Leto LXXI. št« 130 Ljubljana, sobota 1*. jani ja 1938 Cena Din 1.— SLOTENSK m Iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — inserati do 80 petit vrst a DiD 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, lnseratni aaveK posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO iN DPRAVNIšTVO LJUBLJANA, finali jeva ulica stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 81-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Stroesmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Vse večje komplikacije okrog Španije: Rusko vojno brodovje na poti v Španijo Nenadni obisk trajo v londonskih Razburjenje v Rimu črnomorskega vojnega brodovja v Carigradu, Valenciji in Barceloni srna za namerno demonstracijo, ki pa utegne izzvati mednarodni konflikt — Intervencija Francije in Anglije LONDON, 11. junija, br. Dočim je konec maja izgledalo, da bo naposled vendarle prišlo do likvidacije španskega problema in sporazuma v londonskem odboru za nevmešavanje glede umika rajih prostovoljcev, so se v začetku junija pojavile nove komplikacije, ki so do vedle do nenadne mednarodne napetosti. Angleška prizadevanja za ureditev španskega problema, ki so se srečno začela s sklenitvijo italijansko-angleškega sporazuma, so sedaj obtičala v zagati. V času, ko si je Anglija prizadevala doseči kompromis glede umika tujih prostovoljcev in ko je bilo že tik pred rešitvijo tega problema, so se nenadoma pojavili letal, napadi na francosko ozemlje in na angleške in francoske trgovske ladje v španskih vodah. Danes ni več nobenega dvoma, da so te napade izvršili francovci in splošno prevladuje v londonskih krogih vtis, da so hoteli na ta način izzvati nove komplikacije ter preprečiti umik prostovoljcev, ki tvorijo glavni kader Francove vojske. Fran-co med tem na vso moč prevaža v Španijo najete črnce iz Afrike, zlasti iz Abesinije, da bi si tako ustvaril vsaj nekaj nadomestila za primer, da bi se moral vendarle odreči nadaljni pomoči tujih prostovoljcev in tujih čet. Sporedno s to Francovo akcijo pa je sedaj tudi Italija začela pritiskati na Anglijo in grozi z odpovedjo italijansko-angleškega sporazuma, češ da se ne izvaja politika nevmešavanja, kakor je bilo dogovorjeno ob sklenitvi tega sporazuma ter da niso izpolnjeni pogoji, ki jih je stavila Italija za umik svojih čet iz Španije. Pri tem opozarjajo na to, da bi uvedba zračne kontrole v španskih vodah in v španskih lukah pomenila poseganje v španske notranje zadeve, na kar Italija ne more pristati. Razen tega se sklicuje Rim na trditve, da se preko Francije še vedno pošilja v Španijo orožje, municija in druge vojne potrebščine in da Rusija še vedno podpira špansko republikansko vlado. V londonskih krogih so ti ugovori in grožnje Italije izzvali veliko pozornost in presenečenje. Iz tega sklepajo, da hoče Rim z zavlačevanjem in s svojo taktiko preprečiti umik tujih prosto vol j- ALICANTE, 11. junija. AA. Včeraj dopoldne okoli 11 so tri nacionalistična tri-motorna letala zopet bombardirala Alican-te. Bombe so priletele v predel med ribiškim okrajem in obrežjem. 10 ljudi je ubilo med njimi dva otroka, 15 jih je pa ranjenih. Od 15. maja do danes je Alicante doživelo 32 bombardiranj, ki so terjala mnogo nedolžnih žrtev, ranjenih je pa skoro 2.000 ljudi. Okoli 80 hiš so bombe porušile in potopile tri angleške ladje, vsidrane v pristanišču. Dopoldne so se sestali zastopniki tukajšnjih oblasti, da prouče ukrepe za obrambo pred letalskimi napadi. BILBAO. 11. junija. AA Republikanska radijska postaja sporoča, da je v Alicante priplul angleški rušilec, da ugotovi škodo ki jo je prizadejalo letalsko bombardiranje britanskim trgovskim ladjam. Barcelona. 11. junija. A A. (Havas). Sporočilo ministrstva za na/rodno obrambo pravi, da je v Gomrih Pirenejih 43 sovražnih -divizij s podporo 46 letal izvršilo napaGlobus«. Ko je pnenenaJa poslovati, je tovarniški uslužbenec g. Klemene kupil tovarno A n dre to na Viou in je začel pred štirimi leti izdelovati konzerve, hrenovke in salame. Letos v februarju pa je kupil podjetje rndustrijaJec F. SlamiČ in ga je popolnoma preuredil. Iz Nemčije je naročil stroje, Id za sedaj predelujejo pločevino v doze, pozneje pa bo ta oddelek tako izpopolnjen, da bo lahko samostojno izdeloval pločevino in iz nje vsakovrstne izdelke Ko je bila tovarna še v predelavi, je g. Slamič izlicitirad državno dobavo golaževih konzer\r za našo vojsko rn sicer pol milijona doz. Nadzorstvo tovarne in vsega obrata je takoj prevzelo vojaštvo in že 10. maja je začela poslovati posebna vojaška strokovna komisija. Poslednji rok dobave je določen za 25. junij in močna tovom a do tega dne izročrti vojaški upravi 500.000 konzerv. Tovarna zaposluje 183 uslužbencev, od katerih jih je v oddelku za pločevino 50, po večini žensk. Moško osebje sestavljajo skoraj izključno mesarji, ki jih je 40. Vsi so domačini irz mesta ki okoHce in ni v podjetju niti enega ino^emoa. kakor je tudi ves, v tovorni nadoženi kapital domač. Tovarna je seveda najmodemeje urejena. Jma lastno kanalizacijo, razpolaga s toplo in mrzlo vodo, leži pa sredi zelenja, ki znatno omili poletno pripeko. Delavstvo je zelo dobro plačano in sicer prejemajo delavke po 3 din na uro, moški pa po 4.50 din, razen tega pa še vso prehrano. Delavke zaslužijo dnevno po 25 din, mesarji pa celo po 45 din m ker imajo slednji težje delo, dobivajo hmno celo po petkrat na dan. Hrana je v vsakem pogledu izvrstna in menda podobne ne dobivajo v nobenem drugem podjetju. Ker je poslopje na zelo zdravem kraju, je razen tega poskrbljeno za nameščence rudi v zdravstvenem pogledu. Tovarno bodo bo končani dobavi znatno razširili, čeprav že sedaj omogoča obrat, da nastane iz živega vola že po 24 urah konzerva. Dnevno zakoljejo po 20 do 25 glav živine in to le prvovrstnega goveda. Živino kupujejo izključno v dravski banovini, največ na Štajerskem. Proces se izvrši kaj naglo. Govedo pripeljejo na velikih tovornih avtomobilih. V moderno urejeni klavnici jo ubijejo s strelom v glavo in nato zakoljejo. Pri tem bodi omenjeno, da je tudi pri prašičih postal način usmrčenia precej nazličnejši, kakor se je delalo še nedavno. Prašiča omamijo namreč najprej z električnim tokom in šele tako omamljenega zakoljejo. Zaklano govedo mora pred predelavo najprej v hladilnico, kjer ostane najmanj 18 ur. V prihodnjem oddelku odločajo kosti od mesa. To delo gre tako hitro in tako temeljito od rok, da ne ostane na kosti niti najmanjši košček mesa. Kupi mesa romajo nato v drugo dvorano, kjer ga razreze jo na drobne kose. Narezano meso vržejo zatem v velike kotle in ga dodobra prekuhajo, kar traja 55 minut, istočasno pa pridenejo potrebno začimbo. Golaš je s tem prav za prav že gotova, mora pa še pre-v pripravljene pločevinaste doze. Dozo je treba še hermetično zapreti, kar uredi kakor bi trenil duhovito urejen stroj, ki ga upravlja ena sama delavka Konzerva je s tem prav za prav že gotova, mora pa eš prestati predpisano proceduro, preden je čod-na in sposobna za shrambo. Sr* predpisih mora namreč izdržati najmanj 10 let in mora biti tudi po preteku tega časa prav tako užitna, kakor sveža. Zato denejo zaprte doze v tako imenovane avtoklave, kjer ostanejo 65 minut v temperaturi 125 stopinj Celzija. Doze nato osnažijo in jih polože v termostat s temperaturo najmanj 36 stopinj, kjer ostanejo 6 ali še več dni. Termostat je preizkuševalnica glede užit-nosti in trajnosti. Če je bila pri pločevini kakšna napaka ali če je slučajno prišlo v dozo kaj takega, ki ne spada vanjo, doza eksplodira in jo jc treba izločiti in zavreči. Med 100 dozami sta največ dve, a to le redkokrat pokvarjeni. Po vsem tem postopku romajo doze v skladišče, kjer jih zlože v zaboje, ki jih komisija plombira Pošiljka je gotova in že nalagajo zaboje na avto, ki jih popelje - ? - skladišče. Iz vola je postala v čudovito kratkem času golaževa konzerva in sicer zelo okusna, o čemer smo se sami prepričali. M. P. DANES PREMIERA VESELE IN IZREDNO ZABAVNE JOH. STRAUSSOVE operete NETOPIR UDA BAAKOVA, HANS SoHNKER in v svoji najboljši vlogi popularni komik HANS MOSER Predstave danes ob 16, 19.15 in 21.15, g • Tgg , j. „ jutri, nedeljo, ob 17., 19. in 21. uri I\lHO UISIOH^ telef. 22*21 I s t v o O 14 O X. vsesokolski zlet v Pragi Veličastno sokolsko manifestacijo je otvorila mladina praških narodnih šol — Zletne zanimivosti Ljubljana, 11. junija , Kot uvod v zletne svečanosti je bil v J nedeljo 29. maja dan mladine praških narodnih šoL Kljub skoraj celodnevnemu deževju se je zbralo na tribunah nad 65.000 občinstva. Po nastopu dečkov in deklic je prineslo 50 dečkov in deklic v slavnostneaii sprevodu državno zastavo, ki so jo počastili z državno himno, četa kolesarjev je hitela v Lane, kjer je položila venec na grob prezidenta Osvoboditelja, druga četa pa je odnesla venec na grob Neznanega, junaka. Mladina je nato izvedla proste vajo K višku v prirodo«, za njo pa so dečki 4. m 5. razreda. 6500 po številu, izvajali zletne proste vaje. Blesteča belina je nato napolnila zletišče pri nastopu 3.100 deklic, ki so izvajale vaje z vrvmi in žogami, ki so jih končale s plesi. Tudi vse ostale točke, posebno simbolične vaje, ki prikazujejo obrambo domovine so vzbudile orkan navdušenja Krasen pa je bil pogled na zaključno skupino mladine, ki je stvorila državno zastavo — modro, rdeče, belo. Ob tem pogledu je vstalo vse občinstvo in počastilo državno zastavo ob zvokih s Kdo ste božji bojevniki.