Erscheint |eden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., ylerteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 41 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 14. Oktober 1944 Einzelpreis 10 Rpf Spodnjestajcrci pred Izbiro Gauleiter Dr. Sigfried Uiberreither je v svojstvu šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem izdal sledeči poziv: Spodnješfajerci! Po ?opetni združitvi Spodnještajerske z Veliko Nemčijo se je kljub vojni začela obnova v največji izmeri Utrjeno je bilo v stiski se nahajajoče podeželje, delavec je prišel zopet do dela in kruha, njegova mezda se je v izravnavi z nemškim delavcem v Reichu bistveno zvišala in njegova kupna moč je večkratno narasla. Noben spodnještajerski kmet in noben spodnještajerski delavec ne more tajiti, da mu gre od aprila 1941 kljub vojni bolje, kakor kadar koli pod jugoslovanskim gospostvom. Velika množica spodnje» ta jerskega prebivalstva je to spoznala ter je voljna stati za Fulirerjem in Reichom. Samo neznaten del temnih elementov se je že dalje časa družil s tujimi komunističnimi tolovaji, da bi tudi Spodnjo štajersko pahnil v boljševiški kaos. Zapeljani vsled lažnih gesel brezobzirne komunistične agitacije, so v zadnjih tednih mnogi Spodnještajerci pozabili vse tisto, kar je bilo zanje storjeno; zapustili so svoja delovna mesta, pričeli so hazardno igro s svojim življenjem, ostavljajoč svoje rodbine. Kljub nasprotnim izkušnjam so verjeli lažnjivim napovedim tolovajev, da bo Spodnja Štajerska 15. septembra, oziroma najkasneje 1. oktobra zasedena od boijševiških, tolovajev in da je Nemčija itak že defini-tivno izgubila vojno. Termini so minuli. Nemčija se brani z nezlomljeno močjo svojega odpora proti napadom svojih sovražnikov. Preko tega so v polnem teku tisti ukrepi, ki nam jamčijo za dokončno zmago. Velika Nemčija je v zavesti svoje moči in v svoji velikodušnosti ohranila rodbine tistih, ki so odšli k tolovajem in s tem dvignili svojo roko zoper Reich. Ženam, decfin staršem teh mož smo dajali i nadalje kruh. S tem je sedaj konec, ker tega ni več mogoče zagovarjati v interesu narodne skupnosti. V svrho obrambe proti vsaki eventualnosti se vršijo trenutno na jugu in na vzhodu Štajerske (vključno Spodnje Štajerske) for-tifikacijska dela. Vojska in eksekutiva sta že v zadnjih tednih prizadejali tolovajskim skupinam težke izgube in bosta tudi v bodoče neumorno in brezobzirno zasledovali te boljševiške zločince in jih porazili, kjerkoli se jih bo zasledilo. Njihovim pomagačem pa, ki se nahajajo deloma pod pritiskom in deloma zapeljani vsled lažnjivih obljub pri tolpah, dajem poslednjo možnost. Da bi jih obvaroval pred bedo in stisko in končno pred uničenjem, sem izdal istočasno objavljeno odredbo o amnestiji. Izrecno pa ugotavljam: Kdor se do 31. oktobra 1944 ne povrne, mora računati s tem, da izgubi njegova rodbina domovino, streho in kruh, dočim se ga bo samega zasledovalo do zadnjega kot sovražnika države. Spodnještajerc, ki si prišel vsled pritiska ali zapeljan s prave poti, imaš samo eno izbiro: Ostaneš pri tolovajih, vzameš rodbini domovino ter jo pahneš v stisko in bedo, sam pa stojiš pred snegom in mrazom približajoče se zime, na koncu tvoje tolovajske eksistence pa zainore biti ler sramotna smrt. Ako se pa prebiješ nazaj in se povrneš y svojo doipovmo, imaš svoje zavarovano delovno mesto, redni dohodek in redno življenje v krogu svoje rodbine. Tako boš zopet v veliki nemški usodni skupnosti, ki bo kljub težini borbe končno zmagala. Tvoja in Tvoje rodbine usoda je v Tvojih rokah: Odloči se t Gauleiter Dr. SIGFRIED UIBERRETTHER Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Odredba o amnestiji Da bi se omogočil prisilno rekrutiranim in zapeljanim članom tolp povratek v redno življenje, odrejam sledeče: §1 Kdor zapusti tolpe prostovoljno do 31. oktobra 1944 in se javi nemški oblasti, MU JAMČIM, DA NE BO KAZNOVAN, v kolikor se ni omadeževal s krvjo. §2 Amnestiranec mora po prijavi pri nemški oblasti oditi po njenih navodilih na delo ali pa se mu more posredovati na lastno željo delo v področju starega Reicha. , f 3 Medtem izvedeni ukrepi proti sorodnikom amne-stirancev se anulirajo oziroma prekličejo. §4 Amnestija se nanaša tudi na osebe, ki so doslej pod pritiskom podpirale delovanje tolovajev, v kolikor podajo o tem do 31. oktobra 1944 poročilo nemški oblasti. Graz, den 1. Oktober 1944. Chef der Zivilverwaltung in der UnteiSteiermark. Svetli vzgled vpostavne pripravljenosti Adolf Hitler vojnim prostovoljcem Hitlerjeve mladine — 70 odstotkov letnika 1928 se je javilo prostovoljno za vojsko ne bo hotela ali niti ne bo mogla ganiti niti i mezincem za Fince, Romune ali Eokjare. V teku moskovskih razgovorov je Churchill Stalinu še enkrat potrdil samo to, kar mu je že koncem novembra 1943 obljubil v Teheranu: Da sta Anglija in Amerika pripravljeni, izročiti Evropo boljševikom brez kakršnih koli pogojev. Hitlerjugend je v svoji, iz srca prihajajoči izpovedi za vpostavo, potrebno za zmago Reich-a, postala v vedno večji meri gibanje mladih vojnih prostovoljcev. Volja do vpostave je bila v urah nevarnosti pri mladini vedno največja. V 6. letu osvobodilnega boja nemškega naroda, je podal v Hitlerjugend zajeti letnik 1928 prepričevalen dokaz morale in 'd'že nemške mladine. Reichsjugendfiihrer Axmann je javil Fiih-r e r-ju v imenu te mladine, da se je 70 odstotkov letnika 1928 prostovoljno javilo pod zastave. Vedno ie bila želja Adolf Hitler-jeve mladine, v tej borbi za svobodo naroda ustvariti v njegovem duhu gibanje mladih prostovoljcev. Z vsakim letom ogromne borbe je naraslo število vojnih prostovoljcev. Ta pristna vojna prostovoljnost naše mladine bo živela \ bojni morali na bojišču.' Adolf Hitler je odgovoril na to poročilo s sledečo poslanico ha naslov vojnih prostovoljcev iz Hitlerjugend: »Moja Hitlerjugendl S ponosom in veseljem sem vzel na znanje Vašo prijavo kot prostovoljci leta 1928. V uri, ko ogrožajo maščevalni sovražniki naš Reich, ste podali svetli vzgled bojevitega mišljenja in fanatične pripravljenosti do vpostave in žrtvovanja. Mladina našega nacionalsocialističiieqa gibanja je tako na fronti kakor tudi v domovini izpolnila, kar je narod od nje pričakoval. Na vzgledni način 60 vaši prostovoljci dokazali svojo trdnost in nerazrušljivo voljo do zmage z dejanjem v divizijah »Hitlerjuqend«, »GroBdeutschland« in v ljudskih grenadirskih divizijah. Spoznanje o potrebi našega boja napolnjuje danes ves nemški narod, predvsem pa njegovo mladino. Znani so nam neusmiljeni uničevalni načrti naših sovražnikov. Vedno fanatičneje se bomo radi tega vojskovali v tej vojni za Reich, v katerem boste nekc5č> častno delali in živeli. Vi kot mladk nacionalsocialistični borci pa morate ves vaš narod prekositi" v vztrajnosti, žilavosti in nezlomljivi trdoM. Plačilo za žrtve naše junaške mlade generacije pa bo vodilo k zmagi, k ponosni in svobodni bodočnosti našega naroda in nacionalsocialističnega Reich-a. v Adolf Hitler 1. r. Vse roke m Ssoj m. zmago Važno je samo tisto delo, ki služi vojni in vojskovanju — Vojaški zdravniki za civilno prebivalstvo — Nadaljnji ukrepi za totalno vojno vpostavo Koncem preteklega tedna je objavi! Reichsmi-nister dr. Goebbels v svojstvu Poverjenika Reich-a za totalno vojno vpostavo celo vrsto novih ukrepov, ki naj prištediio delovne roke in borce za oboroževalno industrijo ter za fronto. Uvodoma ugotavlja dr. Goebbels, da je postala" zdravniška oskrba civilneqa prebivalstva vsled pomanjkanja civilnih zdravnikov in stopnjevanega letalskega terorja v zadnjem času težavna. Da bi se podprlo preobremenjene civilne zdravnike in omogočilo zdravniško oskrbo prebivalstva, se bo sedaj na podlagi tozadevnega povelja šefa vojne sanitete pritegnilo v domovini delujoče vojaške zdravnike daljnosežno tudi za zdravniško oskrbo civilnega prebivalstva. V voinih lazar«'?h bodo uredili ordinacijske ure za civilno prebivalstvo v emislu ambulatorjev. Kjer to po lokalnih okolščinah nI možno, se bodo vojaški zdravniki v razširjenem obsegu vpostavili poleg njihove 6lužbe za oskrbo civilneaa prebivalstva. Kakor je dr. Goebbels nadalje sporočil, se kon- gresi, v kolikor niso neposredno važni za vojskovanje, za časa trajanja vojne ne bodo več vršili. Podeljevanje redov in častnih znakov za predstavnike civilnega življenja se bo omejilo. Po Fiihrer-jevi odredbi se do konca vojne ne bo več podeljevalo »Adlerschild des Deutschen Reiches« in »Goethemedaille für Kun6t und Wissenschaft«, istotako tudi ne naslovov. Podeljevanje redov in qa6tnih znakov za vojne zasluge (E. K. in Kriegsverdienstkreuz) ostane nedotaknjeno. Tekoči ukrepi za totalno vojno vpostavo predvidevajo tudi omejitev vprašalnih pol v svrho poenostavljenja statistične organizacije. Na ta način naj se razbremeni upravo in javnost'. Mimo tega je vodja strankine pisarne, Reichsleiter Martin Bormann, ukreni) v okviru stranke vse potrebno za totaliziranje vojne. V stranki bodo opravljali samo še tista dela, ki služijo neposredno vojni vpostavi. Med drugim se- bo v zimskem polletju 1944-45 omejilo cestne zbirke za WHW na tri zbirke. Churchill in Eden v Krenili Nove koncesije ustrežljivih Angležev V ponedeljek 6ta prispela angleški premijer Winston Churchill in njegov zunanji minister Antony Eden v spremstvu 50 vojaških in diplomatskih sotrudnikov, mea katerimi 6e je nahajalo nič manj kakor 20 tajnic, v Moskvo. Med spremljevalci se nahajata tudi maršal Brooks in general Ismay. Churchill-ov namestnik Attlee je v Spodnji zbornici že preje v zvezi s tem potovanjem, izjavil, da je smatrati Cbvrchill-ove razgovore s Stalinom kot »nadaljevanje ee6tanka angleškega premijerja z Rooseveltom v Quebecu ter da se ta sestanek vrši s polno pritrditvijo severnoameriške vlade«. Roosevelt sedaj ne more zapustiti teritorija Zedinjenih držav, ker ne gre da bi svoje vo-livne izglede obremenjeval z novimi koncesijami boljševikom. Radi teqa bo moral ameriški poslanik v Moskvi, Harriman, podpisati menice, ki jih bo Stalin ob prvi priliki prezentiral Beli hiši. Kakor poroča radio Moskva, je Stalin 6prejel Churchilla v navzočnosti Molotova k prvem razgovoru. Temu razgovo.u sta prisostvovala tudi zunanji minister Eden in angleški veleposlanik v Moskvi, Sir Archibald Clerk. Dopisnik neke angleške dopisne agencije je v zvezi z moskovskim sestankom izvedel, da Churchill Stalinu,nima poročati samo o razgovorih v Ouebecu, temveč, da je še vse polno vprašanj, ki živo zanimajo vse tri velesile. Eno izmed teh vprašanj utegne biti vprašanje Poljskervkockali bodo pa tudi glede usode baltiških držav. Finske, Romunije in Bolgarije. Gre torej za U6odo tistih malih evropskih držav, ki so šle na anglo-ameriške limanice s tem, da so obrnile Nemčiji hrbet ter se skušale izmuzniti iz vojne. Njihova usoda je že zapečatena. Anglija, ki je baje radi nedotakljivosti Poljske izzvali to vojT-o, je poljski narod že davno izročila boljševiški 6amopašnosti. Ta ista Anglija 15. september in dragi zamufeni termini Odkar rovarijo pri nas komunistični tolovaji in vrši na našem lepem štajeiskem ozemlju ta-kozvana »osvobodilna fronta« svoje poqubonosno delo, živijo od napovedovanja lažnjivih terminov, od farbanja lahkomiselnih moških in žensk ter od razširjanja zvitih in neresničnih vesti To nepošteno postopanje, vzporedno s pogubonosno goljufijo, je opažati že od poletja 1941. Nešteto število lahkovernih Štajercev so že spravili t pogin in uničenje. Laži in neizpolnjive obljube so orodje komunistov za dosego edinega cilja: krvavo svetovno revolucijo Komunistični tolovaji se kar cedijo obljub in stavljanja terminov. Ljudem obljubljajo raj na zemlji, prinašajo pa kri, solze in muke. Še bolj zanimivi in značilni so njihovi termini. »V 14 dneh, v treh tednih bo drugače, takrat pride Stalin, Nemčija bo premagana in mir je tukaj«. To so trobentali že pred tremi leti. In kaj se je uresničilo: Prav nič, in 6e tudi nikoli ne bo. Višek komunistične farbariie in OF-arske potegavščine pa je bil letošnji 15. sepiember. Kaj vse 60 komunistični banditi za ta dan napovedovali! Divja in lažnjiva agitacija je ljudstvo do skrajnosti zmešala. Za 15. september so napovedovali siguren razpad Nemčije 15. septembra — tako so dejali — bodo tolovaji zasedli mesto Cilli. 