Spedtetone In abbonamento postal«
Poštnina plačana v gotovini
Prezzo - Cena Ur 0.50
Stev. 58.
F Ljubljani, v četrtek, 12. marca 1042-XX
Leto Vil.
Ukljaeoa pooblaifeoka ca o*lateTaoje Italltanikega to tajeg« | u redotHta la aprat«, Kopitarjeva 6. L) ubij a n a.	i
Izvora: Limone PnbbliaU Italione Si A- Milana	§	Hedazione AmmtnUtrazione. Kopitarjeva 6. Labiaoa	|
Concriiionaria eaclnsiva pei la pnbbllciU dl provenienza italtant ed afterai Unlooc Pubbliciti Itaiiaoa SL A_ Milano.
II bollettino no. 648 :
Magnifici successi della marina italiana
II Quartiere Oencrale delle Forze Arniate comunica:
Elementi esploranti avvorsari, scontratisi con una nostra pattuglia nella regiono di Mccliili, vc-nirano posti in luga con perdite.
Nostri reparti aerei hanno attaccato con suc-cesso niezzi niecanizzati dauneggiandone un buon numero. In una incursione notturna effctluata, da aeroplani inglesi su Bengasi, non si sono rcgi-strati danni a cose o persone.
E’proseguito il martellamento diurno e not-turno di Malta: aeroplani, depoziti, magazzini sono stati centrali con bombe di ogni calibro: in-cendi di vaste proporzioni e di lunga durata sono divampati sugli objettivi piu volte raggiunti. II nemico ha perduto undici apparecchi dei quali sei distrutti al suolo e cinque abbattuti in com-battimento da cacciatori tedeschi.
Un nostro convoglio di ritorno dalla Libia, scortato da formazioni navali e aerce, veniva at-taccato da velivoli siluranti dei quali respingeva
l’insidia con la prontezza della manovra e con l’efficacia del iuoco, giungendo a destinazione sen-za aver riportato aleun danno. Nel corso dell’azio-ue due aerei inglesi, colpiti, prccipitavano in mare.
Le torpedinierc »San Martino« e »Solferino«, comandate rispettiramente dai tenenti di vascel-lo Angelo Piavatolo e Mirco dedovalo, hanno af-fondato ciascuna in luoghi e giorni diversi un sommergibile nemico. Nel giro delle ultime quat-tro settimane sei sonunergibili sono stati pertanto siruraniente perduti dagli inglcsi nel Mediterranco.
Nostri sommergibili operanti lungo le coste degli Stati Uniti hanno atlondato naviglio nemico per 23.500 tonnellate. Gli alfondamenti in quella zona assommano cosi nel corso di una settimana a _ 50.700 tonnellate. Si sono particolarmente di-stinti in queste aperazioni i sommergibili al co-mando dei capitani di corvetta Longanesi, Catta-ni. De Giacomo, Giudice e Fecia di Cessato.
Vojno poročilo št. 648:
Sijajni uspehi italijanske vojne mornarice
Sovražni ogledniški oddelki, ki so se spopadli t našo patrolo v pokrajini Mekili, so bili z izgubami zapodeni v beg. Naši letalski oddelki so uspešno napadli mehanizirano orožje in so ga mnogo poškodovali.
Zaradi ponočnega poleta angleških letal nad B e n g a z i ni nič tvarne škode, ne človeških žrtev.
Nadaljevalo se je dnevno in nočno obstreljevanje Malte. Letališča, shrambe in skladišča so zadele bombe vseh kalibrov. Na večkrat zadetih ciljih so se razbesneli veliki in dolgotrajni požari. Sovražnik je izgubil 11 letal, od katerih jih je bilo 6 uničenih na zemlji, 5 pa so jih sestrelili nemški lovci.
Naš konvoj, ki se je vračal iz Libije v spremstvu pomorskih in letalskih sil, je bil napaden od angleških torpednih letal ter je odbil
njihovo zasedo s spretnim manevriranjem in z izdatnim streljanjem ter je brez kakršne koli izgube prispel na cilj. Med napadom sta dve zadeti angleški letali strmoglavili v morje. Torpedovki »San Martino« in »Solferino«, ki sta jima poveljevala poročnika boj. ladje Angelo Piavatolo in Mirco Vedovato, sta vsaka na različnih krajih in na različen dan potopili po eno angleško podmornico. Tako so Angleži v zadnjih štirih tednih izgubili v Sredozemlju šest podmornic.
Naše podmornice, ki delujejo ob obalah Združenih držav, bo potopile za 23.500 ton nasprotnikovega ladjevja. V tem področju je bilo torej v enem tednu potopljenega za 50.700 ton la-djevja. Pri tem so se posebno odlikovale podmor-nice pod poveljstvom korvetnih kapitanov: Lon-ganesija, Catanija, Giacomija, Giudicija in Fecia di Cessato.
Nemško vojno poročilo
Nepretrgani obrambni boji v Rusiji r- Letalski napadi na Malto in angleško ladjevje — Angleški napadi na nemške civilne kraje
Hitlerjev glavni stan, 12. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča so bili množični sovjetski napadi odbiti s hudimi krvavimi izgubami za nasprotnika. Tudi na posameznih mestih srednjega in severnega dela vzhodnega bojišča so izvedli Sovjeti brezuspešne napade.
V neprestanih hudih obrambnih bojih se je posebno izkazala brandenburška 76. pehotna divizija.
V Severni Afriki so bile na področju pri Mekiliju odbite angleške ogledniške čete, angleške motorizirane kolone pa so bile bombardirane.
Pri letalskih napadih na letalska oporišča otoka Malte so bombe zadele hangarje in vzletišča.
Sovražnik je izgubil v bojih pet, na tleh pa Sest letal.
V vodah okoli Shetlanda so potopila bojna letala podnevi 2000 tonsko trgovsko ladjo in * bombami najtežjega kalibra obstreljevala letališka naprave na otočja.
V času od L do 9. marca je izgubilo angleško letalstvo 68 letal, od tega 43 v Sredozemlja in v Severni Afriki. V istem času je bilo v bojo proti Angliji izgubljenih 19 lastnih letal.
Sovražnik je v pretekli noči priletel nad zahodno Nemčijo in je spuščal bombe pretežno na stanovanjske Četrti. Nekaj civilnih oseb je Julo ubitih ali ranjenih. Ponočni lovci k protiletalsko topništvo so sestrelili tri napadajoče bombnike.
Žalne slovesnosti za v Rimu in
Rim, 12. marcsa. s. V navzočnosti Nj. Vel. kralja in cesarja tor Kr Vis. knezov, k,j so zdaj v llirau, je bila v Panteonu maša zaduš-nica za pokojnega knez« vojvoda d’Aosta. Pri žalni slovesnosti so bili tudi nosilci in nosilke reda Sv. Annunz.iate in ve6 dvor.
Rim, 12. marca. s. Jutri, 13. marca ob 10.30 bo po odredbi Ducejevi v Rinru v baziliki sv. Marije Angelske cerkveno opravilo v spomin na pok. Savojskega kneza vojvodo d’Aosta. Žalni obred bo čisto vojaškega značaja. Prisili bodo visoki zastopniki vlade, stranke, visoki državni uradniki, mnogi zastopniki vojske, fašističnih in vojaških organizacij. Rimsko prebivalstvo bo potem lahko pr.i mašah zadušni-cah, ki bodo darovane v isti baziliki.
Rim. 12. marca. s. V kapelici italijanskega poslaništva pri Sv. stolici je bila na pobudo italijanskega poslanika Guariglia včeraj ob 12
t vojvodom d’Aosta v Vatikanu
darovana slovesna zadušnica za pokoj Kir. Vis. vojvode d’Aosta. V kapelici, ki je bila vsa zagrnjena v črno, je bila vdika množica odličnikov. Prišli so kardinali: državni tajnik Ma-glione, Tedeschini, Datario in Caccia Dominio-ni, ves diplomatski zbor pri Sv. stolici, veliki mojster Malteškega reda, namestnik državnega tajništva mons. Montini. Navzoči so še bili cerkveni in svetni odličniki papeškega dvora, knez in kneginja Pacelli, knez in kneginja Marcantonio Colonna, knez in kneginja Rus-poli, in guverner vatikanske države. Zastopano je bilo poleg tega tudi zunanje ministrstvo in rimsko pletmištvo. SprejeLi so jih poslanik in osebje poslaništva, ki so vsakega pospremili na določeno mu mesto. Mašo je daroval cerkveni svetnik poslaništva. Med obredom so izvajali izbrano versko glasbo, ki je globoko vplivala na zbrane vernike.
Začetek pomladi in sonca na vzhodnem bojišču
Pregled letalskih uspehov italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji
Vzhodno bojišče, 12. marca. s. Po petih mesecih ene najhujših ruskih zim se je znova prikazalo sonce nad donško kotlino, piše posebni dopisnik agencije Stefani. Sonce sicer še ni toplo, kljub temu pa ga naši vojaki pozdravljajo z velikim veseljem, saj je prvo nezmotljivo znamenje, da je trdi letni čas pri kraju. Na izpostavljenem letališču italijanskega ekspedicijskega zbora so letalci zaradi prihoda pomladi zelo srečni in njihova sreča je združena z velikim zadovoljstvom, da so namreč pretolkli eno naj-hujših zim, kar so jih ti bojevniki kdaj doživeli. Zadovoljni pa so tudi, da so se ves ta čas krepko upirali ter v vseh hudih trenutkih stali v prvi bojni črti, da bi neusmiljeno bili po sovražniku. Sonce naznanja pomlad, v kateri bo de-Dvanje spet oživelo, in v kateri bo konec tistih
i velikih težav,^ ki so jih morali doslej zmagovati.
daj bodo torej spet leteli in se borili v naravnih i vremenskih prilikah. Pretekla zima bo za vse, ki so se udeležili bojev na Vzhodnem bojišču, najlepši spomin; saj so bili vsi vojaki, strojniki in letalci pripravljeni na največje žrtve in niso odnehali od borbe niti za trenutek, da bi obdržali gospostvo v zraku, ki so si ga italijanski sinji letalci zagotovili že prvi dan, ko so se pojavili na boljševiških tleh.
Ob koncu zimske borbe italijanskega letalskega zbora v Rusiji lahko povzamemo številke, ki pričajo o njegovi delavnosti. Do danes so italijanski letalci v zračnih borbah sestrelili 147 sovražnih letal, 18 so jih uničili na tleh, 14 drugih pa so verjetno sestrelili v letalskih dvobojih. Tem številkam moramo še dodati veliko in težko delo
Novi japonski opomini in ponudbe Avstraliji in Indiji
Velik govor japonskega ministrskega predsednika o nadaljevanju vojne
in njenih bodočih ciljih
jaško premoč in japonske čudovite uspehe ter železno vzajemnost naših narodov. Jasno kakor beli dan je, da je njihovo upanje obsojeno na polom. Prepričan sem, da so ljudstva Združenih držav in Anglije bila prevarana po svojih vladah in so se zagnala v obupno pustolovščino, da se po korakih bližajo popolnemu zlomu ter da bodo v tem trenutku znova premislile svoj položaj.
Zelo moramo biti zadovoljni s svojimi zavezniki v Evropi, zlasti z Nemčijo in Italijo in njihovimi zmagami, ki prihajajo hkratu z našimi dejanskimi vojaškimi nastopi. Naš namen je ojačiti sodelovanje z njimi ter tako doseči vojni cilj.
Japonska mora začetne sijajne zmage izpopolniti z^ nadaljnimi vojaškimi akcijami, da bo pobila Združene države in Anglijo tako, da bo mogla uvesti novi red v veliki vzhodni Aziji ter uresničiti misel o svetovnem miru. Še se bo treba vojskovati v bodočnosti. Japonsko ljudstvo ne sme biti omamljeno po teh naglih zmagah, temveč mora močno ojačiti neupogljivi duh, s katerim smo se tiho borili od dogodkov v Mandžuriji. Premagovati mora vse mogoče težave ter se navdihovati ob sijajnih upih za bodočnost in tako doseči krono slave s čim popolnejšim sodelovanjem med vlado in ljudstvom.