«: Prvi predzlet-ni dan je odlično uspel, prepričani smo, da bodo tudi ostali dnevi, posebno pa glavne zletne svečanosti uspele veličastno in dostojno. Končni spored X. vseeofeolsisega zleta je zletni odbor na seji predlagal tn potrdil, t. j. dnevi dece, naraščaja, mednarodne tekme in zletni dnevi članstva. Programi posameznih dni so urejeni, tako v telovadnem, kakor tudi v drugih ozirib. V programu, kakor ga je odobril zletni odbor ni bistvenih izporemenob, z izjemo, da bodo uvrščeni v program Se nekateri nastopi gostov. Samostojen del tega programa pa tvorijo prireditve zletnega prireditvenega odseka. ____ m Vas zlet — na« zlet Je geslo jog-ostoven-skega sokolstva. Za X. vsesokolski zlet se je jugoslov ensko sokolstvo priglasilo v tako velikem Stevfiu, kakor doslej Se za noben zlet. V Pragi se mudi od bmkofitoe nedelje L nam. staroste Saveza SKJ br. Gangl, ki bo ukrenil vse potrebno, <4a bo odprava JnffltX. vsesokolski zlet v Pragi«. V prihodnjih dneh bodo izšle propagandne zletne razglednice, med katerimi bo ena predstavljala zletni lepak. Zletne znamke bodo izšle prihodnje dni. Opozarjamo na znamke in zletni žig vse filateliste. J PredzJetni simfonični koncert priredi orkester Sokola Praha VH na praznik 16. junija v Smetanovi dvorani. Koncert bo pod naslovom >Večer čeških klasikov«. Radioposlušalce opozarjamo na ta koncert. Bat'ina brigada na adetu. Na IV. srednješolske igre bo prispela tudi Bat'ina delovna brigada, ki šteje 11.718 brambov-cev pod vodstvom 40 podčastnikov in 15 častnikov in bo izvedla brambne vaje, kakor s puškami, strojnicami, letali in mogoče celo s tanki Poleg te brigade bodo prišli s posebnimi vlaki na zlet tudi Ba-t'evi srednješolci. Prvo izvajanje zletne scene >Graditi in braniti« bo že v nedeljo 12. junija, na glavni dan srednješolskih iger. Ameriški Sokoli prihajajo. Dne 1. junija je nastopilo pot v domovino na X. vsesokolski zlet 410 ameriških Sokolov pod vodstvom br. Prhala staroste AOS. Med njimi je tudi osmorica vzornih telovadcev in sedmorica telovadk. Z njimi potuje brat dr. Edvarda Beneša br. Jan Beneš. Odprava je prispela v Prago 8. junija XVII. zlet sokolske župe Ljubljana Končane so vse priprave. Pripravljeni so Sokoli, pripravljeni so slavnostni prostori. Prvi posetniki župnega zleta, tekmovalci župe Beograd v izmenskem teku so prispeli danes zgodaj zjutraj. Z opoldanskimi vlaki so prišli tekmovalci in tekmovalke, ki bodo danes ob 15. uri popoldne na zletišču tekmovali v vajah na orodju in v prostih panogah. Prijavljenih je 400 tekmovalcev in tekmovalk in vrst naraščaja in članstva. Zletfšče v Tivoliju je dobilo slavnostno obliko. Ves teden so se vršile skušnje in poizkusni nastopi ljubljanskih društev. Te skušnje pa so že pokazale, da se je v zimskih mesecih v telovadnicah izredno veliko delalo, ker je posebno članstvo in naraščaj težke in učinkovite vaje izvajalo skoro brezhibno. Tisoči udeležencev in gledalcev javne telovadbe bodo brezdvomno ugotovili, da s takimi vajami, polnimi slikovite harmonije in nenadnih prehodov naše Sokolstvo v tujini pa tudi doma v večjih množinah še ni nastopilo. Dovršena tehnika dr. Mur-nikovih skladb je v vajah članstva za Vsesokolski zlet v Pragi dobila priključek in pot v množice telovadcev v mestih in na deželi. Lahko trdimo, da članstvo v nobenih vajah še ni tako uživalo pa tudi ne vžigalo. kakor z letošnjo sestavo br. Ivana Kovača. Ze sama ta točka župnega zleta bo nenavaden kulturni dogodek, ki bo izpričal vsakomur, da Sokolstvo pri nas goji najsmiselnejšo telesno vzgojo, da je Sokolstvo kulturna organizacija, vsenarodni pokret, ki goji telesne in duhovne sile za obrambo, obstoj in napredek naroda po najčistejših načelih velikega ustanovitelja Tyrša. Vabimo sokolsko članstvo, vabimo vse prijatelje sokolske misli, posebno pa tudi vse trenotno v Ljubljani se mudeče udeležence številnih pomembnih u družen j in ustanov, da se udeležijo zletnih prireditev. Spored prireditve: Danes ob 15. uri tekme članstva in naraščaja. V nedeljo ob 8. uri skušnje, ob 11. uri sprevod po mestu po ulicah: Gosposvet-ska, Tavčarjeva, Miklošičeva. Marijin trg Wolfova, Kongresni trg, Selenburgova, Aleksandrova, Bleiweisova, kjer bo razhod. Pred sprevodom bo od 10. do 11. ure popis in pregled slavnostnih krojev članov in članic, ki potujejo v Prago. Javna telovadba prične točno ob 15. uri pri vsakem vremenu. Natančen spored javne telovadbe se dobi danes v prodajalni Tiskovne zadruge, jutri pa se ga bo prodajalo pri vseh blagajnah na zletišču v Tivoliju obenem z zletnimi znaki. Zletni znak stane din 10 za netelovadce ter daje pravico do prostega vstopa na vse zletne prireditve. Moške slačilnice so v prostorih Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. ženske pa v prostorih klasične gimnazije poleg Narodnega doma. Telovadci vseh oddelkov morajo biti v slačilnicah pripravljeni k odhodu na zbirališče zjutraj ob 7. uri 30 minut, popoldne pa ob 14. uri. Po javni telovadbi bo na zletišču velika sokolska in narodna zabava ob sodelovanju dveh godb. Tudi plesišče in številni šotori bodo ustregli vsem željam tisoče v posetnikov. Zlet u Zdravo! Sokolska župa Ljubljana. ★ Jutri se zbere sokolstvo sokolske župe Ljubljana na svoj XVH. župni zlet. Med drugimi zletnimi prireditvami je tudi sprevod sokolstva, ki bo ob 11. dopoldne z letnega tetovadisča v Tivoliju. Sprevod krene S tekTvadišča pO Gosposvetski, Tavčarjevi, Miklošičevi, Marijinerri trgu., Wolfo-vi, Kongresnem trgu, selenburgovl Aleksandrovi in Bledwedsovi cesti pred Narodni dom. kjer bo razhod. Vabimo narodno občinstvo, da bratsko pozdravi sokolsko armado m jo obsuje s cvetjem. Popoldne ob 25. bo na telovadascu v Tivoliju javna telovadba vseh oddelkov in konjenice, potem pa sokolska zabava. Sokoli in narodno občinstvo, udeležite se jutrišnjega župnega zleta v polnem številu. Zdravo! — E. Gong] v Pragi. V ponedeljek zjutraj je prispel v Prago prvi podstaresina Sokola kraljevine Jugoslavije E. Gangl ki ostane v Pragi do vsesokolskega zleta. Prišel je nadzirat priprave za razstavo ju-goek»venekega sokolstva. ki jih vodita ing. dr. Koata Petrovič in akademski slikar S. Rajković. V Prago so prispeli še nekateri predstavniki jugoslovenskega sokolstva, da vede pisarno tn vse drugo, kar je potrebno za udeležbo na—ga sokolstva na praškem zleta. — Sokol II. priredi javni telovadni na-stop t četrtek, dne 16. t m. na letnem te-tovadiaou t Trnovem. Pričetek bo ob 16. uri. Po —Pag— bo narodna zabava. Vabljeno mm članstvo ja prijatelji droflfrva. Z ENO NOGO V JECT — Kaj, zapreti se hočeš dati? Kakšne neumnosti pa govoriš? — Da, rad bi se sestal s svojo nogo, Rudarska mladina na morju Trbovlje, 10. junija. Za Binkošti je pohitelo 42 trboveljskih podmladkarjev JS II. državne deške in dekliške ljudske šole na 4-dnevni poučni in propagandni izlet na morje. Za izhodišče so si izbrali Trboveljski dom v Bakru, ki jih je gostoljubno sprejel in jim zelo poceni izvrstno postregel. Lepota obmorskih krajev, zanimivosti Bakra in prijetno kopanje v toplem morju je našo rudarsko mladino silno navdušilo, tako, da ji je bilo slovo prav težko, ko se je odpeljala s parnikom v Kraljevico in dalje v Crikvenico, Začudeno so se podmladkarji ozirali po visokih palmah in krasnih palačah našega najlepšega letovišča ob morju. Njih veselje pa je prikipelo do vrhunca, ko so se ponovno v kopališču kopali v morju. Iz Crikvenice jih je peljala pot po morju na Sušak. Trsat s svojim krasnim razgledom na reški zaliv, otok Krk. Opatijo in istrske gore z TJčko je vtisnil mladini neizbrisen spomin na lepoto našega Jadrana. Naklonjenost naših in italijanskih obmejnih oblasti je omogočila izletnikom, da so si ogledali tudi Reko. Na povratku so izletniki izstopili v Zagrebu, kjer so si ogledali zoološki muzej in zoološki vrt. Ekskurzija je glede na dolgo in naporno pot šla v najlepšem redu v spremstvu učitelja g. Lundra Dušana in učiteljice gdč. Madon Olge. Ze nekaj let prireja krajevni odbor JS v Trbovljah ob javni in zasebni podpori slične izlete, kar je vsekakor hvalevredno. Virtuoz Slavko Skorpik Ljubljana, 11. junija. Violinski virtuoz Slavko Skorpik se je s svojo umetnostjo uvrstil med virtuoze evropskega slovesa. V zadnjem času je absolviral vrsto koncertov v Nemčiji. Publika in kritika sta mu izrekli zelo laskava priznanja. Malo jih je, ki vedo, da je Slavko Skorpik Ljubljančan. Ob priliki njegovih zadnjih koncertov v Berlinu je kritika pisala o njem kot o jugosloven-skem violinistu. Slavko Skorpik je bil rojen v Ljubljani. Njegov oče je bil znani skladatelj Skorpik, ki je bil po rodu Ceh, a je živel stalno v Ljubljani. Sin Slavko je absolviral ljubljansko učiteljišče ter je nato tri leta poučeval na meščanski šoli v Ljubljani in v Tržiču. Ze zgodaj se je oglasila v njem umetniška žilica. Oče je bil njegov prvi glasbeni učitelj. Na šoli se mladi pedagog ni dobro počutil, gnalo ga je v svet, da bi se izpopolnil kot violinist. Z meščanske šole v Tržiču je mladi Slavko Skorpik odšel v Berlin na glasbeno akademijo, katero je dovršil z odličnim uspehom. Kmalu je s svojimi koncerti zaslovel v glasbenem svetu. Spored njegovih violinskih koncertov obsega najtežje in najlepše glasbene umetnine, tako violinske koncerte Beethovnove, Brahmsove in Cajkovskega v d-duru, Glasunow violinski koncert v a-molu, Lalovo Špansko simfonijo ter Mozartove, Spohrove, Paganinijeve, Elgarje-ve, Graenarjeve in Pfitznerjeve violinske koncerte. - Berlinski glasbeni kritiki so ocenili