15. septembra — tako se je vrtela lažnjiva lajna tolovajev — hodo zasedli anqleški padalci Savinjsko dolino. 15 septembra — tako 6o napovedovali v eni sapi — bo cela Štajerska »osvobojena«. Od 15 septembra naprej — tudi to lai so si izsesali iz prstov — ne bode več vozili vlaki po štaierskih progah. 15. septembra bodo — tako se je glasilo — prenehali obrati z delom- i» nekak »generalštraik« da bo pokazal moč OF. Po'njihovem napovedovanju od 15. septembra da-lie nikdo ne bi imel več živilskih kart. Do 15. septembra se je moral po njihovih napovedovanjih javiti vsak Štajerc v gozdovih Za 15. september je bil odrejen prevzem OF-oblasti na Kranjskom in Štajerskem itd. 15. september je bil za velik del ljudstva nekak magični datum in ni manjkalo, da so nekateri znorel-. In res ie bilo tudi takih, ki so verjeli tem lažnjivim vestem, odhajajoč v gozdove v prepričanju, da se bodo že do 1. oktobra zopet vrnili k topli peči. In kai se je 15. septembra pravzaprav zaodilo? Niti ena izmed teh neumnih govoric se ni uresničila. Vera v 15 september je povzročila samo nešteto nesrečnih družin, katerih svojci so znoreli in jo mahnili v šumo. Ostali pa so ia cedilu, in danes se že kesajo, de so se dali tako nafarbati od lažnjive tolovajske aqitacije. Maček je tedaj zelo velik. Dobro je le, da se j» ljudstvo zdramilo in uvidelo, da tiči za vsemi obljubami 6amo komunistična laž in farbarija. Namen OF-arske agitaci;e je bil preslepiti Šta-lerce in jih tako še lažje pahniti v nesrečo ki jo pripravljajo komunistični "tolovaji za ljudstvo z največjo vnemo. 15. spptember naj bo vsem Štajercem v svar lo pred lažnjivo agitacijo komunistične druhali, ki hoče našo lepo štajersko domovino pahniti v ne- C AnqIo-ameriške težave v Franciji. Dopisnik anqleškeqa lista »Observer« piše, da morajo An-glo-Amerikanci sedaj premagati prometne težave. Najhujše vprašanje so dolqe suhozemne zveze V Normandiji — tako ugotavlja »Observer« — so imeli prednost bližje črte Anglo-Amerikanci, 6edaj pa imajo to prednost Nemci. Druck und Verlag- Marburqer Verlags- und Drurkeret-Ges. m b. H. — Verlagsleitung• Egon Baumgartner Haupt-Schriftleiter Friedrich Golob; alle in Marburg/Drau, Badqasse« Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr 3 vom 10 April 1143 gültig. Ausfall «er Ueterunq des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprjrh auf Rückzahlung des Bezugsgeldes. Ukrepi prall naimerkelmovema izdajstva Na severnem Finskem je prevzel eksekutivno oblast Generaloberst Rendulic V nadaljevanju svojega, dne 2. septembra 1944 napram Nemčiji izvršenega izdajstva, je finski državni predsednik in vrhovni poveljnik finske vojske, maršal Mannerheim, nedavno izdal povelje svojim četam, naj streljajo na nemške čete. Do 29. septembra so se vršile nemške umikalne operacije na severnem Finskeim nemoteno, odtlej pa so se začeli prvi večji napadi finskih čet na nemške odrede Še 18. septembra je vrhovno poveljstvo nemških čet na severnem Finskem izrecno izjavilo, da nemška vojska kljub izdajstvu sedanjih oblastnikov v Helsinki ju ceni finski narod in finskega vojaka po triletnem vojnem zavezništvu ter da nemški vojak ščiti in varuje na finskih tleh finsko življenje in lastnino. Finci so pod vodstvom sovjetskih komisarjev napadali nemške vojake, pri čemer so padli nemški vojaki oziroma prišli v ujetništvo V švedsko-finskem obmejnem mestu Tornio so Finci ujeli ranjence v nekem nemškem lazaretu ter zadržali neki la-zaretni vlak z nemškimi težkimi ranienci. Bilo ie več takih napadov, ki jih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo opisati v podrobnostih. Nemško vrhovno poveljstvo je iz takega zadržanja finske armade izvajalo potrebne konse-kvence. Počenši s 4. oktobrom je vrhovni povelj- nik nemških čet na Finskem, Generaloberst Rendulic, prevzel vrhovno eksekutivno oblast v omenjenem področju. Finske oblasti lahko nadaljujejo svoje upravno poslovanje, vendar se imajo pokoravati odredbam nemških vojaških oblasti. Finsko civilno prebivalstvo, ki se lojalno podreja nemškim ukrepom, stoji tudi nadalje pod nemško zaščito. Finska lastnina ostane zavarovana. Finska marka je v prometu med prebivalstvom in nemškimi oblastmi plačilno sredstvo po dosedanjem tečaju Nemško vodstvo je nadalje poskrbelo za to, da se evakuacija civilnega prebivalstva na begu pred boljševizmom vrši nemoteno kot doslej. Vse finske čete, poveljstva in vojake, ki se nahajajo za hrbtom bojne fronte nemške planinske vojske, se razorožuje in internira. Ker gre pri tem za vojake, ki ni6o zakrivili nikakih sovražnosti proti nam, se z njimi ne bo postopalo kakor z vojnimi ujetniki Njihova razorožitev in aretacija se vrši v sporazumu z lokalnimi finskimi oblastmi. Da finsko civilno prebivalstvo .in finsko vojaštvo v Lappland-u ne bi občutilo za ukrepe svoje vlade in svoiega vodstva maščevanja, so nemški protiukrepi zmerni in brez vsake trdote. 6tradani, tako, da v ogledalu nismo spoznali samega sebe. Pod zaščito nemškega reda nam je postalo topleje. Dobili smo za jesti ter za kaditi, obenem pa so z nami pošteno postopali. Nikdo nas ni sramotil, češ, da smo »psi« in »svinje«, kakor je to bilo pri tolovajih. Sele sedaj smo začeli cenili pravo svobodo. OF nam ne prinaša nič drugega, kot boljševiško suženjstvo. Za tako suženjstvo pa se Spodnještajerci lepo zahvaljujemo. Komunistično »osvoboditev« mora vsakdo sam doživeti. Šele tedaj bo pravilno cenil mirno in varno življenje v redu nemške države. Slomškovo slik® so oskrunili PloCilo za „osvoboditev" Spodnještajerci kot delovni sužnji OF na Dolenjskem Na Dolenjskem, ki jo imajo komunistični tolovaji že dalje časa zasedeno, je prebivalstvo že doslej doživelo blagor komunistične »osvoboditve«. Tu so na tisoče marljivih kmetov z ženami in deco pomorili, oskrunili, mimo teqa pa še pregnali iz posestev. Vse to pa samo radi tega, ker so odklanjali komunizem in ohranjevali zvestobo rodni grudi in domovini. Obširna področja Dolenjske so razrušena, vasi požgane, cerkve oskrunjene in porušene, duhovniki pobiti. Ljudje, ki so še preostali, živijo v strahu pred bodočnostjo, v bedi in stiski, brez 6oli, kruha in tobaka. Preklinjajo OF in komunistično »osvoboditev« ter si želijo samo še to, da bi lahko v miru in redu nadaljevali svoje delo Da bi spravili v razrušeno in razredčeno Dolenjsko vsaj nekaj novega živlienja, spravljajo komunistični tolovaji iz Spodnje Štajerske moške razne 6tarosti 6 svojih posestev in delovnih mest na Dolenjsko. Kot delovne sužnje jih spravljalo komunistični tolovaji v prisilna taborišča, kjer morajo delati ob najsramotnejših pogoj in. Znano je, da so morali spomladi prisilno rekrutirani Spodnještajerci na Dolenjskem vleči pluge in orati trdo, kamenito zemljo. Priganjali so lih z bičem kakor sužnje. Trdo delati ob nezadostni hrani. To je bilo plačilo za »osvoboditev« O teh prisilnih delovnih metodah OF po boljševiškem vzoru ter o proslulih prisilnih delovnih taboriščih se že dolgo govori tudi na Spodnjem Štajerskem. Toda Spodnještajerci so morali občutiti šele na lastni koži, dokler niso spoznali OF kot dobro krinko komunistične stranke. Tako so spoznali sramotne namene tolovajev, okupirati tudi Spodnjo Štajersko ter uporabiti prebivalstvo kot delovne sužnje. Nedavno je pobegnilo 200 prisilno rekrutiranih Spodnještajercev ob prvi priliki ter se zopet vrnilo. Možje 60 veseli, da so ušli temu bednemu pustolovskemu življenju in da /opet lahko v miru gredo za svojim delom Težko je opisati, kaj vse so posamezni spodnještajereki kameradi doživeli v kratkem času svoiega prisilnega tolovajskega življenja Vsi so dejali soglasno: »Tako slabo nam v Nemčiji nikdar ne more iti, da bi kedar koli začutili hrepenenie po taki »osvoboditvi« ali po takem življenju po gozdovih Rudar Kari T. (Kreis Cilli) pripoveduje: »Cim sem prišel iz rudnika, so me -že pograbili tolovaji. Nisem ime! niti časa da se preoblečem. Skozi Hudičevo grabo so nas gnali v Lichtenberg, kjer smo 6e odpočili. Za jesti seveda ni bilo nič. Tolovajem je morala neka kmetica skuhati kurjo juho. Drug kmet ie moral prinesti kruha in pijače. Mi Spodnještajerci pa nismo smeli pobirati niti jabolk pod drevesi, da bi si potolažili želodec. Z gladom so nas hoteli »omehčati«. Ob mraku so nas gnali v Ruperti. kjer smo bili dva dni skriti. Za jesti so nam dali tanko koruzno iuho in nekaj mesa, ki 60 ga ukradli pri okoliških kmet'h. Korakali smo v glavnem ponoči ob ostri straži. Vsak dan so nas pitali s političnimi predavanji. Konec je bil vedno sledeči: »Nemčija ie vojno že izgubila. Septembra je konec /o ¡ne in ob trgatvi so vsi Spodnještajerci doma«. Tega pa nikdo ni verjel. Cea par dni se je silno občutilo pomanjkanje tobaka. Mi nismo imeli tobaka, toda tolovaji tudi ne. Nato je prišel na pomoč »tobačni oddelek« Naloga teh tolovajev je bila, zbiranje listja do šumi. To listje 60 6ušili ter nekako »preparirali«. Mi nismo dobili ničesar. Teh deset dni pri tolovajih je bilo za nas naistrašneiših v našem življenju. Hrana je bila večinoma nesoljena Kruha sploh nismo nikdar videli. Pripovedovali so, da je kruh zelo redka stvar. Tudi na Dolenjskem, kjer je še nekai kmetov, baje ni več kruha. Tam primanjkuje soli in drugih dobrin, ki se jih na Spodnjem Štajerskem lahko kupi v vsaki trgovini. Pod Wachbergom smo taborili v neki vasi. Komandanti, politkomisarji in »tovarišice« so spali v kmetskih hišah, mi pa smo morali prenočiti na prostem, naslanjajoč se na drevesa Bilo je strašno mrzlo. Dva dni in tri noči je neprenehoma deževalo. Od mnooeaa korakanja so bile noge popolnoma oguljene. Ko smo slišali, da pridemo na Dolenjsko na delo, smo že vedeli kakšna usoda na<5 čaka. Ker nismo hoteli postati delovni sužnji OF, smo sklenili, da bomo ob prvi priliki pobegnili. Dolgo ni bilo nikake uaodne prilike. Končno smo prišli do Save. Pri Siegersbergu so nas spodili v deročo reko kakor živino. Voda nam je bila kmalu do vratu. Naenk-at ie pa^lo več strelov. Nastala je nepopisna panika. .To paniko smo izkoristili ter pobegnili. V L'chten-wa1du smo prišli zopet med ljudi. V teh desetih dneh smo na zunaj postali tolovaji. Bili smo neobriti, zamazani, razcapani, polni uši ter se- Znano je, da komunistični tolovaji silno radi taje svoje brezbožništvo, češ, da ie pod njihovo vladavino vsako izpovedovanje vere svobodno in da ščitijo vero in duhovnike. Dejstva govore drugače. Na Kranjskem so pobili 39 duhovnikov in razrušili 59 božjih hramov. Kako besno pa Stalinovi priganjači mrzijo Boga, cerkev in vero, nam prikazuje ta s srpom, kladivom in sovjetsko peto-krako zvezdo omadeževana slika svetniškega škofa Antona Martina Slomška. Nekdaj je ta velika stenska 6lika visela v ljudski šoli v S}. Vidu pri Stični. Ob pogledu nanjo, so se učenci spominjali lepih naukov. Brezbožniško barbarstvo komunističnih tolovajev dokumentira oskrunjena slika škofa Slomška v ljudski šoli v Št. Vidu pri Stični. spodoiešiaferci! Ali že veste, da so komunistični tolovaji OF okrutno umorili, oskrunili in do smrti mučili: 30.000 kmetov, delavcev, mož, žena in otroki Isti tolovaji so upepelili 2000 kmetijskih hiš in 900 vasi, razstrelili in razrušili so 250 šol, uničili in oskrunili 56 cerkva, obenem pa na nečloveški način umorili 39 duhovniko *. Spodnještajerci! Tu imate pravi obraz OF-arskih tolovajev, ki vas vabijo z lepimi besedami in praznimi obljubami, da bt vas tem sigurneje uničili. Vsak pošten in domovini zvest Spodnještajerc dela in se bori za Adolf Hitler-Ja in Nemčijo, kajti samo Nemčija mu Jamči za svobodno, socialno in pošteno življenje. nnienistvo Haida Zmrzlikarja Grozoviti doživljaji gorenjskega fanta med tolovaji proti komunistični kugi Z vsemi sredstvi Kjer mislijo komunistični tolovaji, da imajo oblast ie trdno v svojih rokah, odpadejo v njihovih vrstah vsi pomisleki in takrat pokaže OF 6voj pravi obraz. To doživljajo sedaj ni lastni koži dnevno in ob vsaki uri tudi Gorenjci, ki so epo-četka verjeli mikavnim geslom OF, toda prav kmalu so spoznali prave namene zakrinkanega komunizm a. To je vzrok, da so tudi danes najboljši sinovi Gorenjske med kranjskimi domobranci, čijih boj velja komunističnim tolovajem in njihovim po-magačem do uničenja. Slikarski pomočnik Pavle Bajda iz Kranja je bil spočetka od tolovajev prisilno reprutiran. Možakar se nahaja sedaj pri kranjskih domobrancih. Pretresljivo je njegovo poročilo o okrutnih mo-rilnih metodah OF. Njegovo poročilo je obenem poziv rojakom, naj se z vsemi sredstvi bore proti komunistični kugi. Evo njegovega poročila: »Kot slikar sem bil zaposlen v Kranju pri mojstru Karlu Kroflu, stanoval pa sem na Preba-čevem. Dnevno sem se vozil od doma v 6lužbo in nazaj. Ko sem se 20. februarja 1944 vračal s kolesom domov, so me prijeli na cesti oboroženi tolovaji ter me prisilili, da 6em jim sledil. Kot prisilni mobiliziranec sem moral ostati pri njih v gozdu. Tu sem imel priliko opazovati njihova dela. 20. aprila se mi je posrečilo zbežati. Sedaj 6em pri domobrancih v Kranju z namenom, da se bom boril proti komunističnim tolovajem za pravico in zemljo. Tolovajska skupina je štela 16 mož. Bila )e to Varnostno obveščevalna služba četrtega rajona. Zadrževala se je v gozdovih okrog Vokelj, občina Šenčur pri Kranju, terorizirala prebivalstvo, ropala pri kmetih ter izvršila mnogo umorov. Eden izmed teh težkih zločinov je bil tudi grozovit umor Mateja Zmrzlikarja. Matej Zmrzlikar le bil okrog 35 let star, sin posestnika Matevža Zmrzlikarja iz Hrastia pri Kranju. Istega dne kakor mene, 60 tolovaji prisilno mobilizirali tudi njega ter naju oba dodelili isti skupini. Zmrzlikar ni mogel prikriti domotožja, bil je otožen in molčeč ter najraje sam. To so opazili tolovaji, in ker so smatrali, da namerava pobegniti, so ga hoteli poslati k »brigadi«. Zmrzlikar je slutil svojo usodo ter je hotel zato tudi res pobegniti. Prosil je komandanta, bivšega natakarja pri Gaforijelčlču na Brezjah, ki se v gozdu skriva pod izmišljenim imenom »Slavko«, naj mu dovoli oditi v kuhinjo, ki je bila oddaljena okrog 500 m, po obleko, ki jo ima tam. Komandant mu je dovolil, vendar mu je dal »zanesljivega« spremljevalca-paznika. Radi dima, ki bi mogel izdati taborišče, le bila namreč kuhinja oddaljena. Med kuhanjem so se navadno zadržali banditi v kuhinji, kler sem bdi taz zaposlen kot kuhar. Ob dveh popoldan sta oba odšla nazaj v taborišče. Med potjo je zaprosil Zmrzlikar svojega 6premlievalca," naj mu dovoli, da bo opravil svojo potrebo. Slednji je privolil, vendar, ker je imel nalogo Zmrzlikarja eventuelno že topot ustreliti, je napolnil puško. To Je Zmrzlikar opazil, skočil v grmovje in pobegnil. Spremljevalec le hotel streljati, toda prvi in drugi naboj 6ta odpovedala. Ko se je pri tretjem poizkusu puška izprožila, je bilo že prepozno, kajti Zmrzlikar je bil že v grmovju in za ovinkom ter ni bil zadet. Bežal je v smeri proti Kranju. Imel pa je nesrečo. V goščavi je naletel na manjšo gručo oboroženih tolovajev, ki so bih na lovu. Banditi so ga takoj ustavili, prijeli in ga odvedli v taborišče. S tem je bila njegova usoda dokončno zapečatena, Na kratko ga je zaslišal politkomisar, ga grdo ozmerjal, nato pa dal privezati za roke k drevesu, tako, da je dobil roke in prste popolnoma modre ter ni občutil z njimi ničesar več. Naslednjega jutra — na velikonočni ponedeljek — je dobil zajtrk, nato pa ga je na komandantov migljaj odvedla skupina 6edmih tolovajev, od katerih si je prej vsak urezal v grmovju debeio gorjačo. Po štirih urah so se vrnili s krvavo Zmrzlikarjevo obleko. Voditelj krvnikov je izjavil sedaj dobesedno: »Pes ni hotel crkniti, imel je dvojna prsa«. Zmrzlikar je bil velike in močne postave. Kakor so pripovedovali ostali krvniki ter zverine v človeški podobi, je zelo trpel ter umrl šele po štiriurnem mučenju. Da bi mu še povečali njegove bolečine, so ga ubijali počasi. Najprej so ga pretepali z gorjačami po vsem telesu. Ko je padel v nezavest, so ga pustili nekai časa, ko pa je prišel zopet k sebi, se ie pričela zločinska igra znova. Ko še ni bil mrtev, so ga pričeli obdelovati z rovnico, katero so orinesli 6eboj. Ker je pričel glasno vpiti, mu je eden izmed tolovajev z dlanjo zaprl usta, tako, da nesrečnež ni mogel niti dihati. V smrtnih bolečinah in krčih je ugriznil Zmrzlikar tolovaja v roko tako močno, da je slednji ni mogel oprostiti. Da bi pomagal svojemu tovarišu, je nek tolovaj porinil nesrečni žrtvi bajonet v usta, ga zavrtel ter na ta način s silo odprl usta. Pri tem mu ie izbil nekaj zob. Vse to pa še vedno ni zadostovalo. Tudi 6trel iz 6,5 mm pištole ni prinesel nesrečnežu odrešilne smrti. Da 6e s ponovnim streljanjem tolovaji ne bi izdali, so pričeli z gorjačami in rovnico z nova obdelovati svojo žrtev, dokler končno ni bilo v njej več znaka življenja. To satansko mučenje je trajalo tri in pol ure. Truplo so pustili ležati na mestu zločina dva dni, nato so ga za-grebli. Takšna je usoda, katero pripravljajo vsakemu Gorenjcu v Moskvi izšolani komunistični morilci in zločinci, ki se boje le dnevne svetlobe ter dela. Opisani zločinski umor je le edem izmed tisočerih, ki so jih te zveri povzročile nad neoboro-ženimi ter poštenimi kranjskimi rojaki. Gorenjci! Presodite sami! AH hočete z morilci v sigurno smrt in pogin, ali pa z močno in urejeno Veliko Nemčijo v lepšo bodočnost! Pomagajte oblasti in domobrancem pri uničevanju in iztrebljenju komunistične kuge! To Vam pravim, ker sem sam doživel vse strahote v gorenjskih gozdovih! Pavel Bajda«. Pritožuje se nad novinci iz Štalerske... Tajnica komunistične stranke nadzira vse od desinfekcije do poveljevanja Štabov komunističnih »brigad« ne nadzira samo najvišji forum, t. j. centralni komite Komunistične partije. To je že stara in priznana resnica, ki je ne ta je niti komunisti, pa tudi nekomunisti v OF jo priznavajo. Odvisnost celokupne OF in njene »vojske« od partije gre tako daleč, da je vse delo štabov edinic postavljeno pod nadzorstvo tajnikov komunistične 6tranke. Ti tajniki morajo stalno oddajati poročila vodstvu stranke o delu edinic, katerih nadzorstvo jim je zaupano. V poročilih ocenjujejo svoje komandante in navidez predpostavljene, kakor da so vsi ti njim podrejeni. Tajnik komunistične partije v neki vojaški edinici je najvišji nadzorni organ edinice, neglede na to, kakšen položaj mu pripada v vojski. V roke nam je padlo poročilo tajnice komunistične partije v XII. brigadi^ namestnice polit-komisarja. To je proslula Mimi Sajetova. V poročilu ocenjuje člane KP-brigade, delo SKOJ (ki »je v naši brigadi 6labo«), uspeh političnih ur, kulturno delo (»ki je zelo pomanjkljivo«). Pritožuje se nad novinci iz Štajerske, prisilnimi rekrutiranci, ki so zelo »nezanesljivi«. Tajnici se zdi čudno, zakaj mora ravno njihova brigada dobivati take novince, nato pa še ocenjuje najvišje funkcionarje brigade. O higijeni pravi: Desinfekcija se izvršuje. Slab- še je pa s pranjem perila, ker nekateri tovariši sploh nimajo spodnjega perila, ampak so oblečeni samo v vrhnjo obleko. Perila zelo manjka v naši brigadi. Brigadni intendant je star partizan, toda zelo težko se znajde. Naša edinlca se nahaja na najboljšem terenu, vendar zelo slabo živimo. Neslano smo jedli en mesec-« Nato prihaja poročilo k oceni i t aha brigade: »Komandant Drago Jerman je vojaško Izvežban, v borbi se hitro znajde Ovira ga pri delu to, da je vedno bolan. Načelnik štaba je aktiven in «e zanima za vse, je pa premalo energičen in samoiniciativen.