Tokio, 12. marca. s. Japonski ministrski predsednik Tojo je včeraj imel na seji zbornice velik govor, v katerem je dejal, da je z zasedbo Jave zapečatena usoda vse holandske Indije in da je padel tudi Rangoon, važno vojaško oporišče v angleški Birmi. Nato je nadaljeval:
»21. januarja in 16. februarja sem povedal, da je japonska trdno odločena popolnoma uničiti holandske oborožene sile, ki ne razumejo naših pravih namenov in so nadaljevale svoj nekoristni odpor. Razen tega sem povedal, da mislimo streti angleška vojaška oporišča v Birmi ter tako odrezati angleško in ameriško pomoč za kitajsko vlado v Cunkingu.
■ V kratkem razdobju dvajsetih dni se je uresničilo tisto, kar je japonska vlada zatrjevala. V tako kratkem času je bilo mogoče spraviti holandsko Indijo pod naše nadzorstvo in zasesti vojaško važni predel Birme. Ta uspeh je treba pripisovati izključno samo nj. veličanstvu cesarju, pod čigar vzvišenim vodstvom so japonska krila in hrabri vojaki ter častniki uveljavljali svoje pogumne napore. Zdaj je prebivalstvo Hongkonga, Manile, Singapooreja in drugih krajev osvobojeno jarma Združenih držav in Anglije. Naše oborožene sile že vneto delujejo za obnovitev teh pokrajin.
Izkoriščam to priliko, da izrečem naše globoke simpatije ljudstvom v Indokineziji in v Birmi, ki so dolge rodove trpeli pod nasilniško vlado Anglije in Holandije. Hkratu upam, da bodo hoteli narediti poslednji skok ter doseči res zdrav napredek in blagostanje kot novi sodelavci pri postavljanju velike vzhodne Azije.
Zaradi padca holandske Indije in Rangoona stojita Indija in Arabija neposredno pred silo japonske vojske. Zaradi tega hočem porabiti to' priliko, da še enkrat ponovim Avstraliji in Indiji japonsko stališče in japonske pogoje.
Avstralci sami si morajo biti docela na jasnem, da je v Avstraliji že zaradi njenega izredno maloštevilnega prebivalstva, obsežnosti njenega ozemlja in zemljepisne oddaljenosti od Združenih držav in Anglije popolnoma nemogoče braniti se pred našimi nepremagljivimi četami. Zato je več kakor očitno, kakšno stališče naj Avstralija zavzame, da zagotovi blagostanje svojemu ljudstvu.
Ce Avstralija ne bo spremenila svojega sedanjega vedenja, jo bo neizogibno doletela usoda holandske Indije. Pričakujem, da bo Avstralija z ozirom na starodavne odnošaje, pa tudi iz drugih razlogov, hotela sprevideti, kakšen je točno I • njen položaj in določila stališče ob tej važni priliki. Kar se tiče indijskih narodov, Japonska niti najmanj ne namerava postaviti se v boj zoper nje. Želim pa vsekakor jasno ponoviti, da japonski sklep za popolno uničenje angleškega in ameriškega vpliva ne bo prav nič spremenjen. Načelo »Birmanija Birmancem« se je že uresničilo. Trdno sem prepričan, da je zdaj prišel trenutek za uresničenje drugega načela »Indija Indijcem«, kar je toliko let bila tiha težnja 400 milijonov ljudi. Anglija je dolgo tlačila Indijo in ji vedno vladala svojevoljno. Mislim, da se indijsko ljudstvo še spominja, koliko so bile vredne angleške obljube med svetovno vojno. Zdaj skuša Anglija Indijo znova prevariti z vsemi mogočimi slepili. Ce se bodo indijski poglavarji dali prevarati, bodo izdali težnje indijskega ljudstva in odbili priliko, katero jim ponuja nebo in kakršne mislim da ne bo nikdar več za rešitev Indije. Ce se bo Indija vzdignila, bo tako imela čast sodelovati pri ustvarjanju področja za blagostanje velike vzhodne Azije, ali pa bo trajno ostala pod peto angle-ško-ameriških sil in bo zapustila bodočnosti ime suženjskega naroda. Indija gleda zdaj v oči trenutku, ko bi morala potegniti križ čez svojo preteklost, jasno pregledati novi položaj ter sprejeti končni sklep.
Kitajska vlada v Cungkingu je zaradi padca Birme ostala docela osamljena. Anglija in Amerika bi ji zdaj lahko dajali samo še nekoristno zlato, za katero bosta zahtevali meso in kri kitajskega naroda. Poudariti je treba, da se čungking-ški voditelji še ne marajo sprijazniti s stvarnostjo, čeprav vidijo, kako Anglija in Amerika spravljata s prevarami in slepili druge narode v boje zase , potem jih pa pustita na cedilu. Hkratu moram izreči svoje sočutje do kitajskega ljudstva, ki je zdaj ob zori velike vzhodne Azije brez potrebe v nevarnosti, da bo slepo šlo za temi voditelji in za njihovim jalovim odporom proti Japonski.
Pretekli so komaj trije meseci od začetka boja za veliko vzhodno Azijo, pa je glavnina angleškega in ameriškega brodovja že izginila s površja Tihega morja in vsa sovražnikova oporišča v Južnem in Tihem morju so v naših rokah. Tež-ko najdem besede, s katerimi bi povedal nesram-nost angleških in ameriških oblastnikov, ki se skušajo izogniti lastni odgovornosti za to dejstvo. Angleška in ameriška vlada upata v daljno bodočnost in razglašata svoje programe za obsežno oborožitev. To vse naj samo zmanjša japonsko vo-
Vesti 12. marca
letalskega opazovanja in ogledov, ko so naša letala razkropila sovražnika v 40 uspešnih borbah.
Te izgube, ki so jih zadali sovražniku v dobi, ko je bilo 47 stopinj mraza in se živo srebro nikdar ni dvignilo nad 40 pod ničlo, dokazujejo, kako so bili italijanski letalski oddelki kar najbolje telesno in vojaško pripravljeni. Vrh vsega tega moramo omeniti še hude naloge, ki jih je prevozno letalstvo v sodelovanju s pehoto opravljalo čisto na tihem. Prevozna letala so namreč kljub mrazu in ledu ter ogromnim težavam pristajanja in vzleta neprenehoma letala iz enega kraja v drugega. Prevozna letala so tudi oskrbovala prenos ranjencev in raznega vojnega blaga za več tisoč stotov teže. Pomladno sonce, ki je sedaj vzšlo, je torej našlo italijanske letalske oddelke v Rusiji v ponosni zavesti, da so tako uspešno opravili svojo dolžnost
Nemški minister za zasedeno ozemlje v Rusiji je ustanovil v Ukrajini osrednjo banko za izdajanje denarja.
Voditelj ameriške vojne izdelave je izdal ukrep, s katerim prepoveduje sleherno novotarijo v ženski modi, češ da mora vsa oblačilna industrija delati samo za vojne potrebe.
Snoci so iz Carigrada odpotovali člani italijan-^ skega poslaništva v Saudovi Arabiji ter italijanskih državljanov iz te države.
Avstralska vlada bo od danes dalje vsak dan objavljala uradno vojno poročilo o nasto-pih na kopnem, na morju in v zraku.
Japonsko mornariško ministrstvo sporoča, da je neka lahka japonska križarka bombardirala filipinski otok Zebu. Otok Zebu leži sredi te otoške skupine.
Anglija in Sovjetska Rusija sta sodelovali že dolgo pred vojno med Nemčijo in Rusijo, piše ro-munski list »Curehtul< in navaja v dokaz, da je angleški vojaški; odposlanec v Bukarešti še pred znanim ruskim ultimatom v juniju 1940 sporočil romunski Vladi, da si misli Rusija prisvojiti Besarabijo. Navzlic temu, da je Romunija tedaj imela angleško poroštvo za svoje meje je angleški zastopnik svetoval, naj sovjetski zahtevi ustreže.
švedska je izgubila v f-brnarju dva parnika s skupno tonazo 31.000 ton. Dosedanje švedske izgube trgovskega ladjevja pa znašajo 15- parnikov s skupno tonažo 578.505 ton, pri katerih je prišlo ob življenje 871 mor-narjev.
Poplava v bolgarskem mestu Vidinu je v zadnjih 24. urah zavzela še večji obseg. Ker Donava še vedno narašča, so morali izprazni J11*1 V,ruge više ležeče dele mesta.
Klub angleškemu odporu v Iranu 60 sovjetske oblasti zmerom očitneje vmešavajo v notranje politične razmere, tako da je spet prišlo do vladne krize v Iranu. Novo vlado je sestavil bivši zunanji minister Suheily, ki je hkrati notranji minister in začasni zunanji minister. Vojni minister je postal general Jahanbahi, finančni minister pa Beder. Sedaj proučuje iranski iparlament vladni načrt in ga bo najbrž v četrtek izglasoval.
Ameriško mornariško ministrstvo je sporočilo, da je bil torpediran in potopljen ob vzhodni obali Združenih držav brazilski 7800 tonski trgovski parnik >Arabuma<. Posadka se je rešiila.
Švedski listi poročajo iz Združenih držav, da so se začela velika obrambna dela na obeh koncih Panamskega prekopa. Pri njih je zaposlenih čez 2000 inženirjev ter 50.000 delavcev.
Skupina Avstralcev v Šanghaju je po poročilih tamkajšnjih listov začela z gibanjem za neodvisnost Avstralije, za urnik Avstralije iz vojne in za ločen mir z Japonsko.
Ker so nastale težave zaradi pomanjkanja živil v Egiptu, je egiptovska vlada prepovedala do konca meseca izdajanje dovoljenj za potovanje v Egipt.
Angleško pomorsko poveljstvo javlja, da sta bili
r,. .. J1 °f?lednici Sotra in Clausten potopljeni.
Bivši francoski minister Marius Moutet je pribežal kot politični begunec v Švico.
Glasovi o zasedbi francoskega Madagaskarja
. Šanghaj, 12. marca. s. Po novicah, ki pri-Londona v Washington iz dobro obveščenih krogov se zdi, da naj bi zavezniški .P CIJ i zk°r zasedel veliki francoski otok Madagaskar ob vzhodni afriški obali. Pretveza za zasedbo tega otoka naj bi bila njegova vojaška pomembnost za nadzorstvo nad pošiljanjem zavezniških ojačenj.
Stafford Cripps potuje v Indijo
Rim, 12. marca. s. Agencija Reuter je obja-Vj ura^no poročilo, da bo sir Stafford Cripps odpotoval v posebnem poslanstvu v Indijo, kjer se bo e podkraljem in vrhovnim poveljnikom britanskih sil posvetovali o vojaškem položaju. Uradni namen Crippsovega obiska v Indiji pa
Eta, da bo Indijcem ponudil ustavne predloge, jih je izdelala vlada, da bi bila irosDodarica položaja v Indiji.
Ob skorajšnji 10 letnici železničarske zadruge za male gospodarje
Delo v 10 letih priča, kaj zmoreta marljivost In skupnost
V kratkem bo že deseti redni občni zbor »Že-.'»ozei. Ob tej priložnosti želimo opisati namen in pomen Splošne gospodarske zadruge železničarjev /a male gospodarje.
»Zegozo« so svoj čas ustanovili železničarji. Torej stan, katerega večina pripadnikov je iz uajraziičnejSib vzrokov in nagibov primorana pečati se z malim gospodarstvom.
Spočetka zadruga ni kazala posebnih življenjskih znakov. Omejila se je na predavanja o perutninarstvu v gospodinjski šoli Nabavljalne zadruge železničarjev in izdala je brošuro o nabiranju zdravilnih zeliSč. ftele ko je na predlog današnjega njenega predsednika leta 1930. sprejela v pravila splošen program malih gospodarjev iu ga začela stvarno izvajati — spočetka sicer samo med železničarji — se je začela zadruga hitreje razvijati, pri čemer jo je vedno podpirala materialno in moralno Nabavljaina in kreditna zadruga železničarjev.
Ko smo leta 1938. dobili nov zadružni zakon, je >2egoza< takoj odprla vrata vsem malim gospodarjem, torej tudi onim izven železničarskih vrst.