njegovo umetnost z zelo laskavim priznanjem. Pisali so o njegovi odlični umetniški storitvi, ko je izvajal violinski koncert Cajkovskega. Občudovali so njegovo dovršeno tehniko in njegov umetniški impulz, njegov izredni talent, priznali so, da je polnokrven muzik z izredno toploto in delikatnostjo v prednašanju. Učenka ljudske šole utonila Radeče, 10. junija. Od binkoštnega ponedeljka imamo toplo vreme, zato ne manjka kopalcev v Savinji in Sopoti, ki teče skozi Radeče Ti reki sta topli in je kopanje v njih prav prijetno. m V četrtek je imela tukajšnja ljudsko-šolska mladina izlete pod vodstvom svojega učiteljstva v razne kraje: v Zagreb, na Lisco, na Brunk, v Št. Jan ž in celo na Bled. Prvi a razred, katerega poučuje ga. Pohar Pavčič Dana, ni šel zaradi številnih in majhnih otrok nikamor. Imel je do 15.30 pouk, nakar so odšli otroci domov. Med njimi je bila tudi 7 letna ljubka učenka Vidka Ban, hčerka uglednega trgovca iz Jagnjenice pri Radečah. Na Njivicah blizu gostilne Hmelj stanuje njena stara mama ga. Za h rastni k ova kamor so večkrat prihajale po šoli njene vnukinje. Vida je po šoli spremila součenko Albinco Cveibar-jevo do doma, ki stanuje nasproti Kosove trgovine. Albina je vzela s seboj kopalne hlačke ter odšla z Vido do ge. Za h rastni-kove, kjer sta počakali sestrico Milko Bau-ovo, ki se je vračala s šolskega izleta z Brunka. Sestra je VidM posodila 50 par, s katerimi je šla na vrtiljak, nato pa so šle mimo koscev, ki so blizu Sopote sušili seno. Tu je nekdo naprosil Milko, da je šla po cigarete k Hmelju, Vida pa je poprosila Albinco za kopalne hlačke v katere se je takoj preoblekla in se šla kopat v Sopoto. Baš tu pa je, kakor pripoveduje Albinca sama, dejala, da bo sestrici vrnila denar za vrtiljak, samo če ne bo — umrla. Kdo bi si mislil, da bo Vida v naslednjem trenutku Že utonila?! Naključje je hotelo, da je zabredla v Sopoti baš v globoko kotanjo — Sopota je po večini globoka samo kakega pol metra — v kateri ji je bila voda takoj čez glavo. Pred očmi Albince se je jela potapljati. Ta je z brega še videla, kako se je Vida obupno borila z vodo na življenje in smrt, kako je dvigala ročice brez moči, toda mislila je. da se z vodo samo — igra. Sele, ko se je vrnila Milka s cigaretami, ji je Albinca povedala, da se Vida z vodo igra. Ker je ta že iazsodnejša, saj hodi že v ITI. razred, je takoj spoznala nesrečo in obvestila neko dekle, le ta pa bližnje kosce. Suligojev iz Vrhovega in Lukežev z Dobrave sta takoj skočila v vodo in iz nje potegnila nesrečno Vido, ki pa ni kazala nobenih znakov življenja več. Hitro sta jo pričela obujati z umetnim dihanjem. Na kraj nesreče je prišel takoj tuđi naš banovinski zdravnik dr. Karel Matko, ki pa je mogel ugotoviti žal samo smrt O nesreči je obvestil očeta Dominika Bauva g. Jan, ki je z avtomobilom pohitel na Jagnjenico. Lahko si mislimo žalost nesrečne Bauove družine, ko je zvedela za tragično smrt "ljubljene Vide! Oče je pohitel s svojim avtomobilom na kraj ter pripeljal mrtvo Vido domov, kjer leži sedaj v cvetju na mrtvaškem odru. Jutri ob 9 bo izpred hiše žalosti pogreb pokojne Vide na Svibno. Pogreba se obvezno udeležita oba prva razreda pod vodstvom svojega učiteljstva in po trije učenci iz vsakega razreda Naj v miru počiva! Nesrečni Bauovi družini naše iskreno so žal je! KOLEDAR DANES: Sobota, 11. junija katoličani: Barnaba, Hrvoje JUTRI: Nedelja, 12. junija katoličani: Leon m. Zori ca DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Buffalo Bili (Avantgarda) KINO SLOGA: Vsi proti enemu KINO UNION: Netopir KINO MOSTE: »Caričin ljubimec« in »Tajnost Charlie Chana« ' KINO ŠIŠKA: Nesmrtne melodije KONCERT HUBADOVE PEVSKE ZlTPK ob 18.30 pred poslopjem Glasbene Matice ob odkritju spomenika skladatelju Emilu Adamiču PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED SVEČANO ZBOROVANJE TRGOVSKEGA KONGRESA ob 9. v veliki dvorani TJni- ona TRGOVSKO BOLNIŠKO IN PODPORNO DRUŠTVO občni zbor ob 10. v posv« -tovalnici na magistratu DRUŠTVO DIPLOMIRANIH BABIC dravske banovine občni zbor ob 9.30 v posvetovalnici na magistratu DRUŠTVO BANOVINSKIH USLUŽBENCEV IN UPOKOJENCEV občni zbor ob 8.30 v frančiškanski dvorani DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet. Tvrseva cesta 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4, in Uatar, Selenburgova ulica 1. V neki taji državi imajo akademijo znanosti in ta akademija se je lotila težavne naloge, kako bi M dali važni dokumenti restavrtrati in ohraniti poznim rodo\ bi bil morda potreben. V njem namreč k<>n*cr\-: rajo tudi važne dokumente naše dobe. In na tem polju bi bil tak Ir^ratorii oo/rt ben tudi nam. — m te bi kazalo konservirati. da bi imeti naši potomci vsaj nekaj od nas. Imamo tudi nekaj bistrih glav, ki bi nas, kon servirane in izročene poznim pokol en jem. prav dostojno tn lepo predstm'ile kot na višku kulture stoječ rod ali naroxl ffco da, če bi nam take dragocene »kulturne« pridobitve in dobrine razgjodal zob Časa Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 1L junija: Ženitev. Red B Nedelja, 12. junija: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek. 13. junija: zaprto Torek, 14. jnnija: zaprto Sreda, B. junija: Lopovščine. Red Sreda ★ Premiera Gofckmijeve kprm-dije »Laznlk« se preloži radi pozne sezone, ki za predstave ni ve* Bgodna na začetek septembra. OPERA Eacetek ob 20. url Sobota, 11~ jnnija; Trubadur. Red A Nedelja. 12. junija: Gorenjski slavcek. Izven. Predstava na čast udeležencev Trgovskega kongresa. Gostuje g. J.Go- Ponedeljek, 13. junija: Operna produkcija gojencev državnega kon se rva torija. Izven. Cene od 16 do 2 din Torek, 14. Junija. La Bohe me. Gostuje ga.. ^h^h- Gjungjenac. Premierski abonma. • Abonente reda A opozarjamo na spremembo današnjega repertoarja. Radi obolelosti ge. Nuše Španove, se napovedana predstva »Oloeondec drevi ne more vršiti pač pa bodo vprizorili za isti red Verdijevo opero »Trnbadnrc s Franc lom, Oljdekopo-vo, Kogejevo, Jankom in Petrovcicem v glavnih partijah. Partijo Ines bo pela mesto Španove ga. Ribičeva. Dirigent: dr. ftva-ra. Režiser: ravnatelj Polič. Na east udeležencem trjrovHkjCMri* kmt-fei'caa se vprlzori v nedeljo Foerster-Poli-čeva opera »Gorenjski slavčekc Ta naša izvirna slovenska opera v slikoviti inscenaciji m v izvrstni zasedbi glavnih partij rise življenje v naši gorenjski vasi za časa Napoleonove vlade. Sodelujejo: Vidalijeva, Go stič k. g„ Betetto, Banovec, Janko, Poliče-va, Španova, Kolacio in Hvastja. Balete je naštudiral: ing. Golo vin. Dirigent: ravnatelj Polič. Režiser: prof. šest. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenčeve bo v torek 14. t. m. v Puccinijevi operi »La Bo-hemec za Prernierski abonma. Peli bodo: Banovec, Primožič, Nollijeva, Betetto, Kolacio in Zupan. Dirigent: Niko Stritof Iz Brežic — Prošnja sreskema cestnemu odbora v Brežicah. Cesta, ki pelje iz Brežic v Zagreb, je zelo slaba. Jarki in kotanje so zelo velike, tako, da je vožnja s avtomobilom silno težavna in naporna, poleg tega pa tudi nevarna. Prizadeti prosimo cestni odbor v Brežicah in v Zagrebu, da bi poskrbela, da se ta cesta popravi. PRI amA-RlNARJU — Tate sfika nq bi bd&a atatra 900 let? Ne stara ie nofvec 200 M. — Kaj že, 200 k* j> oda otaca, tao aom 130 >BLOTENfSKl NAROD«, IX. junija 1S38. Manifestacija zastopnikov 12.000 jugosloveriskih trgovcev že doseženi uspehi in načrt za delo v bodočnosti v borbi naših trgovcev za popolno gospodarsko osaujosvojitev Trgovci so se izognili neokretne centralne organizacije, v kateri bi lahko zavladal birokratizem. Ostala je ohranjena popolna svoboda akcije penim mili svea na svojem območju. Centralno predstavništvo je torej organizacija po parlamentarnem in demokratičnem sistemu na korporativni podlagi. Centralno predstavništvo deluje že polna Štiri leta. Pripravljalo je D. dr-iavni bongrm trgovcev leta 1936. v Beogradu In sedaj tretji kongres v Ljubljani. Po sistemu funkcije in dela je Centralno predstavništvo naravnost idealna organizacija. Centralno predstavništvo ne pozna verskih, političnih in pokrajinskih razlik ter pripadnosti, pred očmi ima stanovske interese svojih članov in gospodarske interese države. Podčrtati je treba, da je ta vrhovni forum jugoslovanskih trgovcev postavljal občni interes našega naroda na prvo mesto pri vseh svojih sklepih m roso-tadjah in sele nato stanovski interes trgovcev, toda taol glede tega ne interes posameznikov, temveč skupni interes vseh trgovcev. Stran 3 Bolgarski trgovci, ki so prispeli včeraj no trgovski Ljubljana, 11. maja. Svečano, prisrčno sprejema Ljubljana tisočo zastopnikov trgovskega stanu iz vseh krajev države. Raz hiše plapolajo narodne zastave, včeraj smo toplo sprejeli brate Eolgarc, danes sc je začelo stvarno delo po obširnem programu, jutri bodo trgovci v dvorani na Taboru slavnostno izreku" svoto zahteve — Ljubljana je v znamenju III. državnega kongresa trgovcev Jugoslavije. Ljubljana se v polni meri zaveda pomembnosti kongresa, zato je goste sprejela tako pi. srčno, zato je pripravila niz kulturnih prireditev njim v čast. Jugoslovensko trgovstvo je zaupalo organizacijo letošnjega kongresa svojim tovarišem v Ljubljani. Slovenski trgovci so prevzeli odgovorno nalogo, zavedajoč se, da je letošnji državni kongres važen mejnik v razvoju naših trgovskih organizacij. Vodstvo je upravičeno pripadlo zastopnikom slovenskih trgovcev, kajti slovensko trgovstvo predstavlja danes v državi najbolj solidno