki je naravnost v nesrečo za naše medsebojno razmerje, za naše razprave in za moralo. Kakor ta list govori in molči, zvrača in insinuira, zastruplja, onemogoča s tem vsako sporazumevanje. Dokaz je dal sedaj, ko govori o volitvah v Istri. Zares klasičen eksempel. Izračunal je, da je bilo za splošno kurijo oddanih 26.000 italijanskih glasov. To je pravi tipični način. Ce govorite z deželnim glavarjem Rizzijem ali s katerimkoli voditeljem italijanske stranke v Istri, vam bo priznaval, da je večina slovanska in da Italijani nadvladujejo le gospodarsko, socijalno in intelektualno. Drugače je izračuna »Piccolo«. Posrečil se mu je čudež dokaza, da je 2X2=5. V treh italijanskih volilnih okrajih da je bilo oddanih 20.4 lo glasov, ki so po »Piccolovem« seveda vsi Italijani, dasiravno nam priznajo gospodje kolegi socijalnodemokratične stranke, da so med njihovimi pristaši volilci obeh narodnosti. Potem je prištel »Piccolo« 4000 glasov v slovanskih okrajih le za afirmacijo. Slednjič pa je dodal še 2000 glasov, ki sicer niso bili oddani, ki bi pa bili gotovo njhovi. Tako je srečno dobil Številko 26.000. Sedaj ne vemo, komu bi se bolj čudili: ali matematični umetnosti »Piccola«, ali njegovi — skromnosti. Zakaj ni dodal kar 10.000 glasov, ki jih ni bilo oddanih v pokrajini, ki si jo je ustvaril on? Potem bi imeli 34.000 italijanskih glasov, število torej, ki bi še bolj imponi ralo. (Smeh. Vzkliki.) Ali bodimo resni Pomislimo, da se je v italijanskih okra jih vršil boj med strankami in da je zato naravno, da je bila udeležba večja; slovanskih okrajih pa — ako abstrahiramo od italijanskih kandidatur za afirmacijo — ni bilo takih bojev in je bila zato udeležba razmeroma veliko manjša. Zakaj pa »Piccolo« ne šteje tistih slovanskih volilcev, ki se niso udeležili volitve? Tako postavlja »Piccolo« stvari na glavo in ustvarja videz, kakor da smo decimirani, a italijansko število da narašča. Tu imate klasičen primer, kako »Piccolo« vzgaja javnost. In tega »Piccola« ne čitajo samo mamice na Stari reni, temveč tudi advo-katje, notarji, zdravniki, duhovniki, sploh vsi intelektualci. In potolaženi so in se radujejo. Po »Piccolovih« navodilih in lažeh si tudi ustvarjajo svoje politične smeri. Na ta način ne pridemo nikoli do medsebojnega razumevanja. Izločite že vendar enkrat iz boja stvari, ki se ne dajo tajiti. Sklepa in izraža za sedaj sicer še šibko nado, da se svet. Ara s svojo inteligenco, ki mu jo radi priznavamo, ob presojanju političnih vprašanj reši še iz zadnjih megel ter pride do jasneje sodbe in bistrejih argumentov. (Živahno, dolgotrajno odobravanje.)
Za svet. dr. Wilfanom je govoril svet. Pittoni (soc. dem.) celih petčetrt ure. Senzacijonalna so bila njegova razkritja o laškem vseučiliščnem vprašanju. Razkrinkal je vso neodkritosrčnost laškolibe-ralne stranke v tem vprašanju. — Kakor je znano, sta prav isto že storila ponovno posl. dr. Rybar v državnem zboru, svet. dr. VVilfan pa v mestnem občinskem svetu, kjer sta poudarjala, da v tej stvari le zato ne more priti do nikakega spora-
zuma med Italijani in Jugoslovani, ker aški liberalci nočejo dopustiti nikakih kompenzacij. Snoči pa je isto potrdil tudi svet. Pittoni, ki je Iaškoliberalno politiko tej stvari najjasneje označil s konstatacijo, da ie laškoliberalni večini laško vseučilišče predmet, za katerega se ie treba potegovati le za to, da se ne dobi.
Po Pittonijevem govoru se je zaključila generalna razprava in govoril je le še poročevalec finančnega odseka svet. Arch, nakar je župan zaključil sejo. Prihodnja seja, v kateri se začne podrobna razprava o občinskem proračunu, se naznani pismeno.
prečitala prve vrstice, so se jej razširile oči in na obrazu se jej je pojavil izraz nepopisne prepadenosti.
Prečitala je one vrstice, ki jih je napisal ujetnik, in po vsem telesu se je začela tresti kakor v najhujši mrzlici.
—	Moj bog! — je vzkliknila hišna, ki je takoj opazila to izpremembo v markizinem stanju, — moj bog, ali se je gospe markizi poslabšalo?
Pavlina ni odgovorila ničesar; zdelo se je, kakor bi ne bila niti videla niti slišala svoje služabnice. Sele po preteku nekaj časa je vprašala skoraj neslišno:
—	Kje je sluga, ki ti je dal ta listič?
—	V Čakalnici.
—	Naj pride semkaj!
—	Vstopite, Nikola; gospa markiza želi govoriti z vami, — je rekla hišna, ko je odprla vrata.
Sluga je vstopil in na licu se mu je pojavil nekak zmagovit smehljaj.
Pavlina je rekla nato, obrnjena h hiš-nama:
—	Pojdite v svojo sobo. Ce vaju bom potrebovala, vaju pokličem.
Nikola se je nekoliko zasmehljivo ozrl za odhajajočima služkinjama, in v njegovih pogledih bi bil Človek lahko čital besede:
—	Aha, sedaj je vrsta na meni. Mislili ste, da me gospa ne sprejme: sedaj pa je odpustila vaju, da ostane sama z menoj.
Pavlino je prejšnje razburjenje skoraj popolnoma strlo, a to novo jo je zopet nekako poživelo.
Vstala je z divana in stopila k Nikoli, ki je ponižno stal pred njo:
—	Odgovorite hitro. Kdo vam je dal to pismo zame?
—	V ledenici zaprti ujetnik, gospa markiza!
—	Ujetnik! — je zajecljala Pavlina in se skoraj opotekla; — oni človek, ki je danes ponoči vdrl v grad in mojo spalnico.
—	On sam, gospa markiza. Prisegel mi je, da storim s tem. da milostivi gospe markizi napravim največjo uslugo, če jej izročim to pisemce. Z ozirom na to pač nisem mogel zavrniti njegove prošnje. Ce me je pa prevaril in nisem storil prav, da sem se vdal njegovi prošnji, pa prosim gospo markizo, da mi oprosti. Milostiva gospa naj sprejme moj dobri namen in mojo vdanost v opravičbo.
—	Prav ste storil, — je odgovorila Pavlina živahno, — in ne očitam vam ničesar.
Pavlina je pozvonila, nakar ste vstopili bišni.
Generalna stavka v Itallll.
RIM 10. (Izv.) Generalni štrajk zavzema vedno večje dimenzije. Skoro po vseh mestih počiva delo in vlada vzdržuje le s težavo vsaj delni železniški promet. Vse gibanje ima popolnoma antimilitaristični značaj. Število pri demonstrantih ustreljenih in ubitih, še ni natančno znano.
RIM 10. (Kor.) Poročila iz raznih krajev vedo, da se kljub stavki železničarjev železniški promet nemoteno razvija. V Tu-rinu in Genovi stavka nadaljuje, v Neaplu so začeli danes stavkati, v Benetkah je stavka končana.
PALERMO 10. (Kor.) Snoči so sklenili voditelji delavstva, da se prične danes generalna stavka.
JAKIN 10. (Kor.) Stavka se nadaljuje. Železniško ravnateljstvo je odposlalo dva vlaka z vojaškim spremstvom. Vlaka pa sta se morala vrniti, ker sta naletela na poškodovano progo, katero so poškodovali stavkujoči železničarji.
RIM 10. (Kor.) Ministrski predsednik je izdal vsem prefektom okrožnico, v kateri izjavlja, da vlada ni sovražnica ljudstva, da razume njegove težnje in da bo tudi ljudstvo to uvidelo in ji pripomoglo do ureditve razmer.
PARMA 10. (Kor.) Tu je prišlo do hudih izgredov. Demonstranti so napadli vojake s kamenjem. Vojaki so rabili orožje in ranili več oseb.
RIM 10. (Kor.) Tajnik splošne delavske zveze je razposlal vsem delavskim društvom, ki pripadajo k zvezi, okrožnico, v kateri poziva delavstvo, da naj preneha s stavko.
TURIN 10. (Kor.) Včeraj popoldne so se ponovile na več trgih mesta poulične demonstracije. Prišlo ie do spopada med vojaštvom in policijo. Petindvajset vojakov in policajev je težko ranjenih. En policaj je v smrtni nevarnosti. Med demonstranti je neki 251etni mehanik mrtev, 8 pa je težko ranjenih. Število lahko ranjenih ni znano, ker so spravili demonstranti svoje ranjence skrivaj domov.
Pogreb žrtev nedeljskih izgredov v Jakinu.
JAKIN 10. (Kor.) Pogreba žrtev nedeljskih izgredov se je udeležilo več tisoč oseb, med temi zastopniki skoro vseh organizacij in društev. Pri pogrebu je prišlo do novih izgredov. Na trgu Vittorio Erna-nuele se je ustavil sprevod, ker so hoteli pogrebci napasti nekega gospoda, ki je gledal sprevod skozi okno s cigareto v ustih. Nastal je strašen nemir, ljudje so začeli bežati. Pri tem je bilo več oseb ranjenih. Ko se je sprevod zopet uredil in prišel do stanovanja dr. Marchettija, je padlo več strelov iz množice. Pogrebci so mislili, da e padel prvi strel iz stanovanja dr. Marchettija in so začeli streljati na okna. En strel je zadel je zadel dr. Marchettijevega tovariša dr. Veniteo, ki je stal pri oknu. Dr. Veniteo je težko ranjen na glavi. Množica je hotela nato udreti v hišo. Končno pa so se voditelji prepričali, da streli niso padli iz te hiše in so opustili svojo namero. Policija je bila cel čas odsotna. Podprefekt je izročil
—	Ogrnite mi plašč s kapuco, je ukazala.
—	Gospa markiza hoče oditi na prosto? — je vprašala prva hišna presenečeno.
—	Da.
—	Ali želite, milostiva gospa, da vas spremljam?
—	Ne, ostanite v teh sobah in pazite na otroka. Vama ju zaupam.
Hišni ste se pomenljivo spogledali in ste mislili sami pri sebi:
—	Nocoj se pa res dogajajo tukaj čudne stvari.
Pavlina se je zavila v dolg plašč iz rjave svile in je potegnila kapuco Čez glavo, da jej je skoraj popolnoma zakrila obraz. Nato je pomignila Nikoli, naj gre naprej, in je potem odšla za nlim iz grada.
Ko naj bi bila stopila v temo, se je mlada gospa nekoliko obotavljala, kar je opazil tudi sluga, vsled česar je vprašal:
—	Ali želi milostiva gospa, da grem v kuhinjo po svetiljko?
—	Cemu? — je odgovorila markiza; — saj poznam pot. Pojdite naprej, pojdem za vami.
V kratkem sta Nikola in markiza dospela do ledenice.
(Dalje.)
vzdržan je miru in reda vojaškemu poveljniku. Snoči je dospel prefekt iz Perugije in je prevzel vodstvo vseh javnih uradov.	_
Odkritje spomenika tatteju
BELGRAD 10. (Izv.) Danes se je vršilo tu z največjimi slovesnostmi odkritje spomenika Dositeju Obradoviću. Odkritju so prisostvovali: zastopnik kralja, večina ministrov s Pašićem na čelu, vojaške in civilne obiasti, zastopniki črnogorske vlade, predsednik »Akademije znanosti« dr. Sto-jan Novakovič, zagrebški župan J. Holjac, obč. svetnika dr. Novak in PustoslemŠek za Ljubljano, deputacije Dubrovnika, Splita, Knina in Šibenika in potem cela vrsta drugih jugoslovanskih, zlasti srbskih občin. Jugoslovanske deputacije iz monarhije so bile predmet živahnih aklamacij. Kot slavnostni govornik je nastopil predsednik »Akademije znanosti« dr. Stojan Novakovih, ki je slavil Obradoviča kot pravega naslednika slovanskih apostolov Cirila in Metoda, ker je, potujoč po jugoslovanskih deželah, širil kulturo in omiko Slovesnost ima zato ne samo srbski, ampak splošni jugoslovanski značaj. Srbi, Hrvati in Slovenci so zbrani, da manifestiralo in dokumentirajo jugoslovansko narodno edinstvo. Novakovičevemu govoru so sledile burne manifestacije za jugoslovansko narodno idejo. Zvečer se je vršil deputa-cijam na čast slavnostni banket, na katerem so nastopali srbski, hrvatski in slovenski govorniki. Danes so deputacije gost belgrajske občine. — Spomenik je delo slavnega hrvatskega kiparja Valdeca. Pred spomenik so položili vence: kralj Peter, srbska vlada, »Srbska Matica«, »Hrvatska Matica«, »Slovenska Matica« in cela vrsta občin, med njimi: Zagreb, LJubljana, Cetinje, Split in dr.
HomtUe v UMU
Knez Vajeni ta njegova armada.
DRAC 10. (Kor.) Snoči si je ogledal knez Viljem svoje zveste čete, ki so še ostale v Draču. Te čete tvorijo Miriditi, Maiisori in žendarmerija. Knezu so predstavili voditelje Albancev Iso Boljetinca, Marka Gionija in Simona Dodo, brata Prenka Bibe Dode, s katerimi se je knez deij Časa zaupno razgovarjal. Kneza je nagovoril vojaški poveljnik v Draču podpolkovnik Thompson, ki je poudarjal, da so vse te zbrane čete knezu popolnoma udane. Miriditi in Maiisori so pozdravljali kneza.
DRAC 9. (Kor.) Snoči so pripeljali v Lješ veliko pušk, en top in mnogo streliva. Orožje je določeno za oboroževanje
Malisorov.
DRAC 9. (Kor.) Danes se je vrnil iz Berolina knezov dvorni maršal Trotha.
DRAC 9. (Kor.) Danes je priplula sem avstrijska križarka »Admiral Spatm« kot nadomestilo za avstrijsko križarko »Szi-get /ar . ki je te dni zapustila Drač. P/eisVava proti poIko\niku Muricciiiju.
BERLIN 10. (Izv.) »Lokalanzeiger« poroča iz Drača, da je preiskava proti italijanskemu polkovniku Muricchiju dognala, da ie Muriccliio faktično dajal vstašem s\ etfobna znamenja. Tudi Muricchio sam priznava to, izjavlja pa. da je bilo to le v njegovo informacijo.
Mednarodna brodovna demonstracija še ni gotova.
PETROORAD 10. (Izv.) V tukajšnjih dipl« matičnih krogih izjavljajo, da je še vedno negotovo, če bo mogoče doseči skupno intervencijo velesil v Albaniji in da tudi mednarodna brodovna demonstracija pred Dračem še ni gotova stvar.
Cesar odide v Ischl.
DUNAJ 10. (Izv.) Cesar odpotuje v Ischl že dne 27. t. m. in ostane tamkaj 10 tednov'.
Berchtold v avdijenci.
DUNAJ 10. (Izv.) Cesar je sprejel danes
zunanjega ministra grofa Berchtolda v važni, poldrugourni avdijenci.
Po'icIM.i predsednik na Dunaju.
DUNAJ 10. (Kc>r.) Policijski predsednik
pištu, popolnoma neresnične. Kralj odide iz Karlovih varov že 13. t m. in odpotuje naravnost v Stockholm.
Potreb Tadlje Saičlklasa.
ZAGREB 10. (Izv.) Danes se je vršil slovesen pogreb umrlega predsednika »Jugoslovanske akademije«, Tadije Smičiklasa. Ob grobu je govoril v imenu vseučilišča prof. dr. Sisić, za »Akademijo« pa n|en tajnik Musič. Smičiklas je bil pokopan v častnem grobu, ki ga je darovala zagrebška občina.
Rekonstrukcija Pašičevega kabineta.
BELGRAD 10. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da bo srbska kabinetna kriza rešena z rekonstrukcijo Pašičevega kabineta. Sedaj se vrše med vladno stranko in mladoradi-kaici pogajanja glede vsaj delnega kompromisa, da ne bi bilo treba skupščino razpustiti predno ne bodo rešene vse važnejše vojaške in druge predloge.
Bolgarska nasiistva proti Grko«.
ATENE 10. (Kor.) Grški zastopnik v Sofiji je zahteval odškodnino za poškodbe na grški cerkvi in za izročitev grških cerkev in šol, ki so jih nasilno zasedli Bolgari. Kaj bo storila bolgarska vlada Še nI znano. Dalje je naznanil grški zastopnik, da so napadli in oropali Bolgari v Sofiji hišo nekega grškega podanika. V Burgasu so napadli bolgarski izgredniki neko grško kavarno in jo popolnoma razbili, obenem so oropali hišo nekega ^grškega podanika. Policija je aretirala več Bolgarov, ki so se udeležili napadov na grško lastnino.
Rasla d—ML — tamritetno vprašanje.
PETROGRAD 9. (Kor.) Na dnevnem redu snočne seje ruske dume je bil zakonski načrt o parlamentarni imuniteti Skrajna desnica Je stavila predloge, ki zahtevajo omejitev imunitete. Zbornica pa je sprejela predlog, da se odklanjajo vsi iz-pre min je valni predlogi k zakonskemu načrtu. Nato je bila priznana predlogu nujnost.