In od takrat dobiva »Žegoza« čedalje večji pomen za male gospodarje, prav posebno pa za rejce malih živali.
V čem je pomen zadruge
Vsi vemo, da samo v zgodnji spomladi izvaljene jarčice začno nesti še isto jesen in zimo ■in da je nesnost odvisna — poleg primerne hrane — v zelo veliki meri tudi od prednikov. Zategadelj je zadruga nabavila okoli 20 kokošjih družin pri znanih rejcih. Te kokošje družine je razdelila članom. Drugo leto je dala članom na razpolago inkubator za 400 jajc in nekaj umetnih kokelj za vzgajanje umetno izvaljenih piščancev. V prvem letu umetnega valjenja je oddala že nekaj čez 200, drugo leto pa že čez 600 piščancev rodajlendk in Štajerk. In tako gre zdaj reja dalje.
Zadruga pa ni ostala delavna samo na polju kokošjereje, temveč je nekaterim ljubiteljem perutnine priskrbela tudi odlične race, gosi in purane.
Kunci in koze
Malega gospodarstva si skoraj ne morete misliti brez kuncev in koz. Tudi v tej panogi ni držala križem rok. Lotila se je pospeševanja najbolj gospodarske pasme — angorcev. Pomagala je ustanoviti majhno rejsko središče za to pasmo. Rejsko središče je dalo zadrugi v štirih letih približno 300 prvovrstnih angorcev, ki jih je zadruga izročila, da jih vrnejo iz prireje. Najpotrebnejšim je priskrbela približno 00 koz.
Lastna predilnica in strojarnica
Ko se je v dveh letih reja angorcev že precej razširila, je postajalo za zadrugo vedno bolj pereče vprašanje vnovčevanja angorske volne. Poskusi pošiljanja volno v inozemstvo se niso obnesli. Izredni občni zbor zadruge je leta 1937. soglasno sklenil povišanje jamstva na desetkratno višino, pooblastil jo odbor, da se sme zadolžiti do 100.000 din ter 8 temi sredstvi nabaviti stroje za predenje angorske volne v lastni rokodelski delavnici. To investicijsko posojilo ji je z vso uvidevnostjo podelila Zveza nabavljalnih zadrug drz. uslužbencev.
Leto 1938. je torej z ustanovitvijo lastne zadružne delavnice za predenje in z omogočenjem včlanjenja vseh rejcev in drugih malih gospodarjev najvažnejši mejnik v razvoju zadruge.
V prvem letu obstanka predilnice je zadruga imela z njo precejšnjo izgubo, ki jo je pa naslednje leto s skromnim presežkom pokrila. Vendar izgledi niso bili rožnati. Konkurenca in pomanjkanje obratnega kapitala sta jo neprestano ovirali in ji celo pretili, da predilnico in vso zadrugo zaduše. Nekaj domačih trgovcev je sicer prevzelo razpečavanje njene preje — angora biserke — ali so jo z nezaupanjem kupovale naše gospodinje, saj na klopčičih niso našle nič nemškega, francoskega ali celo angleškega — bila je »Zegozina« domača znamka brez pozlačenega celofana. Zaloga je rasla, a prodalo se je malo. Marsikateri bridek očitek je padel, dokler ni bilo organizirano ročno in strojno pletenje pri poedinih družinah članov. Led je bil prebit. Naenkrat pa je začelo Se pred vojno primanjkovati surove anporske volne. Naposled je zadruga dobila tudi odlično tkalko in nesebične svetovalce. Državni osrednji zavod za ženski domači obrt pa je pridobil odjemalce za izdelke pletenin in tkanin. Sporedno 8 tem je rasla seveda tudi cena surovi angorski volni na domačem tržišču, kjer je >2egoza« do sedaj njen najboljši in najzanesljivejši odjemalec. Cena je dosegla še pred vojno 500 din, dočim smo poprej dobili zanjo kvečjemu 180 din. Danes se giblje cena že pri 600 L za kg. In ne samo surovi angorski volni je zadruga pripomogla do pravične
produkcijske cene, nego je izboljšala tudi ceno
za angorsko prejo.
»Žegozac pa ne gleda samo na rejce angorcev, temveč tudi na rejce ostalih, predvsem gospodarskih pasem kuncev. Sedaj ustanavlja lastno zadružno delavnico za strojenje kožic v usnje oziroma v krzno.
Samo to dvoje — predilnica in strojarnica — dovolj zgovorno govori o važnosti zadruge za vse male gospodarje.
Vrednost delovanja pa ne bi bila izčrpana, če bi zadruga ne pomagala mestnim in drugim članom nabavljati živalsko krmo, razno semenje, orodje in druge potrebščine, kakor n. pr. kletke. Tudi tu je ?2egoza« aktivna.
«
Rejsko središče gospodarskih pasem kuncev
Da zagotovi nemoteno obratovanje svojih delavnic in da usmeri rejo kuncev, je osnovala obširno rejsko središče gospodarskih pasem kuncev, čigar blagodejen vpliv bomo občutili v bližnji bodočnosti.
Zadrugo čaka poleg izgraditve dosedanjega poslovanja še mnogo drugih nalog. Ena od teh bi bila, organizirati nabiranje zdravilnih zelišč, preskrbeti in organizirati delo v družinskih vrtovih, izvesti zbiranje uporabnih kuhinjskih odpadkov, razširiti založbo brošur, ki obravnavajo razne panoge malega gospodarstva in misliti bo potrebno na izdelavo poučnega domačega filma. Skratka: »Žegoza« naj sčasoma postane za male gospodarje to, kar pomeni naša Kmetijska družba oziroma Gospodarska zveza za naše kmetovalce.
Polje delovanja je še široko odprto
široko je še polje delovanja in uveljavljanja zadruge malih gospodarjev. Potrebno pa je, da v drugi desetletnici postane zadruga dejansko gospodarska pobudnica malih gospodarjev s tem. da pristopijo mali gospodarji, rejci malih živali v zadrugo v čim največjem številu. Ko bodo mali gospodarji kot zadružniki v svoji zadrugi z vsemi močmi delovali za koristi malega gospodarstva vobče in za pospeševanje gospodarske strani reje živalc še posebej — tedaj bodo lahko uspehi zadruge še bolj vsestranski in pomen zadruge še globlji. Zategadelj bomo dali zadrugi priznanje ob njeni desetletnici najbolj s tem, da postanemo njeni zadružniki in pospeševatelji njenih koristnih namenov.
»Zegozi« pa: krepko, uspešno naprej za blagor celotnega malega gospodarstva!
Higienska razstava v Ribnici
Začetek bo v nedeljo ob 9 v Zdravstvenem domu
Ribnica, 12. marca. Novo ustanovljeni Zdravstveni dom v Ribnici, ki je že začel s svojim nesebičnim, humanitarnim in socialnim delom in katerega edina naloga in namen je, dvigniti higienske prilike širokih ljudskih plasti ter zlasti pomagati revnejšim z zdravniškimi nasveti, bo odprl v nedeljo, 15. marca v svojih prostorih v hiši ribniške posojilnice poučno higiensko razstavo z zanimivimi zdravniškimi predavanji. V nedeljo bo ob otvoritvi razstave predavanje o nalezljivih boleznih s posebnim ozirom na vojne prilike.
Razstava bo ostala odprta do konca meseca aprila in si jo bo mogoče ogledati v naslednjih dneh in času:
Dne 15. marca od 9 dopoldne, potem vse naslednje nedelje in na praznik vse dopoldne od
9—12, dalje vsak ponedeljek, sredo in petek od 11—12 in od 2—3 popoldne. Po razstavi bo vodila in razstavljene predmete pojasnjevala zaščitna sestra.
Poleg otvoritvenega predavanja bodo še naslednja predavanja: na praznik 19. inarca ob 9 dopoldne o negi dojenčka, v nedeljo, 22. marca o boleznih dojenčka, 29. marca o prehrani dojenčka, na Velikonočni ponedeljek, dne G. aprila o higieni žene, v nedeljo, 12. aprila o higieni bolniške postelje in o prvi pomoči.
Vse prebivalstvo vabimo, da si razstavo ogleda in se v čim večjem številu udeleži poučnih zdravniških predavanj. K predavanjem vabljene zlasti matere, k otvoritvenemu govoru in predavanju pa tudi mladina. Ogled razstave je brezplačen.
Razprave proti navijalcem in verižnikom
Ljubljana, 12. marca.
R«/.prave proti navijalcem in verižnikom W živili se nadaljujejo v dvorani št. 79 okrožnega sodišča. Kazenski sodnik-poedinec gosp. Sporn je v ponedeljek vodil kar 15 razprav, ki so trajale od 9 dopoldne tja do 14. Izrečene so bile tri oprostilne sodbe, štiri razprave so bile preložene, da se izvedejo še nekateri dopolnilni dokazi. Zaradi navijanja cen in veriženja pa ie bilo 10 obtožencev obsojenih na skupno 69 dni zapora in 1600 lir denarne kazni, med temi trije obtoženci pogojno za 1 leto.
Ze večkrat smo poudarili, dn obtoženca nikakor ne opravičuje in razbremenjuje izgovor, da ni vedel za maksimalne cene, da mu ni bil znan cenik o maksimalnih cenah. Na drugi strani pa je treba omeniti, da samo priznanje v smislu kazenskega postopnika še ni dokaz za krivdo. Dvema obtožencema, ki sta bila že lani obsojena zaradi navijanja cen na primerno zaporno in denarno kazen, se je posrečilo, da sta pri apelaciji dosegla razveljavljenje prve sodbe in je bila sedaj odrejena ponovna razprava, pri kateri so bili izvedeni se dopolnilni razbremenilni dokazi. Bila sta oproščena.
Pri vseh razpravah je šlo v prvi vrsti za cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam, tako za jedilno olje, surovo maslo, mleko, jajca, kruh itd.	,	.
Neki trgovec Lojze G. je v svoji trgovini drugo polovico novembra lani prodajal jedilno olje po 10 lir, ko je bila cena 9.60, surovo maslo pa po 29 lir, ko je bila najvišja cena določena na 28.60 lir. Torej zaračunal si jc prav neznaten višji	dobiček.	Olje in	maslo je	po teh	cenah prodal dvema	strankama. Bil je	nepogojno
obsojen na 7 dni zapora in 200 lir den. kazni.
Za radič je sedaj v teh zimskih časih križ. Na trgu ga je malo. Zaradi radiča-cikorjevca je imela služkinja Francka, doma iz okolice, hude sitnosti in težave. Letos 10. januarja je za svojo gospodinjo prinesla na trg velik jer-bas ratliča. Gospodinja ji je baje naročila, da naj ga prodaja po 6 lir kg. Na trgu so dekle gosj>odinje kar obkolile in so ji same prigovarjale, da naj ga prodaja po omenjeni ceni. Najvišja	cena pa	je bila	takrat določena	na
A 1 *  	1 _	_ a-   _ a »	■ A 1 1	m 1 n '»A n	el n 1	/l/l
Prav zanimivo sliko o verižništvu z rižem
i‘e podala naslednja razprava. Neki železniški .ljučavničar Janez je kupil od neznanega ve-rižnika 50 kg riža, ki je pod zaporo in pod kontrolo Prevoda. Ta riž pa je Janez prodal nekemu železničarju Janezu II po 4 lire kg, ko je bila določena takrat najvišja cena na 3.50 lir kg. Pred sodnikom sta priznala. Zaradi navijanja cen in veriženja sta bila obsojena prvi na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni, drugi pa le na 100 lir denarne kazni, ker je kupil živila, ki so pod zaporo.
Po loju je med ljubljanskim prebivalstvom veliko povpraševanje in ni čudno, da so ljudje sami pripravljeni dostikrat plačati nadmaksi-inalne cene za topljeni loj. Glede loja bo prihodnje dni več razprav, ko so obtoženi nekateri mesarji, da so za loj zahtevali nad 60 lir za kg. Maksimalna cena loju pa je 37.50 lir, to topljenemu, surovemu je nižja.
V treh vrstah...
I Loki je v nedeljo položilo za-člt
V Škof j
obljubo novih 200 članov Koroške ljudske zveze. Med tednom pa je policijska četa imela koncert.