« Poročilo tajnice Komunistične partije obravnav» delo brigade in vseh višjih funkcijonarjev, tudi politkomisar (ki mu je Saj6tova namestnica!) ni izvzet. Iz poročila je lepo razbrati, kako ravnajo tajniki komunistične partije z ostalimi figurami, ki jih postavlja partija. Vse je podrejeno tucH v nižjih edinicah tajnikom Komunistične partije, ti pa ravnajo z vsemi tako, kakor .s pokornimi io-larčki. Vdihe izgube tolovafev Hd. Bojna skupina vojske |e v noči od 5. na 6. oktober lznenada zaustavila neko močno tolovajsko skupino v področju Ober-RastwaId. Na najožjem področju zbrano močno tolovajsko skupino so obstreljevali med drugim s težko artilerljo In metalci, tako da je imela najtežje Izgube. Ugotoviti se je moglo več kot 200 mrtvih tolovajev. S tem uspešnim udarcem omenjene bojne skupine vojske sta bili dve edinici te tolpe popolnoma razbiti. Neizprosno se nadaljuje boj proti komunističnim tolovajem. .Osvobodilni bo) » je do danes zahteval življenj 40.000 fantov, mož, žena in otrok. Pod tem naslovom priobčuje glasilo Narodnih varnostnih straž na Primorskem tehten in prepričujoč članek, v katerem nazorno prikazuje uničujoče početje komunizma in njegove OF. V članku čitamo med drugim: »Samo nesrečo kličejo — nad bedni narod moj — potlej predrzno vičejo osvobodilni boji... Tako toži spreobrnjenec, ki je na lastni koži občutil vso zlaganost početja slovenskih komunistov, ki so pod krinko »osvobojenja« priklicali nad naš narod tolikšno gorje. Ali vodi OF zares »osvobodilni boj?« O tem bi bilo škoda izgubljati vsako besedo; saj dejstva sama dovolj jasno govore. Vprašajmo se le, ali je ta lažni »osvobodilni boj« kaj koristil našemu ljudstvul Oglejmo si zgolj njegove posledice, pa že imamo odgovor. Do danes je zahtevalo to »osvobojenje« nad 40.000 življenj fantov, mož, žena in otrok, na tisoče pohabljencev, na stotine upepeljenih vasi in na tisoče razdejanih in požganih domačij. Naši prostrani gozdovi so posekani, polja opustošena, šole, prosvetni in gasilski domovi porušeni itd. In končno največje zlo: ta »osvobodilni bo|« nas ni zedlnil, temveč Je ustvaril med našim narodom prepad, ki je tako poln mučeniških slovenskih trupel, da ga ne bo mogoče več z dobro besedo premostiti. Ta prepad razdvaja slovenski narod v njegovih najusodnejših dneh in ogroža že sam njegov obstoj. To so torej posledice tega »osvobodilnega boja«, posledice, ki z dneva v dan večajo gorje slovenskega naroda. In kaj smo prejeli za te ogromne žrtve? Revolucijo, krvavo komunistično revolucijo, ki je sprožila krvavo bratomorno vojno...« Članek zaključuje z jedrnato ugotovitvijo: »Početje komunističnih zločincev ni povzročilo slovenskemu narodu zgolj nešteto krvnih in tvar-nih žrtev, temveč resno ogroža narodovo bodočnost. Zadnji čas je zato, da se tega zavč prav ves narod ter z vso močjo udari po teh mednarodnih izkoreninjencih!« □ 1,500.000 romunskih delovnih sužnjev zahtevajo boljševiki po švicarskih vest>h iz Ankare. V Romuniji je ta vest vzbudila silno paniko, ker so to točko pogojev premirja do zadnjega prikrivali romunskemu narodu. Srdi! nemški odpor m lapifli Težki boji za mesto Aachen — Velike izgube anglo-ameriških čet na vseh odsekih zapadne fronte Pretekli četrtek 60 se nahajale nemške čete ob belqijeko-holandski meji ter ob reki Maas v silovitih bojih s kanadskimi in angleškimi odredi, ki so se sproti ojačevali. Dočim je sovražnik pri Turnhoutu pridobil nekaj ozemlja, so nemške čete preprečile njegov sunek v Tilburg. Pri Ubachu so Amerikanci po masiranih napadih nekoliko razširili svoj vdor. Dočim so 6e v četrtek pri Metzu vršili le lokalni boji, 60 naše divizije v gozdu Parroy ter v zapadnih Vogezih v težkih bojih obdržale 6voje postojanke proti številnim napadom 7. ameriške armade. V protinapadih je bil sovražnik zavrnjen tam, kjer mu je uspel kak vdor. ■— Zaman so se v srednji Italiji zaganjali odredi 5. ameriške armade proti nemškim postojankam v Apeninih. Izjalovilo 6e je tudi več sovražnih sunkov ob jadranski obali. V četrtek so Amerikanci bombardirali München, kjer je nastala škoda na poslopjih, kulturnih spomenikih, javnih zqradbah itd. Obramba je zbila 21 sovražnih letal. Iz petkovega poročila je bilo razbrati, da je sovražnik severno od Turnhouta z novimi ojačenji poskušal prodreti proti Tilburgu, vendar se je to ponesrečilo. Izredno težki boji so se razvili pri Wageningenu, kjer so naše divizije z vzhoda in zapada v napadu zoževale sovražno mostišče. Južno od Geilenkirchena je sovražnik obnovil svoj napad, vendar je bil zaustavljen v takojšnjih protinapadih. Tu jö> bilo v dveh dneh uničenih 40 sovražnih tankov Med mestoma Epinal in Lure je poskušal sovražnik na široki front' vdreti v naše postojanke na obronkih zapadnih Vogezov. Ti močni napadi pa so bili povsod razbiti ali zaustavljeni v protinapadu. — London je bil zopet tarča povračilnega ognja V-1. — V srednji Italiji je sovražnik po močni artilerijski vpostavi skuša! na obeh 6traneh ceste proti Bologn. pre-dreti naše planinske postojanke, da bi vdrl v dolino reke Po. Vsi ti sovražni napadi so bili na raznih odsekih v težkih bojih razbiti. Istotako 6o se izjalovili vsi sovražni sunki na jadranski obali. — Anglo-ameriški teromi bombniki so v četrtek bombardirali Münster in Köln, istotako pa tudi Wilhelmshaven, Dortmund, Koblenz in Rheine. V noči na 6. oktober je bilo mesto Saarbrük-ken cilj anqleškega terorneqa napada. Posamezne bombe so padale na Berlin. Zbitih je bilo 19 letal, med njimi 14 štirimotornih bombnikov Pri mestu Brügge 60 se po sobotnem poročilu izjalovili napadi Kanadčanov. Ker je izgubil sovražnik tu nad 300 tankov v času med 29. septembrom in 6. oktobrom, so se sovražni napadi ob belgijsko-holandski meji zmanjšali glede ja-kosti Severno od Anversa pa ie sovražnik vzdrževal svoj pritisk. Severno od Baarle-Nassau-a eo bile zaustavljene v protisunku sovražne tankovske napadalne konice. Pri Wageningenu so nemški napadi pridobili na teronu, obenem pa so se izjalovili angleški' protinapadi. Južno od Geilenkirchena se je medtem 6iopfiievala silovitost sovražnih napadov. Spričo nemške žilave obrambe je sovražnik dosegel nekaj lokalnih uspehov, izgubil pa je pri tem 69 tankov Pc-adka forta Driant ob reki Mosel je odbila močne sovražne napade. Nemške čete so obenem očistile nove predele gozda Parroy. Na obeh straneh mesta Re-miremont so se razvijali težki boj*. — Tudi v petek so padale na London leteče bombe. — V STednji Italiji se je zmanjšala silovitost bojev vsled poslabšanja vremena. — Terorni napadi Amerikancev so veljali mestom Berlin, Hamburg, Stralsund in Stettin, angleški odredi pa so bombardirali Dortmund in Bremen Nad Reichom in nad zapadom ie bilo zbitih 72 letal, med njimi 54 štirimotornikov. V nedelio je javilo pörocilo vrhovnega nem-škeoa poveljstva srdite boje v področju ob ho-landsko-belaiiski meji. Velik boj 6evemo od mesta Aachen pa ie med tem trajal z nezmanjšano silovitostjo Kljub močni artilerijski pripravi in vpostavi letalstva, so se Amerikanci zarili v boju za bunkerie in dructa močno hranjena oporišča pred nemške postojanke Dobro je napredovalo čiščenje gozda Parroy Pri Epenalu je bila obkoljena neka sovražna bojna skupina. Sovražni pritisk na obeh straneh Remiremonta pa se je medtem oja-či! — Nadaljeval se je povračilni ogenj na London. — V Apeninih je pričela 7. ameriška arma- da po težki artilerijski pripravi s svojim napadom. Sovražne čete 60 bile v protisunkih zavrnjene na 6voja izhodišča. Na Rubikonu je neka višinska postojanka večkrat menjala posestnika. — Terorne bombe so padale na Kassel, Magdeburg, Merseburq im Bielefeld. Angleški bombniki so napadli mesto Emjnerich, pa tudi Breslau in druge naselbine v Sleziji. Nad Reichom in zapadom je bilo zbitih 121 sovražnik letal, med njimi 75 štirimotornikov. Po poročilu, ki je bilo izdano v ponedeljek, so 6e sovražni napadi na zapadni fronti v nedeljo razširili še na nadaljnje odseke. Medtem se je bitka v področju Geilenkirchen-Stolberg nadaljevala s stopnjevano srditostjo. Žilavi odpor v zvezi z močnimi protisunki naših divizij je po najtežjih bojih zaustavil sovražne tankovske odrede, ki naj bi bili prijeli Aachen z dveh strani. Srditi boji so bili zabeleženi pri Nancy-u, prav tako pa tudi pri Remiremontu Nemška oporišča v Atlantiku 60 bila zopet v ognju sovražne artileri-je. Pred oporišči St. Nazaire-Lorient in La Ro-chelle so se razbili sovražni sunki. — Zopet so beležili povračilni oget.j nad Londonom. — V srednji Italiji so naše čete južno od Boloqne v najtežjih bojih doseqle ve!'k obrambni uspeh. Sovražnik je sicer zamogel mestoma vdreti v naše prve črte, vendar je bil takoj v probsurtkih zavrnjen ali zaustavljen. V jadranskem obalnem odseku so se nadaljevali težki boji, premikajoč 6e vedno bolj v hribovski teren zapadno od jadranske obale. EMOHOVEI fo/JttnsHtiard Weeri' g* \ lu/eete GeMea, ^ £ "»rs/ViltoMs* Wrs * 'HH>& V,)» Me,/ei yi% rem/t» W ffArf fjpf '¿¿fjEscfiweikr DÜREN L AACHEN / V IT / S JcAmtfr «v. LOTTlChf «TV V JcAmtfr ^¿¿Ä'^^TCVt P * Karte zn den Abwehrkämpfen zwischen Arnheim und Aachen. Scherl-Bilderdienst-M. Po torkovem poročilu se je težišče bojev v Ho-landiji premaknilo ob nemško mostišče južno od Westerschelde tei k dohodu otoku Beverland. Ob Leopoldovem prekopu so se zaman vrstili sovražni napadi. Pri Breskenstl so bile nemške čete v težkih bojih z izkrcanim sovražnikom. Pred otokom Beverland je bil zapahnjen kanadski vdor. V področju Aachena se je situacija utrdila vsled nemških protisunkov Južni rob mesta je bil očiščen sovražnika. Severovzhodno od Nancy-a so se naše čete hrabro upirale ameriškim napadom, uničujoč 31 sovražnih tan kov. Težki boji, v teku katerih je imel sovražnik velike izgube, so se odigravali v gozdu Parroy' ter na obronkih zapadnih Vogezov. Pri Dünkirchen« in St. Naza:. so beležili močan artilerijski ogenj in uspešne spopade s sovražno premočjo. — Tudi v noči na 10. oktober je bil London v povračilnem ognju V-l. — Amerikanci so kljub poslabšanju vernem, nadaljevali vzhodno od ceste Firence—Bologna 6voje poskusne prodore. Naše divizije pa so sovražnika zavrnile že na glavnem bojišču. Prav tako so 6e izjalovili nadaljevalni poskusi 8. angleške armade, pritisniti na bok našega eksponiranega frontnega loka v hribih zapadno od jadransk obale ter na gornjem Rubikonu. — Terorni napad. anglo-ameriškeqa letalstva so veljali mestom Schweinfurt, Mainz, Koblenz, Bochum in Wilhelmshaven. Zbitih je bilo 16 sovražnih letal. 11. oktobra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so Amerikanci kljub izredno krvavim izgubam prejšnjih dni žilavo nadaljevali svoje poskuse obkolitve mesta Aachen. Naše čete - so . se močnim sovražnim silam srdite upirale. Tudi jugovzhodno od Aachena so 6e v gozdovih pr Roetqenu razvili srditi boji. Na ostali zapadn; fronti so se razvili siloviti boji zopet pri Nan-cy-u in pri gozdu Parroy ter na obeh straneh Remiremonta. — Očividno pod vtisom 6vojih neuspehov in izqub, so Amerikanci in Anqlezi v Apeninih ter ob jadranski obali izvrševali le sla-botnejše, v ostalem pa brezuspešne napade. — Posamezna letala 60 v noči na 11. oktober metala svoje bombe na zapadno Nemčiio in vzhodno Prusijo. IZ oktobra je javilo vrhovno nemško poveli-stvo, da so se vršili zadnje dni težki boji v mostišču južno od Westerschelde. Pri Breskensu izkrcani sovražnik je zadobil vsled artilerijskega oa-nja in protinapadov težke izgube. Suhozemn masti ki vodi v južni Beverland in ki so ga Kanadčani s svojimi močnimi napadi mimogred-prekinili, je zopet očiščen. V bitki za Aachen so naše čete v protinapadu potisnile ameriške odrede severno od Aachena v obrambo. Vzhodno od mesta je sovražnik po vroči borbi pridobi' nekaj terena. V gozdu pri Roetgenu so zavrnili naši grenadirji opetovano napadajočega sovražnika. Od Metza do Epinala so bili zavrnjeni lokalni sovražni napadi, podprti deloma s tanki. Vzhodno od Remiremonta še trajajo boji z alžirskimi in marokanskimi odredi, ki so vdrli v naše postojanke. Ob atlantskih oporiščih je bilo rad slabega vremena samo artilerijsko in izvidni.