V!"
or
- i je stopil v pokoj. Cesar
l! tem povodom z baron-
P
tega name
u ver
JU
predsednika je tnik policijske-tiiik baron pl.
.ga iiiiiiiMi
z v.) Naučno mini odredbo, ki pocbla;
šol, da smej i imajo kakt ji šoli, da , kakor se 3
iti
vo-tro-
otroka tudi [ičajo šolski ča pouk na
PRAC »Prager ner« ni i
10. „KI.
Afera Švihs.
(Izv.) »Cas« potrjuje vest
......tta«, da konfident »Wie-
e: i ličen z dr. Šviho, ampak da je bil to nc!:i praški trgovec, ki pa je, kakor smo že poročali, takoj pa razkritju afere pobegnil v Ameriko.
PRAGA 10. (Izv.) Državno pravdništvo je na podlagi ovadbe policijskega nad-komisarja Slavicka, uvedlo proti gospej \VoIdan, kazensko preiskavo radi ponarejanja menic.
Češka tovarna za municijo.
PRAGA 10. (Izv.) Ravnateljstvo »2ivno-stenske banke« potrjuje vest, da namerava »Živnostenska banka« osnovati češko tovarno za municijo.
Švedski kralj Gustav ne poseti prestolonaslednika.
KARLOVI VARI 10. (Izv.) Iz okolice švedskega kralja, ki se mudi sedaj tu, se izjavlja, da so vse vesti, da namerava kralj Gustav obiskati prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda v Kono-
SOFIJA 9. (Kor.) »Agence Tet BuJg.« poroča, da je policijski Sej v Sofiji odstavljen, ker ni pravočasno odredil potrebne policijske pomoči, da bi zadržala bolgarske napadalce in ubranila grško cerkev. Turška aasUstva proti Grkom. ATENE 9. (Kor.) Turška vlada je obvestila grško vlado, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo napravila mir v turški Traciji in preprečila nadaljno zatiranje in preganjanje grških podanikov in Grkov. V Smyrno bo odposlana takoj posebna preiskovalna komisija, ki bo preiskala zadevo in ugotovila krivdo. Krivci bodo brez ozira na stan in službo strogo kaznovani.
Avtomobilska nesreča.
PRAGA 10. (Kor.) Pri Mohovu se je prekucnil avtomobil lastnika tovarne za sladkor Mandlika. Avtomobil se je hotel umakniti nekemu vozu. Mandlik je obležal mrtev, njegova mati si je zlomila nogo, ostali potniki so lahko ranjeni.
Francoski kabinet.
PARIZ 9. (Kor.) Ribot bo predstavil danes ob 11 dop. predsedniku Poincareju novo ministrstvo. Poslanec Varski Abel je prevzel ministrstvo za javna dela. Novi kabinet se bo že v petek predstavil zbornici.
PARIZ 10. (Kor.) Člani novega kabineta in sicer Ribot, Bourgeois, Delcassć, Chan-temps, Clementel, Petral, Dupuis in Da-riac so izjavili, da so za triletno vojaško službo.
Grške državne finance.
ATENE 10. (Kor.) Finančni minister je predložil zbornici državni proračun za 1. 1914. Redni izdatki znašajo 220 milijonov, redni dohodki pa 224 milijonov. Izredne izdatke za brodovje, vojsko na suhem, za preskrbo begunov in za javna dela v znesku 184 milijonov bo pokrilo francosko posojilo.
VeFk pož2r.
DUNAJ 10. (Kor.) V Oberarnsdorfu je izbruhnil predsnočnjim požar, ki je uničil 27 hiš z gospodarskimi poslopji. Prebivalci so se vsi rešili. Škoda je ogromna, ker je pogorelo posestnikom vse imetje. Tudi ve-I liko domače živine je poginilo. Zavaroval-i niča je v primeri s škodo malenkostna.
Carinska sleparija. — Ot
PARIZ 10. (Kor.) Pcrotno Nantesu je obsodilo carinskega Kcntr ja ii:iminona na 5 let zapora, trgovca i Monceauva in Nauta pa vsakega na 13 uiesecev zapora in v globo 440.u00 fran-i kov, ki jih morata plačati carinski upravi. Obravnava je dognala, da so izvršili obtoženci ogromne carinske sleparije.
so«- oz.
sodišč
1.rt
:e v
25-lrinica psosKe^o flrušfoa,Mrlja' u BarkOBUait
Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah je povodom svoje petindvajsetletnice prejelo sledeče brzojavne in pismene po-drave:
Pazin. — Slavni odbor pevskega društva »Adrije« v Barkovljah! Ni mi mogoče udeležiti se lepe in pomembne veselice našega si. društva »Adrije«, ker sem službeno zadržan radi volitev v Istri. Ker pa mi ni dano, da si izpolnim to vročo željo, in vidim napredek društva in sploh naše okolice, pošiljam majhen prispevek v korist društva ter čestitam odboru in vsem, ki so se potrudili, da društvo uspeva in se razvija, in želim od srca, da bi slavno društvo z lepo pesmijo še nadalje budilo naš narod in ga učvrstilo v njegovem boju za obstanek. Z odličnim spoštovanjem Prav-doslav Rebek, c. kr. višji okr. živinozdrav-nik, bivši ustanovni član »Adrije«.
Curili, 5 junija: Oj »Adrije« Ti krepki zbor, ob moriu dična straža, za ta pomembni praznik Tvoj voščila Ti srce izraža: da dalje cveteS in sloviš, slovanski lepi spev gojiš in hrabro, kakor dosedaj, odbiješ tajstva zle navale, da rod slovenski si kedaj vresniči svoje ideale!
V dubu z Vami Franjo Šarac, soustanovitelj in 251etni zvesti član »Adrije«.
Dubrovnik. Pozdravljamo dvadesetgo-dišnjicu Vašeg zaslužnog rada. Naprijed za slovenski Trst! — Hrvatski »Sokol«.
Dubrovaik. Budite pjesmom narodnu svijest, ustrajte u borbi. Budućnost je naša.
—	Hrvatsko pjevačko društvo »Gundulić«.
Ljubljana. Na vzvišenem delu najiskre-
nejše čestitke. Naprej za čast slovenske pesmi, — Za pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani: Rape.
Kaoutik. Doni naj tvoja pesem krasna ob obalih morja Jadranskega, da si ga 2 njo osvojiš in za veke svojim obraniš.
—	Tvoja posestrima kamniška »Lira«.
Trst. »Naj čuje zemlja in nebo, da sinovi
Slave smo!« — Vekoslav Hribški.
Domače vesti.
Poroka. Poročil se je g. Makso Svoboda, c. kr. računski uradnik pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, z g.co Marico Ćehovinovoiz znane rodoljubne rodbine Ćehovinove v Zgornji Branici. Po-ročencema naše najiskreneiše čestitke! Mnogo blagoslova!
NoMesa. V Trstu imata dva zavoda, ki se pečata z vsakovrstnimi zavarovanji svoji središči; ta dva zavoda sta »Assicu-razioni Generali« in »Riunione Adriatica«. Slovenci in Hrvati ju poznajo prav dobro, saj se jn poslužujejo za svoja življenska, požarna, nezgodna, jamstvena, ulomna, prevozna in druga zavarovanja. Več nego 50 let delujeta ta dva zavoda med Jugoslovani in ti jima znašajo vsako leto mnogo milijonov v obliki različnih zavarovalnin. Kako dobri ljudje so ti Jugoslovani, kako so pridni, saj plačujejo točno svoje zavarovalnine, saj se tako radi zavarujejo pri teh dveh zavodih, saj ju tako toplo priporočajo, kjer in kamor le morejo. Ni zavoda, ki bi bil bolji, varnejši, cenejši nego sta ta dva zavoda. Tako mnenje vlada med Jugoslovani, a to mnenje so razširili ti sami. Ogromno mitfonov so jima ze znosili, pripomogli so jima do premoženja in dobrega imena, kakor da bi bili za to težko delo dobro plačani. Ob cvetličnih dneh so naše pridne dame, delavne kakor čebelice, stopile tudi k omenjenima zavodoma, da dobe malenkostno podporo za slovensko ubogo deco. Pile so prepričane,
da bosta ta dva tako velika zavoda gotovo položila kak dar v nežne roke za plemeniti namen. Saj sprejemata tako rada in v tako veliki meri jugoslovanski denar, gotovo bosta rada izkazala vsaj nekoliko naklonjenosti in hvaležnosti Jugoslovanom ter darovala primeren znesek za u-boge slovenske otroke. — Varale so se naše dame. Dasiravno so celo telefonično vabili naše dame, naj pridejo tjakaj s cvetlicami (»Assicurazioni Generali«) niso dobile niti vinarja od italijanskih milijonskih zavodov. Različni tamošnji gospodje so se jim celo posmehoval! in jim za hrbtom pretili in žugali ter jih končno odslovili na skrajno nevljuden način. Naše dame niso mogle verjeti, da bi pri omenjenih zavodih vladala taka nehvaležnost, mislile so, da je prvemu neuspehu krivo kako nesporazumljenje. Povrnile so se torej, a tudi v drugič so jih enako sprejeli in enako odslovili. Ni dvoma torej, da so pri teh zavodih ravnali premišljeno in da se niso hoteli ozirati niti na tako plemenit namen naših cvetličnih dni, namenoma so pozabili neštete milijone, ki so jih med Jugoslovani nabrali. Taka je njihova hvaležnost za preveliko zaupanje, ki ga uživata ta dva zavoda med Jugoslovani, oba sta pokazala, da pač prav rada sprejemata jugoslovanski denar, a da nikakor nočeta nič vedeti o Jugoslovanstvu samem in celo o njegovih najkulturnejših, najplemeni-tejšiii stremljenjih. Kak odgovor zaslužita la dva zavoda s strani Jugoslovanov, nam ni potrebno menda šele pojasnjevati. Pač pa opozarjamo vse Jugoslovanstvo, da imamo dovolj slovanskih zavodov, ki se pečajo z vsakovrstnim zavarovanjem, posebno pa moramo priporočati »Prvo češko si lo^no delniško družbo za zavarovanje na življenje« v Pragi, ki ima svojo podružnico v Trstu (ulica Geppa 15), katera se nam je izkazala kot prava, odkritosrčna prijateljica. Ta podpira slovensko, hrvatsko in srbsko šolsko družbo in tudi različne druge naše kulturno-obrambene institucije. Ta zavod ima celo bolje pogoje in nižje cene, nego zgoraj omenjena italijanska zavoda, uživa najboljši glas glede popolne varnosti^ velike kulance, tako, da ga v tem oziru ne prekaša nikaka konkurenca. Vrhu tega dovoljuje »Prva češka« Jugoslovanom različna pupilarno-varna hipotekama posojila in vlaga jugoslovanske premije pri jugoslovanskih pu-pilarno-varnih denarnih zavodih. Jugoslovanske premije koristijo torej zopet le Jugoslovanom, ker ne ostajajo na Češkem. Skrajni čas bi bil, da bi bili Jugoslovani že toliko zavedni in ponosni, da se ne bi več sami sebe poniževali, znašali ogromne svote tujcu, ki nas zaničuje, ampak da bi delovali le žase. Od nobenega tujca ne bomo imeli nikoli ne pomoči, ne koristi, računati moramo in smemo edino le sami nase. — Prosimo slovenske, srbske in hrvatske liste, naj bi ponatisnili ta članek.
Razmere pri poUoem ravnateljstvu v Trstu ln »Triester Wochenpest«. V šte-
vilki od 31. majnika napada »Triester \Vo-chenpest« poštnega ravnatelja, češ da je, ko je bil poprej prepričan, da so Slovenci usposobljeni samo za poduradnike, sedaj odkril novo slovensko visokošolsko generacijo in da se je, četudi ni prepričan o njenih zmožnostih, odloČil za to, da jej preskrbi nameščenja. — Kako prepričanje ima gospod dvorni svetnik Pattay, nas ne briga. Hočemo samo konstatirati dejstvo, da je v zadnjih par letih bilo sprejetih nekaj slovanskih juristov več kot poprej, ker jih poprej sploh ni bilo. Sedanji najstarejši jurist - Slovan je bil pred kratkim imenovan za komisarja — in to ne iz ljubezni do Slovanov ali v svrho slaviza-cije, ampak ker je g. dvorni svetnik moral vendar enkrat priti sam do prepričanja, da je številno razmerje med slovanskim in neslovanskim uradništvom pri ravnateljstvu, pod katero spada Kranjska, Istra, Goriška in Trst, torej dežele z */s slovanskega prebivalstva, nepravično in direktno škandalozno. O tem govore jasno sledeče številke: V letu 1911. sta bila med 35 konceptnimi uradniki dva koncipista in dva praktikanta Slovana. Sedaj ie od 37 juristov eden komisar (torej od VIII. do V. čin. razreda ni nobenega Slovana), 4 konciplsti in 1 praktikant Slovani imajo torej samo 6 uradnikov namesto 24, katero število bi odgovarjalo narodnostnim razmeram v deželah tega ravnateljstva, ne glede na jezikovne zmožnosti slovanskih uradnikov, kateri poznajo 3 in tudi 4 deželne jezike, ko gospoda Italijani z redkimi izjemami razun italijanščine za silo lomijo le še nemščino in gospoda Nemci brez izjeme razun nemščine komaj da znajo pozdravljati italijanski, pa naj so že 20 let ali pa samo 20 mesecev tukaj. Usojamo se torej odgovoriti gospodu, ki je sestavil tisto vest za »Wochenpest«, da so slovanski uradniki tisti, kateri ne tvore balasta med konceptnimi uradniki, ampak, če pri tukajšnjem poštnem ravnateljstvu ne gre še slabše, kakor gre, je to zasluga slovanskih uradnikov, ki s svojim jezikovnim znanjem ter svojo marljivostjo in zanesljivostjo popravljajo tisto, kar gospoda neslovani s svojimi »zmožnosti« pokvarjajo. Javna tajna je, da pri prezidiju poštnega ravnateljstva opravlja najvažnejša in najtežja dela neki dodeljeni prometni uradnik — Slovenec, zato, ker sta med konceptnimi uradniki - Slovenci dva starejša v revizijski službi, drugi pa so praktikantje — a med vsemi svetniki, tajniki, komisarji in koncipisti - neslovani ni niti ene osebe za to najvažnejšo službo. Slovenci torej niso samo za poduradniška mesta. Tja spadajo tisti višji uradniki, ki služijo tu in nimajo predpogojev, kvalifikacije za to, ker ne poznajo jezikov. Tja spada ono lepo število pristašev iste »Wochenpeste«, ki niso sploh za nobeno službo, pa naj so kvalificirani kot »minderentsprechend« ali ne. — Za sedaj bomo končali, nadaljevali pa bomo, če bomo provocirani, in spravimo na dan različne stvari, ki se gode pri tukajšnjem ravnateljstvu po krivdi tistih gospodov, ki mislijo, da bi naši juristi njim na ljubo morali sprejemati poduradniška mesta. Nesposobnost tistih gospodov povzroča erarju 600 K stroškov na leto samo za prestavljanje slovanskih aktov. Kaj pa trpe pri tem slovanske stranke in sploh poštna služba, pa ob priložnosti pokažemo s konkretnimi slučaji.
Dovoli nas je, dovolj močni smo, da si s svojo lastno močjo ustvarjamo svojo bodočnost! — tako govorimo s ponosom mi tržaški Slovenci. Toda besede ne zadostujejo, temveč je treba dejanj. Pokažimo to v nedeljo 14. t. m., ko nas z dveh strani kličejo, da storimo svojo narodno dolžnost. Na eni strani nas kliče Sv. Jakob k prvemu javnemu nastopu svojega »Sokola«, na drugi strani pa Skedenj k otvoritvi svojega pravega »Narodnega doma«. Tržaški Slovenci, tržaški Slovani! Italijanstvo je v zadnjem času naravnost besno podivjalo proti nam, da bi nas zaustavilo v našem napredku. V protest, v glasen protest proti temu divjaštvu storimo v nedeljo vsi do zadnjega svojo narodpo dolžnost: ali k Sv. Jakobu, ali pa v Skedenj!
Pomorska razstava v ulici Sanita št. 17 je, kakor nam poroča trgovinska in obrtna zbornica odprta odslej tudi ob sredah in sobotah od 3 do 5 popoldne.
Tržaški Slovenci! V nedeljo popoldne, se bo vršila v Skednju otvoritev dvorane »Gospodarskega društva*-, nekdanje Cc-motove dvorane, ki bo odslej središče vsega narodnega življenja v Skednju. Naša dolžnost je, da posvečamo narodnemu gi-banju v Šked iju, kjer v zadnjem času skušata Italijan in Nemec z vsemi mogočimi sredstvi pridobivati tal, svojo največjo pažnjo in se zanimamo za vse, kar je tamkaj v zvezi z narodnim vprašanjem. Lahi prirejajo isti dan pod okriljem »Lege Na-zionale« velikansko veselico, ki nai iim donese sredstev za poitalijančevanje slovenske škedenjske mladine. Ali bi ne bil potem naš največji narodni greh, ko bi mi dopuščali, da bi vsled naše malomarnosti sčasoma moral naš narodni Skedenj podleći tujskemu navalu. Ohranimo našo posest, ohranimo si naš slovenski Skedenj. V ta namen veljaj za nedeljo: slovenski Trst v Skedenj!