Porurska policijska godbo, ki je bila na Gorenjskem dobrih osem tednov, se je te dni poslovila. V tem času je priredila po raznih gorenjskih krajih 28 koncertnih nastopov. Ob slovesu se ji je za njeno delovanje zahvalil okrožni vodja in godbenikom izročil primerna darila.
V novomeški mastni posvetovalnici je bil
preteklo nedeljo občni zbor novomeške podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Na zljorovanju so sklenili med drugim tudi to, da bodo podružnico spravili k živannejšemu delovanju.
Kakor po Koroškem, tako bodo tudi na Gorenjskem začeli v tem letu uvajati finske sau-ne, to je preproste ljudske parne kopeli na
prostem Tako je povedal pred nedavnim koroški športni vodja, kateremu je poverjena v nadzorstvo tudi Gorenjska. Vsemu športnemu delovanju in gibanju na Gorenjskem je po-
4 lire kg. Razprava je bila preložena, da bodo | 6večena še posebna pozornost, posebno pa v
zaslišane še nekatere priče.
okvirju Hitlerjeve mladine.
Drobne izpod Velike gore
Pokrajinski podporni zaklad pri občini v Ribnici je že začel poslovati. Daje podpore v živilskih bonih in oblačilnih nakaznicah. Reveži in brezposelni naj vložijo prošnje pri občinskem uradu.
Četrtkov živinski sejem v Sodražici je bil slab. Na sejmu so bila le tri goveda.
Zdravnik g. dr. Brumen Franc je po daljšem presledku spet odipH privatno ordinacijo.
Pouk se jr pričel pred dnevi na kočevski gimnaziji. Gimnazijsko poslopje so temeljito prečistil:, prav tako tudi šolsk2 prostore.
Dopolavoro v Ribnici predvaja vsako nedeljo popoldne filme
Higiensko razstavo bodo odprfli v Zdravstvenem domu v Ribnici prihodnjo nedeljo ob 9 dopoldne.
Zaradi moča-' odjuge so travniki in njive pod Brežami v vodi.
Še o tatvini v Sodražici. T. Š., katerega je oblast prijela zaradi tatvine mesa v Sodražici, so odpeljali v zapore okr.ožnega sodišča v Novem mestu.
Dopolavoro bo odprl svojo pisarno tudi v Dolenji vasi.
Vhod > prostore davčne oprave je sedaj le z dvoriščne strani.
Vabimo vas k postnim pridigam, ki so ob nedeljah ob 3 popoldne v župnijski cerkvi.
Na realni gimnaziji so pričeli pred dnevi 7. rednim poukom. Zavod obiskuje 283 učencev, od teh 162 dečkov in 121 deklic, na njem pa poučuje 14 profesorjev. V gimnazijskem poslopju, ki eo ga temeljito prečistili, je popoldne tudi pouk za ljudskošolsko mladino. Kljub temu, da j£ zavod zapustilo 42 kočevskih dijakov, ki so se preselili v Nemčijo, število učencev ni padlo.
V zadnjem času se je naselilo v kočevski okolici naselilo nekaj najemnikov.
70 letnico obstoja bo letos praznoval kočevski gimnazijski zavod. Ustanovljen je bil 28. oktobra 1872.
Profesorska knjižnica na realni gimnaziji v Kočevju spada med naidragocenejše knjižnice v pokrajini in šteje okrog 4000 knjig. Dijaška knjižnica je izgubila ob prevratu 213 knjig.
V knjigarni Lovšfn lahko kupite Slovenčevo knjižnico«.
Novice iz Oržave
Dar sv. Očeta francoskim škofijam. Papež je
daroval poldrug milijon francoskih frankov za tiste francoske škofije, ki 60 v vojni utrpele največ škode. la znesek je izročil francoskim škofom.
Prijeti tihotapci moko. Karabinjerji iz Zolla so poznega večera ustavili tovorni avtomobil in na njem našli lepo količino moke in sicer 5 vreč koruzne moke ter 1 vrečo bele pšenične moke. Preiskava je spravila na dan tudi tiste, ki so mislili biti deležni te moke. 'Prijeti so bili Maksimilijan Rudolf Iz Monte nera pri Idriji, Rafael Čuk iz Rovizze di Zolla in Albert Gomišček Iz Gorizie. Vsem tein je skrivaj pošiljal moko mlinar Artur di Bert iz okolice Udineja, pri katerem so dobili na zalogi ie 6 stotov koruze in 1 stot pSenice.	•	*	*	'n	rrr»i
Prisega novincev 23. polka modrih kravat. V soboto so imeli v Goriziji slovesno prjsego rekruti, ki so bili rojeni 1. 1922. in bili vpoklicani v 28. polk »modrih kravat« e sedežem v Goriziji. Slovesna prisega novincev je bila na Monte Sa-botino, kjer se je med svetovno vojno odlično izkazal polk istega imena. Rekruti so se postavili okrog spomenika padlim vojakom in položili tja venec, nato pa jih je poveljnik slovesno zaprisegel. Po prisegi je bila slovesna sv. maša.
Posebni dopisnik agencije Stefani nekega letalskega oporišča ob Sredozemskem morju je sporočil, da je nemški vodja odlikoval šest letalcev častnikov, ki so se udeležili bojev v Sredozemlju ter bombardirali in s torpedi napadli angleške sile, z železnim križcem 2. razreda.
Pristojne oblasti so izdale uredbo, po kateri bo treba prijaviti bakrene kopališke ogrevalnike, bodisi da v njih .segrevajo vodo e plinom ali z drvmi.
Ukinjena nakazila premoga. Monopolska uprava za premog je obvestila vse prizadete zasebnike in tvrdke, da je prenehala nakazovati premog od 1. marca naprej, ker se je vreme toliko izboljšalo, da ogrevanje prostorov ni več potrebno. Tisti, ki so dobili premog za mesec marec, tega kuriva ne smejo porabiti, za marec nakazana in dvignjena količina se bo štela kot nakazilo premoga za prihodnjo zimo. Izjemo tvorijo le bolnišnice in podobni zavodi. Kurjenje in ogrevanje prostorov pri zasebnikih, podjetjih in vseh uradih se mora takoj nehati, da se prihranijo tako velike količine premoga za prihodnjo jesen.
V
Bari Oerr Biggera
77 I Jessop je odkimal. »Žal mi je, sir. Včeraj je bil precej raz- vodijo v vežo. Glejte, kdo se bo vsedel na desno stran od tega
)
burljiv večer. Bojim se, da 6em bil nekoliko živčen.«
Charlie je položil 6vojo roko na stol, ki je stal desno od
stola. To bo tisti, katerega tako mrzlično iščemo.«
Šef se je zasmejal. »Vi ste si odkritje zamislili precej dra-
Tri* IT	I	tistega, ki je bil brez dvoma določen za gostiteljico. »Ali mi ne matično, Charlie. No; ja, zaradi mene, da nas bo le privedlo do
O »	g	i •	lrrlr*	io	iu?«	ufiDcha!	Nemudoma	bom	tanit*
»Ne morem tega, gospod,« je odgovoril strežaj. »Zdaj je sploh ni mogoče več zložiti. Kaže, da so bili prejšnji lastniki te hiše izredni gostitelji.«
»Tdliko boljše,« je pritrdil Chan. Z veseljem je ugotovil, da je miza stala na istem mrzlem parketnem podu, le pri vratih jc bila majhna ovira. »Ali bi mi storili uslugo in bi postavili vseh deset stolov okirog mize v istem redu iit po istem načinu, kakor so stali 6noei,«
Jessop je uboga'1, čeprav malce presenečen. Charlie je z globokim premislekom nekaj časa ogledoval novi položaj. Zdaj jc prišel do tega, da je lahko začel delati s skrajno natančnostjo.
»Stoli stoje točno tako kakor suoči, ko ste gostom prinesli kavo?«
»Popo/lnoma tako.«
Brez besede je Charlie pograbil naslanjalo najbližjega stola,
bi mogli povedati, kdo je sedel tu?«
»Bojim se, da ne, mr. Chan. Zdi se mi, da nekdo od gospodov. Toda, res ne vem...«
Chan jc premišljal. »Hvala tisočkrat. Telefon je v vež, ali ne?«
»Da, sir. Ali dovolite, da bom...?«
. »Nikar 6e ne trudite,« je rekel Chan. »Ga bom že našefl.«
Stopil je v vežo in se podal v majhno telefonsko celico pod stopnicami. Ko je opravil celo vrsto drugih razgovorov, je poklical nazadnje še svojega šefa.
»Tu komisar Chan,« je rekel. »Ali vam bi smel vljudno predlagati, da pridete takoj v spremstvu še enega uradnika na dom Shelah Fane?«
»Kaj posebnega, Charlie?« je vpraševal šef.
uspeha! Nemudoma bom tam!«
Chan je stopil nazaj v vežo. Ravno je vidd, kako so roglji Jessapovega suknjiča izginili za zastori jedilnice. Počasi je Chan stopal skozi prostore in končno odšel na teraso, kjer je našel miss Dixon.
»Soba vam je zdaj popolnoma na razpolago,« je rekel s priklonom.
Vstala je in stopila k njemu. »Ste našli tisto, kar ste iskali?« ga je živahno vprašala.
Skomizgnil je z rameni. »Kdo na tem božjem svetu pa najde vse tisto, kar išče? Kaj je uspeh? Milni mehurček, ki se razpoči pri najrahlejšem dotiku.« In nadaljeval je svoj sprehod.
Temna in zapuščena je stala na njegovi desni uta. Tik ob morju je naletel na Julijo in Jimmyja Bradshawa, ki sta se-
Chan je še enkrat zaprl vrata za seboj tako tesno, kolikor dela skupaj na obrežni klopici, ki je bila sicer primerna le za
[eno osebo Mladenič je vstal.
»Halo, naš dobri stari Chan,« je vzkliknil. »Znameniti hono-
se je le dalo. Drobne znojne kaplje so mu drsele po obrazu.
»Igla nas bo popeljala do končnega uspeha,« je polglasno) ga porinil nazaj in izginil pod mizo. Stol, za stolom je oddrčal j odgovoril. »Pod v sobi ima precej novih ogrebotin. Še važnejše lulski stezosledec! Kako gre in kaj je novega?« vstran in bil priča neumornega dela pod mizo. Zbeganost na pa je sledeče: Ko sem včeraj vodil preiskavo, so šli vsi gostje, J »Najnovejše je to, da čari naše lepe obale očitno še vedno Jessopovom, 6icer negibnem služiteljskem obrazu, gotovo ni bila ki jih je včerajšnji strašni dogodek pripravil ob večerjo, še učinkujejo,« se je nasmehnil Chan. »Oprostite mi, da sem tako
neutemeljena. Chan je končal potovanje okrog ogromne ovalne mize, ugasnil svojo žepno svetilko in se dvignil.
»Ali 6te za včerajšnjo večerjo napisali imena gostov?«
»Ne, sir. Bila je čisto neprisiljena družba in miss Fane mi je rekla, da bo že sama odkazala gostom prostore.«
enkrat v jedilnico, da bi se okrepčali s kavo. Tla pod mizo eo gola. In pod enim stolom, toda le pod enim, se jasno vidijo nove brazgotine.«
»Kdo pa je sedel na tistem stolu?« je vprašal šef.
»Morilec Shelah Fane,« je odvrnil Chan. »Njegovega imena
neolikano dregnil v to ljubko idilo.«
Bradshaw mu je pomolil roko. »Pojdite sem, Charlie! Kot prvi morate izvedeti to reč! Oženil se bom! In — tako seveda — Julija tudi.«
»To je pa vesela novica,« je prisrčno odgovoril Chan. »Da
»Ko so se spravljali h kavi, ali niso zasedali prostorov po še ne vem. Pravkar sem bil naprosil šest izmed go6tov, naj bi bi vam bila 6reča vsaj polovico toliko naklonjena, kakor vam
določenem redu?«
I prišli gor, ostali trije pa so že tu. Ko se bodo vsi zbrali, jih želim. Več bi je pač ne mogli prenesti«
»O ne, sir. Usedli so se tako, kakor jim je pač bilo po volji.« 1 bomo prosili, naj gredo v jedilnico in jih pripravili do tega, da »Ali bi bilo morebiti mogoče, da bi se spomnili, kje «u ««deli:se bodo usedli prav tako, kakor prejšnji večer. Stol mrtve gO'
liosamezni gospodje?«
»Tisočkrat vam hvala, mr. Chan,« je rekla Julija.