ter za svoje in za narodne interese najbolj vneto organizirano silo. Slovenske trgovske c. ganizad je so izoblikovane, imajo svojo tradicijo, častno in zasluzeno tradicijo. Ob priliki kongresa trgovcev je umestno, da v širokih obrisih popišemo težavno pot slovenskega trgovstva nd hlapčevanja pod tujcem do gmotne in duhovne osvoboditve in osamosvojitve. Visoki narodno gospodarski dlj trgovskega stanu še ni dosežen. Na kongresu bodo referenti pokazali, kako daleč je jugoslovensko trgovstvo na poti do popolne osamosvojitve. Prav za prav bije naše trgovstvo Še naprej boj, katerega je začelo pred desetletji v stremljenju po neodvisnosti Eden izmed sovražnikov napredka domačega trgovstva je še vedno tuj kapital. Na kongresu bodo trgovci jasno in odločno povedali, da nočejo biti neumne žrtve tujega velekapitala. PRED POL STOLETJA SE NI BILO GOVORA O SLOVENSKEM GOSPODARSTVU. Začetki stanovskega gibanja slovenskih trgovcev segajo dobrih 40 let nazaj, ko je bilo skoraj vse gospodarstvo v Sloveniji v tujih rokah. Edina velika hranilnica v Ljubljani je bila nemška, Gremij trgovcev ie bilo čisto nemški, vsa industrija je bila nemška in tudi med obrtniki je bilo mnogo tujcev ali pa tujcem prijaznih in narodno ter stanovsko nezavednih domačinov. Pred slabim polstoletjem sploh ni bilo mo-goče covoriti o kakem slovenskem gospodarstvu. To dejstvo moramo v vsej globini in obsežnosti imeti pred očmi, da lahko prav doumemo, kakšne težave so prema-pali pionirji slovenskega gosp*>darst"«. in organizatorji slovenskega trgovstva v stremljenju po kar najbolj popolni narodni in gospodarski osamosvojitvi. Razmere so se spremenile, ko je začela kupina slovenskih odločnih in zavednih trgovcev in pomočnikov ter inteligentov buditi stanovsko in nacionalno zavest med trgovci. Ti pionirji slovenskega gospodarstvu so se združili v trgovskem društvu »T-Terkur«, začeli so s sistematičnim de-1- ~*i in dosegli lepe uspehe. Število slovenskih trgovcev je raslo, dvigala se je njih vel_.ava in ugled in kmalu so padle številke trgovske stroke v slovenske roke. Slo-vens.-i trgovci so si prisvojili odločilno be-spdc v davčnih odborih in slovenski je postal t udi Gremij trgovcev. Predsednik Centralnega predstavništva Zveze trgovskih združenj v Beograda Nedeljko Savić Na vodilnem mestu med pionirji za osa-r..osvojitev slovenskega trgovstva je bil dr. Fran Windischer. Na letošnjem občnem I zboru Slovenskega trgovskega društva ; »Merkur« je kot predsednik orisal ves razvoj stanovskega gibanja slovenskega trgovstva, s katerim gre vzporedno tudi gospodarska osamosvojitev slovenskega trgov- ca. PREPOROD Z »MERKURJA«. USTANOVITVIJO Pred dobrimi 100 leti je bila ustanovljena prva stanovska organ i za d ja ljubljanskih trgovcev pod imenom »Reprezentanca ljubljanskega trgovstva«. Leta 1881. je bil ustanovljen Gremij trgovcev. Leta 1905. je bila uprava gremija že v narodnih rokah. V narodnem pogledu je vladala v našem gospodarstvu v začetku tega stoletja velika tišina. Kdor je preživel v zrelih letih dogodke od tedaj do dandanes in pretehta tedanje skromne razmere v našem gospodarstvu v primeri z današnjim stanjem, skoraj ne more verjeti, da je bil mogoč v razmeroma tako kratki dobi tako nagel napredek V zatišju in v kar očakovskih stare Ljubljane so se začeli že leta 1900. stanki in pogovori med mladimi Ugovci in trgovskimi sotrudniki. ki so pripravljali ustanovitev slovenske narodne organizacije za trgovino v Ljubljani. Srečna misel zmaga na vsej črti. Nova organizadja naj bo matično središče in ognjišče sestavne or ganizacije vse slovenske trgovine. Poveže naj v skupnost gospodarje in sotrudnike. Zbira naj slovenske trgovce in trgovske sotrudnike po vseh deželah, kjer prebivajo Slovenci. Razvoj, napredek in dvig slovenske trgovine in slovenskih trgovcev naj bo smoter organizacije in končni njen dlj bodi gospodarska osamosvojitev trgovine in slovenskih trgovcev. Leta 1901. je bilo ustanovljeno društvo »Merkur«. Mlada organizacija si je hitro pridobila zaupanje z resnim delom ter je postala torišče preudarnega gospodarskega dela. Pridobila je spoštovanje in ugled slovenski trgovini ter je v kratki dobi kar prevrgla stare razmere ter zame njala prejšnje mrtvilo z živahno stvarimo borbenostjo. Ze ob petletnici društva je uprava i znesla stvarne zahteve glede izobrazbe in šolstva slovenskega trgovskega naraščaja, glede upoštevanja gospodarskih stanov v javnosti, glede gospodarskih ustanov, ki naj služijo domači trgovini itd. Ljubljanski pokret slovenskih tigovcev je oplojevalno učinkoval na slovenske trgovce in sotrudnike v drugih središčih, kakor v Mariboru, Celju, Gorici in Trstu. Ob 10 letnici je bilo društvo na vrhuncu svojega razvoja in dela za povzdigo in napredek domače trgovine. Pomembno dej stvo je, da so delavci in voditelji iz matične organizacije Slovenskega trgovskega društva »Merkur« pripravili teren in ustvarili miselnost za osamosvojitev slovenskega trgovstva in da se je šele s tem delom začelo tudi gospodarsko osamosvajanje slovenskega trgovstva, ki se je moglo v večji meri uresničiti seveda šele po ustanovitvi narodne države Jugoslavije LETA 1907: ZAHTEVA PO OSAMOSVOJITVI. Tri velike in markantne gospodarske manifestacije je doživela Ljubljana v zadnjih 30 letih. Dne 20. oktobra leta 1907. je bil v Ljubljani L vseslovenski trgovski shod, ki je bil manifestacija našega celotnega trgovstva. Organiziralo ga je društvo »Merkur«. .Udeležilo se ga je nad tisoč slovenskih trgovcev iz vseh krajev Slovenije. Temeljna zahteva te manifestacija slovenskih trgovcev je bila: osamosvojitev slovenskega gospodarstva. Velika je bila ta zahteva in seveda ni mogla biti v celoti izvedena niti v 30 letih, ker pač ni imel slovenski narod za to potrebnega kapitala. In tako je ostala ta zahteva še do danes osnovna zahteva slovenskega in vsega jugoslovenskega trgovstva, kar bo letošnji kongres trgovcev še posebno poudaril. Druga mogočna prireditev je bil II. vseslovenski trgovski shod, ki ga je priredilo v razgibanih časih po vojni društvo »Merkur« v Ljubljani dne 11. aprila leta 1920. Ob priliki tega shoda je bila ustanovljena tudi Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani. Po živahnih razpravah na tem shodu sprejete resolucije predstavljajo sintezo tedanjih stanovskih zahtev in pravcati program za ureditev najvažnejših gospodarskih problemov v novi državi. Kar prirodno je prešla skrb za stanovske in gospodarske interese slovenskih trgovcev iz rok prostovoljne organizacije v roke Zveze trgovskih združenj v naših najvažnejših trgovskih središčih. Leta 1934. je bilo v Beogradu ustanovljeno Centralno predstavništvo jugoslovenskega trgovstva in tako je prišlo vodstvo prizadevanj naše trgovine in naših trgovcev v naši državi na osrednjo trgovsko stanovsko organizacijo. V velikih in načelnih vprašanjih, ki se tičejo celotne trgovine in vseh trgovcev v naši državi, je treba enotnega vodstva in solidarnega nastopa vseh zastopnikov in vse države. Pod vodstvom Centralnega predstavništva poteka tudi m. trgovski kongres v naši beli Ljubljani, ki je tretja in brez dvoma najmogočnejša rnanifestadja trgovstva, kar jih je sploh bHo v Ljubljani. CENTRALNEGA STAVNISTVA. Predsednik Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj v Beogradu je g. Nedeljko K. Savić. Jugosiovenski Ugunii so imeli do ustanovitve Centralnega stavništva svoje organizacije v obliki nih vrst združenj in korporacij, kot gospodarski stan pa dejansko niso imeli organizadje. Do leta 1933. je obstojala mo Zveza trgovskih združenj za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Po uvel javi jen Ju obrtnega zakona, ki je predpisal ustanavljanje prisilnih združenj, se je v leta 1933. ustanovil Savez trgovskih ženj v Beogradu, nato so pa tudi nja po ostalih banovinah in zborničnih pod ročjih organizirala svoje zveze. Vse zveze so na pobudo zveze v Beogradu leta 1934. v maju organizirale svoj prvi kongres v Skoplju. Ob tej priliki je bil ustanovljen skupni vrhovni forum, Id naj vodi posle vseh zvez. Ustanovljeno je bflo Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj s sedežem v Beogradu. 