Prejeli smo: V zadevi tvrdke Karla Gle-ssicha se nam poroča, da ni res, kar izjavlja v popravku z dne 10. t. m. omenjeni gospod, res pa je, da je bila ona slovenska uslužbenka res v soboto bolna. Po prejemu onega listka, ki ga ie »Edinost« objavila dne 9. t. m., je, akoravno je bila bolna, vstala ter v znamenje protesta odšla v »Narodni dom«, kjer je pomagala pri prodaji cvetlic. Tudi ni res, da se v Gles-sichevi trgovini ne politikuje, pač pa je res, Tla so se italijanski uslužbenci ves teden pred cvetličnim dnevom glasno menili, kako bodo metali slovenske gosplce
po tleh in v kanal. Omenjena slovenska uslužbenka odide ta teden iz Glessicheve službe in tega so laški uslužbenci najbolj veseli, kajti slišali smo, ko so se pomenkovali, da odide »ultima ščava«. — Z ozi-rom na vse to pozivljemo slovensko občinstvo, ako se mora res posluževati v laški trgovini, naj vsaj zahteva v slovenskem jeziku, in videli bomo, kako bo občinstvo postreženo s strani laških uslužbencev.
Iz zavoda sv. Nikolaja. Tu se nahaja že delj časa še krepka žena, ki pa revica ne more najti nikjer nikake službe, ker je — gluha. Kdo bo jemal tako revco v službo, ko se jej ne more ne povedati, ne ukazati, temveč samo zapisati. Dotična pa zna prav dobro delati žimnice (štra-mace). Ima tudi pripravo za zrahljanje volne ali žime. Prav toplo jo priporočamo našim slovenskim gospodinjam, naj jej dajo kaj zaslužka in pomagajo tej ubožici.
Tvrdka Fortunato Visintini v ul. Caser-ma je tudi ena onih tvrdk, v kateri prav prijazno sprejemajo slovenske kupovalce, kedar prihajajo kupovat in govore tudi prav prijazno slovenski ž njimi, celo tudi gospodar sam. Ko pa so prišle ob cvetličnih dneh v to trgovino slovenske cvet-ličarke, prepričane, da bo imel gospodar, ki živi skoraj izključno od slovenskih odjemalcev, tudi kak majhen dar za našo ubožno šolsko deco, jih je gospodar Visintini, govoreč slovenski, osorno odslovil: »Ne dam nič!«
Živela! Ko so v nedeljo ponovno razbijali potomci starih Rimljanov (?) na Acquedottu kavarno »Minerva«, je lastnica te kavarne gospa Kranjčeva de loma nabrala deloma darovala za cvetlični dan K 20.— za Ciril-Metodovo družbo. Neustrašeni rodoljubki, ki uporablja tudi take trenutke, da dokazuje, kako ljubi svoj narod, kličemo: Živela!
Višek laike sirovosti. So bili skrajno sirovi oni laški napadi ob cvetličnih dneh na naše cvetličarke, toda viiek sirovosti je vendar dosegel »Indipendente«, ki je po vseh onih nesramnih napadih celo slavil laško poulično drhal kot junake, ki so častno odbili slovenske »provokacije«. Da, in res so bili to junaki. Poročali smo, kako so zajeli na Barrieri gospici Saksi-dovi, ki so ju že preganjali od Acquedot-ta mimo »voltov« dalje in ju obkladali z najnesramnejšimi psovkami, s kakršnimi se obklada edino le najnižje staromestno vlačugarstvo. Naval na Barrieri Je bil tak, da ni mogel tramvaj dalje. Gospici ste se umeknili v hišo Št. 10, kjer je vratarica zaklenila vrata, da ni vdrla za njima vsa ona drhal. Ko ste pobegnili gospici po stopnjicah navzgor, pa so navalili nanju hišni stanovalci in ju hoteli nagnati nazaj navzdol po stopnjicah. Šele ko je prišla neka gospa in izjavila, da se kot Italijanka sramuje takih podlih sirovosti, kakršne počenjajo in povabila gospici v svoje stanovanje, ste bili rešeni. Ko ste pozneje v spremstvu dveh drugih naših žensk in stražnikov odšli domov v ul. Arcata, so laški lopovi vdrli celo za njima v domačo vežo in le policija je mogla preprečiti daljnja nasilja. In to je potem ono junaštvo, s katerim so tržaški Lahi zavračali slovenske provokacije! — Pripomnimo naj, da naše prvo poročilo ni točno v toliko, da se ni oni stražnik na Barieri zavzel za napadenki na poziv onih dveh drugih naših žensk, pač pa je res, da je smeje gledal ves prizor in šele potem, ko so bila hišna vrata že zaklenjena, prišel bliže.
Kdo je oni Cantarutti, ki je napadel naše cvetličarke na nabrežju Carciotti? — Ta lepi italijanski kavalir je sin lastnika ljudske kavarne v ul. Arcata, Arturja Cantaruttija in kavarna se imenuje »pri Arturu«. Njegov brat ima v isti ulici ljudsko kavarno in je poročen z žensko, Kraševko, ki je bil njen oče župan na 2i-garci (Skopo). Oče in sin imata za ženi Slovenki — »ščavi«, kakor ju sama na-zivata. V obe kavarni zahaja večinoma slovensko delavstvo, oni Giuseppe Cantarutti pa napada slovenske gospodične in jim trga cvetlice iz rok.
Fiabistu v pojasnilo. Med raznimi »lianami v včerajšnjem »Piccolu« čitamo tudi neko. v kateri očita liabist neki gospici in gospodu, da sta v torek prodajala cvetlice, ne da bi nabrala vinarja. Seveda je to nesramna laž. »Piccolu c iri dotičnim laškim frkolinom, ki so hodiii za dotično gospico in gospodom, pa bodi povedano le toliko: da sta dotična nabrala za cvetlični dan več ne^o pol tisočaka kron.	Dotični spremljevalce.
Izza cvetličnih dni. Značilno jc,
tVl!
dohodek je namenjen za božilnico našim ubožnim šolskim otrokom, za tonle obick-ce in obuvala, da ne bi deca zmrzovala v zimski burji; kako so se tiste dni odlikovale s svojo osornostjo in zasmehljivostjo prav one italijanske tvrdke, pri katerih so glavni odjemalci ravno Slovenci. Taka je n. pr. tvrdka Faoin & Novak, na vogalu ulic del Toro in S. Giovanni. Pri tej tvrdki celo vabijo naše ljudi v svojo prodajalno z zagotavljanjem, da imajo v njej slovensko postrežbo. In res je to. Toda ko ste prišli v petek, 5. t. m., v prodajalno dve slovenski gospici s cvetlicami za cvetlični dan in ste vpraševali po šefu tvrdke, so jima odgovarjali, da ga ni v trgovini. To jima ie zagotovil tudi gospod šef sam! Ko ste pa nato vprašali blagaj-ničarko, kje bi dobili gospoda šefa, jima je pokazala tistega, ki jima je pravkar rekel, da šefa ni. bli ste zopet k njemu; a le-ta ju ni hotel razumeti. Odšli ste nato, ne da bi bili v tej trgovini dobili le en sam vinar. — Ko so prišle tjakaj druge cvetličarke, so se norčevali ž njimi, Jim ponujali razno blago itd., samo niso hoteli umeti prošnje za majhen prispevek v podporo ubožni naši šolski deci. Tako ravnajo
tu, dne 11. junija 1914.
rej pri tvrdki, ki ima po večini slovenske odjemalce! Cvetlični dan za Ciril-Metodovo družbo.
Z ozirom na to, da dosedanji cvetlični dnevi v Trstu in okolici niso bili v prid Ciril-"vietodovi družbi, temveč v pokritje stroškov lanske Božičnice, so sklenile vse tukajšnje podružnice CMD, da prirede splošni cvetlični dan za Ciril-Metodovo družbo v Trstu in okolici. Opozarjamo dotične gospode, ki zbirajo iom nabiralnih pol za Ciril-Metodovo iružnico v protest proti zadnjim barbarskim napadom Italijanov na naše j vet i ič arke, da si oskrbe za nabiralne pole st mpilje in podpis C. M. podružnice ali Nart uno-socijalne mladinske organiza-:;ie~. da se na ta način prepreči eventualno »rahljanje nabiranja darov. Primorskim obrtnikom priporočamo v ih lastnem interesu, da se zanimajo za Ljubljani izhajajoči strokovni list »Obrt-i Vesmik . List izhaja mesečno dvakrat r.a eni strani propagira idejo vseslo-•mlrr obrtne organizacije, na drugi stra-i pa prinaša pomenljive in temeljite stro-vne članke, navodila in nasvete za vse . rorije obrtnega stanu. Zlasti zname-a je rubrika prašalnica«, kjer dobiva ak naročnik javen odgovor na vpraša-e splošne važnosti, dalje rubrika >Od-obrtnih sodišč, kjer se navajajo za -aVega cbrtnika važne odločbe, in kon-> rubrika Navodila in nasveti«, v ka-i se podajajo praktične in preizkušene tniške stvari. Poleg tega se list peča z r znimi drugimi perečimi in aktualnimi o-brtniškimi vprašanji. Kakor čujemo, se Timorski obrtniki doslej niso zanimali do-i za ta list. kar je le obžalovati. Zato jim i, oročamo, da zahtevajo sami od uprav-tva v Ljubljani, naj jim dopošlje list na Jed, in prepričani smo, da se tudi naro-r. ko se seznanijo z njega dobro vsebino. Ani2teurfotograii-planinci! V svrho prirejanja skioptičnih predavanj po različnih -ajih po slovenskem jugu, na Češkem, t t. d., namerava si nabavati Slov. planin, uštvo lepo večjo serijo skioptičnih slik jpositov), najkarakterističnejših posnet-
-	v razne vrste iz vseh delov naših planin, r er omenjeno društvo, žal. ne razpolaga
-	t zadevnim potrebnim fotogr. materija-1 i, se tem potom obrača do vseh slov. i j -graiov-planincev z uljedno prošnjo: : mu blagovolijo vposlati nekaj kopij iz ibirke planin, posnetkov (ali že kaj primerno izbrane plošče, da si vsak prihrani dčl«» kopij) v svrho izbire najboljšega tozadevnega fotogr. materijala i. s. do 19. t tn. (Naslov: Osred. odbor Slov. plan. društva, Ljubljana). Izdelavo diapozitivov
revzameta priznana planinca-amateur-grafa. gg. Bogumil Brinšek in Joža Iv jaaver, kar jamči da pride fotogr. materijal v spretne in varne roke! Plošče in rije se vrnejo po uporabi varno zavite nazai. Podrobnejše poročilo o odbranih posnetkih z navedbo avtorjev i. t. d. sledi ; rnodnii številki »Planin. Vestnika«. — l urno, da se amateurfotografi planinci pravočasno odzovejo temu vabilu ter da Jn.^e volje združijo pri tem velevaž-cin delu v prospeh slovenskega planin-itva in proslavo naših prekrasnih planin!
Cestni red, ki ga je proglasilo tukajšnje c. \r. namestništvo in ki ima stopiti v veli vo dne L nov. t. 1. je zelo umesten in potreben. Razume se pa. da mora ta cestni rt d veljati za vso Primorsko in ne samo za Trst z okolico. Zelo nevarno je v sedanji dobi raznih avtomobilov, da morajo skoraj skokoma menjavati način izogibanj. Po stari navadi se je na Primorskem v žilo, oziroma izogibalo na desno, ko se ie bilo na Kranjskem treba izogibati na levo. Nevarnost je bila na vseh mejah in i ^ebno še. ker ni bilo na mejah znamenj uli spominov. Ako se je kak Tržačan pe-Ifcl proti Vipavi in se je držal do kranjske meje na desno, se je prav lahko dogodil karambol, ker je bila in je še med vozniki navada, da se že pri Kobdilju začnejo držati levice. Kdor bi tega ne vedel, kar se je lahko dogodilo, bi udaril v voz onega, ki se ni držal deželnih postav, pač pa navade. Na Hubliu. (primorsko-kranjska meja) je sicer na Kranjski strani nemško-slovenski napis, ki opozarja na cestni red, in na primorski strani je celo nemško-la-ško-slovenski napis, ko na meji pri Čeho-viiiih ni nikake označbe. Zakon naj torej velja za vso Primorsko, drugače se bo sedanji nered še bolj komplieiral! Tudi je treba urediti, da se bodo posamezniki in r djetja morali držati predpisanega reda. Naši vozniki nai si dobro zapomnijo naredbe nove cestne postave, da ne bo nesreč. Onim. ki menijo, da se je bolje izogibati r.a desno, moramo povedati, da hodijo vozniki vedno na levi strani voza in zato iiii ta zakon varuje pred nesrečami.
Živnostenska banka, podružnica v Trstu, se je pred kratkim preselila v svojo iu>tno palačo, nahajajočo se v sredini mena, na križišču najbolj obljudenih ulic Ponterosso in Nuova, v bližini velikega kanala. Palača, pri koje gradnji so se po možnosti upoštevale domače tvrdke, je resničen okras Trsta. Stavila se je po načrtih stavbenega svetnika, gospoda O. Polivke in mladega hrvatskega stavbenika J. Costaperarije iz krasnega rumene-k'a in rudečega mramorja, ki ga je dobavljala »Dalmatinska mramorna industrija, delniška družba v Drnišu« iz svojih obsežnih mramorolomov. Stavba, ki je trajala dve leti, se odlikuje s svojo mogočnostjo in slikovitostjo ter je zgrajena docela iz železobetona. Poleg podzemlja, pritličja in nadpritličja, obsega še nadalj-nih pet nadstropij. Za uporabo banke je Prirejeno podzemlje, v katerem se nahajajo osrednja kurjava, bančni arhiv, garderoba in toaleta za uradništvo. V pritličju se nahajajo blagajnični in menjalnici prostori, imponirajoči s svojo luksuri-iozno opremo. Krasen, vseskozi dalma-
tinski mramor najsijajnejših barv se menja v harmoničnem skladu z okraski iz medenine in stekla. V sredi se nahaja mramorov studenec z bronasto soho mornarja v nadnaravni velikosti. Pa ne samo stene, temveč tudi strop in ograde so o-pažene z dalmatinskim mramorjem, ki s svojimi jasnimi barvami doseza intenziven lesk in učinkuje vsled tega kar naj-efektnejše. V blagajničnih prostorih se nahaja oklopni tresor, vseskozi v bančne svrhe najmodernejše zgrajen iz železobetona, v katerem se nahaja 15 velikih bla-gajen. Iz blagajničnih prostorov se pride po udobnem, okrašenem stopnjišču v nadpritličje, kjer se nahajajo obsežni prostori za odpravništvo, tekoči arhiv dopi-sovalne, dopisovalna, knjigovodstvo in kontrolni oddelek. Tukaj se nahaja nadaljevalne oklopne celice, ki služi strankam v hranjenje dokumentov in vrednosti proti zmerni pristojbini in zapiranjem s svojim lastnim ključem, takozv. saies deposit. Vrata k shrambam saies so enaka onim oklopnega oddelka. Vsaka talita 25 metr. stotov in so docela iz jekla. Zgrajena so na podlagi najnovejših iznajdb in so po mnenju strokovnjakov popolnoma varna proti vlomu in ognju. K saies-shrambam se pride skozi malo predsobo, h kateri so priklopljeni trije mali prostori, kjer se za-morejo naročniki skrinjic neovirano in popolnoma varno pečati s svojimi vrednotami. V prvem nadstropju je nameščen blagovni oddelek, ravnateljstvo in reprezentančni prostori, ki so opravljeni posebno okusno. Vsi prostori se grejejo potom centralne urjave in se zračijo z električnimi vetrnjaki, ki zamorejo zrak vsesavati in privajati. Vse je prirejeno ne samo naj-okusneje, ampak tudi povsem praktično, da zamore osobje v miru poslovati in se mu tako veča delamožnost. Poskrbljeno je tudi za največjo udobnost občinstva. V svrho točne in brze postrežbe slednjega služi dvoje električnih dvigal in lastna telefonska centrala s 24 govorišči. Vsa stavba z opremo vred je stala približno K l,4i)0.000.— ter je ne le v čast Zivno-stenski banki, marveč reprezentira najdo-stojnejše vse slovansko denarništvo. — Ravnateljstvo je drage volje pripravljeno vsakomur, ki bi se zanimal za notranjo o-pravo banke, razkazati poslopje; to tudi neklijentom banke.
Občekoristna stavbna in stanovanjska zadruga »Naš Dom« razpisuje zgradbo ene dvodružinske pritlične hiše na Škor-klji; slovenski stavbni podjetniki, ki žele vložiti svoje tozadevne ponudbe, so povabljeni, naj se zglasijo v uradu zadruge (ulica Torre bianca št. 41), kjer so načrti in natančnejši podatki na vpogled do 20. t. m.	_
Mar bi bil revež ostal doma! Predsnoč-njim je bil aretiran komaj 141etni dečko Nikolaj Marij Girelli, doma iz Benetek, ki je, revček, privandral v Trst, ker se v svoji domovini ni mogel zaslužiti koščka kruha. Bil je aretiran natrgu della Bar-riera vecchia, koder se je potepal, ker ni imel kam spat. Revež je bil polunag in l polnoma sestradan. Odpravili ga bodo nazaj v njegovo domovino.
Tat? V neki krčmi v ulici sv. Mavri-cija je bil včeraj aretiran 44letni zidar Ivan Bertuzzi, stanujoč v ravno isti ulici, ker je imel pri sebi dva debela čopiča, kakršne rabijo zidarji pri beljenju, glede katerih pa ni mogel dokazati, kako je prišel do njih.