ško delovanje. — Nadaljeval se je povračilni' ogen i na Londno. — V -Apeninih so se v teku dneva stopnjevali boji na obeh straneh cesto Firence— Bologna. Na široki fronti napadajoči sovražnik je doživel popolni poraz. — Ameriški terorni bombniki so bombardirali Wien, Köln in Koblenz. Posamezna angleška motilna letala se v pretekli noči bombardirala Berlin. Zbitih je bilo kljub najtežjim obrambnim pogojem enajst štirimotornikov in dvoje lovcev. □ Sovjetska grozodejstva na Madžarskem. Madžarske vojaške oblasti 6o protokolirale del grozodejstev, ki so jih izvršili sovjetski vojaki v vaseh Nagyszalonta, Foldeak, Kevermes in Biha-lutj. Ti protokoli sc bili odposlani vsem nevtralnim vladam. Priče so izpovedale pod prisego, da so popolnoma razcapani,sovjetski voiaki in oficirji plenili trgovine in stanovanjske hiše, odnašajoč V6e, kar jim je prišlo pod roko. Vse drugo so razdejali ali pa sežgali Boljševiki so oskrunili številne žene in dekleta Na žene in dekleta, ki so se zoperstavljale posiljevanju, so streljali poživinjeni boljševiki kaker na tarče. Nepopisno * je bilo grozodejstvo sovjetskih vojakov v nekem nunskem samostanu. Protokol ugotavlja, da so sovjetska grozodejstva za vse kulturne narode na svetu nenavadna in žtlostna slika. □ Tudi Italija prikriva tajne pogoje premirja Kakor poročajo iz Milana zahteva vodja katoliške akcijske 6tranke, Don Sturzo, v javni izjavi takojšno objavo tajnih klavzul premirja, ki so ga bili naložili Italiji v septembru lanskega leta. □ Ukra iinske šole zaprte. Po poročilih, ki so prišla iz Cemovic, so ooljševiki v zapadni Ukrajini pozaprli polovico ljudskih sol. Učiteljstvo so zavlekli v Sovjetijo, kjer bo moralo sodelovati pri obnovi premogovnih rudnikov v doneeki Vrlini. □ 22 političnih strank v Italiji Po nekem prikazu italijanskega tiska se ugotavlja, da imajo v Italiji, ki je zasedena po Anglo-Amerikancih, nič manj kot 22 političnih 6trančic in skupin. Razcepljenost političnega življenja je "taka. da je menda ni več možno prekositi. Se"6 6 »ŠTAJERSKI GOSPODAR« • 14. Oktober 1944. V 14. Oktober 1944.__»ŠTAJERSKI GOSPODAR«____Seite 7 Bilder aus dem Kriegsgeschehen ■ Hier wird Osh-Don verteldiql. Die deutsche HKL im Vollen ikpieußens. Seen, Wald und Sumpf geben der-todschaft ihr Gepräge. IPjL-Kriegsber. Hoffmann (Sch). Bordflak sichert Nachschubgele;t Immer wieder versuchen Sowjetbomber das Geleit anzugreifen, werden abei von der Bordflak der Sirberungsstreitkräfte sofort unter wirksames Feuer genommen und abgedrängt. PK'Kriegsberichter Winkeimaan (Sch).' Der totale Kriegseinsatz der Heimat wiikt sich aus. Die Landstraßen, die zur Front führen, sind vollgestopft mit endlosen Kolonnen, die nach vorn fahren. Frische Truppen und Nachschubgüter aller Art rollen Tao und Nacht vor. um d e hartkämpfende Front zu stärken. ^-PK.-Kriegsber Keimling (Sch). Ein Brückenkopf im Weichselbogen w'rd berö'n'it. »Tiqer«, »Panther« und Stuimgeschütze stoßen vor und überrollen die ersten sowjetischen Stellungen. I.. PK-Knegsber. Dieck (Sch). V Die Kamnffähre. W'e das OKW meldete, vernichteten Kampffähr^n der Kriegsmarine vor dei nordnorwegischen Küste mehrere sowjetische Rf _ Bomber. PK.-Zeichnung PK.-Krieqsber. Fritz Friedl /Sch). EIN FELDWEBEL UND 28 MANN Von Kriegsberichter Erhard Eckert pk Zur Übermittlung seiner Meldungen standen General Ramcke eine Marinefunkstelle und die Ln-Funkstelle eines Seenotbereichskommandos zur Verfügung. Diese Ln-Funkstelle wurde von einem Oldenburger Oberfeldwebel, geführt, der den Befehl über 14 Unteroffiziere und. 14 Mann hatte. In vorsorglicher Arbeit hatten sich dfö Luftnachrichter einen eigenen Bunker mit einer drei Meter dicken Betondecke errichtet, in dem sie ihre kostbaren Geräte unterbrachten und den 6ie zur Rundumverteidigung ausgebaut hatten. Wie alle anderen Anlagen der Festung und des Hafens Brest lag auch der Ln-Bunker von Anfang an unter dem ständigen Granatfeuer und den nicht abreißenden Flächenwürfen des unter rücksichtslosem Einsatz seines Materials angreifenden Gegners. Die oft in nächster Nähe einschlagenden Granaten und Bomben erschütterten die sensiblen Geräte manchmals so, daß die Hilfs-Verbindun-gen brachen oder sogar Röhren ausfielen. Den hervorragenden Nachrichtensoldaten gelang es aber immei wieder, die Funkanlagen sende- und empfangsklar zu machen, so daß mit geringen Ausnahmen eine tadellose Verbindung zwischen dem eingeschlossenen Brest und den deutschen Dienststellen vorhanden war. Die Tätigkeit der Luftnachrichter war schwel und aufreibend, da General Ramcke die rückliegenden Stellen stets über die Lage am laufenden hielt. Zu der rein fachlichen Arbeit kam die ständige Kampfbereitschaft der Bunkerbesatzung. Dem Feind war es im Laufe der Zeit gelungen, seine Angriffspitzen bis in die Nähe des Bunkers vorzutreiben, so daß die Ln-Männer bald zur Verteidigung mit der Waffe gezwungen waren, wollten sie den Funkbetrieb aufrecht erhalten Daß ihnen das bis zum leUtmöglichen Augenblick gelang, zeugt von der hervorragenden Tapferkeit aller Männer. Die letzten Funksprüche, die von den Empfangsgeräten eines Luftwaffenkommandos aufgenommen werden konnten, lassen in soldatischer Nüchtern- heit und trotzdem — oder gerade deshalb — dramatisch Kampf und Arbeit der Ln-Soldaten von Brest vor uns erstehen Am 13. September sendet Brest: »Alles bereit zur Zerstörung! Wir grüßen euch! Heil dem Vaterland! Heil Adolf Hitler! Der Oberbefehlshaber antwortet: »Kameraden, wir erleben euer heldenhaftes Kämpfen mit und stehen im Geist an eurer Seite. Heil dem Vaterland! Heil Hitler!« Der Feind war inzwischen so nahe an den Bunker herangekommen, daß sich der Oberfeldwebel zur sofortigen Vernichtung aller Schlüsselmittel entschließen mußte. Die Ln-Funkstelle Brest sandte also von da an offen. Der Inhalt der Funksprüche wird trotzdem aus begreiflichen Gründen nur sinngemäß weitergegeben. Brest sendet am 14. September: »Können wahrscheinlich noch einige Zeit widerstehen.« Brest empfängt: »Eisernes Kreuz II. an genannte Soldaten verliehen.« Brest empfängt: »An Unteroffizier K. N.: Wünschen Glück zur Geburt gesunden Jungens. Frau und Kind wohlauf.« Brest sendet: »Gegen Bunker harte Angriffe. Gegner an Anlage herangekommetn.« Brest sendet: »Halten Betrieb imit Eisetzstrom aufrecht.« ürest sendet: »Uffz. J. für das Väterland gefallen.« Dann schweigt dei Bunker. Es ist anzunehmen, daß der Sendet wieder ausgefallen war. Die Verbindung mit Brest wird nur noch durch die Ma-rinefunkstelle aufrecht erhalten. Der Sender des Luttwaffenkommandos ruft ununterbrochen die Ln- Kameraden von Brest. Allmählich kommen «iedej einige Sprüche durch, zum Teil aber so verstümmelt, daß die Entzifferung unmöglich ist. Die verständlichen Sprüche ergeben kurze Laqe-meldungen die die Härte des Kampfes ahnen lassen Am 16. September 9 Uhr vormittags schweigt die Luftnachrichtenfunkstejle der Festung Brest endgültig. Aus .der Nennung der Luftnachrichtensoldaten in den letzten Meldungen General Ramckes, die über die Marine zum Luftwaffenkommando gelan-gen, geht hervor, daß sie nach der wahrscheinlichen Zerstörung ihres Bunkers mit der Waffe ln der Hand zum Kampf angetreten sind. General Ramcke trägt die Brillanten auch zu. ihrem Ruhm □ Umrl je Wendell Willkie. V Zedinjenih državah je umrl te dni bivši kandidat za prezident-stvo Wendell Willkie na posledicah infekcije, ki so jo povzročili 6treptokoki. O Poleg izdajstva še kršitev mednarodnega prava. Iz Berlina poročajo: Sedanji oblastniki v Bolgariji zatrjujejo v nekem uradnem poročilu, da so se po vojni napovedi Bolgarije na naslov Nemčije doslei posluževali najnatančneje vseh mednarodnih konvencij in običajnih oblik mednarodnega prava. To bodo baje storili tudi v bodoče. Koliko verjetnosti je pripisati tem lažnji-vim oblastnikom, izhaja iz dejstva, da onemogo čajo še danes nemškemu poslaništvu povratek v Nemčijo, čeprav je smatrati tako postopanje kot na'huišo krčitev mednarodnega prava. □ Za slabiče in bolnike imajo samo kroglo. Kakor izpovedujejo begunci iz Estonske, so bolj-ševik; pognali vse prebivalce od 15 do 65. leta v okviru posebnih delavskih bataljonov na delo, da bi obnovili ceste za sovjetski vojaški dovoz. Ob slabi hrani so bili napori teh ljudi tako silni, da 6o vzdržali samo moški z najboljšim zdravjem. Delavce, ki so prestali to preizkušnjo,, so deportirali v Ural, dočim so zbolele ,n bolne prisilne delavce kratkomalo postielili in kar v šu-mah pokopali. Na ta način so iz dveh večjih estonskih vasi poklali več sto moških in žensk. □ Boljševiški teror na Letonskem. Majhno le-tonsko mestece Tuckum .je prišlo m mogrede v boliševišk eroke. med tem so ga zopet osvobo- dile nemške čete. V tem mestecu so boljševiki etablirali pravcato strahovlado. Letonka Pavlina Discher je izpovedala o strahovladi boljševikov pretresljive posameznosti. Takoj po zavzetju Tuckuma po boljševikih, so prišli židje in pričeli denuncirati prebivalstvo zloglasni GPU. Nato je bilo aretiranih 200 Letoncev, ki 6o bili deloma odvedeni v Sovjetijo, deloma pa 6o bili ustreljeni takoj po aretaciji. Boljševiki so preiskali vsa stanovanja, uničujoč opremo, obenem pa so pokradli vse, kar so potrebovali. V stanovanju omenjene Letonke so streljali s pištolami v slike rodbinskih članov, istočasno pa so popolnoma razbili glasovi»- iz samega veselja nad uničevanjem. V evangeljski in v katoliški cerkvi so boljševiki razbili vse cerkvene paramente in'podobe svetnikov. D Mesto Bologna ima še samo polovico prebivalstva Zavezniška artilerija strelja trenutno v mesto Bologna. Več desettisočev prebivalcev je pobegnilo v severne vasi in mala mesta. Iz Bologne, ki šteje 200.000 prebivalcev, je pobegnilo nad 6to tisoč ljudi Odprtih je samo par trqovin, šole so pa zaprte, ker je tudi deca zbežala. Edi-nole na univerzi, ki je najstarejša v Evropi, nadaljujejo predavanja. Od 130 cerkva je bilo po bombah uničenih dobra polovica Na Balkanu se je po poročilu z dne 12. t m. ojačil sovjetski pritisk v prostoru med Belgradom in Zaječarjem, zlasti pa ob spodnji Moravi. Na Nemšhi odpor (udi na vzhoda južnem Madžarskem so v teku siloviti boji s sov- , Velika oklopniška Bitka pri Debrecinu — Boliševiki v Srbiii za- ražnikom k> prodira preko Tise proti zapadu. .... n , .. ii./- . .i , Nekl mahiškem polotoku izkrcane sovražne sile. 9. in jetski vdor. izgubil 25 tankov. Na otoku Osel se je naša po- 10 oktobra so izgubili boljševiki nad Petsamom Iz petkovega poročila je bilo posneti, da so se sadka držala na polotoku Sworbe proti močnemu 110 letal- nadaljevali težki boji ob dosedanjih žariščih južno sovražnemu pritisku. Na Finskem so se umaknile - od železnih vrat ter v področju Belgrada. Za- naše čete iz področja Tornie proti severu. Ob padno od Arada so pridobili nemško-madžarski finsko-sovjetski meji jugozapadno od Murmanska ÜÜ^rtf protinapadi s pomočjo letalstva na terenu. Na so bili zaustavljeni močni sovražni napadi. Le- jtlitllEJjIlS 11**1,1 1 ostali fronti madžarsko-romunskega obmejnega talstvo je kljub slabemu vremenu uspešno pose- - m» , .m ozemlja jugozapadno od Velikega Varadina in galo v boje na zemlji. JfifU Flfir{*i*lllll¿111-21 zapadno od Thorenburga so bili odbiti sovražni Ob staro-bolgarski vzhodni meji so se po po- «.HWfM 1 flvl Y V»IIII3iIU U napadi. V Karpatih je bilo opažati zmanjšanje ročilu z dne 10. t. m. mestoma odigrali spopadi m« »» silovitosti sovjetskih velenapadov. Južno od Ro- z bolqarskimi četami. Tako pri Zaiečarju kakor Maščevalna fantazija Židovstva je zana so napadali boljševiki iz svojega mostišča, tudi pred Belgradom so nemške čete po težkih l vendar so bili zavrnjeni. V bojih ob Narevu so bojih obrambe prešle k uspešnim napadom ter Te nre^mejna Nemci uničili v dveh dneh 78 sovražnih tankov, bilo pri tem razbitih več močnejših sovjetskih Medtem so se pri Schaulenu zbrali boljševiki z odredov. Na Južnem Madžarskem so boljševiki x/° vesJ;eh' kl so P"spele iz Stockholma, vsebuje močnimi silami ter z vpostavo tankov in letalstva mestoma forsirali reko Tiso. V protinapadih nem- Mor19 sovjetskih letal. fet !! ene vHH Hoii odstavlien kot šef eqiptovske vlade. francoz o svojem njetetiira pri komiiiilstih Pred dnevi se je predalo v manjših skupinah več francoskih prisilnih mo-bilizirancev, katerim se je posrečilo uteči iz komunističnih krdel. Gre za francoske delavce, ki so bili nekako pred poldrugim mesecem v okolici Jesenic od večje komunistične skupine zajeti in • silo odvedeni. Ugoden slučaj nam je dal v roke zanimivo izpoved, ki jo je eden od njih podal, ko se je rešil k domobrancem. Je to mlad Francoz, star 23 let, doma v Cannesu v južni Franciji, in po poklicu radijski tehnik. Med drugim je pripovedoval: »V izvrševanju svoje dveletne delovne službe sem prišel v maju lanskega leta skupaj z nekaterimi drugimi francoskimi rojaki na delo v tovarno na Jesenicah. Stanovali smo v leipo urejenem taborišču zunaj Jesenic na vznožju večjega hriba. Godilo 6e nam je dosti dobro, hrane smo imeli dovolj, delo ni bilo pretežko in bili smo kar zadovoljni. Neke noči sredi julija, letos, pa so vdrli v naše barake komunisti. Bilo jib je več sto, na6 pa mnogo manj, zato se jim ni6mo mogli upirati. Razbežali smo se na vse strani, in nekaterim 6e je res posrečilo, da 6o se skrili in se rešili, 74 pa so nas odvlekli s seboj. Nekje za Bledom so nas pridružili skupinam mož in fantov, ki so jih nalovili po drugih krajih. Vse so nas prisilno mobilizirali in nas potem po hribih, katerih imen se ne spominjam, odvlekli na Primorsko. Tam so iz nas Francozov, ki so nas vedno skušali držati proč od ostalih prisilnih mobilizirancev, sestavili posebno četo, kateri je poveljeval neki tolovaj po Imenu Lepan. Govoril je francosko, ker )e bil nekdaj v Belgiji. Dopovedovali so nam, da se moramo boriti proti Nemcem; toda vsem skupaj so dali samo 25 pušk, tako, da ie prišla ena puška iele na tri prisilne mobilizirance. Mi smo že poprej marsikaj slišali o početju oboroženih krdel v gozdovih in hribih in o razmerah med njimi. Zato že od vsega početka nismo bili prav nič navdušen' za borbo na njihovi strani, ker 6mo jo že v naprej smatrali za brezupno in nesmiselno. Se boli pa nas je odbilo, ko smo videli njihove neurejene, kar neznosne razmere in tako »sijajno« oborožitev ene puške na tri ljudi. Kmalu smo tudi sprevideli, da zasledu- jejo komunisti čisto druge cilje, kakor pa pripovedujejo ljudem. Ko smo silili v n,e z vprašanji, so nam polagoma res kar odkrito priznali, da 60 res komunisti in da gre za »komunistično revolucijo«. Tolažili pa so nas, da so boljševiki zavezniki Francozov in da se zato tudi mi lahko borimo v komunističnih krdelih. Mi pa smo se branili, češ, nimamo v tej revoluciji nikakega opravka. Ko so videli, da nas ne morejo pregovoriti, so naposled popustili in nas niso več silili v oborožene spopade. Pač pa so nam pobrali še te puške, kar 6mo jih imeli, ter nas uporabljali za prenašanje municije, hrane in ranjencev. Kljub temu smo silno trpeli radi večnega beganja po hribih in neprestanega marširanja iz kraja v kraj. Tudi hrana je bila nezadostna in mnogokrat neužitna. Enako kakor mi, so trpeli tudi domači prisilni mobiliziranci, ki pa so bili še huje ustrahovani in z nami niso smeli občevati. Njim in nam so neprestano in za vsako malenkost grozili z ustreli tvijo. Kmalu smo se sporazumeli med seboj, kar nas je bilo Francozov, da nam ne preostane drugega, kakor beg. Dogovorili smo se, da bomo pobegnili v manjših skupinah, kadar in kakor bo pač nanesla prilika. Na skupen beg nismo mogli mi6liti, ker smo bili, kakor že rečeno, brez orožja; komunisti pa 60 grozili z ustrelitvijo vsakomur, kdor bi skušal oditi. Jaz sem 6e dogovoril z dvema prijateljema. Naš načrt je bil, da pobegnemo, ko bomo kje v bližini železniške proge, in se potem skušamo pretolči nazaj do Jesenic. Kraji so nam bili popolnoma neznani, zato je naš načrt obetal le malo možnosti za uspeh, vendar pa je bil edin, ki smo ga lahko tvegali. Tako smo se torej ob neki priliki blizu Planine poskrili, dokler ni odšel ves oddelek mimo. Nato 6mo stekli k železniški progi in v mraku nadaljevali pot ob njej, dokler nismo naleteli na domobransko patruljo. Tej smo se predali in ona nas je poslala na Rakek. Tam so nas zaslišali, nam dali jesti in nam obljubili, da nas pošljejo v Ljubljano, odkoder se bomo lahko vrnili na delo. Na Rakeku smo tudi izvedeli, da se je ob isti priliki posrečilo neki skupini 12 francoskih delavcev, pobegniti in priti v Postojno. Kmalu za nami pa je prišlo še tudi na Rakek par majhnih skupin, skupaj 15 ljudi, tako, da nas je tisti dan pobegnilo 30 Francozov. Upamo, da se je posrečil beg tudi ostalim.« gospo Lupescu V Brazilijo, kjer očividno priprav-lja svoj- povratek v Romunijo. □ Ameriško vrednotenje Anglije. List »Chicago Tribune« ugotavlja, da je Anglija prenehala obstojati kot samostojni oinitelj. List utemeljuje to svoje mnenje 6 sledečimi besedami: »Takozvana alijansa štirih velesil je danes 6amo še fikcija. Dejansko obstojata samo dve velesili: Zedinjene države in Sovjetska Unija. Anglija je vojaško in gospodarsko samo vpokojenec Zedinjenih držav, ki živi od ameriške starostne rente.« □ Boljševiški bič za romunske železničarje. Po vesteh iz Budimpešte so boljševiki razširili vojno stanje tudi na celokupne prometne naprave v Romuniji. Pri železniških direkcijah in pristaniških agencijah so ustanovili boljševiki posebna vojna sodišča, ki 6odijo romunskim delavcem, železničarjem in brodarjem po sovjetskih vojnih zakonih. V območju železnice Bukarešta—Konstan-ca so aretirali 147 delavcev ter jih izročili vojnemu sodišču. Za male prestopke, ki bi bili ob normalnih časih kaznovani k večjemu z globami. Je bilo 35 delavcev obsojenih na smrt, vse druge pa so potisnili v kazenske bataljone sovjetske vojske. Posledice 15 septembra Danes se kesajo že vsi, ki so odšli na limanice divje tolovajske agitacije o 15. septembru. Značilen slavospev teh zapeljancev in iahkovernežev nam je prinesel v roke dobri veter. Objavljamo ga v celoti. Vsebina pač ne potrebuje nikakega komentarja. Sirota jaz okrog blodim — slovenski partizan! Sirota jaz okrog blodim, slovenski partizan v samoti tihi se solzim, ker javno me je sram. Ker agitaciji sem verjel, pridružil sem se jim, ah, v hudo zanjko sem se vjel, kdaj se osvobodim? Da se za narod boj vrši, lagali so grdo, za narod jim še mara ni, vse drugo hočejo. „Le v gozd mi prihitite vsi, partija vabi vas, postali boste pol zveri, tako bo prav za nas." Za partijce je morda prav, da narod krvavi, a narod jih je že spoznal, dovolj je teh reči. Samo nesrečo kličejo, nad bedni narod moj, pri tem predrzno vičejo: „Osvobodilni boj". Kar sem spoznal, to izvršim, dovolj je že gorja: Se partije osvobodim, z menoj dežela vsa. □ Angleška sodba o razmerah v Franciji. Konservativni list »Manchester Guardian« opisuje dogodke v Franciji takole: »Situacija Francije je tako kritična in zamotana, da ne bi našla rešitve niti najsposobnejša vlada. □ Italijanski komunisti razvijajo izredno agitacijo. Kakor poroča Švicarska telegrafska agencija iz mesta Chiasso, so pričeli razvijati italijanski komunisti veliko agitacijsko kampanjo. V Rimu so se vršila kar tri velika zborovanja komunistov. □ Miko4ajczyka so povabili v Moskvo. Agencija Reuter poroča, da je prejel poljski emigrantski ministrski predsednik Mikolajczyk iz Moskve poziv, naj se udeleži razgovorov med Churchillom in Stalinom. □ Bonoml obžaluje... Italijanski ministrski predsednik Bonomi je izjavil rimskemu dopisniku lista »New York Times« ves preplašen, češ.^ da so V6i Italijani obnemeli spričo izjave angleškega zunanjega ministra Edena, da Italija ne bo več dobila nazaj njenih kolonij Bonomi ie obžaloval, da smatrajo zavezniki Italijo kot premaganega sovražnika, »kljub v6emu, kar je storila». francoska boiazen pred bolfševiškfm državnim udarom : Politična zaskrbljenost poleg bede in stiske »Völkischer Beobachter« poroča iz Ženeve, da ] narašča v Franciji spričo bede in stiske, ka jo je prinesla prebivalstvu anglo-ameriška okupacija, • vedno bolj in bolj tudi skrb glede politične bo-i dočnosti Francije, ki je zaplavala že povsem v boljševiške vode. Pariški dopisnik londonskega 1 lista »Observer« piše, da narašča od dne do dne 1 vedno bolj bojazen pred boljševiškim državnim i udarom in da je ta nevarnost vedno večja. Oči- • vidno je, da gre francoska politika viharnemu in < eksplozivnemu razdobju nasproti. V južno-francoskih mestih Tours, Bordeaux in ' Toulouse so boljševiki baje že prigrabili oblast. 