»Vi ste sijajen dečko,« je dejal Bradshaw. »Zares vas bom
•titeljice je stal na zgornjem koncu mize. nasproti vratom, ki pogrešal. Tudi to obalo bom pogrešal..
Obsodbe pred vojnim sodiščem
Od 69 obtožencev iz Borovnice in Bistre jih fe 28 bito obsojenih na smrt, 23 na ječo, Id pa oproščenih. Izvršitev smrtne kazni za 12 obisžencev
odložena
Vojno sodišče II. armade je v jnvni razpravi dne 25. februarja .sodilo 69 obtožencem iz Borovnice in okolice. Vsi so bili obdolženi prevratnega združevanja za nasilno spremembo političnega in socialnega reda v državi, prevratne propagande v tem smislu, napada na življenje pripadnikov vojske, dalje, da so v noči od 4. na 5. decembra v Preserju pri Ljubljani s puškami, strojnicami in ročnimi granatami ubili Štiri vojake, tri pa ranili; da so v isti noči z dinamitno eksplozijo poškodovali železniški most v Preserju; da so se združili za izvajanje zločinov proti varnosti države in proti drž. osebnostim; da 60 nezakonito hraaiili in nosili zunaj svojega bivališča strelno orožje vojaške vrste, strelivo in vojno orožje.
Za obtoženca Antona Miklaviča, učitelja iz Bo rovnice, in Gradišnika Antona je bila obtežilna okolnost to, da eta bita povzročitelja, organizatorja in voditelja. Zaradi omenjenih prestopkov je sodišče obsodilo obtožence:
Godec Ernesta, Miklavič Antona, Rihar Franceta, Gabrovšek Cirila, Babšek Franceta, Zigman Ivana, Ogrin Vincenca, Letonja Franceta, Troha Antona, Hudobivnik Lovrenca,' Korče Ivana, Kržič Vincenca, Tomazin Avgusta, Merlak Stanislava, Tomazin Martina, Verhovec Franceta, Rihar Mihaela, Troha Josipa, Ogrin Karla, Verhovec Josipa, Vončina Franceta, Krašovec Jakoba, Debevec Antona, Žbogar Franceta, Palčič Alojza, Rihar Filipa, Debevec Ivana, Jesenko Franceta, Gradišnik Aniona na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami;
Merlak Franceta, Gantar Rudolfa, Petavs Jakoba, Skopec Ludvika, Makovec Jakoba, Gradišnik Leopolda, Peclin Karla, Žbogar Alojza, Skopec Franceta, Lehen Karla, Leben Franceta, Letonja Antona na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami;
Žbogar Karla, Kovšca Franceta, Sušman Josipa, Svete Ivana na 30 letno robijo z vsemi zakonitimi posledicami in odreja, da se Svete Ivan spravi v kaznilnico za ne manj kot 3 leta;
Krašovec Antona, Leben Ivana, Rehar Josipa, Lebez Rajka, Škrbec Josipa na 8 letno robijo in Skodlar Franceta na 5 letno robijo z vsemi zakonitimi posledicami.
Vse navedene, razen obsojenih na 6mrt, obsoja na solidarno plačilo stroškov postopka in vsakega izmed njih na stroške preiskovalnega zapora.
Oprošča Svete Antona pripisanih mu obtožb, ker ni izvršil dejanja;
Krašovec Franceta, Lihtenberger Marjana in Lihtenberger Herberta pripisanih jim obtožb pod c, d, e in f, ker gre za osebe, ki niso kaznive v smislu čl. 54 k. z., ter obtožb, pripisanih jim pod a, d in g, ker niso izvršili dejanja; Pivk Ivana in Žigman Josipa pripisanih jim obtožb, ker' (J1"® *a osebe, ki jih ni mogoče obtožiti v smislu čl. 98 k. z., in odreja njih odpravo v sodno poboljševalni«) za čas, ki ne sme biti krajši od 3 let; Merlak Lovrenca obtožbe pod a zaradi pomanjkanja dokazov in drugih obtožb, ker ni izvršil dejanja; Turšič Viktorja, Kovačič Josipa, Prelog Andreja, Telban Josipa, Telban Antona, Drašler Franceta, Kavčič. Jpsipa, Trojer Ivana, Peclin Vincenca, Žbogar Ivana, Dormis Josipa, Šraj Franceta pripisanih jim obtožb zaradi pomanjkanja dokazov; Gabrov-.i^ltiCirila, Babšek Franceta, Žigman Ivana, Ogrin x Vincenca, Letonja Franceta, Troha Antona, Hudobivnik Lovrenca, Korče Ivana. Kržič Vincenca, Tomazin Avgusta, Merlak Stanislava, Tomazin Marti-
Proračuna prosvetnega in prometnega ministrstva
Rim, 11. marca. e. Proračunski odbor fašistično in korporacijske zbornice je nadaljeval z razpravami o proračunskih predlogih raznih ministrstev za novo proračunsko leto. Ministrstvo za ljudsko vzgojo (prosvetno ministrstvo) je predlagalo proračun v znesku 3 milijard 15 milijonov in 809 tisoč lir. V primeri z lanskim proračunom se je novi povečal za 405 milijonov. V glavnem gre povišek v breme kritja povišanih plač za osebje, podrejeno temu ministrstvu, del pa tudi za iiove stroške, ki so nastali z uveljavljenjem novega šolskega eakona in predpisov za vse vrste šol, kakor tudi za ustanovitev novih mest na vseučiliščih. Prometno ministrstvo je sestavilo proračun, ki se glasi na 731 milijonov lir in se je napram lanskemu zmanjšal za 57 milijonov. \ glavnem se je proračun zmanjšal zato, ker so izostale podpore raznim prometnim ustanovam in ladjarskim družbam, ker je vojna v mnogočem skrčila promet, odnosno se je moralo mnogo potreb umakniti potrebam vojske. Prav tako so izpadle postavke za zgraditev novih železniških prog od Rima do prostora svetovne razstave kakor tudi za tista dela, ki jih je vojna odrinila na I>oznejši čas.
na, Vrhovec Franceta, Rihar Mihaela, Troha Josipa, Ogrin Karla, Verhovec Josipa, Svete Ivana obtožb pod b zaradi pomanjkanja dokazov; Vončina Franceta, Jesenko Franceta obtožb pod a in b zaradi pomanjkanja dokazov; Krašovec Jakoba, Debevec Antona. Žbogar Franceta. Palčič Alojza, Rihar Filipa in Kovšca Franceta obtožb pod a zaradi pomanjkanja dokazov in obtožb pod b. ker niso izvršili dejanja; Debevec Ivana obtožb pod a in b zaradi pomanjkanja dokazov; Merlak Franceta, Gantar Rudolfa, Skopec Ludvika, Petavs Jakoba obtožb pod b in c in d zaradi pomanjkanja dokazov; Makovec Jakoba obtožb pod a, c in d zaradi pomanjkanja dokazov; Gradišnik Leopolda, Peclin Karla, Žbogar Alojza, Skopec Franceta. Leben Karla, Leben Franceta, Letonja Antona, Žbogar Karla, Sušman Josipa obtožb pod a in b, ker niso izvršili dejanja, in obtožb pod c in d zaradi pomanjkanja dokazov; Skodlar Franceta obtožb pod c. d, e in f, ker gre za osebo, ki ni kazniva v smislu čl. 54 k. z. in obtožb pod d in g, ker ni izvršil deianja: Krašovec Antonn. Repar Josipa, Lebez Rajka, Skerbec Josipa in Leben Ivana obtožb pod c, d, e, f in g zaradi pomanjkanja dokazov in obtožb pod b, ker ni izvršil dejanja. Odreja enkratno objavo te sodbe v izvlečku glede obsojenih na smrt in dosmrtno ječo v listih >11 Pic-coloc v Trstu in »Jutro« v Ljubljani na stroške obsojencev. Obenem odreja zaplembo zaseženih stvari.
* * *
Sodba je bila izvršena glede naslednjih obsojencev: Gabrovšek Cirila, Godec Ernesta, Babšek Franceta, Žigman Ivana, Ogrin Vincenca, Letonja Franceta, Krašovec Jakoba, Miklavič Antona, Tomazin Martina, Vrhovec Franceta, Rihar Mihaela, Debevec Antona, Rihar Franceta, Palčič Alojza, Ogrin Karla in Debevec Ivana.
Poveljnik H. armije pa je odložil izvršitev sodbe glede na možnost morebitne pomilostitve glede naslednjih obsojencev: Troha Antona, Hudobivnik Lovrenca, Korče Ivana, Tomazin Avgusta, Troha (osipa, Žbogar Franceta, Rihar Filipa, Verhovec Josipa, Jesenko Franceta, Vončina Franceta, Merlak Stanislava in Kržič Vincenca.
Ljubljana
Koledar
Danes, četrtek, 12. marca: Gregor i.
P?tek, 13. marca:■ Kristina, devica.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
LJuhljuiiMtio gledull^e
Dramn:
Četrtek, 12 marca ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Red B.
Petek, 13. marca ob 15: »Rokovnjači«. Izven.
Znižane cene od 10 lir navzdol.
Opera:
Četrtek, 12. marca ob 17: »Madame Butterflyc.
Red Četrtek
Petek, 13. marca: »Sv. Anton, vseh zaljubljenih
patron«. Red A.
EIAR — Radio Ljubljana
Četrtek, 12. moren. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.43 Popevke in melodije. Med odmorom ob 8 napoved času. 8.15 Poročila v itulijuuščini. 12.15 Trio Emona. 12.40 koncert pianistinje Eveline Pierro. 13 Napoved časa in poročila v italijanščini. 13.13 Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.20 Koncert pod vodstvom mojstra Piccincllija. 14 Poročila ▼ itnlijonSČini. 14.13 Koncert iz Nemčije. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M.% šijanca: Slovenska glasba. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Sianko Avgust: Koncert na harmoniko. 20 Napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini. 20.30 Prenos iz beneškega gledališča La Fenice: tretje in četrto dejanje opere Andrc Chenier. V odmoru: pogovor ▼ slovenščini. 21.50 Predavanje v slovenščini. 22 orkester Cctra pod vodstvom mojstra Barzizze. 22.45 Poročila v italijanščini.
Petek, 13. marca. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Slovenska jjlusba. V odmoru ob 8 napoved čusa. 8.15 Poročila v italijanščini. 12.15 Duet na harmoniki Golob— Adamič. 12.40 1 rio na klarinet. 13 Napoved časa in poročila ▼ italijanščini. 13.15 Uradno voino poročilo v slovenščini. 13.20 Operetna glasba pod vodstvom mojstra Petralic. 14 Poročila v slovenščini. 14.15 Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizze. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.10 Prenos iz Kraljevega opernega gledališča: Prvo in drugo dejanje opere Aida. Med odmorom: Pogovor ▼ slovenščini 17 Tečni italijanščine, vodi prof. dr. Stanko Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 20.50 Koncert dueta Trost—Slajs. 21.35 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca: Operetna glasba. 22 Orkester pod vodstvom mojstra Angelinija. 22.45 Poročila v italijanščini.
Sadno drevje bomo sadili
Ravnaj pametno, da bo uspeh takšen, kakršnega sl želiš
Ljubljana, v marcu.
Naš splošno znani strokovnjak za sadjarstvo, g. Humek, je v marčni številki kmečkega mesečnika »Orače napisni prav zanimiv članek, ki ga zaradi njegove tehtnosti v celoti ponati-skujemo.
Naslednja pravila so mišljena za visoko-ali polvisoko sadno drevje, kakršno je ipri nos doslej v navadi in primerno za ekstenzivno sadjarstvo (poljsko sadjarstvo na travnatem svetu). Takole ravnaj, pa bo uspeh zagotovljen:
1. Izberi za podnebje svojega kraja primerno sadno pleme! Povsod v Ljubljanski pokrajini dobro uspevajo jablane. Od jabolk lahko pričakuješ največ dohodkov, ker imajo za domačo uporabo in za kupčijo največjo veljavo.