»Mulo de Opčina«, aretiran. Poročali smo včeraj, kako je neki človek, znan le pod priimkom »Mulo de Opčina« v neki vinski točilnici v ulici della Punta del Forno, v prepiru z bratoma Ivanom in Antonom Depase zabodel Ivana z nožem v prsi, Antona pa v trebuh, vsled česar so Antonu Depase takoj izstopila čreva. Policijski agentje so pa izsledili in aretirali še predsnočnjim tega »Mulo de Opčina«, ki je 271etni težak Just Taučer, rodom iz Trsta in stanujoč v ulici Rena št. 11. — Priznal je, da je zabodel z nožem brata Depase, a izgovarjal se je, da je to storil, ker sta mu onadva preveč nagajala. Izročen je deželnemu sodišču.
Renjikolo Andrej Manzani, ki mu je 22 let in je doma iz Castranite v Italiji, je bil včeraj aretiran v Kjadinu, ker je predvčerajšnjim težko ranil na glavi nekega Edvarda Toscana.
Umrl je včeraj v bolnišnici oni 32letni trgovski agent Karel Giannopulo, ki si je dne 22. majnika t. 1. v nekem gozdiču blizu Opčin pognal v prsi krogljo iz revolverja.
Pohotnež. Včeraj je bil aretiran 201etni Josip Cosetti, stanujoč v ulici delle Sette fontane št. 14, ker je dne 15. aprila t. 1. posilil 171etno G. F.
Umrli so: Prijavljeni dne 10. t. m. na mestnem fizikatu: Zuban Peter, 48 let, Barkovlje št. 541; Ronnert Marija, 69 let, Kjadin št. 720; Contestabile Josip, mesec dni, Skedenj št. 555; Gallo Leontina, 23 let, ul. D. Rossetti št 40; Cester Emilija, 3 mesece, ul. Donadoni št. 10. — V mestni bolnišnici dne 6. t. m.: Valle Simeon, 65 let; Bizjak Marija, 30 let; Neznanec, neznane starosti. — V mestni bolnišnici dne 7. t. m.: Župan Ivan, 62 let; Sarič Peter, 25 let; Trevisan Jakob, 54 let; Filipič Filo-mena, 24 let — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 6. t m.: Glavič Marija, 3 leta.
Loterijske Številke, izžrebane dne 10. junija 1914:
Gradec	56 10 15 66 81
Brno	44 25 85 87 89
Bolcan	U 1 25 77 78
vzgoja bi obstajala v izletih v naravo z igrami, predavanjih, učenju različnih mladini koristnih stvari, knjižnicah, prireje-vanju primernih predstav i. t. d. Vse, česar ne more dati šola, ali je potrebno v času izven šole, da se ohrani mladina padca in potujčenja.
Priprave za to društvo, ki se ima ustanoviti, so že v teku; tudi za mladino se dela že z izleti v okolico z vsakovrstnimi mladini primernimi igrami." Vodstvo teh izletov so prevzeli gg. učitelji Cirilmeto-dovih šol in sokolski vaditelji.
Starše in roditelje opozarjamo na te izlete. K njim ima pristop vsak slovenski deček, katerisikoli šole aH v starosti
do IS let, ako tudi ne obiskuje več šole.
* * #
Danes se bo zopet vršil izlet mladinske organizacije. Zbirališče popoldne ob pol-dveh v telovadnici Sokola v Trstu, ulica Stadion št. 21. Povratek do sedmih zvečer. Vzemite seboj kak prigrizek za popoldne.
V nedeljo 14. t. m. Sokolska telovadba pri Sv. Jakobu v Trstu
Nadaljevanje občnega zbora »Dramatičnega društva« se je vršilo predsnočnjim v veliki dvorani Narodnega doma ob precejšnji udeležbi občinstva. Daljše poročilo sledi v eni prihodnjih številk.
Danes, v četrtek, se bo vršil pri Sv. Ivanu ob 4 pop. sestanek narodnosocijalne mladinske organizacije. Bratje iz Trsta naj se zbero do treh in pol popoldne v dvorani N. D. O., da odkorakajo skupno k Sv. Ivanu v Narodni dom. Svetoivansko mladino opozarjamo na ta sestanek, in jo vabimo, da se ga udeleži v polnem številu.
Narodna delavska organizacija.
Osrednji izvrševalni odbor N. D. O.
Jutri, v petek, ob 7 in pol zvečer, odbo-rova seja.
Delavci mestne plinarne imajo jutri, v petek, ob 6.30 zvečer važen sestanek v »Kons. društvu« pri Sv. Jakobu.
Podružnica N. D. O. v Skednju. V soboto, ob 7 in pol zvečer društven shod v »Gosp. društvu« v Skednju.
Skupina delavcev »Dalmacije«. Jutri, v petek ob 7 zvečer sestanek v društvenem prostoru, ul. sv. Frančiška št. 2.
Podružnica N. D. O. v Ajdovščini priredi v nedeljo javen shod._
Mladinsko organizacija.
V Trstu se snuje novo društvo, katerega namen bi bil, vzgoievatl Šolsko in šoli odrastlo mladino izven Sole. Ta
Drutae vesti.
Društvo državnih uslužbencev v Trstu.
Zborovanje, ki se je vršilo predsnočnjim, je otvoril predsednik G r e g o r i č. Pred vsem se je vršila debata o spomenici, katero so vložili jetniški pazniki na višje deželno sodišče in ki vsebuje v kratkem sledeče prošnje paznikov: Pomnožltev oso-bja; ureditev nočne službe in natančna določitev službenega prostora, službeni čas, razdelitev dela, urnik in v splošnem, da se uredi služba tako, kot je bila urejena leta 1907.—1911. Ta spomenica jasno kaže, v kako mučnem položaju so raVno jetniški pazniki in kako nujno potrebna je temeljita preureditev, ki bi odgovarjala službenim kakor tudi sedanjim socijalnim razmeram. So slučaji, ki naravnost kriče po ureditvi razmer. Pripetilo se je, da je bil neki paznik ves dan v zaporu, zvečer je peljal, ne da bi šel niti večerjat, nekega bolnika v bolnišnico in je ostal tam vso noč. Drugo jutro je prosil in prosil za premembo, toda odlašalo se je toliko časa, da je ostal mož do 11 dopoldne v službi. Tudi so se slišale pritožbe zaradi neenakega postopanja z uslužbenci, posebno p* se je kritiziralo razmerje med pazniki in kaznjenci. V tem oziru bi se moralo več gledati na stanovsko čast in službeni ugled. Glede uslužbencev sploh se poudarja, da je nujno potrebna službena preureditev v vseh kategorijah, tako pri jetniških paznikih, stražnikih in dr. Od uslužbencev se zahteva strogo izpolnjevanje dolžnosti, uslužbenci vstavijo v službo vse svoje fizične in duševne sile in kljub temu, da imajo tako težko, odgovorno in nevarno služb«*, se ne ozira prav nič na njihove opravičene zahteve, še manj pa na njihove skromne prošnje. Pošten in dober uslužbenec bodisi potem jetniški paznik, ali stražnik, ali kar si bodi, zasluži vpoštevanje v vsakem oziru, kar je dobro tudi za službo in odgovarja modernim socijalnim nazorom, ki ne poznajo več hlapcev, sužnjev. — Slišala se je tudi prošnja, da bi se policijsko ravnateljstvo oziralo nato, da je teška paradna čelada posebno sedaj, ko bo nastopila vročina, nekaj strašno mučnega in bi dovolilo stražnikom lažje službene Čelade. Spomnimo se, da je policijsko ravnateljstvo v Ljubljani dovolilo lansko poletje v času vročine stražnikom, da so delali po dnevu službo v čepicah. Ljubljanska vročina pa se s tržaško niti primerjati ne da. Po daljšem razgovoru o raznih službenih vprašanjih in zadevah, se je določilo, da pošlje društvo deputacije v Ljubljano, v Pazin in v Oradišče. Imenovani so bili tudi deputati. Nato je bilo zborovanje zaključeno.
Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu bo
slavilo letos 25Ietnico svojega obstoja in delovanja. Sklenilo se je, da se kot glavni praznik tega društva določi dan 6. septembra 1.1., ter da se čim slovesnejše praznuje. V ta namen se je konstituiral tudi širši častni odbor, ki si je nadel nalogo, da sestavi spored in kmalu stopi žnjim pred slavno občinstvo. Opozarjajo se torej vsa bratska pevska in druga društva, naj bi ta dan vpoštevala in smatrala kot nekak skupen tržaški okoličanski in mestni praznik. — Širši častni odbor ima sejo v soboto, 13. t. m. ob 8.30 zvečer v »Kon-sumnem društvu«.
Pevsko društvo »Kolo« v Trstu priredi v nedeljo, 14. t. m., zabaven izlet v Pr-vačino ob znižani vožnji ceni in sicer za tja in nazaj K 3.06, v slučaju, da bo 100 oseb, pa K 2.50. Denar za listke se bo pobiral v soboto od 7 do 8 in pol v gostilni N. D. O., ulica Commerciale št. 7. Odhod iz Trsta v nedeljo ob 5.30 zjutraj.
Lonjerska podružnica CMD lavlja, da se veselica, določena za 14. t. m. ne bo vršila tega dne, temveč v nedeljo pozneje, t. j. 21. JuaQa in sicer radi prvega »Sokolovega« nastopa v mestu. Toliko v obvestilo slavnemu občinstvu.
Zabavni večer priredi pevski zbor Z. J. Z. v nedeljo, dne 14. t nu, v gostilni Bonvecchiati, ulica Ghega. Začetek ob 7.30 zvečer. Vstop prost
Mladina v Sv. Križu bo imela v nedeljo, 14. t m. ob 1 in pol popoldne ponovno sestanek. Na njem se bo sklepalo o podružničnih pravilih N. s. m. o., ki se nato predlože vladi v potrjenje. — Zadnji sestanek, ki se le vršil v nedeljo, le uspel sijajno. Sklenjeno je bik>, da se mora v Sv. Križu mladinska organizacija takoj ustanoviti.
Darovi.
—	Odboru cvetličnega dne so doposlali: Dr. . F. K 5.—, Tihomil Furlan K 3.—, Katarina Pahor K 1,—, Oskar Pahor šk. kaplan K 10—, Mnsgr. Kosec K 20, N. N. za zdravniško spričevalo K 5.—, Ida Pertot K 2.—, N.N. Iv. K 2.—, Saša Knaus nabrala (brez pušice) K 4.72, učiteljstvo pri Sv. Jakobu K 10.50, JosipMachne K 40.—, Mihael Uršič nabral K 23.—, darovali so: Neimenovana gospa K 5.—, M. Stember-ger, blagajničarka v restavraciji Dreher K 2.—, A. L. K 1—, Jerica Stockl K 2.—, Josipina Bončur K 1.— Dražislav I. 40 vin., N. N. 20 vin., Sklemaf Ivan, natakar K l.—, Slec Rudolf K 1.—, Roza Jost K 1.—, Josip Hosmelj K 2—, Josip Pe-trič, kuhar K 1.—, Jerica MencI K 1.—, Stef. Munih K 2.—, Mihael Uršič K 2.40; Skupaj K 23.—; gč. Logar K 1.—, S. M. Sp. 711, K 2.—, N. N. K 1.—. vGrljanu nabral Plazibad K 15.50, mesto cvetk učenci C. M. šole na Acquedottu K 7.10, en gospod K 2.—, ker ni dal gč. Polič, Tomšič Marija K 1 —, Jakše Marija 50 vin., Lu-kovič K 1.—, N. G. 40 vin., pl. Masnec K l.—. — Lepa hvala vsem in prosimo na-daljne prispevke.
—	V protest proti napadu na dr. Ry-bžfa v mestnem svetu so darovali za lo-njersko podružnico CMD: Just Glavina 1 K, Dr. Cok 1 K, Marija Kjuder 1 K, Josip Glavina 1 K, N. N. 2 K. — Srčna hvala!
—	Za rojansko podružnico CMD se je nabralo med gosti ob priliki poroke gospi-cc Marice Cehovinove v Branici z gospodom Maksom Svoboda K 25.— in ob priliki poroke gospice Ljudmile Požarjeve z gospodom Mijo Fajtom v Rojanu K 15.50. Iskrena hvala in obilo takih prilik! Denar hrani blagajnik.	_
Vesti iz Gorišbe.
Shod v Sv. Križu.
(Konec.)
Viharno pozdravljen je povzel nato besedo mej govorom dr. Podgornika došli
drž. posl. dr. Oregorin.
Pozdravivši zborovalce je izjavil, da se je rad odzval vabilu »Slovenskega političnega društva«, da poroča o delovanju, ali bolje o nedelovanju državnega zbora in o vzrokih tega nedelovanja, kakor tudi o naši notranji in zunanji politiki sploh. — Ko je bila razpuščena prva poslanska zbornica, izvoljena na podlagi splošne volilne pravice ter izvoljena leta 1911 nova zbornica, pričakovalo se je sploh, da bo nova zbornica bolje delovala, kakor prva. Te nade se niso uresničile. V treh letih, odkar deluje novi parlament, se je storilo jako malo. Sprejeti zakoni so po večini taki, ki se tičejo državnih potreb (vojaški brambni zakon, vojaški kazenski zakon, zakon o vojnih dajatvah). Vsi ti zakoni so imeli v prvi vrsti v mislih povišanje vojne moči in dobavo sredstev za to, da moremo i nadalje figurirati kakor velesila. Za ljudske potrebe se je storilo le malo. Tako se je pri davčnih zakonih doseglo preodkaze za dežele iz povišanega davka na žganje. Doseglo se je o tej priliki z enim glasom večine zvišanje eksistenčnega minima od 1200 K na 1600 K pri odmeri osebne dohodarine. Pri tej priliki se je vidilo, da je včasih tudi en glas velikega pomena.
Pri takih razmerah v parlamentu mi ni preostajalo drugega, nego da sem omejil svoje delovanje na predlaganje in dosezanje podpor v olajšavo bede, za vodovode, vodnjake in ceste. Storil sem v tem oziru, kar sem mogel ter obljubljam, da tudi v bodoče storim, kar bo v mojih močeh. V vprašanju kraškega vodovoda na-pnem vse sile, da dobite zdatno podporo. (Dobro klici).
V vprašanju podržavljenja vipavske železnice sem storil na podlagi informacij kolege deželnega poslanca Kovača, potrebne korake ter mi je bilo rečeno, da imajo najboljšo voljo za to. A dosedaj se ni še v tem oziru zgodilo ni česa. Zdi se, da so nekateri faktorji v deželi nasprotovali tej zahtevi, češ, da bi bilo škoda dati iz rok delnice, ki bi znale s Časom imeti veliko vrednost. Vsaj tako se je izrazil bivši deželni poslanec pred par leti na shodu v Kamnjah isti dan, ko sem imel jaz shod na Cesti in kjer se je zahtevalo podržavljenje. Jaz pa pravim, da bodo imele delnice vipavske železnice vsak dan
manjšo vrednost ter da bi bilo najboljše, da se podržavi vipavska železnica čim prej ter da se vrne občinam in deželi od njih založeni delniški kapital, ki je za njih mrtev in ki bi se mogel porabiti za druge koristne naprave.
Da se povrnem na avstrijski parlament, vprašam, so res krivi edino-le poslanci, da isti ne deluje, oziroma, kaj je krivo, da ravno avstrijski parlament ne deluje!
Večina poslancev ima gotovo najboljšo voljo za delo, da pa parlament vkljub temu nedeluje, temu je v prvi vrsti kriv av-strijsi vladni sistem in krivični državno-zborski volilni red.
Ko se je sklepalo nov državnozborski volilni red so vlada in Nemci storili vse, kar je bilo mogoče, da ne bi prišli Slovani, ki so v Avstriji v večini, tudi do večine v parlamentu. Zverižili so tak volilni red, ki bi omogočil Nemcem s pomočjo Italjanov večino v državnem zboru. V zadnjem času vidimo, da se trudijo Nemci doseči formalno zvezo z Italijani in vse to iz golega sovraštva do Slovanov. In to sovraštvo proti Slovanom vodi tudi vso našo notranjo in zunanjo politiko. Če je taka politika v interesu države, ni naša stvar; laško italjansa zveza nam je od prla oči in to je nam le na korist. Mi vsaj vemo da nimamo od nikogar ničesar pričakovati ter da se nam je zanašati le na svojo moč po hrvatskem pregovoru: »Pouzdaj se use i v svoje kljuse!« Vsa avstrijska politika boleha na domnevanju, da so edino le Nemci državo ohranjujoči ele-. ment, kar je pa v navskrižju z dejanskimi razmerami. Jaz pa pravim, da so Nemci in Italjani enaki iredentarji, ki se sklicujejo vsakikrat na Nemčijo in Italijo, kedar se jim zdi, da se jim godi krivica, dočim se mi sklicujemo v dosego naših opravičenih zahtev v okviru države le na avstrijske zakone. Kaj bi rekla naša vlada, ako bi mi tudi klicali na pomoč Srbijo ali Rusijo, kakor to delajo Nemci in Italjani, ki se sklicujejo na Nemčijo in Italijo? — Preganjala bi nas radi veleizdaje. In vendar bi bilo opravičeno in dobro, da mi delamo isto, kakor oni. Pri tej priliki se spominjam še iz svojih mladeniških let odgovora nekdanjega kraškega poslanca C r-n e t a iz prve dobe ustave, ki ga je poslednji dal B e u s t u, očetu avstrijske u-stave. Poslanec Černe se je namreč pritoževal, tako se je pripovedovalo, proti Beustu, radi krivic, ki jih trpe Slovani v Avstriji. Beust je na to odgovoril: Kaj hočete, mati Avstrija ima samo dvoje prs, ena so za Nemce in druga za Mažare. — Potem si bomo pač morali preskrbeti dojiljo, je odvrnil poslanec Černe. Ta odgovor je pač uređen, da si gra zapomnimo! (Živahno odobravanje.)