1 Nobenega dvoma ni o tem, da tvorijo komunisti • v Franciji najbolje organizirano politično skupino. Ta razvoj potrjujejo v svojih poročilih tudi švi- < carski časnikarji, ki so nedavno obiskali mesto 1 Lyon. Tudi Švicarji pravijo, da je boljševiška i nevarnost v Franciji izredno akutna ter da se obra-i čun ne bo dal preprečiti. Boljševiki zasledujejo : zunanjepolitično izravnavo Francije v smislu mos-1 kovskih navodil. Kakor poroča »Basier National-z zeitung«, 60 ječe v Vzhodni Franciji vsled »čistke«, 1 ki jo izvajajo boljševiki med francoskim prebi- valstvom, tako prenatrpane, da so morala izjemna « sodišča izpustiti velik del osumljencev naenkrat i lz ječ. POLITIČNE BELEŽKE -_ ■ □ Novi prezident republike Kuba, Ramon Gran San Martin, je prevzel pretekli torek svoje posle. Sprejela sta ga bivši prezident general Battista in podpredsednik, nakar je pred njima prisegel na kubansko ustavo. □•Posledice finske kapitulacije. V proračunski razpravi finskega državnega zbora je izjavil finančni minister, da bo morala Finska v svrho odplačila vojne odškodnine Sovjetiji potisniti življenjski štandard finskega naroda tako globoko, kakor si tega pred vojno nikdo ne bi bil mogel predstaviti. □ Maršal Cangkajšek je izjavil te dni, da je vojaški položaj Kitajske resen. Kitajci bodo morali po njegovem mnenju hlačne pasove stisniti še bolj ter prenašati še večje omejitve. □ Stimson o vojnem položaju Nemčije. Kakor poroča angleški list »News Chronicle«, je izjavil ameriški vojni minister Stimson, da govorice o skorajšnjem zlomu Nemčije žal ne držijo. Nemcem je po njegovih besedah uspelo postaviti močno obrambno fronto ter vpostaviti nove čete. □ Na medvedovo kožo pijejo. Amerikanci so baje opustili namero, imenovati Wallace-a guvernerjem tistega dela Nemčije, ki bi ga po zavo-jevanju kontrolirali Amerikanci. Wallace jim ni dovolj oster nasprotnik Nemcev. Sedaj je izvedel »Daily Express«, da je prišel v tozadevno kombinacijo žid Leon Henderson, ki je baje »zelo energičen«. V Washingtonu si naj ne razbijajo po nepotrebnem glave, kajti nemška vojska je še energičnejša. □ Bivši romunski kralj Karol, prvi izdajalec Romunije, je odpotoval s svojo židovsko ljubico UMNI KMETOVALEC DREVESNI KOL Igo gošče In druge nesnage, ki pozneje kis pokvari. Na ta način pridobimo več boljšega in stanovitnejšega kisa. Dober kis se lahko izdela tudi iz sadnih odpadkov in iz zelenega odpadlega sadja, ki ga v stolčenem ali zmletem stanju napolnimo v posodo ter enako postopamo, kakor s tropinami. Sch. Na podlagi večletne prakse ter izkušenj z raz- To je dokazal tudi omenjeni sadonosnik v Sre- _ Ličnimi klimatskimi razmerami lahko zatrjujem z mu po poteku dveh let. Odlikoval se je po veseli v mirno vestjo, da je drevesni kol kot opora mladih rasti, bilo je pa malo bolezni in mnogo lepega X NaislabSa žetev avstralske pšenice izza zad-zasajenih sadnih dreves preje škodljiv kot kori- sadja. Ce je prišla zima z mnogim snegom, ki je njih 30 ,et KmetiJ'6ki minister Avstralije je ugo-sten, tako da ga lahko pogrešamo. debelo obležal na vejah in ga veter ni hotel tovl1, da j® Avstralija letos vsled velike suše Kaj vse smo delali kot mladi strokovni a.bsol- stresti raz vejevja, je bilo pač treba poseči vmes 2abeležila najslabšo žetev pšenice od leta 1914 venti v naši mladostni praksi pri mnogih sado- kajti sicer itak ne bi bilo nikake sadne kulture! do danes-noanikih, koliko skrbi se je sukalo okrog brez- Pri vseh bodočih novih nasadih v velikem ali hibnih drevesnih kolov! To je bilo dela z dreves- malem obsegu načelno nismo več uporabili dre-mmi koli: prepajanje v svrho konserviranja, ob- vesnih kolov. Glavna stvar je, da se pri sajenju navijanje vezilnega materijala, pa tudi blazinice zemljo okrog korenin trdno pohodi. Tam doli sem so bile potrebne, da se mlada drevesca ne bi odrg- se tudi naučil še nekaj drugega: deblo je treba —————— mla itd. Pa je prišel mož iz prakse, veledrevesnii- po možnosti prigrniti z zemljo! Drevesce nima v oar gospod VVilhelm Klenert iz Graza, izjavljajoč: prvem času samo trdne opore, temveč pri tam- MALE VESTI Proč z drevesnim kolom, ki povzroča samo zlo. kajšnji veliki suši se na ta način ohrani vlaga Zatemnitev od 15. do 21. oktobra od 18.15 do 5.30 ure! ] ravnih debel. Pomislite tudi, kako smešna bi bila izvajati kratko vez, da bi se na ta način ploskev zojavne česUUce Van™va,u prisrčne br- situacija v gozdu, ako bi mladim gozdnim dre- izhlapevanja na prostih delih drevesa čimbolj * Državni pogreb za generala Rudolfa vescem dah po en drevesni kol. omejila. To je zlasti važno pri nasadih breskev. Schmundt a Te d nT fe preminulzaposlSSS Ko sem svojcas prevzel upravo velikega vino- V drevesnici tvorjeno krono prirežemo po mož- težkih poškodb k" iih ieTadobil o ori iki zlo S?» ZJS^S^^^J^ "osti zelo.radikalno ter pustimo samo t/do štiri L^egHSta^a'F^er^te ¿BS tt Tev TawLta^khl^iSnod„rt,abdihr,Sta;ih,breS- «F? T"kp breskv« tv°r*> letu S« X doživiiai!f a se naliip nnnnvnr» vnHo Iti co r^» nrutaV» iarctn ---- — —, t,- • ______, ian i!. , V ■ ..T ------- — """ n-^iiv-ivai ^isia. naiu se uu^uitj uei|evo življenje, iti je veljalo samo fuhrenu in 100 litrov, ker se tropine v manisi posodi ne- zavrže, posodo pa napolni s svežimi tropinami Nemčiji. Ob zvokih pesmi »Vom guten Kamera enakomerno sprrrpvain tpr cn r^Hi uofio T\mrrčir,o to- ;r^rt^t^«^.*; i.^i-------:r ______■ _ . , - . . ... . _ __ stopu zraka. Posodo radi tega ne smemo nepro- kisu. " " žalno svečanost 3111 zak,!ufilt i dušno zapreti in jo pokrijemo le toliko, da za- Na splošno je razširjen običaj, da se okisane * Okrog 10.000 francoskih otrok je v zadni h varuiemo vsebino pred nesnago in mušicami. to tropine preša ali stiska na isti stiskalnici, ki jo tednih pribežalo iz Francije na švicarska tla Ta- pa tako, da ima zrak dostop V pokrovu naj bo uporabljamo za prešanje sadne ali vinske drozge, ko poroča švicarska telegrafska agencija vde ano fmo sito ali pa platnena krpa, za silo To postopanje pa je popolnoma napačno in ima * Strahoviti potres v Anatoliji. »Svenska Dag- pa lahko pokrijemo z gosto platneno ruto. Na- zle posledice za kakovost pijače, ker se stiskalnica bladet« poroča iz Ankare: Pred par dnevi je opu- polnjene tropine začno kipeti in se pri tem se- nikoli ne da tako temeljito oprati, da ne bi upli- stošil Anatolijo velik potres ki je porušil 2300 greieio, pri tem pa delujejo ocetne bakterije, val predhodno prešan kis na sadni ali vinski hiš. Več vasi je bilo popolnoma izravnanih z zem- ustvarjajoc ocetno kislino. Paziti je treba, da se mošt. To je često vzrok, da ie taka pijača nagnje- Ijo. Števila smrtnih žrtev še niso mogli ugotoviti, ta proces pravilno vrsi. Pn hladnem vremenu so na kvarjenju ali kisanju Kisa tedaj nikoli pre- ker pospravljanje ruševin še ni končano, tropine mrzle in se težko ogrejejo. V tem slučaju sati na isti stiskalnici, na kateri se preša droz- * Strahovlada boljševikov na Madžarskem V se njih vreme pospesi s predhodnim segreva- ga za izdelovanje sadnega ali vinskega mošta. Budimpešto so prispeli begunci iz sedmograškeqa mem tropin samih ali pa tako, da se jih poškropi Način pridobivanja kisa potom dotakanja ima obmejnega ozemlja, pripovedujoč o sovjetski z vročo vodo. Nasprotno pa se v toplem vremenu to prednost, da ne rabimo nikake stiskalnice. Kis strahovladi. Po njihovem pripovedovanju so 7a- prehitro segreieio in postanejo za delovanje ocet- je v tem slučaju popolnoma čist, česar pri stiska- htevali boljieviki po prihodu v dotična naselja nih bakterij prevroče. V tem kakor tudi v prvem nju ne dosežemo in pride vanj pri mešanju mno- takojšnjo oddajo vseh živil in vsega perila * Hudi udarci za kitajsko pokrajino Anvej. Tekom letošnjega poletja je prejelo kitajsko kmet-tko prebivalstvo pokrajine Anvej, ki jo kontrolira maršal Čangkajšek v Čungkingu, več hudih udarcev. Vzporedno s sušo so se pojavile v velikih množinah kobilice, mimo tega pa so še razsajali silni viharji. Prebivalstvu velikih področij grozi lakota, ker krije žetev jedva 30 do 50 odstotkov lastne potrebe. Pokrajinska vlada ~v An-veju je zaprosila vlado v Čungkingu za pomoč. * 20.000 Lir za dvokolo. V Rimu ukradejo dnevno 300 koles. Ker je celokupni tramvajski in avtobusni promet ustavljen vsled pomanjkanja električnega toka in goriva, je prebivalstvo v veliki meri navezano na uporabo biciklov. Pred letom diji-je stalo kolo v Rimu 1000 Lir, 6edaj pa že plačujejo 20.000 Lir. * Rekord zakonskih ločitev v Angliji. V Angliji beležijo pravcati rekoTd zakonskih ločitev. Kakor poroča »Daily Telegraph«, bo londonsko sodišče za zakonske ločitve obravnavalo nič manj kot 3407 slučajev. * Prehrana nemškega naroda. Staatssekretär Rieckg iz ministrstva prehrane in kmetijstva ugotavlja, da je naša prehrana navezana na lasten prostor. Ker se nemškega kmetijstva ttldi v času dovoza prehrane iz povečanega področja nikdar ni zanemarjalo, stojimo pred prehranjevalnim letom, ki nam, bo prineslo sicer težave, ki pa še edaleka ne bo podobno katastrofalnemu letu 1918. Vsi ukrepi imajo namen, osigurati temeljno prehrano nemškega ljudstva. To je povzročilo tudi malenkosto znižanje obroka kruha. Znižanje teže klavnim svinjam je znižalo potrošnjo žita in krompirja v krmilne svrhe, kar pomeni plus za ljudsko prehrano. Riecke povdarja, da je najtoč-fteje izvesti vse ukrepe, zadevajoče rejo malih živali. V svrho osiguranja glavnih področij človeške prehrane se mora nekaj manj važnih živil prištediti. Da se poveča količino krmil, bomo omejili izdelovanje piva. Dodeljevanje kavinega nadomestka se bo količinsko znižalo iz istega razloga. Sladkorja za izdelovanje močnatih jedil se v bodoče slaščičarjem in pekom ne bo več dodeljevalo. Na ta način prišteden sladkor pride v «orist hišnim gospodinjstvom in bo omogočil še nadaljnje dodeljevanje dosedanje količine sladkorja. * Otroci naj ne spuščajo zmajal Ker se v jesenskem vetrovnem času mladina rada igra s spu-ičanjem papirnatih zmajev v zrak, se opozarja, da je to sedaj v vojnem času iz vojaških razlogov prepovedano. Za morebitne prestopke bi se kaznovalo starše. * Poštne znamke bodo prodajali tudi trgovci na drobno. Tako je odredil minister pošte, in sicer samo na potrošnike na drobno. S tem se bo poenostavilo in olajšalo nakup poštnih vrednot posebno v krajih, ki so poškodovani po letalih. * Razbremenitev uradnih zdravnikov v korist vojno važnih zdravstvenih nalog. Kakor je odrejeno privatnim zdravnikom, tako so dobili tudi oradni zdravniki navodila, da v času trajanja vojne ne izdajajo več zdravniških spričeval za razne ugodnosti, kakor na primer za dosego Bezugschei-nov, dopusta itd, če bi s tem delom trpela uradna zdravniška služba. Hkrati so naprošene vrhovne državne oblasti, da zahtevajo od podrejenih uradov samo v neobhodno potrebnih primerih predložitev zdravniških spričeval. V kolikor 6e še bo taka uradna zdravniška spričevala potrebovalo, jih bodo zdravniki izdajali na podlagi točne preiskave na 'predpisane tiskovine, sestavljene v kratkem brzojavnem slogu. * Odredba o osebni odškodnini velja tudi za laščitence nemške države. Izšla je odredba, da velia odredba o osebni odškodnini tudi za zašči-tence nemške države (Schutzangehörige), nadalje sa delavce iz vzhoda in poljske delavce, če so utrpeli osebno škodo, škodo v zasilni službi ali pa letalßko-zascitno škodo. Ta ugodnost se nanaša tudi 'na njihove zaostale. Predpogoj je, da te ne uporablja odškodnine in oskrbe po nezgodnem zavarovanju Reicha. * Rekord v potapljanju. Švedski potapljači so popravili dosedanji rekord 70 m na 86 m globine. Pri tem so bili opremljeni z navadno potapljaško obleko ter so dobivali zrak na dosedanji način. * Uveljavljenost Arbeitseinsatzingenieur-jev. Ureditev in uvedba Arbeitseinsatzingenieur-jev, delo Reichsmini6tra Speer-a, se je v enem letu na celi črti uve+javila. Pod nadzorstvom Reichsar-beitsangenieur-ja Gotthard Friedrich-a stoji 10.000 HRABRI SPODNJEŠTAJERCI Eisernes Kreuz I. Klasse je sprejel za hrabrost na fronti Obergefreiter Josef Swer iz Ortsgruppe Thesen (Kreis Marburg-Stadt). Z istim odlikovanjem je bil odlikovan Gefreiter Martin Fekonia iz Ortsgruppe Kirchberg (Kreis Pettau). Eisernes Kreuz II. Klasse je prejel Leutnant. Sepp Mandl iz Ortsgruppe Thesen (Kreis Marburg-Stadt), odlikovani pa so bili s tem odlikovanjem tudi Gefreiter Franz Kurnik iz Zoggendorfa- (Kreis Pettau) in Gefreiter Stanislaus Roschkar, Ortsgruppe Kaisersberg (Kreis Pettau). Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern je prejel Wehrmannschaftssturmführer Anton An-dritz iz Oretgruppe Saldenhofen (Kreis Marburg-Land). Arbeitseiiisatzingeneur-jev, ki skrbijo po mnogoštevilnih obratih za pravilno in racionelno vpo-stavo delovnih sil. Cisto v kratkem času je po zaslugi te ureditve uspelo znižati zahteve po delovnih silah pri vojnem gospodarstvu za dve petini. Glavno delo Arbeitseinsatzingenieur-jev je, izvajati vzpodbude in navodila Reichsarbeitsein-satzingenieur-ja v pogledu izrabljanja delovnih sil v vojno-produkcijske svrhe. Velika podjetja imajo celo več takih inženirjev, medtem ko so v kon-cernih uvedli ureditve takozvanih Konzernarbeits-ein6atzingenieur-jev. * Pomanjkanje premoga v Parizu. Mestna uprava v Parizu je sporočila, da prebivalstvo najmanj do januarja 1945 ne bo moglo računati na dodelitve premoga v svrho kurjave po hišah. * Tiskovine, blagovni vzorci in poslovni papirji kot pisemske pošiljke. Kakor je bilo nedavno objavljeno, 6e lahko pošilja v izjemnih primerih tiskovine, blagovne vzorce' in poslovne papirje po običajnih načinih paketirane kot pisma s predpisanim plačanjem poštnine v obliki pisemskih znamk. Prebivalstvo se pa opozarja, da velja ta izjema samo v res potrebnih primerih. V kolikor se občinstvo samo v tem pogledu ne bi držalo discipline, bo poštna uprava znižala dovoljeno najvišjo težino pisem. Slično velja za pot pake-tiča do pisma paketa. Sodelovanje občinstva je tu potrebno. Znižati se da število paketov, če pošiljatelji natančno izkoristijo vsako paketno pošiljko. Tako se na primer lahko združijo matere, ki skupno pošljejo v enem paketu 6tvari, namenjene za otroke, nahajajoče se v i6tih taboriščih. * Letalo na pogon s plinom iz lesa. Stotnik švicarskega vojaškega letalstva Ernst Wyes je zgradil letalo, ki ga goni generator na leseni plin. Za enourni polet je uporabil 34 drvnega olja. Brzina letala, ki je postalo radi montiranega generatorja za 120 kg težje, znaša 120 km na uro. * Nemčija skrbi za svoje vojne poškodovance. Oktobra in novembra 6e vršijo nadaljevanja šestmesečnih izrednih učnih tečajev za vojne poškodovance v svrho pripravljanja za zrelostne izkušnje. Gre za poškodovance druge in četrte stopnje. * Inozemski delavci v Nemčiji. Reichsorganisationsleiter Dr. Ley je na nekem 6vojem inšpekcijskem potovanju govoril voditeljem skupnost-nih delavskih taborišč o naslovni temi ter izjavil med drugim sledeče: »Inozemski delavci predstavljajo v nemškem gospodarstvu važnega či-nitelja. Ni vseeno, kako jim voditelji stanovanjskih taborišč po končanem dnevnem delu uredijo življenje. Mi skrbimo za iz inozemstva došle delavce po naši nemški gostoljubnosti in tudi ne klonimo pred nikako nevarnostjo. V čast inozemskih delavcev ugotavljam, da so se izjalovili vsi poskusi sovražnega vplivanja na dostojnost tega delavstva. Bistvena zasluga gre tudi duhu, ki ga pozna nemška obratna skupnost.« * Z nogami piše s peresom, svinčnikom in na pisalni stroj. Neka mlada Norvežanka, ki nima rok, je nedavno absolvirala trgovsko šolo. Njena spričevala niso v ničemur zaostajala za spričevali sošolk. Vsa pisemska in risalna dela je opravila s pomočjo prstov na nogah. Višek energije in volje do dela in življenja je pokazala z znanjem strojepisja in stenografije. Dekle piše 6 prsti svojih nog. Pri pisanju na 6troj sedi seveda pred strojem na isti mizi ter -piše kakor pišejo ostale ženske z rokami. * Gojitev dišav in zdravilnih zelišč postane obvezno. Da bi se krilo naraščajoče potrebe dišav in zdravilnih zelišč vsled manjkajočega uvoza, bodo v bodočem gospodarskem letu nekatere vrtnarije obvezno gojile dišave in zdravilna zelišča. * Popravila nogavic ni plačevati naprej. Nekateri trgovci, ki prevzemajo nogavice za popravljanje, zahtevajo pri prevzemu predplačila. Komisar Reich-a za določanje cen ugotavlja, da je za popravila nogavic predpisane vsote plačevati šele po popravljanju nogavic: * Nova podzemeljska razsvetljava. Radi bombnih napadov-si je velik del nemške oboroževalne industrije uredil podzemeljske tovarniške objekte, ki so varni pred sovražnimi bombami iz zraka. V teh tovarnah potrebujejo noč in dan umetno svetlobo ter 6vetijo večinoma z najnovejšimi svetilkami na parni pritisk (Quecksilber-Niederdruck-dampflampen), ki spreminjajo ultravijolčaste žarke v vidne žarke. Svetilke imajo meter dolgo obliko palice in 6e jih lahko priključi na vsak izmenični tok. Svetloba je stična dnevni in jo doslej še ni dosegel noben drugi način svetlobne tehnike. * Ne obremenjujte pošte s pisanjem razglednic! Vsako pošiljanje pozdravov na razglednicah je luksus, ki si ga lahko privoščimo po vojni. TO IN ONO J Kako najdejo živali svoj dom ? Velika skrivnost, kako najdejo višje živali, posebno ptice preko velikih daljav pot v domovino, je človeštvo zanimala že od pamtiveka. Tem bolj čudno je, da se je znanost lotila te skrivnosti šele pred nedavnim časom, to je 1. 1930., in jo je nekoliko rešila s poskusi. Odložili so n. pr. pse in opazovali, kako 6o se vračali domov. Napravili so podobne poskuse z netopirji, posebno dobro pa 60 uspeli slični eksperimenti s pticami. Pri tem je šlo za živali, ki 60 si bile po zmogljivosti 6vo-jih čutov in načinu gibanja zelo različne. Pes, ki je prikovan k zemlji, nima posebnega vida, netopir slabo vidi, ptice pa imajo izvrstne oči. Toda celo pri pticah so poskusi pokazali, da ne najdejo domov samo za voljo orientacije z očmi, raziskovalci so odkrili, da imajo ptice posebne darove, ki jim dajejo v tujini občutiti smer proti domovini in ki jih na poti tudi dovoljno usmerjajo. Pred kratkim je znani prof. dr. Bastian Schmid,' ki se je proslavil s svojimi poskusi s psi, 6i6tematično preizkušal gozdne miši, da ugotovi, kako najdejo domov. Od cele vrste miši, ki so jih ujeli v nekem skednju v okolici Munchena, je izbral dve ter ju zaznamoval s tem, da jim je odrezal šopke dlake. Potem ju je večkrat odnesel drugam in sicer na daljavo do 787 m od doma oziroma skednja. Živalci je prenašal v pasti, ki jo je pokril s cunjami in položil v posodo, tako da ni6o videli ničesar. Prenesel ju je na novo mesto tudi po ovinkih, ne naravnost. V vseh primerih sta miši našli pot do skednja. Ker so bila vrata zaprta, sta morali v zgradbo na ta način, da sta preplezali zid po divji trti, ki 6e je vzpenjala ob zidu. Na strehi je bila majhna odprtina, skozi katero sta prišli v notranjost. Vračali sta se samo zvečer, in sicer v začetku mraka. Živali je prof. Schmid odlagal v vrtove, v neki kamnolom, na prosto polje, na železniški nasip in v gozd in pot ju je vodila vedno mimo cele vrete vil, garaž in shramb ter vrtov, nikoli pa se nista udomačili tu, temveč sta se vrnili v prvotno domovanje, tako da bi lahko govorili o nekakšni ljubezni do doma. Verjetno je, da sta prišli v vrtu ob skednju ali vsaj v bližini na svet. Zanimivo Je to, da je bil povratek zelo odvisen od vremena. V slabem vremenu sta prišli že 24 do 48 ur pozneje domov, v lepi pomladi lanskega leta pa se je ena izmed miši ki jo je raziskovalec odložil v gozdu, potepala 66 dni okrog .in se vrnila potem, ko je nastal vremenski preobrat. Kar sta živali telesno zmogli, ne smemo podcenjevati. Če so pse odložili do 12 km od doma, miši pa le 787 m, je treba upoštevati, da je razmerje med dolžino mišjega trupa in trupa ovčarja kakor 6:72. Kilometer poti ustreza okroglo 1400 dolžinam pasjega trupa, nasprotno pa 16.700 do 20.000 dolžinam miši. Na podlagi preiskav ie mogoče trditi, da temelji sposobnosti miši, da najdejo v vseh primerih pot domov n^sehnem orientaci^kem, čutu in samo v nekaterih primerih na spominu poti, ki so jih kdaj* že pretekle. Kateri činitelj sodeluje pri tem poskusu nam do sedaj ni znano. Življenje naših gob Med vsem rastlinstvom se gobe najbolj odlikujejo po številčnih vrstah in podvrstah, po oblikah m sličnostih. Gobe so eno- ali večstanične rastline brez zelenila (Klorofil) in brez cveta, toda vsaka goba ima semena za svojo, razmnožitev. Ta 6emena se imenujejo trosi. So tako drobni, da jih 6 prostim očesom sploh ne vidimo. Ako poveznemo klobuk vrelega gobana čez noč na črni papir, zagledamo prihodnje jutro na papirju množino finega praha, da lahko s prstom pišemo po njem. To so trosi ali gobja semena. Le skozi močno povečano steklo vidimo, da so trosi raznih oblik in barv (jajčasti, vretenčasti in podolgovati; črne, temnovioličaste, rumene, rožnate ali bele barve). •Za nas pridejo v poštev le gobe višje skupine, to je take, ki imajo vidna oba glavna dela: klobuk (kapa) in koren (bet). Takih gob je nad 1200 vrst. (Gobe nižje skupine n. pr. plesni, glivice, sneti, rje itd. pridejo ob drugi priliki na vreto). Nekatere vrste gob imajo milijarde semen, ki jih najlažja sapica raznese na vse strani. Trosi, ki padejo na ugodna tla začnejo kaliti, poženejo v tleh niti (Mife), ki se na vse strani prepletajo liki pajčevine. Ta ijjrežasta pajčevina 6e imenuje podgobje (micelij) in je bolje rumenkaste ali rjave barve. Kjer se nitke križajo, nastane navadno plod ali sad, to je mlada gobica. Ob prerezu so gobe beie, rumenkaste, sive, temnorjave in tudi črne barve. Pri nekaterih gobah pa prerez prej ali slej izpremeni prvotno barvo. Trpežnost micelija je zelo različna z ozirom na tla. So miceliji, ki rodijo po ca 15 let, dočim nekateri usahnejo že po prvem letu. Tudi trpežnost in odpornost sadov to je gob samih je različna. Poznamo gnojne glive, ki trajajo le par ur; imamo gobe, ki jih prva slana popolnoma uniči, imamo pa tudi vrste luknjičastih gob, ki se drže neizpremenjena leta, celo desetletja (drevesne ali lesne gobe). _ * Gostilne in prenočišča morajo "sprejemati gostel To velja posebno na podeželju ter ne gre, da ba