2. Izberi podnebju, legi zemljišča, zemlji in gospodarskim razmeram primerne sorte! Po
sadnem izboru iz leta 1933. se prilegajo dolenjskemu okrožju razen drugih posebno dolenjska voščenka (za globoko, težko zemljo), on-tario, jonathan (za senčne lege in dobro zemljo), boskoopsk} kosmač (za bolj vlažno zemljo), londonski peping (za vinorodno lege z dobro, dovolj vlažno zemljo), mošančkar (za globoko, dovolj vlažno zemljo).
Za kraško okrožje so priporočene razen drugih posebno tele sorte: boikovo jabolko (neizbirčno), krivopecelj (za globoko, vlažno zemljo), zlata parmena (za hladnejše lege in dobro, obdelano zemljo), Baumannova rineta (skromna v legi in zemlji), gdanskj robač (za vsako količkaj ugodno lego in zemljo). Pri precepljanju nerodovitnih in tudi sicer nepriklad-nih sort se je ravnati po možnosti tudi po tem. izboru.
3. Sadi sadno drevje v primernih razdaljah!
Preden sadimo, zakoličimo prostore, kamor pride sadno drevje. V sklenjenih nasadili na] stoje visokodebelne jablane v vrsti najmanj 8 m narazen, vrste pa 10 do 12 m vsaksebi. Pri njivskih nasadih naj bo medsebojna razdalja vrst vsaj 15 m.
4. Za uspešno saditev je treba pripraviti zemljo že jeseni ali pa Či!m bolj zgodaj spomladi, vsaj nekaj tednov pred saditvijo. Za
intenzivno sadjarstvo ves prostor 40 do 50 cm na globoko rigolajo. Pri nas zaenkrat .še nismo tako daleč. Pa pripravimo za vsako drevo posebej vsaj pravilno jamo, ki naj ima 1.50 m v premeru in 30 do 40 cm v globino. Vrhnico de-vajmo zase na kup, sipodnjo plast pa zopet posebej. K vsaki jami spada samokolnica komposta ali dobre vrtne prsti in če le mogoče nekaj drobnega, predelanega gnoja.
5. Kakih 10 do 14 dni prej, preden nameravamo saditi, zabijemo v dno jame močan, do 3 m dolg, raven, obeljen kol in potem napolnimo jamo do vrha. Na dno vrhnico, na vrh spodnjo zemljo, ki jo izboljšamo s kompostom. Dobro je. da posamezno plast zemlje nekoliko potlačimo, da se primerno uleže. To delo opravimo le V 'lepem, suhem vremenu.
6. Najkasneje do srede aprila mora biti drevje posajeno; čim prej, tem bolje. Sadimo na vrh zasute jame, potem se nam n,i treba bati, da bi prišlo drevje pozneje, ko se zemlja sesede, pregloboko v tla. Preden drevo posadimo, prirežimo debelejše korenine, potem postavimo drevo na severno stran kola na pripravljeno zemljo, razvrstimo korenine enakomerno na vse strani in jih skrbno zadelajmo z dobro zemljo, ki smo jo pripravili k vsaki jami. Ko so korenine dobro pokrite z zemljo, jo nekoliko pritisnimo, da se jih tesneje oprime. Prav na vrh denemo ostalo zemljo iz spodnje plasti. Vrh ali krono drevesa obrežemo potem, ko je že posajeno. Pri jesenskem sujenju se obrezovanje vrha odloži na pomlad.
7. Ko je drevo posajeno, uredimo okoli njega skledi podoben kolobar, ki naj bo tolikšen, kakor je bila jama široka. Tudi sajenje in urejevanje kolobarja se mora opraviti le v lepem vremenu, ko je zemlja usehla; v dežju aili takoj po dežju se težko in slabo dela.
8. Nazadnje pripnimo drevo h kolu, toda narahlo, c}a se z zemljo vred lahko poseda. Trdno ga bomo privezali šele pozneje na jesen ali celo šele naslednjo pomlad. Da se ohrani zemlja okoli drevesa trajno vlažna, je jako koristno, da pokrijemo kolobar z drobnim gnojem. ki obenem polagoma drevesce tudi gnoji. Po gnoju vrzimo nekaj trnjevih ali smrekovih vej, da ga kure ne razkopavajo.
Iz Srbije
Slovesno mrtvaško opravilo so v Saborni cerkvi priredili ob priliki dneva srbske knjige. Namenjen je bil vsem umrlim srbskim učenjakom,
pisateljem, književnikom in knjigarnarjem, ki so imeli velike zasluge za razvoj srbske literature. Prosvetni minister Jonič je ob tej priliki imel daljši govor.
Novo univerzitetno uredbo je izdal prosvetni minister. Po tej uredbi bo univerza v bodoče služila samo znanosti in srbskim nacionalnim ciljem.
Tudi za izdelovanje čevljev je izšla posebna uredba, ki pravi, da je za vsak nov par čevljev in tudi za posamezne nove dele treba posebnega dovoljenja Centrale za kože.
Blagovni promet je bil z začetkom marca zopet vpostavljen na vseh progah srbskih državnih železnic.
Kočijaži in vozniki včasih za dovoz moke ali drv zahtevajo preveliko nagrado. Zdaj je izšla posebna odločba, ki pravi, da ne smejo presegati take nagrade maksimiranih cen.
Srbski otroci bodo Sli v Švico. V sporazumu z nemškim Rdečim križem bo švicarski Rdeči križ sprejel 500 srbskih otrok, ki bodo odšli v Švico, da se tam opomorejo. Prva skupina bo odšla že v aprilu.
»Preja na vasi« je bil naslov prireditve, ki jo je oskrbelo umetniško gledališče. V tej prireditvi so pokazali narodne običaje ob priliki preje na vasi. Videli smo lepe narodne noše, slišali lepe, predvsem bosanske sevdalinke in narodno kolo. Predstava je lepo uspela.
Sole v Belgradu se odpirajo. Tudi ljudske šole so bile preko zime zaradi hudega mraza in pomanjkanja kurjave zaprte. Zdaj, ko mraz ponehava, se šole druga za drugo spet odpirajo.
Sadje in zelenjavo bo Bolgarija začela izvažati v Nemčijo. V začetku marca je odpotovala v Berlin posebna komisija, da se pomeni o tem z nemškimi oblastmi.
Nov kovan denar namerava v kratkem izdati državna kovnica denarja na Topčideru. Dinarji in dvodinarji, ki so zdaj v prometu, bodo zamenjani. V splošnem je še vedno veliko pomanjkanje drobiža
Sladkorno peso bodo letos posejali v Srbiji v velikih množinah, ker bo to zelo donosno in ker potrebuje Srbija mnogo sladkorja, pa tudi za izvoz bo potreben
Beograd — jetično mesto. Od prvega julija do 30. novembra preteklega leta je bilo v Beogradu prijavljenih 1412 jetičnih bolnikov, dočim je bilo v istem času po vsej ostali Srbiji prijavljenih 997. V zvezi s tem presenetljivim pojavom pravijo, da bo v bodoče vsa socialna zaščita morala biti posvečena družini.
Fond doma belgrajskih obrtnikov bo letos za veliko noč razdelil med siromašne in revne obrtnike znatno denarno pomoč.
Okrožje Kragujevac je že izdalo vsa potrebna navodila, da se v tekočem letu poseje prav vsa zemlja, kolikor je največ mogoče.
Drva prihajajo v Belgrad v vedno izdatnejših količinah. Zadnje čase, tako poročajo časopisi, jih pride vsak dan povprečno nad 1000 kubičnih metrov Kljub predpisanim cenam pa pridejo še vedno zelo draga, ker je treba računati tudi drag dovoz. Meter drv, ki so pa navadno še sveža, stane okrog 1500 dinarjev.
Tudi z železniškimi kartami, z vozovnicami, nekateri prav uspešno uganjajo črno borzo. Ker železniška uprava izda vsak dan za gotove vlake samo omejeno število kart, si jih nekateri pravočasno preskrbe in jih potem prav lahko prodajo za dvojno ceno.
Nekoliko številk. Po statistiki je v Srbiji 1.71 milijonov hektarov njiv, od tega odpade 1.58 milijonov hektarov samo na žito. Na prvem mestu je koruza, ki je zasejana na 808.000 hektarov, takoj za njo je pa pšenica, za katero je obdelanih
589.000 hektarov, ostalo je pa za druge vrste žita. Po statistiki ministrstva za gospodarstvo je bilo v jeseni 1941 zasejane pšenice kot ozimno žito
370.000 hektarov, kar odgovarja 65 odstotkom zasejane zemlje prejšnjih let. Treba bo torej okoli
200.000 hektarov zasejati še zdaj spomladi, poleg tega pa nameravajo količino posejane zemlje še povečati. Mislijo, da bi na teritoriju Srbije v tekočem letu mogli pridelati poldrug milijon ton pšenice in do dva milijona ton koruze. To so količine, ki bi zadostovale, da bo Srbiji zagotovljena prehrana.
Na Golniku je bilo pred nedavnim prvo zborovanje članov Voliksbunda, na katerem so razdelili tudi članske izkaznice. O nurodno socialistični fronti je govoril krajevni vodja. Na zborovanju so zapeli tudi nekaj pesmi.
Mariborski župan ponovno naproša prebivalstvo, naj uporablja čim manj vode, ker je vodno 6tanje v krajih od koder dobiva mesto vodo, zelo nizko. Vodovodi morajo biti zaprti ob 9 zvečer in jc vsaka poraba vode po tej uri strogo kazniva.
■■■■»•pa
S. S. van Dlne
KRIMINALNI ROMAN
»Kakšne vrste samokres pa je bil tvoj, Chet?« je vprašala Šibila in ne-nadhio spremenila svoj glas.
»Bil je kalibra 52. stari Smith & Wesson,« je odvrnil brat, očividno v zadregi.	.
»Res, Chet? Potem je prav tisti!« in Šibila je skomizgnila z rameni in se vrnila k oknu.
Nevihta se je polegla in Von Blon se je hitro sklonil k Adi in ji popravil blazine pod ramo.
»Ne bodite žalostni, Ada,« je dejal mehko, »jutri bo Šibila obžalovala, kar je danes rekla in spet boste lahko mirni. Ta nesreča je vsem razburila živce.«
Ada je hvaležno pogledala doktorja in zdelo se je, da se je pomirila.
»Mislim, gospod,« je dejal Von Blon in se obrnil k Markhamu, »da imamo za danes lahko dovolj.«
Vanče in Markham sta vstala in tudi mi smo ee .piripravili za odhod, ko se je Šibila nenadno vrnila k nam.
»Počakajte,« je zaklicala ukazovalno. »Imam vam marsik&j povedati o Chetovem samokresu. Jaz vem, kje je in on ie tisti, ki je zgrabil zanj. Vi-
dela sem ga nrkegu dne, kako ga je čistil v svoji 6obi in me vprašal, kaj da iščem. Ali ni to zadosten dokaz?«
»Kdaj jc bilo to?« je vprašal Vanče s sproščeno hladnostjo, ko je videl, da Šibila s takšno silovitostjo nastopa.
»Kdaj? Čisto točno se ne spominjam, bilo pa je prejšnji teden enkrat.«
»Je bilo to tistega dne. ko ste iskali smaragdno buciko, gospodična Šibila,«
Sibiila se je nekoliko zamislila, potom pa brž odgovorila ostro:
»Ne spominjam se. Čemu naj bi se morala spomniti? Ko sem šla iz salona, sem pogledala v Chestrovo sobo. Vrata so bila priprta in sem videla Ado pri mizi.«
»Ali je biilo to tako nekaj čudnega, da je biila Ada v sobi vašega brata?«
»Ada ni nikdar hodila v naše sobe, razen morda v Rexovo. Julija ji je vstop v svojo sobo prepovedala že pred davnim.«
Ada je proseče pogledala sestro.