Ta nesrečni avstrijski sistem je kriv, da se v parlamentu ne pride naprej, da sledi ena obstrukcija drugi. Za rusinsko ob-strnkcijo je prišla češka in vlada si je pomogala s tem, da je enostavno poslala poslance domov ter da vlada s pomočjo § 14., z drugimi besedami z absolutizmom. Vlada je zadovoljna s tem ter izdaja sedaj nezakonito, prekoračuje pravice, ki jih jej daje § 14, postavo za postavo. Koliko časa bo to trajalo ne vemo, na vsak način pa je tak absolutizem na veliko Škodo ne le državljanom, ampak tudi državi sami. Absolutizem izpodkopava naš ugled in posebno naš kredit v inozemstvu. Istina je, da dočim dobivajo male balkanske države, ki so prestale težke vojne, z lahkoto posojila na stotine miljonov pod u-godnimi pogoji, je morala Avstrija iskati posojilo celo v Ameriki pod težkimi pogoji. Absolutizem slabi toraj našo državo. Nemcem pa menda ugaja absolutizem. — Oni imajo namreč vsa vodilna mesta v rokah, dočim so Slovani boljše zastopani le na najnižjih mestih se slugami in por-tirji.
Kakor sem že omenil zlorablja vlada § 14; s pomočjo tega je obremenila državo v zadnjih letih za približno 2 miliardi.
Slabše, kakor se nam Slovencem godi sedaj, se nam ne more goditi. Kake nepo-stavnosti se gode na Koroškem. Tudi na štajerskem se gode Slovencem velike krivice. Sedaj se tudi Kranjcem ne godi mnogo boljše. Vsa uplivnejša mesta dobivajo Nemci, na sodiščih, na deželni vladi, na finančnih uradih in dela se sfc vso silo na germanizacijo. Na Primorskem, ker smo bili do zadnjih časov nekaj na boljšem, postaja sedaj tudi slabše. Nemci in Italijani so se združili proti nam v Trstu, Gorici in Puli, nastopajo proti nam vedno odločneje ter nam v znamenju kulture odrekajo kulturna sredstva, šole. — Vlada se pa istotako vedno očitnejše nagiba na nam sovražno stran. Proti nam deluje ves vladni aparat, proti Slovanom se uprizarja veleizdajniške procese, največje iredentiste, Nemce in Lahe pa se obklada zdarovi. Žalostno je pri vsem tem, da so vsi naši nasprotniki, ko se gre proti nam, složni, dočim smo mi v večnih medsebojnih prepirih. In vendar bi vlada v državnem interesu ne smela tako postopati z nami, saj so naše slovenske dežele za Avstrijo velike važnosti. Mi smo v trozvezi z Nemčijo in Italijo, katera zveza naj bi jamčila naš obstoj. Vidimo pa vsak dan, kako z ene strani, Italija, z druge strani Nemčija stezata pohlepno svoje prste po Trstu in naših slovenskih deželah. O razpadu Avstrije govorijo in pišejo v Italiji in na Nemškem kar javno in celo v Avstriji kroži nekon-fiscirana knjiga dr. KarlaWinterstettena, v kateri se računa z razpadom Avstrije in v kateri lahko vsakdo Čita stavek, da lahko pride moment, ko se bo morala Nemčija sporazumeti z Rusijo o delitvi Avstrije, pri čemur bo gotovo našla zavezništvo Italije, Romunske in tudi Srbije. Taki so torej naši ljubi zavezniki, a naša diplomacija še vedno vodi politiko sovraštva do Slovanov, ne pa politiko
t
/
pameti. To se je najjasneje opažalo povodom zadnjih balkanskih vojn. Iz samega sovraštva do Slovanov in iz strahu, da ne bi Slovani s pomočjo Srbije prišli do večje veljave, vstvarila je Avstrija Albanijo, ne toraj iz ljubezni do svobode Albancev, ampak da požene zagozdo med balkanske slovanske države. Kako smo se z Albanijo blamirali, je vam vsem znano. Albanski knez, ako je še danes na prestolu, ko to govorim, se ne bo mogel dolgo vzdržati. Naši zavezniki Italijani pa žanjejo sadove naše neumne politike ter bodo le oni imeli vse gospodarske koristi v Albaniji. Istočasno nam drugi naš zaveznik jemlje pozicijo za pozicijo na Balkanu, kamor smo edino mogli zvažati naše produkte, ker nimamo kolonij. A ne le na Balkanu nam delata naša ljuba zaveznika gospodarsko konkurenco, celo v Egiptu, kjer smo svoj čas imeli razen Angleške prvo mesto v trgovini, sta nas izpodrinila naša zaveznika. Leta 1884 je znašal avstrijski izvoz v Egipt 25krat več, nego nemški in trikrat več nego italijanski; danes znaša pa nemški in italijanski izvoz v Egipt skoraj istotoliko kakor avstrijski ter se je nemški izvoz skoraj po-štirideseteril, dočim se avstrijski izvoz ni niti podvojil, itailjanski popetoril. In tako smo srečno dospeli do tega, da smo glede izvoza v Egipt od drugega mesta, za Angleško, prišli na predzadnje mesto. Ža nami je le še Turčija. Zdi se, da skušamo na vseh poljih posnemati Turčijo, in mogoče je, ako pojde tako naprej, da pridemo še za Turčijo, katera morda po prestani operaciji na Balkanu celo ozdravi.
Naša balkanska politika nas še lahko dovede do vojske z Italijo in v tem smislu so se čuii govori v italijanskem parlamentu in v naših delegacijah. Da se tej nevarnosti izognemo, je stavil v delegacijah češki avtonomistični socijalistični poslanec Vanek zelo umesten predlog, naj bi se namreč Avstrija po zgledu Švice neutralizirala s tem, da bi se zavezala, da ne bo napadala nobene države, za kar naj bi ji druge države garantirale sedanji obseg. Ta pameten predlog je bil seveda odklonjen. In vendar je Avstrija, ki je v prvi vrsti poljedelska država, ki ima \ sebi vse pogoje samostalnega gospodarskega obstoja, v srečnem položaju, da ji ni potreba napadati drugih držav, da jih prisili, da jej dobavljajo življenske potrebščine ter vsled tega tudi ne vzdrževati si v ta namen močno armado ali bro-tiovje, kakor to morata Nemčija in Anglija. V istem hipu, ko bi se Avstrija nevtralizirala, bi nam bil odprt ves denarni trg; tako pa propadamo vedno bolj ii bolj. Naša neumna gospodarska politika sili ljudi, da se trumoma izseljujejo, naša nerodna zunanja politika pa odganja od nas vse tiste države, in posebno Balkan, ki bi moral biti naš izvozni trg. Zavozili so jo naši državniki temeljito, in ne vem, če bo sploh še mogoče izvleči naš državni voz iz blata, v katero so ga spravile naše nesposobne nemške vlade. Mi smo preslabi, da bi ustavljali ta proces. Sicer je pa to stvar v to poklicanih faktorjev. Ti faktorji pa, namesto, da bi se brigali za to, delajo tako, kakor da bi bili plačani za to, da Avstrijo čimdalie, tem bolj slabijo ter pehajo v prepad. Kaj je pa nam storiti ob takih razmerah? Nič drugega, nego skrbeta zase, storiti vse, da bo naš narod pripravljen za vsak slučaj, da bo v odločilnem trenotku zamcgel braniti svoje koristi. Organizirajmo narod gospodarsko in narodno politično ter skrbimo, da ne zgubimo niti pedi več slovenskega že močno skrčenega ozemlja. Na više-liradskem pokopališču v Pragi sem na nagrobnem spomeniku češkega pesnika Hanke bral njegov izrek: »Narody ne-hyr»ou, dokud jim jazyk žije<. (Narodi ne poginejo, dokler jim je jezik živ.) To velja tudi za nas. Nemcem in Italijanom, ki stezajo svoje pohlepne prste po naših zemljah, zakličimo: Do tu in ne dalje! Roke proč od naših zemelj. ki smo jih podedovali od svojih pradedov in ki jih hočemo nezmanjšane izročiti svojim otrokom in vnukom! (Dolgotrajno in živahno odobravanje.)
Potrebe okraja.
G. Kobal je opozarjal v jerdnatih besedah potem poslance, da so v zadnjem času naenkrat zaprli Trnovski gozd, da se sme sedaj le trikrat po drva, dočim se ie moglo preje iti vsak dan. Tudi ni prav, da se mora potem čakati po cele ure, da se oddaio drva. — Kar se tiče novih davkov naj se uvede davek na vino, kakor ga ie predlagal deželni odbor. (Novostru-jarji. vse ljudstvo je proti temu davku, ali niste včasih tako govorili?) — Deželna zavarovalnica za govejo živino naj ostane kakor je.
O. Breščak je prosil g. poslance, da posvetijo vso pažnjo temu, da ne bodo gostilničarji tako obdačeni. kot je to sedaj. — Sodnija naj se premesti iz Ajdovščine v sredino okraja, kar je želja večine.
G. učitelj Mermoija pojasni, kako je z vprašanjem premestitve sodnije. Novi davek za vino bi se moral takoj od začetka pojasniti ljudem. Opozarja dalje na novo ministrsko odredbo, da sc ne sme sladiti vina, kar bi gotovo bilo za Goričane velikanskega pomena. Končno govori še radi zvišanja doklad okrajnega šolskega zaloga. V ostri h besedah obsodi hujskanje gotovih ljudi, ki uporabljajo zvišanje za gorio proti učiteljem. In vendar je temu zvišanju in primanjkljaju kriva vlada, ki je 1 ila slab varuh. Zato pa naj varuh tudi p!a>a škodo, ki jo ie povzročil. (Odobravanj.
G. Be( ednjak je govoril nato o splošnem propadanju gospodarstva v celi državi. Za svoj temperamenten ^ovor je bil
nagraden z burnim aplavzom.
Nato je dr. Podgornik zavrnil očitek, kakor da se ni pravočasno pojasnilo novi vinski davek. Istočasno z Dornberškim shodom, so bili shodi v Gorici, v Dutov-ljah in v Brdih. — Tudi radi ministrske odredbe glede sladitve je že storilo Slovensko politično društvo v Gorici vse potrebne korake. Glede zvišanja doklad za okrajni šolski zalog je bila vložena že interpelacija v deželnem zboru. Poslanci so torej čuvali interese kmeta.
V toplih besedah se je zahvalil nato g. župan Medved&ek vsem poslancem za njihova lepa poročila in je ob glasnem pozdravljanju poslancev zaključil lepo uspeli shod v Sv. Križu^__
Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici
bo vpisovanje za vstop v prvi letnik v četrtek, dne 2. julija t. L, od 9—12 ure dopoldne. Popoldne istega dne ter v petek in soboto, dne 3. in 4. julija so sprejemni izpiti. Ce dovrši te sprejemne izpite 40 prvoletnikov, tedaj se meseca marca ne sprejme nihče več v prvi letnik.
Se ni prišel do sape od policije podpirani »Gazzettino«. Na njegov izzivalni članek v predzadnji številki, če bo deloval deželni zbor, je prejel od vseh strani pošten odgovor, da kar ne pride do sape. V zadnji številki pač omenja slovenske članke, odgovori pa šele prihodnjič. Upamo, da brani po dolgem premisleku malo boljše m manj v nasprotju, z resnico svoje stališče.
Novostrujarske hujskarije. Predpreteklo nedeljo je imel v Cerknem shod poslaneć Fon. Govoril je o političnem položaju v deželi, o delovanju deželnega zbora in sicer na način, ki gotovo ni v čast sodnemu svetniku. Iz Cerknega dobivamo sedaj vedno nova poročila o njegovem govoru in bomo zato na njegov govor pošteno odgovorili. Vse kar je prav. Če smo si že nasprotniki, potem si nasprotujmo na način, da imajo ljudje kaj od naše debate, nikakor pa ne moremo odobravati novostrti-jarsko bojevanje, ki na javnih shodih za somišljenike na nekvalificiran način begajo ljudi.
Tudi »Eco« zna biti predrzna. Včerajšnja »Eco« omenja državni proračun in del, ki ga dobi Goriška. V tem omenja, da dobi neko slovensko glasbeno društvo (Pevsko in glasbeno društvo v Gorici) 3000 K in predrzno dostavlja »Eco«; za kake zasluge. Presneto malo nas briga, če je Faiduttijevo glasilo tako malo informirano, da ne ve, kdo je tisto slovensko društvo, ki je saj nekoliko deležno vladne milosti, in tudi vsled tega nismo nesrečni, če ne pozna »Eco« pomena in dela našega glasbenega društva. -Da pa govori v tonu zapostavljanja otroka, je pa že neslano. V Gorici so žalibog tako žalostne razmere, da se ne bi mogel učiti glasbe slovenski otrok nikjer drugje, ko v zagrizenih laških zavodih, da ni šole Glasbenega in pevskega društva, ki daje mnogim otrokom brezplačen in temeljit poduk. Koncerti so v Gorici redke stvari in slovensko občinstvo bi moralo biti skoraj brez vseh glasbenih užitkov, da ne maši z vztrajnim delom ravno naše glasbeno društvo občutno vrzel. Nekaj zaslug ima torej že društvo in to mora sedaj pripoznati tudi laški list. — Pa če pustimo tudi zasluge v nemar, tudi potem nima »Eco« prav nobenega povoda govoriti o zapostavljanju. »Eco« omenja pač razne postavke iz proračuna ministrstva za uk in bogočastje, ne omenja pa postavke za laško vseučilišče in ta znaša precej visoko svoto. Saj je določena pavšalna potrebščina za laško pravno fakulteto z vsoto 130.000 K. Ali morebiti ta vsota goriške Italijane ne briga, saj je vendar to njihova kardinalna narodna zahteva, saj poginejo vsi Italijani o<3 kulturnega hrepenenja, če se ne uresniči njihova vseučiliščna zahteva. Proti 130.000 K je pa svota 3000 K silna malenkost. Upamo, da to zadostuje.
Pa tudi radi drugih reči se pritožuje »Eco«. Goriška je zapostavljena in ljudje čujte, Dalmacija je favorizirana. Kakor da Še ne bi izšla Bahrova knjiga > Dalma-tinisehe Reise«, kakor da bi bilo kje dežele. ki bi bila tako zanemarjena, ko Dalmacija. Enkrat pride lahko vendar tudi slovanska Adrija do svojih pravic in res ni treba, da bi se vse stekalo v Furlanijo. — Končno pa, kaj se pritožuje »Eco«. Ali ne zastopajo goriške Italijane mar najboljši poslanci. N. pr. poslanec Gorice, ki še ni niti enkrat v parlamentu ust odprl. Pa če je Ušaj poslanec od muh. pa vendar ne moremo reči tega o dr. Bugattu. Po kaj se torej pritožuje »Eco«.
Procesija se prične ob 8. uri iz Stolne cerkve po končani slovesni maši. Procesija gre črez Korzo na Travnik, kjer se postavi vojaštvo.
Uesfl Iz Istre.
Iz Pule. (Deželnozborske volitve). Naše domnevanje, da pride v tretjem puljskem okraju najbrž do ožje volitve se je uresničilo. Ta volitev se bo vršila dne 14. tin. med italijanskim kandidatom Corenichem in socijalnim demokratom Lirussiiem, ki sta dobila v nedeljo največ glasov; Core-nich 1202, Lirussi 772. Kandidat Narodne delavske organizacije dr. Pederin je dobil 410, a kandidat pretvezno državnih in mornariških, v resnici pa Nemcev, pa le 200 glasov. Kakor razvidno iz gornjih številk, bodo zopet odločevali — naši. Kako sc bo postopalo — to se določi v teku tega tedna, i'ri tem moram omeniti, da bi bil prišei lahko naš kadidat v ožjo volitev z Italijanom, ako bi bil storil vsakdo naših svojo dolžnost. Dne 7. t. m. jc glasovalo namreč le 50%, a med onimi, ki so izostali, so bili večinoma naši ljudie. kajti Italijani iii socilalni demokratje so spravili že v nedeljo vse svoje na volišče. Tudi moramo obžalovati da vodstvo hrvatske narod-
ne stranke ni dovolj natančno pregledalo volilnih ltet. Kakor znano, se rekrutirajo naši volilci večinoma to delavskih krogov, ki se seveda — deloma radi nevednosti, deloma pa tudi radi družinskih In ekonomskih razmer — niso pobrigali in se prepričali, ali so vpisani ali ne. To je velika škoda za narodno stranko. Več sto naših ni v volilni listi. V tem pogledu bo treba v prihodnje bolje poskrbeti. V ta namen pa je treba tudi prej začeti z volilnimi shodi. Saj se je letos pridno delalo, ali bilo je že kolikor toli prepozno. Omeniti moramo, da je bil od strani mornarice prvotno določen kandidatom neki Pilka. Ker pa to ime zveni preveč slovanski (Pilka je Čeh) so se nemški uradniki uprli tej kandidaturi in so si rajši izbrali Riaviza — Iitalijana. — Sicer ne vemo, kako se odločijo naši. Le svoje mnenje hočemo povedati, da nam vendarle najbolje kaže, da nastopimo za Lirussija in proti kandidatu kamore. Končno bodi še povedano, da so v IV. okraju (Laginja) morali komisarji sami voditi volitev.