12&J6S JUGOSLOVENSKIH TRGOVCEV ZA ZDRAVO NARODNO GO- Gotovo je, da bo letošnji kongres trgovcev iz vse države ogromen korak naprej v organizadji našega trgovstva. Trgovci se zavedajo, da se bodo njih zahteve uvaževa-le le v toliko, kolikor bodo pokazali moč, zavednost in odločnost Zavedajo se, da predstavlja 120.000 trgovcev v Jugoslaviji, ako so organizirani, ogromno silo, ki se bo uveljavila čedalje bolj krepko in mora prej ali slej prodreti in doseči, kar je v njenem in v interesu našega narodnega gospodarstva. Res je, da vse trgovstvo v državi še nd tako organizirano kakor je trgovstvo v Sloveniji. V nekaterih banovinah nimajo starih tradicionalnih in utrjenih organizad j, toda v zadnjih letih so pokazali trgovci v takih krajih veliko zavednost, odločnost in požrtvovalnost, kar je jamstvo za to, da bodo tudi v teh krajih njih stanovske organizadje kmalu na višini S tega vidika je letošnji kongres trgovcev Še posebno pomemben. Na mogočnih manifestacijah v teh dneh bodo trgovci pokazali, da njih zahteve, katere ponavljajo že tako dolgo, niso morda muhe nekaterih funkdonarjev, marveč zahteve vsega našega trgovstva, ki ne misli popuščati, temveč je pripravljeno na odločen nastop za dosego svojih pravic. Kongres bo pokazal miselnost našega trgovca v pravi luči. Naj se vidi in čuje, da so trgovd konstruktiven element Kar zahtevajo, je v korist jugoslovenskega narodnega gospodarstva. Zdravo narodno gospodarstvo je pa najboljša opora sleherne državne politike in najboljše jamtsvo za gospodarsko in politično neodvisnost in svobodo. Trgovci hočejo služiti ne samo svojemu stanu, marveč narodni skupnosti. Nočejo biti neumne žrtve tujega velekapitala, pa tudi ne žrtve interesov posameznikov in žrtve neuvidevnosti in nesposobnosti kogarkoli. Zavedajo se ogromne odgovornosti in svojih dolžnosti, toda zavedajo se rudi svojih pravic. Jugosiovenski trgovd hočejo okrepiti stanovsko zavest v svojih vrstah. Nesloga in malomarnost morata izginiti v trgovskem stanu. Malomarnost in neslogo med našimi trgovd znajo izkoristiti tujci, naše gospodarstvo je že leta in leta izpostavljeno močnim udarcem agilnih in hitrih tujcev. Med važna vprašanja, o katerih bo govora na kongresu, spada vprašanje zavarovanja trgovcev in obrtnikov. Trgovd so edini stan v državi, ki ne uživa nikakšne zakonite zaščite glede zavarovanja. Socialno zavarovanje gospodarskih ljudi v mestih se ne sme smeli ali kot človekoljubna potreba, temveč kot važna državna potreba, ako naj bo trgovec še nadalje ne samo regulator proizvodnje, temveč tudi regulator družabnega reda. Krepka stanovska zavest trgovstva je nemogoča brez dobro organhrtiaiifga socialnega zavarovanja vseh trgovcev. Zahteva o osanmsiojltvl našega gospodarstva se mora izpeljati do zadnje kon-sekvenee. Ce bo potreben boj s tujim vele-kapitalom, se nase trgovstvo tega boja ne bo ustrašilo. Naloga jugoslovenskega trgovstva je, da v tem bojn natančno pokaže, kjer je nacionalna fronta in da razkrinka vse, ki kakorkoli pomagajo tujemu kapitalu v boju proti domačim gospodarskim Ijndem. e — zaradi njega — bi morali biti vedno lepi in negovani! ELIDA@ KREMA riti večjo veljavo v javnem življenju in soocDočujočo besedo pri določanju državne gospodarske politike. V zahtevi po svobodno izvoljenem in ne samo konzultativnem gospodarskem svetu je ta zahteva najbolj jasno izražena. 12 GLAVNIH ZAHTEV NAŠEGA TRGOVSTVA. Pred meseci je jugoslovensko trgovstvo izročilo osrednji vladi spomenico, v kateri je naštelo svoje zahteve, ki niso vse zahteve trgovstva v Jugoslaviji, pač pa so glavne zahteve. Po uvaževanju in izpolnitvi teh zahtev bo naše trgovstvo presojalo razumevanje odgovornih čini tel j ev za potrebe nacionalne jugoslovenske trgovine. Glavne zahteve, ki so navedene v 12 toč- 1. Nabavi jame in konzumne zadruge naj se glede javnih dajatev izenačijo s trgovskimi obrati. Njih prodajalnice se postavijo pod obrtni zakon. X Gospodarska delavnost naj se rezervira za domače ljudi. Vse dovolitve za zaposlitev tujcev naj se takoj revidirajo. Ustanovi n&j se gospodarski svet, ki bo kontroliral zaposlitev tujcev in delovanje tujega kapitala. 3. Veleblagovnica Ta-Ta, ki je izključna last tujcev, naj se takoj prepove in zapre. 4. Ustanovi naj se odbor za določevanje cen karteliranega blaga. Za kartelne spore naj se uvede javno razpravljanje. V odbor za kontrolo kartelov naj vstopijo tudi zastopniki posameznih trgovinskih strok. 5. Krošnjarjenje z vsemi predmeti, zlasti pa z živili, se mora popolnoma prepovedati. Prepovedati se mora sleherno brezpravno trgovanje. 6. Carinska tarifa naj se strokovnjaško revidira. K revizija naj se pritegnejo zastopniki strokovnih trgovskih organizad j. 7. Davčni sistem se mora poenostaviti ter vse različne davčne oblike spremeniti v eno. Pavšalno obdavčenje naj se uvede za branjevce, lastnike mlekarn ter najbolj revne pripadnike trgovskega stanu. 8. Industrijske prodajalnice se morajo prepovedati. Dokler se to ne zgodi, naj jih obdavčujejo davčni odbori v krajih, kjer poslujejo. Niih število se mora omejiti glede na število prebivalstva vsakega kraja. 9. Izda naj se novela zakona o konfcurzu in novela zakona o prisilni poravnavi izven stečaja, in sicer po predlogu, ki ga je zveza trgovskih združenj že predložila predsedniku vlade 10. Izda naj se rudS novela obrtnega zakona po prejšnjem zaslišanju trgovskih organizad j. 11. Trgovske terjatve za blago naj se izvzemajo iz uredbe o Ifkvidadji kmetskih dolgov. 12. Sedanja uredba o delovnem času naj se spremeni. Prispevki trgovcev za zavarovanje delavcev se ne smejo več zviševati. V SLOVENIJI JE 19 TRGOVSKIH ZDRUŽENJ. Na vzorno organizacijo slovenskega trgovstva kaže statistika trgovskih združenj. V Sloveniji je 19 trgovskih združenj, ki so vsa včlanjena v Zvezi trgovskih združenj, kateri predseduje g. Stane Vidmar. Sedeži združenj so Brežice, Celje, in Gornji grad ter Šmarje pri Jelšah, Črnomelj in Metlika, Dolnja Lendava, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Litija, Ljubljana, Ljubljana — okolica, Ljutomer, Logatec, Maribor, Maribor — levi in desni breg, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Ptuj, Ptuj — okolica, Radovljica, Ribnica, Slvenska Bistrica, Slovenj Gradec, Konjice, Sv. Lenart in Skofja Loka. Po najnovejši statistiki je v Sloveniji 9109 organiziranih trgovcev, 3598 trgovskih pomočnikov in pomočnic, 1541 vajencev in vajenk, od katerih je 527 brez strokovnega pouka. Vsa trgovska združenja imajo skupaj 4,792.000 din premoženja, prJ čemer so vštete tudi nepremičnine. živilski trg Ljubljana, 11. junija. Na trgu je zopet nekaj novosti, ki so bile sicer prejšnja leta prej naprodaj, a vendar bude pozornost. Sočivje in zelenjava sta se zadnje čase nekoliko pocenila in naprodaj je tudi na izbiro cenenih češenj, ki smo nanje letos dolgo čakali. Med sadjem so novosti italijanske marelice, ki so po 28 din kg. Nov je tuđi ribezen, ki ga prodajajo po 24 din. Breskve prodajajo že nekaj dni, in sicer po 24 din kg. Ze dalj časa je naprodaj zelo lepo argentinsko grozdje, ki je zadnje čase po 36 do 40 din kg. Vse to blago je pa za marsikoga še luksus, med tem ko gospodinje že precej posegajo po kumarah, ki so se pocenile na 8 din kg, stročjem fižolu, ki je že najboljši (goriški) po 14 din ekg, »navadni« pa po 10 din. Tudi novi krompir gre že precej v denar ^čeprav je še vedno po 3 do 4 din kg. Paradižniki so po 16 din kg, nova čebula po 5 in grah po 4 do 5 din kg. Danes je bilo naprodaj precej češenj, ki so povprečno po 5 do 8 din kg, med tem ko so lepše za vlaganje po 10 do 14 din kg. Gospodinje zelo rade pokušajo češnje, če jih že ne kupujejo, zlasti pri kmečkih prodajalcih. Kakor škorci se vržejo na češnje in nehajo zobati šele, ko se jim zde, kakor pravijo, kisle. Med tem ko je zelenjadni trg čedalje bolj založen in tudi cene nekoliko padajo, na perutninskem trgu ni že več mesecev znatnih sprememb. Piščanci so se vedno povprečno po 30 din komad, nekoliko tHM še celo dražji. Po starem krompirju, ki ga prodajaj" na Sv. Petra nasipu, ni več posebnega povpraševanja. Danes so ga prodajali po 1-25 do 1.50 din kg. Klub »Mahrovcev« ustanovljen Ljubljana, 11. junija. Snoči so absolventi znane Mahrove trgovske šole ustanovili svoj »Klub Mahrovcev«. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo okrog 40 absolventov, zbor j> vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Beno Gregorič. Očrtal je namen snuje-čega se kluba. Pravila kluba je banska uprava potrdila. Znano je, da je bila Mah-rova trgovska šola na izredno dobrem glasu in je dala celo vrsto absolventov, ki zavzemajo danes odlična mesta v našem gospodarskem in javnem življenju. Mnogi izmed absolventov Mahrove šole so prišli tudi v državne službe, a se jim ni priznala kvalifikacija, ki bi jim glede na izobrazbo po vsej pravici šla. Klub so ustanovili predvsem zaradi tega, da uprava pribori svojim članom pravica, ki jim gredo. G. Ljudevit Dax je prečrtal pravila, katera so navzoči soglasno sprejefi. Klub je strogo nepolitičen Njegova naloga je, da zbere v svojem okrilju vse absolvente bivše Mahrove trgovske šole Gojil bo stanovsko zavest in vzajemnost Poskrbel bo po možnosti za strokovno izpopolnitev izobrazbe svojih članov s predavanji, tečaji itd. Zastopal bo stanovske interese, skušal bo dvigniti gmotni in družabni položaj članov in jim priboriti priznanje pravega položaja v državnih staft-bah. Predsednik je prečita! številna pozdravna pisma absolventov Mahrove šole. ki se zbora niso mogli udeležiti. Članarina je bila določena na 24 din letno, pristopnina na 20 din, ustanovni na pa na 500 din. Pri volitvah je bil za predsednika novega kluba Izvoljen ir. Avgust PraprotniV. za podpredsdenika g. Fran Kratnar, za tajnika g. Ljudevit Dax (namestnik g Rajko Planinci za blagajnika g Alojz drmaa (namestnik g. Karel Valašek). V nadzornem odboru sta gg. Rudolf Auersperg m Jožko Lauter. v odboru pa gg. poslane*-Rajko Turfc, Jernej Jelenič. Henrik Franzl, Beno Gregorič, Leopold Zupančič, Bvgen Betetto, Stane Vidmar m Vilko Matanovie iz Novega Sada. Namesto odsotnega predsednika se je zs izvolitev v imenu uprave in odbora zahvalil podpredsednik g. Fran Kratnar Klub ima svojo pisarno v palači Ljubljanske kreditne banke, 1/b. Jeseni bo že priredil svoj prvi kongres v Ljubljani. Ste-vihri Mahrovci zavzemajo tudi v inozemstvu visoke položaje. Po pravilih so lahko člani kluba, ne da bi imeli pravico voliti ah voljeni biti. Zborovalce sta pozdravila pismeno tudi dva bivša Mahrov-ca, ki sta absolvirala šolo pred 35 leti m sta oba na vodilnem mestu v Novem Sadu. Njun predlog glede priznanja enakopravnosti glede šolske izobrazbe je bfl soglasno sprejet FILOZOFSKO RAZMIŠLJANJE — če tri ssshflffl samo polovico tega, kar pripoveduje moja sena svojim