»Kaj 6em ti vendar storila, Šibila, zakaj gojiš tolikšno sovraštvo do mene?«
»Kai 6i mi storila?« 6e je zarežala. Njen glas je bil surov in v njenih očeh
je žarel kovinast blesk, kakor v očeh kakšne nore ženske. »Kaj si mi storila? Vse in nič. Ti si hinavka s tem svojim sladkim in ljubeznivim dobrikanjem,, potrpežljivostjo in medlimi očmi, kakršne ima le zvesti pes. Toda ti me ne boš. Sovražila si nas od prvega dne, ko si stopila v to hišo, in si ves čas čakala samo trenutka, da uresničiš svoj načrt... ti, stvor...«
»Šibila!« je zakričal Von Blon, in njegov glas je bil trd kot udarec z bičem. »Dosti!...«
Njegova odločnost me ni nič manj presenetila kot Sibiline besede. Niti kot zdravnik, niti kot prijatelj si ne bi smel nikdar dovoliti takšnega tona, in videl sem, kako so ee Vancejeve trepalnice zbočile, kakor da bi ga bil ta prizor 6ilno zanimal.
»Loteva se vas živčnost. Šibila, in se ne zavedate, kaj govorite,« je nadaljeval zdravnik, ne da bi pri tem njegov grozeči .pogled postal kaj milejši. Prav gotovo Di bile njegove besede in njih naglas še ostrejše, če nas ne bi bilo. Sibiila je j>ovesila oči, si z rokami zakrila obraz in začela ihteti.
Von Blon 6e je obrnil k njenemu bratu z običajnim enoličnim glasom:
»Pelji jo nazaj v njeno sobo, Che-stor. Žaloigra, ki sc je odigrata snoči, ji je vzela vse živce. Blažene sodobne ženske!« se je obrnil k nam, ko je Šibila odšla. »Vse so takšne, vsaka stvar jih razburja! Zdaj, gospodična Ada, vam bomo dali mir. da boetfc lahko zaspali.«
Pozdravili smo dekle in zdravnik je odšel za nami po stopnicah.
»Nič mi ni povolji, res ne, da ne moremo dobiti nobenega sledu, tudi po tem zadnjem zasliševanju ne,« je dejal. »Krivo je samo to, da Ada ni mogla videti svojega napadalca. Gospod narednik, ali ste dobro pregledali vso srebrnino v jedilnici?«
»Bil je to prvi prostor, ki smo ga pregledali. Davi sem tudi poslal izvedenca, da odkrije morda prstne odtise v sobi gospodične Ade.«
»Če vara morem količkaj koristiti,« je nadaljeval zdravnik in nam ipodal roko, »sem vam na razpolago. Točno ne morem povedati kako naj bi vam pomagai, toda vse bom radevolje sto-ril.«
Markham se mu je zahvalil in po-tihem smo šli v pritličje.
Pokorni Sproot nam je pomagal obleči plašče, in nekaj minut potem smo se odpeljali z Markhamovim avtomobilom.
VII. poglavje.
Vancejevo mnenje.
Torek, 9. novembra ob 17.
Okrog petih popoldne je moralo biti, ko smo vstopili v sodnijsko palačo.
Nekaj minut potem smo bili že zbrani v somraku Markhamove sobe, ki jo je razsvetljeval stari kitajski lestenec.
»Ni ravno vzorna družina to, dragi Markham,« je začel Vanče in ee lepo zleknil v naslanjač. »Zelo malo privlačna jel Direvo, nekdaj močno in od-
porno, ki pa zdaj trohni. Če bi stari Greenejevi mogli vstati iz groba in videti svoje pravnuke, gotovo ne bi bili prijetno presenečeni. Povejte mi, gospod narednik.« je vprašal potem in se obrnil k Heathu, »vi ste videli truplo Julije Greene, ni res?«
»Pa gotovo da sem ga videl,« je odvrnil slabe voil j e lleath.
»Je imelo naravno lego?«
Ileathovo nerazpoložen je jo bilo tedaj očitnejše kot kdaj prej.
»Jaz vendar ne morem vedeti, kakšna naj bi bila njegova naravna lega v postelji: toda mrtva julija je sedela, pod rameni je imela dve blazini, odeja pa je bila .podvihana.«
»Ni bilo nič posebnega na njej?«
»Nič, vsaj meni so je tako zdelo. Nobenih znamenj, da bi se bila borila, če je to tisto, kar bi radi zvedeli.«
»In roke, jih je imela nad ali pod odejo?«
Hcath ga je začudeno pogledal.
»Nad njo. Zdi se mi celo, da so bile ...«	^
»Sklenjene?«
»Da, tako je.«
»In njen obraz, gospod narednik?« je hotel še vedeti Vanče. »Je bil to obraz ženske, ki jo je bila smrt zadela med spanjem?«
»Ne, njene oči so bile na široko odprte.«
»Široko odprte?« je ponovi! Vanče tiho. Potem se je znova obrnil k He»-thu: »Kaj mislite, da so izražale? Presenečenje, strah, rožo?«
Andrejčkov 3 o ž e;
Žalost in veselje
Risal )ož» Beranek
Roman slikah
trBesedHo Prlr0^!11^11^0 Javornik j } jj | Ml II
nn
463.
Na Tomaževem posestvu je gospodaril neki Nemec. Ko ga je Tomaž obiskal, ga je lepo sprejel in mu povedal, da je posestvo kupil od nekega Angleža, prej pa je tam stanovala mlada vdova s sinom, ki pa je potem odšla kdo ve kam. To je bilo vse, kar je zvedel Tomaž o ženi.
464.
Tomaž je žalosten hodil s kapitanom čakat v luko vsako ladjo. Ob prihodu vsake je upal, da bo zagledal ljubljeno ženo in otroka. »Lastovice« še ni bilo v Ameriko, zato je kapitan sodil, da je krenila spet v 5atavijo in bo pri Cdmondu zvedela o njima.
465.
Nekega dne je kapitan povabil Tomaža na lov. Prijetnega jutra sta že pred sončnim vzhodom zasedla konja ter vzela s sabo vsak po neka) služabnikov. Cez planjavo so se napotili v stoletne gozdove, kjer je divjačine kar mrgolelo, kamor si pogledal.
Alkohol boš pil, pa ne bos pijan
Nov vitamin, ki odstranja škodljive učinke alkohola na človekov organizem in zdravi tudi mrzlico
P'
la
Današnja doba je poleg drugega tudi doba vitaminov. Neštetokrat beremo po raznih časopisih, kako so strokovnjaki odkrili v tem ali onem živilu kak vitamin, ki ga človeško teto nujno potrebuje pa doslej o njem še ni bilo nič znanega. Na podlagi vseh dosedanjih ugotovitev so tudi začeli, recimo delavcem po rudnikih ali drugim, ki opravljajo težja dela, dajati posebne vrste hrano, da vzdrže, oziroma da nadomeste ti6to hranilnost, ki jo vsebuje hrana, kakršno 60 uživali v »dobrih 6tarih časih«. Vitamini 60 takorekoč prinesli na polje prehrane pravo revolucijo.
Zdaj beremo še o novi zanimivi iznajdbi, ki jo je odkril na polju vitaminov, kakor pravi poročilo iz Pariza, nek inozemec. Poročilo pravi: Iz Amsterdama pišejo, da je nek tamkajšnji učenjak predložil v potrditev nov izum, oziroma nov postopek, na podlagi katerega je mogoče nekaterim vrstam alkoholnim pijač dodajati poseben vitamin, ki pod fij^gOvi vplivom potem tisti Alkohol prav nič ne izgubi na evoji moči ali na okusu. Novi vitamin na nasprotno lahko odstrani škodljive učinke al-ItMa na človeški organizem, ali pa ga vsaj v občutni meri zmanjša.
Odveč bi bilo poudarjati; kako koristen je ta novi izum nizozemskega učenjaka. Ce bodo njegov postopek uvedli na 6plošno, 6e človek 6 pijačo ne bo mogel več upijaniti, oziroma vsaj tako zelo ne, kot 6e je dozdaj. Nikjer na cesti ne boš videl nobenega pijanca več in v6e bo prav. Vino in žganje ne bosta Aič več tako zelo segrevala krvi in zato tudi ne bo več toliko prepirov in pobojev v gostilnah in doma. In marsikatera žena se bo oddah-
Nova ležišča lignita v Italiji
V bližini kraja S. Giovanni Ilarione pri Veroni, tK> zadnjič odkrili bogata ležišča lignita. To rudno področje meri približno 3 milijone kvadratnih metrov, pravi poročilo iz Rima, ki pripominja, da bo izkoriščanje tega rudnega bogastva dalo svoj pomemben prispevek na polju gospodarske neodvisnosti. Tu bodo lahko nakopali velike količine premoga, čeprav je slabše vrste.
Vsega področja, na katerem bi lahko kopali lignit, dozdaj še niso preiskali iti pravijo, da bodo novi rudniki morda dali lahko še dosti več premoga, kakor pa strokovnjaki dosedaj mislijo. Dela bodo gotovo hitro napredovala, saj ni za njimi samo zasebna pobuda podjetja, ki je zaloge lignita v zemlji odkrilo, pač pa tudi državna denarna pomoč.
nila in bo gotovo iz srca hvaležna tistemu dobremu nizozemskemu učenjaku, ki je znal narediti konec pijanosti na svetu, oziroma, ki je vsaj pokazal, kako se da to doseči na lep način. Na drugi strani pa tistim ki so dozdaj le preveč radi gledali v kozarec in so bili 6labo razpoloženi V6e dotlej, dokler se jih pijača le ni jx>šteno prijela, najbrž ne bo preveč všeč, da se je našel človek, ki jih je na lepem oškodoval za njihov pijanski užitek Vsem gotovo ni vselej vse prav, pa če je stvar še tako dobra.
Pa še neko dobro stran oziroma moč ima novi vitamin ti6tega Nizozemca. Po njegovi zamisli pripravljena alkoholna pijača ima tudi posebno zdravilno moč. Pravijo, da je zelo učinkovito zdravilno sredstvo proti raznim tropičnim boleznim, na primer proti mrzlici.
F. S. Finžgar: Zbrani spisi X. zv.: Deteljica in druge novele
Založila Nova založba v Ljubljani (942. Str. 312. Cena broš. 28 lir, v polplatno 34 lir, v platno 38 lir. ,
Novi zvezek Finžgarjevih zbranih spisov obsega zanimivo dobo pisateljevega mladega zorenja iz 1. 1899 in 1900. Ves poznejši Finžgar, kakor je pognal kot posebna mladika iz slovstvenega in družabnega okolja svojih predhodnikov in sodobnikovi Vsi štirje spisi: »Deteljica«, »Kvišku«, »Šmarnic nikarl« in »Pomlad se poslavlja«'pričajo o zgodbah, ki jih je pisatelj deloma sam doživel, deloma vzel snov iz svoje okolice, pa jo preoblikoval po svojem osebnem čustvu in življenjskem nazoru. Malomeščanska družba uradnikov in obrtnikov ter plemiška gospoda so tista podoba, ob kateri uveljavlja svoje nazore o družini in družbi; njegov klic: »Kvišku« že priča o poznejšem krepkem družabnem oblikovalcu in vzgojitelju. Močna ločitev med svetlobo in senco, dobroto in zablodo določno kaže, kako pisatelj misli; jasno vidimo,
Švedska - dežela bogatih žensk
Izredni časi so prinesli prav zato vedno več ženitnih ponudb
Na švedskem je po tamkajšnjih časopisih iu tudi drugače zadnje ča6e vedno več ženitnih ponudb. Navdušenih ženinov, ki bi radi postali srečni zakonci, sedanji resni časi, ki tudi mimo Švedske niso šli, nič kaj ne motijo. Že morajo imeti kale poseben razlog, da 6e tako zelo potegujejo za zakonski stan, 6aj je gotovo tudi njim dobro znano, da v dobi stiske samci še vseeno dosti lažje žive kot pa poročeni ljudje. Toda, stvar je na Švedskem drugačna. Švedska je tista dežela, kjer je bogatih žensk več kot pa bogatih moških. In koga ne vleče, da bi ei pomagal iz zadrege vsaj na ta način, da se bogato poroči. Saj je vseeno, si mislijo ti navdušeni švedski ženini, kdo koga živi, mož ženo ali pa žena moža.