Iz Pule. (Razmere na puljski policij i).Večkrat že smo pisali o razmerah na tukajšnji policiji in o njenem šefu. Kakor znano, so uprizorile vse stranke v Puli brez razlike akcijo za odstranitev tega za tako mesto povsem neprimernega gospoda. A ne samo to. Vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva grof SchOnfeld Je znan kakor dober- m -kulanten človek. Pa tudi on je končno izprevidel, da je vsled omenjene akcije g. df. Mlekuš postal tu nemogoč. Zato je gosp, voditelj glavarstva predlagal namestništvu, naj rečenega funkcionarja premesti iz Pule. Namestnik princ Hohenlohe je — kakor čujemo — tudi pristal na to in tudi obljubil neki deputaciji, ki se mu je predstavila tozadevno. Radi tega smo tudi molčali do-sedaj. A kako je prišlo? Komisar dr. Modric, koncipista dr. Miroslavić in France-tič so dobili dekrete, s kateremi se premeščajo: Modric v Šibenik, Miroslavić v Zadar, Francetič v Split. Za to pa je prišel v Pulo neki koncipist — Nemec, ki niti pojma nima o hrvaščini! Tako torej! Vestne uradnike, .vešče treh jezikov, priljubljene pri meščanstvu premeščajo iz Pule in jih nadomeščajo z Nemci! Tako se u-poštevajo želje naroda in meščanstva! Tako se izvajajo zakoni o jezikovni ravnopravnosti! Kako je prišlo to? Zmagal je redarstveni ravnatelj g. Manussi: proti okrajnemu glavarju, proti namestniku in proti vsemu meščanstvu! Nesposobne ljudi puščajo um, sposobne pa premeščajo. To je pač — avstrijsko! Kaj poreče k temu g. grof Schonfeld? Ne vemo. Grenka beseda nam sili v pero, a za danes se vzdržujemo. Toda pride čas, ko se tudi gospodje na redarstvenem ravnateljstvu ne bodo imeli čemu smejati. Naglašamo le
še, da je tu s sedanjim režimom vse nezadovoljno: uradništvo, vojaške oblasti in
ZAHVALA.
Podpisani globoko potrti oče izražam v svojem in v imenu cele družine o priliki prebritke izgube svoje ljube hčerke
KARKi ZUCCHIATI
najtoplejo zahvalo za spremstvo pogreba vsem čč duhovnikom, posebno domačemu č. gosp. kuratu Ivanu Kurinčiču za tolažbo v bolezni ; dalje naj-iskrenejšo zahvalo tuk. občinskemu zastopstva z* venec in korporativno udeležbo, domačim dekletom in vsem sorodnikom za darovane vence, domačim fantom za godbo, cerkvenim pevcem za Žalostinke, učiteljstvu kakor tudi orlom za kor-porati no udeležbo tsko vsem znancem in prijateljem ter sploh vsem, ki so od blizu in daleč p i-h teli izkazat naši dragi ranjci zadnjo ljubav, nam žalujočim ostalim pa s tem izražat svoje sočutje. Bog plačaj vsem.
V MED ANI, S. junija 1914.
ANTON ZUCCHEA7I, oče.

Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni lik€r
Blizu In datet v Vse ga poini, Kdor ga im* I ima zdravje damž 1
Zahtevajte pristni „FLORIAT.
Zavračajte ponarodbe!
Edini dobavnik in založnik za Primorsko in Dalmacijo
VEKOSLAV PLESN1ČAR
TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST
Splošna hranilnica v Trstu
itn
je edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva
pupiSarna varnost.
Pri Splošni hranilnici vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok. Vložna obrestna mera 4%; dvakratna kapitalizacija v letu.
RENTNI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAMA.
Posojila na poslopja In zemlfl&a po ugodnih posojili.
Uradi: Via di Torre Bianca štv. 41; uradne ure: 9—12; 3—5.

n
ttttm
Mnenje 5. dr. Leopoldu Freunda rsS^sr Dunaju
....................................................................11 -ir-	.............——•.......-...........-..................
Gosp. J. SBRRAVALLO
Trst
Z veseljem lam naznanjam, da predpisujem že več let Vaše torstno SERRA VALL O V O KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China torruginoso Serravallo), čigar uspešnost je gotovo dokazana v mnogih lučajih.
DUNAJ, dne 7. septembra 1911.
Dr. L. FREL/ND.
F
SVOJI K SVOJIM!
Trst, ulica ffioiia a vrata (Eocol) 25
priporoča cenj. občinstvu svojo
trsooino isitula:: In koloaijainisa: Msga
kakor tudi ŽGANJARNO.
Blago vedno sveže. - Postrežba na dom.---Cene zmerne in solidne.
1
Ford 16—20 HP
Novi modeli 1913
Pomnoženo proizvajanje. Znižanje ceni 4—5 sedeže? K 4800; 2 sedeža K 4300. Laadale-6 sedežev K 6300. Popolna oprava Capote a stranskimi zavesami, steklo, pet svetilk, generator ra aoeti-le ieki plin, rog, kilometeraki fitevnik in hitrome;. Oene veljajo za Toze prosto vozoine in eolnine 7 Trstr.
ANTON SKERL,
aodnijaki iz-edenec Trst, Piazza Carlo Gol doni. Telefon 1734. GaragerVia dei Bacchi 18 Telffon 22*7
PIOMilSANJE" JJ.
J.
ZOBOZDRAVNIK
KOitfš.
TEHHSii
ULICA C&SEISMA, 13 ii. nacS.
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst, ulica Sv. Frančiška št. 20
najbolje koio monarhije
dobiva vedno nove odjemalce.
O Če>
Trst, Via K&ova iS. 22
SpeeijaSist za KOŽNE in SP&E.HE SSLEZH!
&BKOST En MEBVOZNOST za E&LEZMI v KCCiH in S KLERIK. Sprejema cd 11-1 psp> in 4-6 zvečer.
Priporočljivo Je tudi
Avstrijska terama orožja STEUR.
Zastopniki: Trst : Rudolf liiitl, ul Acquedotto21 Gorica: F. Batjel, Yia Duomo 2, Sv. Lucija: I. Suligoj. Pula: Fran Duda, V. O Carducci 14
Zdravilišče in kepaMe Rmnil pri Ljubljani
Slovenska Alpe III ititznUka postaja.
yeiiRšiD$Rs zM$ pohištva in tnpecerij
€2astwirfli
m
ulico Sisdlon št 6 hiša siedalilča Fenlcs).
flsičoll ugodsn vir za RgRinouonli bodisi slede cen KoKor tudi KsKovosil. Kolosalni Utor. - Tele!. 22-85
IEsEIOSE!!!
Krasna gorska lega zavarovana proti vetru, popolen mir, brez prahu, čist zrak. Oživljajoče solnce.
Popolno vodao zdravljenje. S lnčne, oglikovo-kisle in električne koj.eli. Senčnati parki. Kivsni gozdni sprehodi. Izborne restavracije 3 zmernimi cenami.
Stanovanja v ^draviliščni hiši in v dvorcih. — Nizbe cene. Izborni uspehi pri
Krvnih - ttvtmh In pljufeih bolesnih.
Prospekti sastosj in poštnine prosti
. Dr. Rudolf . Raahe
upravni zdravnik.
Trst, ulica Nuova 36—38.

m

Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnega blaga za pomladno in poletno sezono po nij-nižjih cenah, da se ni bati največje konkur ence. Se priporočata kot Slovenca
G« mitič F. SoašmefJ.

vse narodnosti. Zato naj pomisli g. policijski ravnatelj v Trstu, kaj dela!
Vaškim načelnikom občin Ocizla-Klanec in Materija je razposlala tamošnja podružnica eno to-Ie prošnjo: Dne 28. in 29. t. m. se bo vršila velika slavnost naše Podružnice: Ciril-Metodova razstava Za takšno prireditev je treba vsestranskih podpor, kajti Ie z edinostjo dosežemo kaj. Podružnica se obrača na Vas s prošnjo, da blagovolite v svoji vasi nabrati kaj starinskih predmetov, kakor: sulice, puške, bodala, posode, slike itd. K vsakemu predmetu blagovolite pripisati ime lastnika ter eventualno ceno, ako se lahko proda, drugače pa ne. Po slavnosti se vrnejo vsi neprodani predmeti, a za prodane se pošlje denar. Nabrane reči blagovolite poslati v Klanec najkasneje do 25. t. m. O prilikah nabirajte tudi denarnih prispevkov za prireditev. — Nasvidenie 28. in 29. rožnika v Klancu!
Iz Prešnlce. Dne 13. t. m. se bo vršila pri nas slavnostna otvoritev in blagoslo-vljenje novega šolskega poslopja. Sova-ščani, prijatelji in vsi, ki ste pripomogli do cilja, pridite dne 13. t. m. k nam na naš veliki praznik! — (Pripomba uredništva. Le pošljite dopis. Samo prosimo: ne predolgo, ker se nam kopiči gradivo.)
Porotno sodiHe.
C. kr. respicijent finančne straže, ki Je pomagal tihotapcem.
Včeraj se je pred porotniki vršila razprava proti 521etnemu bivšemu c. kr. re-spicijentu finančne straže Ivanu Delzotto, rodom iz Trsta, ki je bi! obtožen zločina zlorabe uradne oblasti.
Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Sbis4, a votanta sta bila deželnosodni svetnik Pachor in sodnik dr. Rocco. Državno pravdništvo je zastopal dr. Ben-čič, branil je pa obtoženca dr. Robba.
V razlogih navaja obtožnica sledeče:
Respicijent finančne straže Ivan Delzotto, ki je bil pridodeljen službi v prosti luki, je prišel meseca novembra 1913. I. v dotiko z nekim Alojzijem Guattacinijem in nekim Josipom Canaruttom, ki sta ga pregovorila, naj jima gre na roko pri prevozu 4 zabojev saharina iz proste luke v mesto proti plačilu 200 kron. Ivan Delzotto se je dal pregovoriti in dne 13. novembra 1. I. popoldne so bili oni štirje zaboji saharina prepeljani iz proste luke v mesto z avtomobilom avstrijskega Lloyda, na katerega je bil prisedel Delzotto, ki je nosil uniformo respicijenta finančne straže. Treba je povedati, da je Delzotto na finančni ekspozituri št. 1 v prosti luki izjavil organom finančne oblasti, svojim kolegom, da so oni štirje zaboji na avtomobilu prazni, da torej ni na vozu ničesar, ki bi bilo pod-'•r"e"'> carini in da so rečeni organi fi-i	p. ;ti verjeli tej izjavi svojega,
v sLi*. . w zahajajočega kolega in pustili voz z zaboji saharina mirno iz proste luke

►i;
m v me-
I
bil v prvi vrsti kršen zakon z dne > 6. drž. zak. št. 22, ki prepoveduje io s saharinom, a poleg tega je bila osle arjena država za znesek, ki bi moral plačali kakor carina na sa-
. rcvitanju obtožnice je predsednik zaslišal obtoženca, ki se nahaja v svobodi iii torej sedi na obtožni klopi brez jetniš-kega čuvaja.
Na običajno predsednikovo vprašanje, če se priznava kriv, je obtoženec takoj rekel:
— Da, res sem zagrešil to, česar me obtožujejo, a prisilila me je v to beda, v kateri sem se nahajal. Povedal je, da mu Je Canarutto ponudil lep zaslužek, če bi mu šel na roko pri tihotapstvu s saharinom. Canarutto ga je predstavil Guttaci-niju, ki mu je dal najprej 100 kron, a potem ko je bil saharin prepeljan v mesto, še ostalih 100 kron. Canarutto ga je Guatta-ciniju predstavil kakor respicijenta finančne straže. Ima pet otrek, ki vsi študirajo in s katerimi ima mnogo troškov. Dva njegovih si -v dobivata sicer precejšnje šti-; .i - je. vendar to še ne zadostuje za po-
Gi
'finančne direkcije v Trstu, dr. Alojzij Nulti, ki jč povedal, da saharin plača le 56 kron carine za 100 kg (v vsakem onih štirih zabojev je bilo 25 kg saharina, torej vsega skupaj 100 kg), a država trpi mnogo več škode. Saharin je namreč nasproti sladkorju kakor 100 proti 1 in Je treba torej računati škodo z ozirom na carino na ves oni sladkor, ki bi se ne bil prodal, če bi se bil prodal v mesto vtihotapljeni saharin. Saharin smejo prodajati le lekarnarji v zdravilne svrhe. Finančna oblast je zaplenila vse one štiri zaboje saharina.
Priča Fraa SBa Je pomaga! Pertssiniju naložiti zaboje na avtomobil in jih Je potem razložil pred gostilno »Al Nettuno«. Ni vedel, kaj je v zabojih. Za svoj trud Je dobil 10 kron.
Priča Josip Perlsslnl, šofer, je povedal, da ga je pozval težak Angel Corsi in ga vprašal, če more z avtomobilom odpeljati iz proste luke nekoliko zabojev. Povedal mu je, da se nima bati ničesar, ker je stvar dogovorjena s finančnim respicijentom Delzottom. Ko je peljal zaboje z avtomobilom iz proste luke, je pristopil na avtomobil tudi Delzotto, ki je rekel, naj pelje zaboje v neko žganjarno, a težaki, ki so bili ž njim, so rekli, naj pelje v rečeno gostilno. Za svoj trud je dobil 20 kron.
Ker je priča Angel Corsi med tem časom umrl, se je prečitala njegova svoje-časna izpovedba pred preiskovalnim sodnikom. Povedal je približno, kakor prejšnje priče.
Priča Ivan Sedmak, vodja finančne straže, je bil na straži pri izhodu iz proste Inke. Videl je, ko je izšel iz proste luke oni avtomobil. Na njem je sedel obtoženec Delzotto, ki mu Je z roko dal znamenje, naj pusti avtomobil mimo. Ker Je Delzotto v službi za stopnjo višji od nJega, ga Je ubogal in mu celo salutiraL
Nato je predsednik prečital celo vrsto spisov, med temi tudi izpovedbe, ki so jih razne priče podale pred preiskovalnim sodnikom, iz katerih izhaja, da Je Delzotto užival splošno spoštovanje in zaupanje. Informacija carinskega urada pripoveduje, da je Delzotto točno in pridno vršil svoje službene dolžnosti, In da Je celo dobil zato nagrado in večkrat uradno pohvalo.
Zatem je sodišče, po polurnem odmoru stavilo porotnikom edino glavno vprašanje glaseče se na zlorabo uradne oblasti z oškodovanjem drŽave.
Govoril je nato zastopnik državnega dr. Bencich, ki se pa niti ni trudil, da bi dokazoval obtoženčevo krivdo, ker je itak že obtoženec sam priznal krivdo. Opominjal je pa porotnike na njih prisego, Češ, da se morajo trogo držati te prisege ter soditi na podlagi rezultatov razprave. Rekel je, da jih ne sme voditi čut človekoljubja, temveč čut pravice.
Potem, ko je govoril še branitelj dr. Robba, ki je porotnikom pojasnil, da so prisegli le, da bodo sodili po svoji vesti in zato naj prosto sodijo, kakor jim veleva vest, ne da bi se pri tem ni najmanje ozirali na določbe kazenskega zakonika, je predsednik reasumira! razpravo, nakar so se porotniki umeknili v svojo posveto-j valnico. Ko so se zopet vrnili v dvorano, je njih načelnik, g. Viljem Calligaris, pre-! čital pravorek, s katerim so porotniki na stavljeno jim vprašanje odgovorili z 12 »ne«, vsled česar je sodišče Ivana Delzotto oprostilo obtožbe.
družb« O. Tripcovkh * ti. Trsk
Ekspresna vonja 1BI-IBIE1 ii nazaj
i krasnim parnikom na turbine
99
f«
Saloni L, JL In IU. reda. Brezžični brzojav. — Moderni komfort (pomol Sv. Karta) vsaki dan ob 8 zjutraj; Is Imih (Bacino S. Marco) vsaki dan izvzetnši nedelje ob 2. pop., v nedeljah ob 7. zvečer
vrhu tega s parnikom na dva vijaka y9Qa WlHlllbFBIICfl<<
Is Tinta vsako soboto ob 2, pop. in vsako nedeljo ob 5. pop.; Is limHt vsako
nedeljo In pondeljek ob 9. zjutraj. NB. Vožnja obeh parnikov je kombinirana z nočno črto av. Uovda l s. panika „Almissa" In „Metcovich", Id odhajata toliko iz Trsta, kolikor iz Benetk ob poltmoči.
In v
kOAV I
(Glasom društvenega opravflnlka.)
prilika za birmo
V nrarnl
TREVISAN, TRST
conso ŠTEV. 30
VELIK IZBOR ŽEPNIH IN ST
acsin l
UR. « Prodala se. kupuje in mtnjqje dragocene moderne ali stare predmete. Velik izbor predmetov is am. dobit alata, kakor tudi UR ZA BIRMO. — Srebrne ure z dvojnim pokrovom od kron 10-00 naprej.
Trgovina m gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
dne 10. junija 1914
Efektna borza.