prijateljicam, da zasluzim. — pravi mlad uradnik. — M jI mogel dati vse denar, kolikor gm mhteva od mene, ostanek M pa v basne. It ARODc, Slov ]'*V DNEVNE VESTI — Sestanek zastopnikom Ćeokoaiova&ke-ga in jogosiovensKega g°fcpod*,i*tva. v Pragi se je pričela včeraj druga seja »kupnega odbora jugoslovensko Češkoslovaške gospodarske zbornice v Beogradu in češkoslovaško jugoslovenske gospodarske zbornice v Pragi. Zastopniki obeh zbornic so poročali o njunem delovanju posebno glede na sklepe, storjene v septembru lanske ga leta na prvi seji skupnega odbora v Beogradu. Našo delegacijo je sprejel danes dopoldne president dr. Beneš. — Naši vojaški letalci povabljeni v Nemčijo. V Zemunu in Beogradu se je mudilo več dni odposlanstvo nemškega vojnega letalstva, obstoječe iz 38 letal ter okrog aoo letalskih častnikov in moštva. Zdaj je prejelo naše vojno letalstvo uradno povabilo naj vrne nemškim letalcem poset. ZA ZDRAVLJENJE SPOLNIH SLABOSTI SEKSUALNE IM POTENCE ter za o jaoan je spolne funkcije poskusite originalne hormonske VIHAGE pilule Dobite jih v vseh lekarnah: dO pilu] Din 84, 100 pilul Din 217, 300 pilul Din 560. Glavni depo : Farm. Kem. I.aboratorium VIS-VTT, Zagreb, Langov trg 3. Reg. S. br. 26856-37 — češkoslovaški turistični urad v Beogradu. V sporazumu s češkoslovaškim trgovinskim ministrstvom bo organizirala jugoslovensko češkoslovaška gospodarska zbornica v Beogradu češkoslovaški turistični urad za Jugoslavijo. Urad bo začel poslovati še ta mesec in pomagal bo našim turističnem uetanovam in »Putniku« pri njihovem delu. Njegova naloga bo propagirati in organizirati medsebojno pose-čanje obeh bratskih držav, da bi se oba naroda čaan bolj spoznala in tako čim bolj zfetftiafta. TRAGEDIJO DEKLIŠKEGA SRCA obravnava naš novi roman „OSVETA" Priobčevati ga začnemo Že v ponedeljek — Železniški direkciji v Ljubljani! Po novem voznem redu, veljavnem od 15. maja, bi moral prihajati v Novo mesto potniški vlak zvečer ob 21.33, kar bi nas zadovoljilo, ker bi prispeli že pol ure prej, kakor dotlej Zal smo ugotovili, da ta vlak ne vozi, pač pa prihaja v Novo mesto nek izreden vlak okoli 22., pa tudi včasih ob 22.15, ki ni naveden v voznem redu. Hvaležni bi bili žel. direkciji, če bi nam rešila to uganko in pojasnila, kateri vlak je vendar pravi, reden, da se vemo ravnati. V Grosupljem bi moralo biti postanka samo 7 minut, a ga je navadno pol ure in še več, kar gotovo ni v zabavo potujočemu občinstvu. Primerno bi tudi bilo, če bi imel večerni vlak direkten voz za Sušak, s čimer bi bilo zelo ustreženo na Primorje potujočim. Dolenjska proga spada nedvomno med zadnje v Jugoslaviji glede udobnosti potovanja, saj se vozimo že celih 44 let po polževo in v skrajno nekomodnih vozovih Pri nas se pač veliko piše in razpravlja o povzdigu turizma, dejansko se pa prav malo stori. ;V5iy* Aocntfl za sonce — Beograjski trgovec pobegnil. Iz Beograda je pobegnil trgovec Vaso Stojano-vid in vzel s seboj neko loletno deklico. Policija ga išče. — Deček utonil v Kanalu, v Koprivnici je utonil včeraj v kanalu pri tvornici Danica 81etxrf učenec osnovne šole Ivicft Ku- kec. Sel se je s svojim tovarišem kopat, pa je zabredel v močvirje, iz katerega se m mogel refletl. StasrSi so zvedeli za ne-areoo Šele zvečer, ko je sosed prignal domov živino, ki jo je pasel Ivica. — Na Doberdob, Kal vari jo, O s lav i je. Na številna vprašanja ponavljamo: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj dne 9. julija preko Rakeka v Trst. Ogled Trsta, kosilo. Iz Trsta (Centrale) 12.30 v Sredipolje, kamor pridemo ob 14. uri. Spominska slovesnost na pokopališču in ogled Doberdobake planote. Odhod ob 17. uri v Gorico in takoj z avtobusi na Sveto goro, kjer bo cerkveno opravilo, večerja is prenočišče. — Budnica ob 5. uri, sv. maša, zajtrk in okoli 7. ure odhod z avtobusi v Pod goro, Kal v arijo in Ostavi je, kjer bo spominska slovesnost in nato kosilo. Odhod ta Osla vi ja v Gorico okoli 12. ure, tako da dospemo v Gorico točno ob 13. uri 30 min. na kolodvor k odhodu vlaka. Nato potujemo po soški dolini preko Podbrda Bob. Bistrice, Jesenic v Ljubljano, kamor bomo dospeli nekako pred 18. nro zvočer. — Za skupni potni list so potrebni stodsA podatki 1. Ime hi * o******* t. ime m priimek, 4. Rojstni kraj, dan, mesec in leto, 5. Poklic, UvsUiee (točan naslov) in 6. Pristojen v občino. K prijavi je potrebna slika v velikosti #Xt Sffi z lastnoročnim podpisom na prednji strani. — Za izven ljubljanske udeležence bodo na razpolago brezplačna prenočišča od 8. na 9. — Za te udeležence smo zaprosili tudi *4 voz-nino od vstopite postaje dO Ljubljane in nazaj. Za držam« in samoupravne udeležence so vložene za dovoljenje v inozemstvo tozadevne prošnje. Prijave pošljite na Zvezo bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ul. 25. — Društvo slovenskih KiiJiliirsSaoi priredi v oktobru razstavo slovenske knjige ob L 1918 do 1. 1938. Društvo prosi vse založnike, aamomloznike in Izdajatelje, naj sodelujejo pri tej razstavi, ki bo pokazala slovensko knjižno produkcijo v zadnjih 20 letih, informacije daje Društvo slovmskih književnikov. GLASOVITI ZNANSTVENI GRAF0L0G K A K M A H V LJUBUANI V hotelu >Soča« se je nastanil znani grafolog KARMAH, ki se posebno odlikuje z analizo človeškega značaja. Dela na strogo znanstveni bazi grafologije in daje vsakomur za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam koristijo vsa vaše bodoče življenje. V Ljubljani sprejema obiske od 8. do 17. junija v hotelu »SOČA« na sv. Petra cesti od 9. do 12. dop. in od 2. do 7. pop. — Odgovarja tuctt na došlo korespondenco. — Zborovanje učiteljev JVV. Sreska učiteljsko društvo Maribor desni breg je zborovalo danes ob 9.80 uri v Framu v Furnerjevi dvorani. Dnevni rod: 1. Situacij sko poročilo. 2. Tajniško poročilo in dopisi. 3. Volitve in delegati ter predlogi za banovinsko in glavno skupščino. 4. Predavanje banovinskega šolskega nadzornika g. prof. Mile Jegliča iz Ljubljane: Računski pouk. Sresko učiteljsko društvo JUD v Kranju je zborovalo tudi danes ob 9.30 v prostorih Narodnega doma v Kranju. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Tajniško poročilo. 3. Referat: Naloga učiteljice na vaši — predava učiteljica ga. Malenškova. 4. Blagajniško poročilo. 5. Volitve delegatov za skupščino. 6. Predlogi za banovinsko skupščino. 7. Razgovori — Iz »StaSbeneg* B*t&* »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 47 z dne 10. t. m. objavlja uredbo z zakonsko močjo o legitimacijah, poSlovnm knjižicah delavcev in nameščencev, avtentično tolmačenje 1. odst. oi. 15. in Odst. 2. čl. 48 uredbe o likvidaciji kmetskm dolgov, dopolnitev odločbe carinskih olajšav tujskega prometa, odločbo o razširitvi carinarnice L reda na Rakeku glede carinjenja avtomobilov, dopolnitev občega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih in razne objave iz ^Službenih novin«. — Za mrtva proglašena. Okrožno sodi-ŠČe v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasita Za mrtva posestnik v Gerjš-nici FVane RoSkar in sin zeiarja v Tržču Štefan skrila Oba sta izginila v svetovni vojni. IfflDAT s!*ft Izredno topla Sora v Ml» M ml i%I • Retečah vaW na jutrišnjo otvoritev kopališča! — Izlet Jadranske straže v Split k splo- vitvi velike torpiljarke »Ljubljana« priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane 27. junija Z brzfm vlakom ob 4.40 zjutraj do Zagreba, od Zagreba z osebnim vlakom do Splita, izletniki pridejo v Split ob 20.10 zvečer in se udeleže svečanosti spiovljenja dne 28. junija ob 7. url zjutraj. Popoldne in drugi dan dopoldne Izleti v okoliške kraje. Povratek iz Splita dne 29. junija z osebnim vlakom ob 14.10 do Zagreba, iz Zagreba z brzim od 6.50, prihod v Ljubljano Ob 9.30. Za ta izlet je določena cena za člane Jadranske straže 410 din za UL razred in 520 din za TI. razred, za nečlane 420 din odnosno 530 din. V tej ceni je vključena vožnja in celotna preskrba in prenočišče v hotelih, člani Jadranske straže, ki žele prenočevati na skupnih ležiščih v domu Jadranske straže, plačajo za vožnjo, skiip-no prenočišče in prehrano 340 din. Prijave sprejema Jadranska straža v Ljubljani In vse biljetarnice Putnika v Sloveniji — Netočna vest. V poročilu o dveh ne~ sTecab v Medvodah je v iSlov. Narodu«, 9. t. m. rečeno, da ie gospa Carnelutrl iz Zagreba izročila podpisanemu din 2.000 za prvo pomoč in odškodnino. To napako prosim blagovolite popraviti tako. da je gospa poravnala pri meni zdravniški honorar, ne da bi mi izročila kako večjo vsoto (odškodnino) za koga. Dr. drmam Miroslav, zdravnik v Medvodah — Propagandni lepak Slovenije. Zvesa za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana i« Tujeko-prometna zveza v Mariboru sta izdali ličen propagandni lepak Slovenije- Kljub temu, da obe zvezi razpolagata z izredno vettkkn številom korespondentov v tu- in inozemstvu, ki sla fkn plakat že razposlali, naprošale tem potom za blagohotna priporočila, na katere naslove naj bi se plakat dostavil. Plakat je Izdan v sledečih jezikih: hrvaški, srbski, češki, nemšfri, italijanski, francoski. Angleški in madjarskl. — Otvoritev li upajltlša v Vito JI gort Lani zgrajeno lepo, budi vsem žantevaro spor ta odgovarjajoče kopam* v ViSJI gon, bo jutri otovorjeno. — Konj se je "pisati. V četrtek okrog ld. so bfb ljudje na »A^dOvMtttt« pffBft ra$zburrj*v*g* dogodka. Po Tvrsevi esstt stase na enorp^ežnem vosja pripeljali,po» ssstBSCA Mai^gersta GrtjjiorOsvia ki WsbB6-ška Bervarjeva iz Mengša 65. 