In kako je na Švedskem z bogatimi ženskami, kaže najlepše statistika, ki jo je sestavil osrednji statistični urad v Stocjcholmu, urad, ki bi ei ga marsikje drugod lahko vzeti za zgled in vzor, tako lepo je urejen in tako vsestransko je njegovo udejstvovanje. Tam dobiš lahko vsa mogoča pojasnila, kakršnih si le želiš. Ni čudno, da v ta urad ^ako radi zahajajo tudi časnikarji, ki bi radi kaj novega, presenetljivega »iztuhtali« za časopise, saj gre na ta način njihova slava ne 6amo po domovini, pač pa tudi drugod po 6vetu In v tem stockholmskem statističnem uradu imajo tuddi tele, za Švedsko do-
kaj značilne podatke: Na švedskem je nič manj ko 60.216 žensk, od katerih ima vsaka vsaj milijon švedskih kron premoženja To je približno kakšnih 6 milijonov lir. Celotno premoženje teh bogatih Svedini cenijo na dobro milijardo kron. ali na dobrih šest milijard italijanskih lir. Zanimivo ie poleg tega tudi, da celih 65% teh bogatašinj živi po večjih švedskih mestih in samo 35% po manjših ali pa zunaj na pravi deželi.
Po tem takem re6 ni čudno, da se mladi ženini potegujejo v tolikšnem številu za zakonsko 6rečo, ki bi jo uživali skupaj z bogatimi švedimjami m se enkrat za vselej otresli skrbi, kaj bo prinesel jutrišnji dan.
Plesalke, ki so se zastrupile z bronastimi zapestnicami
V kodanjskem Kraljevem gledališču so te dni predvajali »Boginjo 6onca«. Dogodek sam na sebi ne bi bil nič tako j>06ebnega, če se ne bi vprav pri tej priliki pripetilo nekaj nenavadnega, kar je med gledalci zbudilo splošen preplah.
Po režiserjevi zamisli 60 plesalke, ki so pri tej predstavi nastopile na odru, okinčali poleg drugega tudi z bronastimi zapestnicami. Ko so med pred-
kje so njegovi ljudje, kako in kam naj krenejo. Ta snov, ki nam jo prikazuje pisatelj, je bila živa, ljudje v precejšnji meri taki, zlasti idilična ali enostranska družabna opredelitev je bila dediščina odmirajočega starega reda, ki ga pisatelj osvetljuje in sodi s svoiim mladostnim zanosom in idealizmom. Marsikaj se je medtem seveda spremenilo. Med nami in temi ljudmi ni samo štirideset let pisateljevega razvoja, ampak dolga doba splošnih sprememb, zato so te novele in črtice še posebno zanimiva priča o času, ljudeh in pisatelju. V zadnjih dveh črticah: »Šmarnic nikar!« in »Pomlad se poslavlja« še posebej čutimo lirični nastroj tedanje moderne umetnosti, k» ji je tudi 1‘inžgar skušal služiti, a je kljub temu ostal svoj in še prav mimo nje našel svojo moč iu krepost. — Kdor je te novele in črtice bral v času, ko so izhajale v »Domu in svetu« ali kdaj kasneje, jih bo zdaj našel ubrane v lepo celoto, skrbno pregledane in moško učvrščene, vendar ne toliko spremenjene, da bi kaj trpela njihova prvotnost; slovensko slovstvo pa se je obogatilo z novo knjigo, ki značilno cfo-polnjuje Finžgarjevo pisateljsko podobo. Pisatelj ji je postavil na čelo kratek a značilen uvod, ki najbolj pojasnjuje njen pomen za nekdaj in sedaj.	*>">■
' i A. •
V 32 metrov globok vodnjak padel. Zidar Giacoino Coggi iz Bergama se je po vrvi spustil v izpraznjen vodnjak, da bi izvršil več popravil. Ko se je spuščal po vrvi, pa so mu roke odpovedale in zidar je padel na dno in obležal. Njegov tovariš je poklical bližnje ljudi na pomoč, nakar se je z vrvmi spustil v vodnjak. Z veliko težavo je spravil Coggija po vrvi spet iz vodnjaka, toda vsi poskusi za rešitev življenja ponesrečenca so se izjalovili. Coggi si je močno pobil glavo in si pretresel možgane in zanj ni bilo več rešitve.
stavo začeli plesalke osvetljevati od vseh strani z reflektorji, da bi bil učinek predstave čim večji, 60 6koraj vse plesalke popadale v nezavest. Gledalci so se začeli spogledovati in ugibati, kaj naj to pomeni. Tudi režiserju seveda ni šlo to v glavo. Ce bi le katero od plesalk popadla trenutna slabost, da bi omagala, še ne bi bilo nič tako čudnega. Tako pa 60 popadale na tla kar skoraj vse od kraja. Režiser je 6poznal, da je 6tvar le resna in je dal takoj poklicati reševalce. Plesalke 60 brž prepeljati v bližnjo bolnišnico ter jih sicer kmalu spravili spet k zavesti, vendar pa zdravniki še zdaj niso čisto na jasnem, kaj naj bi 6e bilo a plesalkami na odru zgodilo. Večina zdravnikov pa je prepričana, da so 6e tista brhka dekleta zastrupila 6 koviina6timi zapestnicami. Zastrupitev, pravijo, 60 povzročili žarki, ki so odsevali z zapestnic, ko 60 jih ošinili 6 premočnimi reflektorji.
Prišla je ženska, ki je povedala natančnejše, štirje finanearji in štirje orožniki so prav t^daj šli čez trg v Albogasiu Superiore. Menda so videli dona Franca na cesti v Castello. Dva orožnika in dv^ stražnika sta šla po cest} v Castello, dva orožnika in dva stražnika pa sta šla po cesti čvz Boglio. Upravitelja je spre-letel mraz.
»Da,« je rekel nekdo, »po cesti čez Boglio, da mu bodo pre-strigli pot.« Upravitelj je upal, da bodo orožniki in stražniki pazili samo na Franca. Tako vitek in tako velik je, da niti nepravi Pnttini in neprava Marijana n? bosta vzbudila suma, da je on. Njuna usoda zdaj ni več v njegovih rokah, dočim lahko za Franca še mnogo stori. Napotil se je proti Cressognn. Upal je, da bo dospel Franco zdrav in varno v Cressogno, če ne bodo našli orožniki novih sledov, zakaj iskali ga bodo po vseh stezah, ki drže od Castella do meje, nikdar pa ne po poti v Cressogno.
Pedraglio in odvetnik sta prevalila prvi del poti od Albo-gasia do staj pri P Usu, Plazila sta navzgor kakor mačka po najbolj strmih pečinah i dolgimi in previdnimi koraki. Odvetnik je korakal molče, dočim je oni drugi ves čas potihem preklinjal svojo obleko, »to zmašilo klobuk«, ki mu jo lepil čelo z mastjo, »ta pošast suknja«, ki je dišala po vsem mogočem starem potu. Prav do Piisa nista srečala žive duše. V Piisu pa je prišla iz hlevov starka, prav ko sta šla že mimo, ter začudena rekla: »VI tn gor, gospod Giacomo? In ob tej tiri?« Odvetnik je zamrmral: »Sopihajl« in ta je zač"! pihati kot meh. »Saj boste še
pfjuča izgubili po tej cesti, dragi gospod,« je rekla starka. Do Sostre nista potem srečala nikogar več.
Sostra je planšarska koča približno sredi planine, s svisli-mi, hodnikom in kapnico. Stoji malo od ceste. Ta cesta je najhujša, kar jih je v Valsoldi in ©?lo divji kozel bi se utrudil po njej. Pedraglio in odvetnik sta vsa spehana in potna stopila za trenutek v Sostro. Tudi tu je bilo vse tiho in prazno. V tej višini je zrak že ves drugačen. In kako so se znižali vsi vrhovi okoli! In jezero tam dol v dolini je podobno r^ki!
Odvetnik je nežno pogledal prvi greben Boglie, kjer se za čenja velik} bukov gozd. še pol ure plezanja. »Pojdiva,« je irkel. Toda Pedraglio; ki je čutil v nogah dolgo pot iz Lovena v Orio, čez Passo Stretto, je prosil, naj še počakata. Mirno je začel prelistovati staro Puttinijevo knjigo, neizdano, redovniško pesnitev, neimenovanega Cremonca iz sedemnajstega stoletja.
»Pojdiva!« je ponovil njegov tovariš čez nekaj minut. Že se je dvignil, ko je zaslišal, da prihajajo ljudje. Komaj je imel »? toliko časa, da je rekel »pozor!« in se obrnil, da ga ne bj videli v obraz. Pedraglio, ki je še vedno brskal po stari knjigi, je zagledal najprej dva financarja in potem dva orožnika. S tihim glasom je to sporočil prijatelju, ne da bi trenil z očesom.
Stražnika sta se ustavila. Eden j1"' pozdravil: »Poklon, gospod Puttini,« in rekel orožnikoma: »To je prvi občinski odbornik h Albogasia.« Tudi orožnika sta pozdravila. Pedraglio se je odkril in nekoliko dvignil staro knjigo. Stražnika sta hotela malo počivati, toda orožnik jima je ukazal, naj gredo dalje. Ko je videl, da so odšli naprej, je sam stopiPk Sostri. Bil j-° iz Ampezza in je zelo dobro govoril italiiansko. »TV pes, upam, da me ne treznaš?« je pomislil Pedraglio z nemirno zavestjo svoje dvojne [ osebe. »Bom že naredil.«
»Gospod občinski odbornik,« je rekel, »ali ste videli danes zjutraj gospoda Maironija iz Orie?«
»Jaz? Ne. Gospod Maironi spi ob tej uri.«
»In vi, kam greste?«
»Grem na to goro, na to preklicano Boglio. Grem zaradi občinskega bika.«
»Osrl,« je pomislil odvetnik. »Zdaj bo še mene naredil občinskega!«
Orožnik, ki je imel gobec kakor ovčarski prs, si je natančno ogledal obraz človeka, s katerim je govoril. »Vi ste občinski odbornik,« je rekel nesramno, »pa nosite to stvar na obrazu?« Pedraglio se je nevede prijel za črno kozjo bradico, prekleto znamenje svobodomislecev. »Saj jo bom odrezal, saj jo bom odrezal!« je r^kel smešno resno. »Da, gospod. Ali greste tudi vi na Boglio?« Orožnik je ves mrk odšel, ne da bi mu odgovoril, ne da bi slišal, nn kakšne sramotne vislice ga je pošiljal občinski odbornik.
Tovariša sta se vzajemno veselila, da sta se srečno izvila, toda spoznala sta, da je postala igra zelo resna. Zdaj je treba računati na stražnika, ki dobro poznata Puttinija in ostati v primerni razdalji. In če bo ta orožniški pes govoril o bradi. »Pojdiva,« je rek"i odvetnik, »pojdiva za njimi, in če bova videla ali slišala, da gredo nazaj, potem noge na ramo in hajd na levo proti meji.« To zadnje bi bilo zelo nevarno, ker nista poznala sveta, ki je bil stražnikom zatrdno znan.
Ovčarski pes se je moral prfveč potiti in Sopihati za tovariši, da bi imel še veselje govoriti o bradi. Pedraglio in odvetnik, ki sta šla počasi kvišku, sta videla sovražnika, da je dospel $o grebena pri Marijini bukvi, kjer se je malo oddahnil in izginil.
Velika, stara bukev je nosita na deblu Marijino sliko. Ko je deblo razpadlo, je to čast prepustilo kapelici. Bila je kakor prva straža velikega gozfla na Boglii. Bila j- vojak, ki je stal na malem sedlu vrh grebena ter varoval strmo pobočje, jezero in hribe okoli Valsolde. častitljiva vojska ogromnih bukev je stala zbrana v drugi* mirni kotlini med strminami Colmaregia,
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: inž. Sodja — Ufednlk: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih 0b 12 — Mesečna naročnina 10 lir, za inozemstvo 15 Ur — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 — Podružnica; Novo mesto