D TI na j, 1.05 pop. Avstrijska renta papir 81.20 avstrijska srebrna renta al.lO avstrijska kronska renti 81.60 ogrska kronska renta 79 95, kre-ditke 6 3.25, Anglobanka 328.—, Union 573.—, LinJerbank 471.50. Bankverein 505.50 drž. žel. *>S6Lombardi 8850, alpinke 782.—, turške srečke 214.50, Napoleoni 19 20, marke papir 117.85. London kratko 24.18. Pariz 9G.05. Trdno.
Dunaj, 2.40 pop. Avstr. rent* papir 31.10, kre-ditke <30^.—, Llovd 575 —, drž. že L 686.50, Lo -burdi 88 50, alpinke 782.50, turšk i srečke 212 25. cheques Pariz 96.05. K"ma vzdržno.
Trst, i urad. > Francija 95 >0 - 96.15, Nemčija 117.7<i - 118. 0, It. 95.45 - 95.8 , London 24.14-24.20, 20 frankov 19. 6 - 19 22. 20 mark 23.4S-23.54, so-vorei . 21.'>8-24.'4., nemški paj Ir 1 l7.7o - 118.20, italijanski paj i r U5.50 - 96. , avstr. zlata renta 100.20 1 O.tiO, avs:ri j s a kronika renta S1.55 - S1.-5, ogrslca zln + a renta'.I0.fr -1)7 02t>;: i kron-k.i roi tn TQ OO
Blagovna borza.
Po najvišje« pooMnšžeajti ces. ^ia lir, apostolskega Veličanstva.
30. c, kr* državna loterlla
Ti jam« Merih netak 21 JU KMttfv i wtwUi v steni mtf S251M Krm.
Glavni dobitek: 200.000 kron.
granaii« mm hm nflto Imi mm Ommmlm 1 JoHJa 1114. - SroCka Hm 4 K.
Srećke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vordere Zollamts-strasse Ste v. 5. ▼ loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških »radih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce srečk se dobijo brezplačno. ■	Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijske direkcije
- MALI OGLASI ::
se računajo po 4 stot. besedo-Mastno ti kane besede se raču* j—.j—i | najo enkrtt več. — Najmanjša j ULJ pristojbina znaša 40 stotink. :
□□
□O
□□
on □□
Tffft^ff&llfllftfffl £oveie živine v Sv. Križu pri tU^ii&UtUlailU Trstu priredi v nedeljo 14. t. m. javno tombolo, s sledečimi dobitki: cinkvina 1()0 K tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 vin. Pred in po tomboli bo ples, pri katerem svira domača godba.	636
Odda
se takoj postelia v ulici Piccolomini št. 8, vr. 18. Slovenska družina.	640
z dvemi stanovanji, zraven hlev in 142 klaftrov sveta z trtami se proda blizu vojašnice v Rojanu. Cena 8.600 K. Naslov pove In-, odd. Edinosti.	641
?0!tllif$fr) z najlepšim razgledom na moije v LKIIIIJ 1*115 mestu se proda na parcele. Ugodna cena. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	642
Svarim Vas,
da ne zavržete umetnih zobov ! Kupim jih po K 1.50. Ostanem v Trstu ramo dva dni in sicer danes v četrtek 11 t m. i-> jutri v petek 12. t. m. Kupujem v^ak dan od 8 zjutraj do 8 zvečer v hotelu „Vanolia, soba štev. 15.
tffflfllf nlflf priredijo fantje v Danah pri Se-JUvtll PlU žani dne 14. junija 1914. 620
flsfff?! se	soba in sobica meblirane s hrano
1IUUU Ulica Boschetto št. 40, vr. 2.
900
Dne 14. junija
vsi na mladeniški^ ples v
----9----m— Skopo v gostilno Živca,
eleposesinikft. Zraven izvrstno sokolske godbe iz Mavhinj, ne bo manjkalo drugih zabav. Na obilno udeležbo vab jo Skopeljski mladeniči.	G03
čajno maslo ima za oddati po n a j ni ž j i ceni Mlekarna v Radohova vas p. Št. Vid pri Zatičini.
polnomasten, uležano blago, čajno maslo I vrste in sveže fino pastelizirano mleko ima najceneje za oddati mlekarna Ivan Vramar, Črnivrli nad Idrijo.	566
Mno-fotoMnl atelje
Trst ulica del Rivo it. 42 (pritličje) Trst
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST s POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE u: Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah.
11
Trst, ul. tfel Rive štev. 42.

PGffižiPjEe fipllci, (Hrvatske).
frIczrlS!:a. Doftsm. telef. in Brzojcuna mlm. !!cu zdraviliški hotel z eieRiriaio razsvetljavo
n	a s - w v
gp Ti	g - g^f^f*
i
.i
juaij
P š e n i c a zi
za april —
enca
tn
>a	I^epS^tia kokelj
.7-
I — — t	11*1 itd. Pitna Zdravilišča za bOlczni v vratu,
fcii!|iUiUl;j!-U ln	IlSvIllUf liSSfiSjO ItrlU^u, prsih, Jetrih, želodcu In v žreviH.
Llakt::!na rnase-ža, blatne, ogi^iisovo lcis e, solr.čr.c in soparne kopel^i. Odprto celo leto. J\đoderni lccrrfort. riovi hoteli, prašna okolica. Vevška gedba. Prospekti zastonj cd zdraviliškega ravna
felj-tva. Zdraviliški zdravnik dr. I. Ltcchcrt.
ju
K a
ivera^re
znal ul • •) i ca KaKor respicijenta finančne stiaže in 1. c r je vedelr da tudi obtoženec pozna nje&a kakor tihotapca, mu je predla-fca!, naj pomaga pri tihotapstvu saharina, kar je obtoženec sprejel.
Bil je nato zaslišan kakor priča tajnik
Sant<
z j ----, za juli	59.75. september
»11." 0, december 6<>."»<)-61.25, marec 6?. C2.—. Tenlenca niim?.. Good Rio za juli 53.50 -—-—. j'-ii —.---.—, september —.---.—, december —.---.—, maj 5 .25--.—.
Sladkor. Cent rifug. takoj 27 - 28.— jnni
avgust S?8*., okt-dec. 263 4 - Brez zanimanja
juni
e ■

..sat
u
Zenitbeni posredovalni zavod „SREČA
v Zc^S'ebu ^crsvska U&a^a 30» I n.| kot strogo diskreten in oblastveno dovoljen Yam hitro in gotovo dox>rinese do-mrtno družinsko srečo, ako se obrnete do njega, ter mu dopošljete 35 stot. v znamkah. Y tem zavodu so na vpogled slike zabeleženih partij obojnega spola, vsakega veroiispovedanja, počenši od obrtnih pa do najimovitejših krogov. Vsled tega se ta zavod toplo priporoča gospodičnam, ki želijo stopiti v zakonski stan, ter jamči za strogo tajnost in točen odgovor na vsako vprašanje. Pisma naslovlja\i na Ženitbeni posredovalni zavod „Sreča" Zagreb.
Odhajanje in prlH«|an|t vlakov s
od 1. majirtka uprtj.
V PvJj (mu m Hiwfcji1 ta wi|: O4ko4 U TnU: 5*00 (B) — — Ml — (B)» Prihod v Trri: »3T — »47 — T-di — JT
V Poreč ls fuuj:	Do Bal le
Odhod t HD - M*.	(MMtfH — r
Prihod t IMI-m
_ _ Do (hlPu) Gorico
Odkod: 5-40 — 7*4.
iS
_ a AjJd<m»o>: s T2B — f»»d (U Jcmk).
Odhed te trna: rSS B^SlftJfi	- m - ♦dg*
Prihod » 1«: 7HF -^»•^^lM^nfe - «-«t (H
Tdl** tBl — B-ld^ rhl — IMI« (B)T~~
•	Prr DtvJT-	itn Oerkol
** . 4» <aU lil fMttfld.
t . da («8 ii) Kri«._
Do (tU lz) Beljaka Oorico): Odhod: 7-» (B).	Prihod j 020 - tO.
Do (ali iz) St. Vido n« Olhll (tez Oorico, Jesenice. CclOTtcI. Odhodi ItdB	Prihod: TO — 11-17.
Cez Oorico, (looraoct), Soloograd v (Carich), Mo-nakovo, Pariz, (BerliL Loodont
Odhodi 11-06 <B) - A* <B).
6»aAa: IU oB^t mk
Zaheval vlaki oh nedeljah In HJd PtuUs	v Oorico:
t »N - Mf.	Odkod: MJ.
t HI.
Prihodi
Nt DOMri (nrn m Ittha la Zagrebom) ls Trate:	m — IMI * »M- MP« (B) J
Prihod o Trat* aS^li« (»f^SlS (B) — ie>ao — MS
Na Dmmi ** m |naIja do if. joUja ta od a. avguaid
L ta O. raznd}.
** uum t pum v»ovt<
la Tkala« Prihod v Tnti
* Htf' JrtU iigM*
Ti i... gig^SBt
Do Gra4ca (tw I JatjadB la MUha» i
Odhod t m	Prihodi Ž-lZ.
Do
Do Korahut: Q*x BMo-TriiQi " « Mi tnam aadd|).
V Italijo.
Trat t 7« - UTA — M (If^tM
đ^triajaa ^ fn* aMti; taa hMh
JOMrihMri oh noddljah ta
i Hpfc.
»KgjajL
BediMt
mrtm
— 7*4«.
frt^i
v Dalmacijo.
Prihod v Trat Ncdaiia:
Četrtek:
Petek:
Sobota:
RT (L.) n.
as p .)
(Duh.) W»(D.) ffTSJ (L.) & S+0 (D.) Opazke t C. znači L!oyd
Ponedeljek
Torek: Sreda:
Četrtek:
Petek:
Sobota:

>r
T3B (Dub.) 4-00 (JU) B
Dah. Dubrovačka D. Dalaatla — B. brzi parnih. — Lloydovi
tčke plovitba — brzoptraiki JB) delJekljflO url zveferj (Corffi); ostali'od pomola OiuMpplna. — Pt
ejo do Kotora od pomola Sv. Karla ned
arolki družba
MDalmatia" potujejo do Metkovića, oziroma Korčule od pomola Saniti. — Parnikt družbe „Dubrovačka plovitba" potujejo do Dubrovnika od pomola SanitA.
V Istro. V PulJ (in nazaj):
Odbod: 7-00 — 715 (B) — 3-00 (B). Prihod : 10 30 (B) — 2-30 IToO (B).
Opazke : B, brzi pdrnlki kateri odpotujejo vsaki dan razen v petek in pristajajo v sledečih Iukah: Piran, Poreč, Rovinj in Brioni. — Poltni parnik odpluje vspki dan (odp. 7 00 — prip. 2'03). — Pristajajo: Izola, Strunjan, Piran, Portorose, Salvore, Umag, Cit'anova, Poreč, Vrsar, Rovinj, Fažana in Brioni. — Pomol: Pescheria _(Ribji trg).
V Umag (in nazaj): Odhod : ll-uo — jjOO — 7-30* Prihod : £ 30 — "3T3 — S-20*
* Samo ob nedeljah in praznikih. Parniki odpotujejo vsaki da« in pristajajo v Piranu, Portorose in Salvore. Pomol Pescheria.
V Piran (in nazaj): Odhod s 10-00* — 6-15*» — 7-30 — 8-30 f Prihod : 7'1S — 2-T5JH- 3-30!- -
* In Pontorose; samo ob nedeljah in praznikih; t ob delav-_nikih in praznikih. — Pomol Pescheria (vsaki dan).
V Koper (in nazaj):
Odhodi 745 — 900 — 1100 — 12-10 — 2-30« — 3-00*+ — 4-00*
5-30 — 7-30 — 3-80««	- - -
Odhod: 675 — 8 )5 — 1M5 — I-20* — 2*35** — 5-20 6*20** — 7-15 — 8-15*	- - -
* samo ob delavnikih. — samo ob nedeljah in praznikih. Pomol: Riva AUndracchlo.
V Milje (in nazaj):
Odbod : 8*00 — 10-05 — 120O* — 12-151 _ 2-20 1 2-30* — 2-40 f — 3-50* — 5*45□ —TPB5 f —"TOSfl g^D	---
Prihod: T7S — 930 — 1115 — 2 00 — 3-35f ^ 3.45* _ 3.35,3 _5-50 f — 7-00 Q — 8-00 «> - - -
* znači: samo ob nedeljah in praznikih, f „ samo ob delavnikih. O „ ob nedeljah in praznikih od 5- »najnika. A „ ob nedeljah In praznikih do 5. majnika. „ ob delavnikih do 5. majnika. omol: Riva Mandracchio.
TržaSko obrežje. V Grljan-Miramar (in nazaj). — Parnik „Vida". —
Pomol Sv. Karla Odhod Iz Trsta: 915 — 2^5 — 4-15* — 6-30f Odhod iz Orljana: 12-15 —	5— 7-30 t — 8-45.
■i" anači: ob nedeljah in praznikih; t „ eventuelno vožnjo.
V Tržič (Monfalcone), Sesljan (Sistiana) in nazaj:
Od!tod : 5 00* — 1000 — 12-30f — 3-0",— 3-15* — 6-00^ —,
Prihod: tMfa — 0'30* — 2-30 — 7-15* — 10-30f — 11 -30:•
* znači: ob nede!j.ih in praznikih — -j- znači: samo 00 i:;de!jah; ft ., samo v četriek. — Pomol Sv. Karla._
V Gradež (Grado) in nazaj; Odhod: 8-CO — 10C0 — 12-tf) f — 3-0v — 5-C0 j-Prihod : 7 C0 — 2-30* — 3-45 t — S-CŠ)^— S Oo--""
+ znati: ob nedelja!; in prazn. — f znač Fomol Pescheria.
i£I^IQ8 IS?E&mtLZlZZ:
Ooil JLL'Ulltt PS1PFI"
TRST, trg Cario O o! do ni
in "e „Kavarna Soldoni"
se trpio priporoča slovenskema občinstvu za obilen obisk. Fran Marinšek.
II
rj ALLA CITTA Dl LONDRA
M • Trst, ulica delle Poste it. 5 - IVO KROiEL - (prej M. Salarini)
Okusna izbira pomladanskih oblek od navadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za moške obleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač-
niča. Eleganten kroj po nizkih In poštenih
geslo: Svoji POSTREŽBA NA DOM!
cenah. — NB. Se ne izkorišča ges k svojim! —
POZOR!
botre! Najcenejša In najlepša
tlrmanjka dama se vdoM v itMM ir in zlatatine
POZOR!
Razne vesti.
K potopu parnika »Empress of Ireland«, uradno poročilo o ponesrečencih. — Poročilo rešenca. Pred vsem se razpravlja sedai o vprašanju, kdo je zakrivil nesrečo. V hudem nasprotstvu si stojita kapitana obeh parnikov. Kapitan parnika »Empress of Ireland, Kendall, zvrača z vso odločnostjo Krivdo na kapitana parnika »Storstada« Norvežana Anderzena. Kendall trdi, da Andersen ni vpošteval njegovih signalov, Andersen pa pravi, da je vozil »Empress of Ireland« brez kurza sem in tja in da je bilo nemogoče se umakniti. Slovesno izjavlja, da je storil s svojci vse, kar je bilo mogoče, da prepreči katastrofo in reši ponesrečence. Po sunku mu je res zaklical Kendalll, da naj ostane s Stor-stadom v prerezu. On je ukazal takoj s polno paro pritisniti na Empress, toda ta se mu je sam iztrgal. Stroji na njegovem parniku so pritisnili z vso silo. toda Empress, ki je imel še enkrat močneje stroje, se mu je iztrgal in izginil naenkrat v temi. Takoj nato pa je začul krik ponesrečencev, ki ga je prepričal, da se je parnik potopil. Iskal je ponesrečence, kar pa je bilo v silni temi jako težko. Rešitev tega v-prašanja sedaj ne bo lahka, odločila bo o tem posebna sodna preiskovalna komisija. ki ie začela te dni delovati. — Sedaj šele je bilo izdano uradno poročilo o ponesrečencih. Na potopljenem parniku je bilo v prvem razredu 87 v drugem 253 in v tretjem 714, torej skupaj 1054 potnikov. Rešili so 35 potnikov prvega, 3« drugega in 164 potnikov tretjega razreda. Utonilo je torej 817 potnikov. Posadka na parniku je štela 413 mož, izmed katerih se je rešilo 207 mož. Skupaj je torej utonilo 1023 oseb od katerih so identificirali do sedaj še le 59 trupel. Glasom te strahovite statistike se je rešilo percentualno največ mornarjev, najmenj pa potnikov II. razr., kar pripisujejo okoliščini, da je prerezal Storstad parnik v sredi, kjer so bili prostori drugega razreda. — Zanimivo in pretresljivo je poročilo, ki ga je podal o nesreči učitelj Leviš iz Toronto, ki se je peljal z ženo in dvema otrokoma na Angleško, da bi prevzel vodstvo neke privatne šole. Pripoveduje tako-le: Imeli smo dvojno kabino. Žena in otroka, 61etni deček in Sletna hčerka, so mirno spali, jaz pa sem čul in razmišljal o bodoči usodi. Spomnil sem se, da smo odposlali pri Father Pointu pilote in prišel sem nehote na misel, da je usoda velikanskega parnika od sedaj naprej v rokah kapitana samega. Kmalu nato sem začutil, da je parnik zmanjšal hitrost, par minut nato sem zaslišal različne signale in razburljive klice in temu je sledil strahovit pok in hrest. Kabina se je silno stresla, vse se je vpogibalo, vrata so se odprle na stežaj. Slišalo se je ječanje in obupni klici ljudi med silnim pokanjem in hrestom lesa in železa. V temi sem pograbil ženo in o-troka in v samih srajcah smo tekli na krov. Tu se nam je nudil strašen prizor. Moški in ženske so tekali sem in tja in strahovito vpili in kričali. Napol nage okrvavljene postave so begale po krovu in blazno tolkle okrog sebe. Ljudje so se pobijali med sabo in porivali drug drugega v morje. Moja žena se je onesvestila. Zadel sem jo na rame, vzel otroka v naročje in iskal rešitve. Toda še predno sem prišel na rob krova sem začuti Ivodo, ki je silno hitro naraščala. Čutil sem, da se potopljamo, silen val nas ie vrgel s krova in padali smo v silnem vrtincu. Ko sem prišel zopet na površino, bil sem še pri zavesti, ni bilo žene na hrbtu, v rokah pa sem držal samo še enega otroka in sicer deklico. Vrgel sem jo na hrbet in plaval v temno noč. Na-enkrai je otrok strašno in bolestno zakričal, zadel ^a je bržkone kak kos lesa v glavo. Čutil sem kako so odnehale otrokove ročice okrog mojega vrata in predno sem mogel otroka prijeti je izginil v valoviu. Vdrla mi je voda v usta, potoni! sem se in onesvestil. — Prebudil sem se po večurni omedlevici v vlaku v Ouebec, sam brez žene in otrok.