1*4 masen-Tviaeve ki Oosposvetake esste pa je vos s sprednjim liSUsnin obtičal v Mtek** ki eno kolo se je strlo Zaradi tega se Jo skonj piasfl to sdtrjai pesti S6 je prevrnil ter pokopal pod seboj obe ženski, ki so ju morali reševalci prepeljati v hokitoo. Konj se je odtrgal in zdirjal po Gospoavetski cesti, v Kersnikovi urici pa ga je ustavil Žagar Franc Simončič. Pred Stupico ve trgovino je podrl kolo znanega darkaca Ludvika Starica, si ama oko-U 80 dba. SkOds. ♦ RassUva malta tiralic v Zadobrovi. ki jo je priredilo društvo rejcev malih zdvaii >afvssjac at dravsko banovino svojim okoliškim članom prejšnjo nedeljo, je prav dobro uspela, Prireditev je posedlo do 40b ljudi. Z zanimanjem so sledili predavanju gospode učitelj* Pa lik*, ki js govoril o gospodarskom pomenu in umni roji malih itvali. Fra-ptMsvtlno le dokazoval, do je a« naše kraje osnbotJ ttnosna in gospodarsko koristna kokoš >StaJerkac Posebna zanimisost Jš Mte praktično kapunenle, kar jš t vso spretnostjo opravljaj gospod Kosmat« flflko«) i« a*. Vida in dajal številnim zanima ne em navodila o refi kaoonov. Na rssstairf je prevladovala kokoš »štajsrkac, rasstavtjsnin je bfto osen družin. Mnogo je bilo fazsUviisBih kuncev, toda nsfbol) zanimiv je bil kunec >sn«forse< til msseoo star. z 12 cm dolgo dlako. Lastnik g. Kampuša je nanj res lahko ponosen. V sploinsm so bile razstavi jene ros prav lepe živali. Prireditev so obiskali prliatetti društva od bttss te dsleč. tako Mdj Hi Maribora, Celja te celo iz Zagreba, Ras. stavljenih je bio tudi osem kot. ki jih j* potem društvo dalo nekaterim svojim «s-nom v rejo. Po predavanjih se je vršila prav živahna prosta zabava. Prireditelji m ude-letad morejo hiti § nrircdfctviijo prav zadovoljni te is le želeti, ds bi se take prireditve v lepi Zadobrovi vršile vsako leto. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno ki spremenljivo vreme. Včeraj je aisJate najvišja temperatura v Splitu 32, v ZSgrobu, Beogradu in Sarajevu 29. v T jidlitSnl 27, v Mariboru 25.8, na Visu 25. Davi js Vili barometer v Ljubljani 763.6, temperatura js znašala 14.6. — Poiar. V Gaberniku pri Z^romji Pol-ekavi je posestniku Maksu Kunoju i« Lim buša zgorelo gospodarsko poslopje ki trpi okoli 20.000 din škode. Ogenj so zanetili neprevidni otrori. ki so se igrali z vžigalicami. — Serov nasad. V Zgornji Koreni v Slovenskih goricah so trije delavci napadli delavca Ivana Kosa ter ga z nofti tako ob delali, da je obležal ves krrav. Dobil je dva nevarna sunka v hrbet in so ga morali prepeljati v mariborsko ro*nkX). Orožniki so napadalce aretirali in jm isročiK sodi- SSB. — 9e«refe. Andrej GrefrorK. ŽO-letmi po-jeetorifcov sin z Jefiee, se je včeraj v Nad-goriol z motorjem isietel v seko hišo in dobil občutne poškodFbe po vsem telesu. — Alojzij Koprivnflesr. 104etni san banovinskega cestarja iz litrskega okraja, .je doma padel in si zJonfiH levioo, — Tretja žrtev nesreče je pa postala 92 totne železničar-jova sena Marija Vogehiduora Iz Ljubljene, ki jo je ne Oelovski eesK podrl neznan kolesar In jo nekoliko poškodoraL Vse tri porjesfoBencč so prepeljali v bolnieo. — Otrod pojoviu nnd 1,000.000 netopirjev. Mastno poglavarstvo v Koprtvaks je aklengo zatreU netopirje, kl SS jSa js bilo rfijzpasto po mestu toliko, đa So bdi postali prava nadlega. Koprivniški otroci so jih poloviti v osmih dneh nad en milijon, za kar so prejeli nad 9.000 dfn nagrade. Tako poročajo zagrdbSkl beti. Nam se zdi to število vendarle nekohkO previsoko — Ti var obleke, vodeč« znamka v kakovosti, modi ki coni. Glavna saloga Anton Brumec. Ljubljana. Prešernova 54. nasproti slavne pošte. Iz Ljubljane —Ij Dopolnitev kolektivne pogodbe V stavbni stroki Včeraj so se sestali za-stoprrikl 5 stavbnih podjetij, ki zaposlujejo delavce v karrmolonrih, in zastopniki delavskih strokovnih organizacij, da sklepajo o mezdah kaninolomniškega delavstva. V splošni IttrtelrtivTri pogodbi za stavbno delavstvo mezde kamnolomnigke-gfa delavstva niso določene, ker je treba delo v kamnolomih kvalificirati drugače. Zastopniki podjetnikov so pristali na povišanje mezd 25 par na uro za polnoletne pomožne in kvalificirane delavce. Ce bo delavstvo sprejelo ta sporazum, bo dopolnilna kolektivna pogodba sklenjena. —IJ Značilno za mentallteto Objestne gospode. Mati nekega zdaj že pokojnega dobrovoljca je prodajala po Ljubljani knjigo naših čk>brovo)jcev ^Dotnovoijci, kia-dtvarjl JTugeslavijef. Prišla je tud! k sinu nekega znanega ljubljanskega bogataša iti mu ponudila knjigo, pa jo je grdo nahru-lil, Češ. da takih knjig ne kupuje. Pozneje se je zglasria s knjigo pri njegovem očetu in tudi ta jo je odslovil, samo da se je Še izgovarjal, da ni tako premožen, da bi lahko kupoval knjige. V resnici ima pa ta gospod milijonsko preinozenje m mu naša nacionalna javnost prav pridno pomaga kupici« bogastvo. Končno bo res treba takim gospodom posvetiti V obraz in zavzeti napram njim drugačno stališče. Naša narodna in končno tudi socialna mlaČ-nost nas itak že dovolj tepe. Ij Sprejemni Izpiti m i. razred na i. đrtami realni gimnaziji (Vegova urica). Prijave, naslovljene na ravnateljstvo m opremljene z 10 dinarskim kolskom, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni od 20. do 23. dopoldne. Priložiti je treba krstni list in spričevalo osnovne šole. Prspušče-ni bodo učenci, rojeni v letin 1929 do 1&28. izpiti oođo 24. junija. — Ravnateljstvo. _Ij Gasilski praznik v Sp. ftliW; V nedeljo dne 3. julija prosmn prostovoljna gasilska četa v Sp. a&ra soietntco svojega obstoja. Ob tej priltki se bo slovesno blagoslovila nova prenosna motorna brtz-galna. Nesebično in požrtvovalno delo članov, kakor tudi šešenskega občinstva je omogočilo, da ti je fieta tr zadnjih letih nabavila moderno gaeilsko orodje. K temu je prispevala v veliki men tudi mestna občina ljubljanska. Apettramo na prebi-valarcvo veh%e Ljubljane, da pohiti dne 3. julija v Sp siško tor &as pofiasti s svojim Obtokom, Pokroviteljstvo za to proslavo je M prijaznosti do gSStlstva HMNl predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Juro Ad3eŠ*č. Podrobnejši nrogram bo razviden s lepakov. »Ka pomoč !c Upravni odbor. _4j Odkritje Adanrirevega spsinesika v Vogovl n«H to dresi toftid ob Hi. url v parku prod Glasbeno Marta« v Vegovi uli-oi. Eirtk Adami« Je odeti najplodoskejlih nsšfh skladatoljor ki za razvoj pevskega življenj* si ie stekel on rteventfrvft ta^lus. Takoi po odkritja bo koncert Hubsdove pevske lupe, na katerem «e hodo krcajale le AdJMmieove skladbe. Kastopt Novo remek delo slavnega režiserja miljonskih velefilmov CECIL B. de MILLEA. Vojni m ljubesaaeki fltan drvjsga sapada iz najburnajće dobe ameriške zgodovine BUFFALO BILL (Avantgarda) v s,avnl viogi Kao MATICA 31-24 Cooper in Jean Arthur ZNIŽAN K CENE ! mlafflnski zbor IL msoBunske dekliške »lc v Ljubljani in 11 v Hubadovi župi včlanje-S4k zborov. PratŠkor pfed Glasbeno M:tti«-o bo omejen 6 kulisami, sedeži sO postavljeni v Vegovi ulici pred fa^do Glae*>«*ne Matice in pevci nastopajo na terasi p red Matičnim poslopjem. Vstopnice ss dobe tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice ob 6. ure dalje pa na edavno#tn€*n prostoru in sicer posluje 1 blagajna 00 spodnjem koncu Vegove ufiee pri universi, drusja pa na serornjem koncu Vegove isneev višini poslopja banke Slavlje. 9 stranskih ulic ni dostopa na slavnostni prostor. Občinstvo vabimo ds v v sivkam Številu poset i otkrit je ki koncert m s tem pošasti spomin bla. fropokojnega alovenskSfS sklada t eHn Bini —rj Ms dobre ocvrte stike, na izborno pravo ksjpijtoo vas vabi strelišče Pod Rožnikom. —Ij Srajce, kravate — Karnicnik. Neha-tifaik. —Ij Obleke kemično čisti, parno lika g IMEN C, Kolodvorska ul. 8. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ms«, TELEFON 41-79 Film iz življenja Johanna Straussa Nesmrtne melodije Lisai Holzaehuh. Jeggert J., Leo Slezak. Marta Paudler Dopolnilo: zvočni tednik in glasbena predigra NETOPIR Predstave v soboto ob ^9., nedeljo ob 5., 7. in 9., ponedeljek ob y29. uri. CENE: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Na praznik, 16. junija: STRAST Marlen Dietrich —j\j Pronanadni koncert. Turistična odbor am mesto Ljubljano priredi d revi ob 17.46 do 18-30 koncert > Sloge« v Zvezdi ter jutri 12. junija od 11. do 12. koncert > Sloge« v Zvezdi. —Ij Komorna šala ljubljan-skega drž. konservatoriJB, ki jo vodi prof. Karko Kupei ima svoj nastop v ponedeljek, dne 13. t. m. ob '/«7 v veliki Fith. dvorani. Pred voom opozaijmiio na izvedbo fekerjanoeve-Sa tria, ki se ne tej produkci predaval v prostorih hotela Tivolija ob 20. dr. Aleksander ločenko o humorju in »tiri v rosk/i književnost i. Vetrno prost. Vabljeni $o vsi prijatelji rnske knjiŽevrnosti. Nevaren begunec Maribor, 11. junija. Poročali smo, da je prejšnji teden pobegnil z dela na Meljskem hribu 38-Ietni Franc Ćrepinko, ki bi moral presedeti le večletno kazen v mariborski kaznilnici. Čeprav so mu orožniki stalno za petami, ga doslej niso mogli prijeti. Včeraj se je pa begunec pojavil pri Slovenski Bistrici, kjer je med Bistrico in Laporjem napadel neko Žensko in jo hotel posiliti. Ženska se je pa krepko branila ln je napadalca udarila s steklenico po glavi, da je bil ves krvav! Nasilnež pa kljub temu nI hotel odnehati in je znova napadel žensko ter jo vrgel na tla. Na njene obupne krike je v zadnjem hipu prihitel na pomoč neki delavec, ki Je napadalca pregnal. Po opisu sodeč gre nedvomno za