Ponesrečena avtomobilska ekspedicija skozi Afriko. Koncem meseca avgusta lanskega leta pod vodstvom kapitana KeKeja v Afriko odposlana avtomobilska cksi edicija, ki naj bi prevozila Afriko od Ca;>stadta do Kaira, je napravila žalosten konec. Dne 12. aprila je Kelseja napadel neki leopard in ga težko ranil. Prišlo je clu zastriipljenja krvi in Kelsey je umrl pn operaciji za narkozo. Ekspedicije se je udeležil tudi zastopnik Daily Telegrapba, ki ie poslal svojemu listu obširno poročilo ov elikih težavah, s katerimi se ie morala boriti ekspedicija. Že takoj prvi dan potovanja je obtičal avtomobil v blatu. Od časa do časa je primanjkovalo ekspedicijskim udeležnikoin hrane in vode, večkrat so tudi zašli in avtomobil se je ponovno prevrnil. Mehanik je zbolel za malarijo. Nekega dne se je morala ekspedicija bojevati z neko velikansko kačo. Najneprijetnejša vožnja je bila skozi ozemlje, kjer so znane nadležne Tsetse muhe.
Princezinja, ki hodi za svojim soprogom. V angleškem mestecu \Vodbrige se je vršil te dni zanimiv proces. Major Con-\volby je tožil egipčansko princezinjo Se-ham, ki stanuje v Londonu. Major je izja vil, da je spoznal princezinjo v Kairu, kjei jo je videl zadnjikrat leta 1910. Dne 1. junija t. 1. je prišla obtoženka v njegovo vilo v Vakestonu nakar jo je vprašal on v arabskem jeziku, kaj išče tu. Princezinja je odgovorila: »Vendar sem te enkrat našla. Jaz sem tvoja soproga in imam s teboj dva otroka. Major je izjavil, da je ta trditev popolnoma neresnična, nakar se je mncezinia zakadila vanj in začela otepati okoli sebe, tako da jo je moral vreči ven. Princezinja je res odšla, toda z grožnjo, da ne bo poprej mirovala, dokler ne umo-
ri majorja in njegovo ženo. Major je nato poklical policijo in se s svojo ženo odstranil. Slične scene in grožnje so se ponavljale dan za dnevom, vsled česar je bil primoran, vložiti tožbo, ki se je pa končala z oprostitvijo princezinje, ker se je izkazalo, da jo je major faktično, kljub temu, da je bil že poročen, poročil v Kairu in imel ž njo tudi dva otroka, nato pa nekega dne kar lepo izginil in njo pustil na cedilu.
Muzejska tatvini v Parizu. Iz Pariza se poroča: Tu SC ]C dogodila po daljšem času zopet velika muzejska tatvina. Iz ar-madnega muzeja je bilo namreč ukradeno dragoceno bodalo iz dobe kralja Ludovi-ka XVI. Steklena omara, kjer je bilo bodalo shranjeno, je popolnoma razbita. Tatovom sedaj še niso mogli priti na sled, vendar pa se domneva, da se nahajajo sokrivci med muzejskim osobjem. Bodalo je bilo okrašeno z dijamanti in rubini in se ceni nad 200000 frankov.
Ogrožena ruska plesalka v Budimpešti.
V soboto in nedeljo je gostovala v budimpeštanski ljudski operi svetovno znana ruska plesalka, Pavlovna s svojim baletnim zborom. Pri tej priliki je bila plesalka Sveta Plaskovič v direktni nevarnosti za svoje življenje. 251etni trgovski pomočnik Peter Cahar, ki jo je zasledoval že po vsej Evropi, jo je namreč s samokresom v roki pričakoval na kolodvoru. Kmalu, ko sta se sešla, je prišlo do hudega prepira. Zvečer je prišel Cahar pred gledališče in zahteval vstop v garderobo. Ker je bil silno razburjen, ga je neki policaj takoj ustavil in našel pri njem nabit samokres. Odpeljali se ga na policijo, kjer je izjavil, da hoče izvršiti samomor, ker mu deklica ni udana. V njegovem žepu so našli tudi pismo, v katerem naznanja, da bo izvršil samomor. Toda ženin plesalke je na policiji izpovedal, da jo je Cahar zasledoval že dalj časa in ponovno govoril, da hoče umoriti njo in sebe. Caharja so obdržali v zaporu.
Avijatik utonil v Jezeru »Laso Maggio-re«. Avijatik Cevasco je te dni pri poletu s svojim hidroplanom vsled eksplozije motorja padel v jezero »Lago Maggiore«, in utonil. Trupla se dosedaj niso mogli najti.
Tajinstvena drama na ulici. Te dni je bilo v Meidlingu videti na ulici neko gospo v spremstvu nekega gospoda, ki je bil silno razburjen. Gospod je bil star okoli 30 let. Kar naenkrat je potegnil iz žepa samokres in ustrelil na spremljevalko, ki je potem pobegnila, nato pa še sebi pognal krogljo v levo sence in padel na tla. Cele mlake krvi so se razlile po ulici; neznanec je ležal v popolni nezavesti. Dočim so mimoidoči ljudje prihiteli na pomoč samomorilcu, je gospa že izginila. Policiji se kljub prizadevanju dosedaj še ni posrečijo dognati identitete obeh neznancev, še manj pa vzrok krvavega dogodka.
Požar. Na posestvih ogrskega grofa Julija Lonyay v Eperjeskem je izbruhnil vsled neprevidnosti požar, ki je uničil šest hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Najemniki in njihove družine so se rešili. Izgubili pa so skoro vse svoje imetje.
Sufražetke kljub vsem kaznim, ki so jih že dobile za razna nasilstva, še vedno niso odnehale od svojega uničevalnega dela. Predvčerajšnjim sta razbili dve sufražetki v spremstvu več tovarišic v londonski galeriji slik »Dore« s sekirami dve sliki in dve dragoceni risbi. O zločinkah nimajo še nobene sledi. Pač pa so pritegnili v preiskavo skoro celo družbo sutražetk, ki so bile takrat v galeriji, toda zločink ne morejo dognati. Najbolj osumljena je neka mlada žena, ki je, kakor je dognala preiskava. pobila na poti iz galerije nekega stražarja s sekirico. Dve njeni tovarišici pa sta nevarno ranili nekega raznašalca listov. Istočasno so napadle tri sufražetke v kaznilnici Hello\vay jetniškega zdravnika in so ga preteple s pasjim bičem. Zdravnik ima več težkih poškodb. Obenem so zažgale tri sufražetke neko sosedno hišo. Policija je aretirala eno izmed požigalk. Oblečena je bila v moško obleko. — Sufražetke so razširile letake, v katerih pravijo, da se ne boje nobenih žrtev in da bodo začele še hujše postopati in to toliko časa, dokler se ne ugodi vsaj bistvenim njihovim zahtevam.
Tatvina s pomočjo hipnoze. Iz Petro-grada se poroča: Na stanovanju carjevega hlevskega mojstra Denisova, predsednika eksportne zbornice v Petrogradu, katerega ime je postalo zlasti znano vsled Iju-bavnega razmerja njegove soproge z bivšim naučnim ministrom Cassom, je
1
PRIPOROČLJIVE TVRDKE
Brivnice.
Anton Novak JESS.^
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni — SVOJI K SVOJlm t	2660
■Hllltfl in n*jlep*a. lasulj mrska, del* se irrr-niDOiia Snjejo t frizerskem »lomi Andrej« 3JIC a v Tisto, Acquedotto 20. Izpadli lasje se ipujejo In izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in to6na postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate.	1851
Ilova lutalica roča slavnemu občinstvu. —
U dan i Mulj e vi ć Jurij, bivgi pomočnik V. Gj urina.
2006
Buffet.
H*lllflNI?fl M cenjenemu občinstvu Buffet v
rnpuniui SC ulici G h* da št. 8. Točijo se prvovrstna vina in pivo.	1804
bila
izvršena velika dijamantna tatvina. Kakor je dognala policija, je francoski vzgojitelj v Denisovi družini, Danjou. najstarejšega Denisovega sina hipnotiziral in ga v tem stanju pripravil, da je v odsotnosti očeta ukradel iz blagajne vse dragocenosti, s katerimi je Danjon potem pobegnil v tujino. Premetenega Francoza so že aretirali v Švici. Našli so pri njem še večinoma vse dragocenosti, le nekaj jih je bU že prodal. Denisov je takoj odpotoval v Švico, da bo navzoč pri zaslišanju Danjouta. Ukradene dragocenosti se cenijo nad en milijon kron.
Prošnja »debeluharjev«. Pariški policijski prefekt je dobil te dni neko čudno prošnjo. V Parizu obstoji namreč »Društvo debeluharjev« (societe des person-nes fortes), ki se je pritožilo sedaj pri policijskem prefektu, da so vhodi v avtomobile in podzemske železnice precej preozki. Sploh da so ti vhodi prirejeni samo za »suhe osebe«. Društvo zahteva radi tega zadostno razširjenje teh vhodov in na-glaša, »da so debeluharji ravnotako dobri volilci in meščani kakor suhci«.
Čevljarji.
ČevUornlco „Alta Smtorel r 2X2
5. — Velika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne.
Vsled bližnje selitve trvdke
GIACOMO MACERATA i
Trs«, ul. Chiozza št. 7-8
se proda
pohištvo in tapetarije
po nabavnih cenah.
UPORABITE TO MULMO!
UPORABITE TO PRILIKO !
Železnine.
II limitam železo, stare kovine: Anton Cerneca Mipujem Trst, Ulica Olroo 5t. 14._1865
Čevljarnica z zlato kolajno v Genovi. Lastna delavnica, Sprejema naroČila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip Macarol, ulica Conti št. 38.	1863
Odlikovana
Fotografi.
Jugoslovani 1 J^L
10. — Gorica, Gosposka ulica 7.
fotograf je ' Via delle
Anton Toste 4444
Gorivo.
IflflTI fiovmolr <naslednik Ribarič) priporoča za-IVUII UCTIIIIH! logo vsakovrstnega oglja, drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom. Trst, ulica Squero nuovo 15, telefon 2243 4032
Glasovirji.
rMn fnlrrfrifl u^ca Fornace 13. Tovarna in lillll JUlIMIIII trgovina glasoviijev in piani-nov. Razpošilja na vse kraje, izvršene vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim!	2224
Gostilne.
Antu IIH##a Ymi4 ulica Lazzaretto vecchio št MIR miult ini 36. Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vino iz Ylaa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donad»oi 5t- 2 in v ulici Campo S. Giacomo 6t 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likeiji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseli gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se^za obilen obisk	2799
Žganjame.
Hnfan Timlf edina slovenska žganj arna in za-HIIlUll I um loga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma" v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
Prenočltfe-sostfina-buffet Hinko
VnrVf Trst ul. Carradori 15. Vedno na razpolago AllSIl gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina, kakor tudi D<eheijevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H. osič.	2333
Mizarji.
Dllflnll VfiVtllUfMf Trst. ulica Giuseppe Caprin KllUOIl numpuni št. 3 priporoča cenjenemu občinstvu svojo mizarsko aelavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom.	2532
mizar v ulici Torquato Tasso (vogal Relvedere) št. 28 se priporoča slavnemu občin-tvu. Izdeluje spalno -;obe in drugo
H. Majcen
Olje, kis, milo.
FR. BIAGGIII1 Prodaja oija, kisa, mila
dručjo.
24. in
313
OoDrozniino K
haja sedaj v Rcjanu za ce«kvljo. Odpošilja po pošti od 5 1. olja naprej po zmernih cenah.
2317
Pohištvo.
Pćter Marsnzana
delovalnica kuhinjskega pohištva z /.alogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. F'oprave vsakega pohištva. l>trlo solidno in tudi za^mfeno.	2700
PChlltUO
in tapetarije \ o že znano nizk'h ccn;ih, katere se ne dobi drugje. Spalne sob iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne <obe » d 400 kron naprej Nova zaloga S BROD, ul. Squero nuovo 7. I nadstr na strani poStne palače. Po dogovoru oiajSanje plačevanja.
postelji vzmeti, nove . iinnice K fc>6.— Popolna s alna soba z žimnioami K "290. V Fonderia 12. I	23 »8
Eve
Restavracije.
Restavracija „Alta Stazlone" 5$ is
Rim Kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak.
Toči se izvrstno pivo in vino 1. *rste. Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 9(i stol liter Domača kuhinja Cene zmerne. — Las -nik Anton A n d r i j a n či č, bivši vratar Hotela Balkan.	1125
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes IZLTLl:
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Šivfije.
Trat, Via Barriera v. 33, vrata l \ Damska krojačnica Izdeluje vsakovrstne obleke po angloiiropi in francoskem kroiu plesne obleke, obleka z« p urok*, bluze za gledališč- itd One zmerna.
JL RIEGEB
Trgovine 8 prekajenim mesom
IMmwJimi cenjenemu občinstvu svoj buffet.
PnPOrDuHH Točim prvovr tno Dreherievo pivo
na pipo brez aparata, in vsako vrstnega vina. ulica Sani ti itev. 24, (nasproti muzeja Revol tela).	Laatnik: JOSIP TOMAŽo.
Razni.
MAMinn" najbolj-e in naibolj razširjene sred-„noruiiu i-tvo za uničenja stenic. Prodaja se p.. v3« h mirodilnicah. Zaloga v Trstu ; M. S k r i t. j ar. V a Ferriera 37, 1. n	2142
VlMlifflin v n"jcm se dajo razne gostilne; rlUUUjU kavarne, mleka ne in drugi obrtni obrati, h še, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Cors > od 9—11. 3—6 -elefon št. 825 41
Stolni Krajevni agenti
zmožni nemščine. _	se sprejmejo ali pa
nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Neugasse št. 20.	614
V dobroznanl mesnici
Trst — Piazza larriera fectlia li 9
Telefon It 26—56.
se prodala vedno prvovrstno goveje, telečje In ko št runo vo,
Jančje in kokošje meso. Obit: Kuhanje govejih vamp, zaloga suhih osoljenih črev in sličnih izdelkov. Pcptreibm tad' na dom. — Cene zmerne.
M. Remondlni
Trst, ul. C. de Rittmeyer 9
priporoča slav. občinstvu svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo in po zmernih cenah.
Malis
rftpksiran krajši u duijstan ulasm zavria za prftrojnaajt, z devsijeajem nSjeavst. nm. Trat, ulica Tor San Mare 4.
••••••a*••••
Podruinica : v Nabralinl.
..........................
Krojačnica In velika zaloga suScna. - Obleke po meri. Solidna in vzorna izvršitev po zmernih cenah. :::
Dominik
Trst, ulica Be!ved@re št. 47
priporoča cenj. občinstvu svojo trgovino Jestvin in koloni;, biaga, katero je vedno sveže, - Postrežba na dom. - Vino in likerji v
zavarovanka, CDGDCDGD
UsfanovEjena leta 1884. — CENTRALA:	v lastni hiši, vogal
*?srovske in P?eradcvičeve ulice. — GiAVMO ZASTOPSTVO: Ljubljana,
Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo.
frsi^ uL Lavatoio 19 11»
TeSefsn st. 24-94.
Ta zadruga prevzema pod ugodn mi pogoji sledeča zavarovanja:
1.	Na ži¥llsnša,
1.	Zavarovanje glavtiic za slučaj doživljenja in smrti.
2.	Zavarovanje dote.
3.	Zavarovanje življenske rente.
2.	Proti Škodi požaru.
1.	Zavarovanje zgradb, (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren.
2.	Zavarovanje premičnin, (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.
3.	Zaarovanie steklenih šip.
Zadružno imetje v vseh delih znaSa.........K 3,013.332"SS
Letni dohodek premije s pristojbinami........K 1,486.297-56
Izplačane škode..................k 3,264.162-96
Sposobni posredovalci in akviziterii se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje
Podruinica „Croatlae", Trst, ul. Lavatoio 1, II.
in glavno zastopstvo „Croatie" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar). Zastopnik za GorBko g. Franc Perko, Gorica, Trgovski dom
TRGOVCI! PEKI!
Dntt (kms) iz odftovme domske trgovine drot so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Narodnjak narobite pri
postreže po konkurentnih cenah.
Upollonio & Gliuinl, Trst. i