Ćrepinka, ki so ga videli tudi drugI potikati se V okolici Slovenske Bistrice. Oblasti so ukrenile vse potrebno, đa pride begunec pravici v roke. Utopljenec v Gruberjevem prekopu Ljubljana, 11. junija. Včeraj zjutraj je strojevodja državnih železnic Avgust Grad na vožnji med glavnim in dolenjskim kolodvorom s stroja opazil v Gruberjevem prekopu tik pred zatvornico v vodi ležečega mrtveca. Na dolenjskem kolodvoru je obvestil službujočega stražnika, ta pa reševalce, ki so utopljenca kmalu potegnili iz vode. Tja je prišla tudi policijska komisija, ki je ugotovila, da je utopljenec 182 cm visok in star približno 35 do 40 let. Pri sebi ni imel nikakih listin, iz katerih bi se dala ugotoviti njegova identiteta. Po vseh znakih sodeč, je truplo ležalo že delj časa v vodi, kajti obraz je bil ves zabuhel in mrlič je že razpadel. Neznani utopljenec je Imel na sebi temnosivo obleko S komaj vidnimi podolgastimi progami, dolge temnomodre spodnje hlače, pod modro srajco je nosil mrežico, imel je temnomodro kravato, rjavkaste nogavice, na nogah pa Črne nizke čevlje na zadrgo. Lase je imel kostanjeve in bil je gladko obrit. Njegovo truplo so odpeljali v mrtvašnico k Sv. Kri§tofu. Kdor bi kaj vedel o utopljencu, naj to sporoči policiji. Koncert APZ Ljubljana, 11. junija Organizatorji trgovskega kongresa so imeli srečno misel, da so poverili Akademskemu pevskemu zboru prireditev slavnostnega koncerta, saj je prav APZ dosegel pod vodstvom g. Fr. Marolta nesporno prvenstvo v hierarhiji naših pevskih zborov. Ce je bilo kdaj teako odločiti, kateremu zboru naj pripade naslov najboljšega je tej negotovosti napravil konec retrospektivni koncert in tudi včerajšnji kon< ort narodne pesmi, kajti visoka kvaliteta reprodukcije ni le dar srečnega naklničja. temveč sad dolgoletnega podrobnega in sistematičnega dela. Prav v tej konstantno-ati zborove reproduktivne zmogljivosti vidim poroStvo Za bodočnost in kar je morebiti trenutno Se bolj važno: popolen odklon od pri nas kar tradicijonalnega romantično zanešenjaškega diletantizma. APZ je ustvaril nov reproduktivni stil. prav za prav prvi slog. ker je slog vedno rezultat zavestnega podrejanja posameznih elementov celoti. In prav tega zavestnega iela ni naša polpretekla doba poznala, zato so je pa tudi sicer hoteno poudarjena emooijo-nalnost tako rada izrodila v sentiment in karikaturo petja sploh. Novi reproduktivni stil je klasičen v tem, da so mišljenje, čustvovanje in volja popolnoma uravnovešeni. Spored je bil sestavljen iz večinoma že izvajanih del in je đal poslušalcu priliko obnoviti svoje vtise, pa tudi priliko, da je mogel konstantirati kako solidno in premišljeno je naštudiral vsak takt: vsaka improvizacija je skoroda izključena Koncert je bil dobro obiskan, kljub zapeljivo« stlm velesejma. Istega dne se je vršila tudi sklepna produkcija Šole G. M. na kateri so nastopili gojenci gg. prof. Seškove, Hrnšovčeve, Pfei. ferja, šmalčeve. Ivančica in Sonca. Nastopili so večinoma gojenci nižjih razredov in pokazali prav lepo znanje. F. Sturm GraSolog Karma h in njegovo delo Ljubljana, 11. junija Kakor znano, se mudi splošno znani grafolog K a r m a h zdaj v Ljubljani, kjer ima priliko pokazati presenetljive dokaze svojih izrednih sposobnosti. Treba pa je poudariti, da dela ta gTafolog na znanstveni podlagi in da ugotavlja svojo analizo z največjo natančnostjo in po te* meljitem proučavanju pisave. V tem tiči velika razlika med onimi, ki se premalo poglabljajo v bistvo te izredno zanimive panoge znanosti. Vsak dan opazujemo svojo pisavo, pa se največkrat ne zavedamo, da je to odseV naše duše. V njej se zrcali ves Človekov notranji ustroj. Znamenja in poteze Id hI i* jo Vsaka svoj pomen, more razložiti samo znanost, nazvana grafologija. Da na svoji pisavi ne spoznamo niO- posebnega, je razumljivo, ker defujejo pri tem različni komplicirani fiziološki in psihološki procesi. Ža razlaganje pisave je treba dolgega, študija in posebnega daru. Zazeljene uspehe je moči doseči edino z dolgoletno izkušnjo v zvezi s sposobnostjo za to. Dober grafolog- Iz pisave takoj spozna dUSevno moč Človeka, njegov značaj, duševne lastnosti in napake, ki al jih sami ne upamo priznati. Grafologom, ki preizkušajo pisavo, se pokaže ves odsev in srnino strani duševnega življenja Človeka. Ako bi ši vsak dal pregledati svojo pisavo, bi bilo na svetu več soglasja in manj nesporazumevanja in bridkosti. Kar se je zgodilo, se da težko popraviti, ako pa daste preceniti pisavo, je pa natančno znano s kom soglašate in komu lahko zaupat* bodoče Življenje. — 30-letnira S«kokk««a STajtva Radovljica. Ob prftil-i i^'ico. Kaj pomeni SO W sokoiskeja dela in borbe proti vsemu, kar je bilo in ie nasprotno -*-k^l-ki mUli. ve le oni. ki je aktivno SOdekrvaj Vi ki pa vmi r stva nmo omajala v .-<>k '.-ki veri. Ob ic; priliki je doržpost v ch pripaAsAo* Sokola da s polnostevrhio un>le£ho na cokol-«kem >ale*u 1^. m. dajo tadOJČlilije ornim, ki t>toj« pozTtvova!mm m v/,:r;»:rvo rm Ht-lu in pocalcenje ti-d'im. ki so pomagaki i:raditi, ki pa le poSfvaio pod niV>. pokažimo letos v Radovi i k1', da naša vera v resnico in pravico ni uganula, ds ^o»ko4ske m i ' i ni mosrls hi ne nn>r ugonobiti nobena *'!;:. pa naj bo javna ali lajna. NssJ ^oko»W»ki pra pari n*i o«r»*niajo, da je v pr*!i i la, v srcu odlofnost, v m i slii h domovina. l>e naprej, Hrcz mini — za kralja in Jugoslavijo! — VsfSta Šakala Lf*tijSa*~VJl obv. i vst -\ojp fitansivn. da \e odhod v np»d.; o zjutraj točno ob 7.HO. na telovadijo V|iib-ljan^kega Sokola k flfctl$fljanl, pregiedu !* Ljubljana obvoza svoje elane, da j« v nedelj«, dne \%. junija 1938 ob 10. uri, ob vsakem vremonu"abor rlan-lvn v krojih na običajnem mesta zdravo! Iz Radeč — Velika ga^il-ka tombola. Jutri ob 15.30 bo v Radečah na trgu velika gasilska tombola, za katero vlada veliko zanimanje iz bližnjih in daljnih krajev. Glavni dobitek je šivalni stroj. Poleg tega je še mnogo drugih dragocenih dobitkov, ki so razstavljeni pri g. Jazbecu. Tablice so po 3 din. Pridno posegajte po njih, dokler so fte v zalogi po raznih trgovinah. Na razstavi neodvisnih Pogovor x *a**tavlJaldL Stati Sede jem in Francetom Ljubljana, 11. mSja Stopil sem proti večera tja V Tivoli, da obiščem trojico umetnikov, ki v kar pt&-velHči t i Sin i razstavljajo svoja dela. Kaj hočemo, ko pa v našem mestu mrgoli ve-levažnih prireditev in manifestacij! Pro-kfeto debelo kožo in trdno voljo mOra imeti dandanes umetnik da ne obupa hi a«, upravičeno užaljen, tte pokaalja na kulturno misijo med narodom, ki samega sebe rte ceni, pljuva v lastno skledo in oblači bele dokolenke . . . Svečenik si in umetnik — sem nagovoril Staneta Kregarja — ali se ta dva poklica skladata? Kako ne — umetniStvo in đuhovništvo se ne izključujeta, saj imata oba isto veliko nalogo: iskati lepoto in resnico! Res je, da je umetnik — duhovnik v današnji dobi redkejSi pojav, toda v prejšnjih dobah ni bil. Saj so bili prav menihi — duhovniki (pomisli le na fra Angelica!) obenem tudi veliki umetniki, Id so s svojim umetnostnim stvarjanjem gradili temelje kulture V Evropi. V kfuhu neodvisnih, da, v naSem sodobnem slikarstvu si prav Ti zastopnik n»j-e>ks trem ne je smeri — sorreaHzraa — kav ko to? Treba je predvsem vedeti, da sta ze Van Oogh in Paul Gauguin prišla do zaključka, da ne zadostuje zgolj impresijonistična zaznava forme. Do podobnega zaključka je prišel sam ustanovitelj kubizma, ki raziskuje predvsem formo Pablo Picasso in se vrača v svojih delih k vsebini. Ta vsebina seveda ni toliko literarna, kakor slikarska. Čutim, da mora biti barva ne le nositeljica forme, ampak tudi poezije. Pravtako naj predmet v sliki ne služi le kot kompozicijski element (četudi je dobro slikarsko pojmovanj temveč naj predmeti med seboj dobe nove odnose, skratka novo svojsko življenje. Tvoj odnos do publike? Publiki hočem prav s svojim surreali-stičnim slikanjem podati nekaj več kot slikarsko pojmoA-anje oblik, hočem ji dati poezijo. Surrealizem ni nikaka ovira med menoj in publiko. Saj je na primer Salvador Dali, znani surreal i stični slikar, dosegel s svojimi deli poleg moralnih uprav bajne gmotne uspehe, posebno v Angliji (konservativna dežela!) in Ameriki. Zdi se mi torej, da je zavračanje mojega pojmovanja slikarstva le nezaupanje do vsega, kar je novega! Povej nd kaj o svojem studiju, o svojih vzorih in bojih! — sem se okrenil k Maksimu Sedeju. Kakor veš. sem študiral v Zagrebu. Najprej pri temperamentnem, odličnem BeciČu, pozneje pri delikatnem Fartagli, ki je vzbudil v meni pravi smisel za barvo. Prednost zagrebške akademije je v tem, da vzgaja v Čisto slikarskem duhu v smislu pravilne slikarske orientacije. Študij v neslikarskem Miinchenu in Dunaju je za Slovenca prej škodljiv, kakor koristen. Pomisli na »JU-gendc — Malereil Prav nič se ne bojim očitkov: Pariz! Zagreb! Nova moda! Le spomni se na polom bolnega importiranega ekspresionizma in takozvanega mohumen-talnega slikarstva, ki so mu kumovali Klimt, Schiele et consortes! Plodonosna slikarska revolucija na zapadu je šla mimo nas. . in le hvala bogu, da smo imeli in še imamo svoje slikarje — impresioniste! To, kar so dali mladim Zagreb, Pariz in Italija je odlična, zdrava podlaga, ni pa še vse: mi se učimo najprej in iščemo na podlagi najboljših izkustev pot k lastnem«, slovenskemu izraza! Tvoj pogled na kompozicijo T Moderna kompozicija ne pozna kiti pU mora sklad barv, NnfJ iti neprisi-ijcžtie razvrstitve- prednietoV, tak6, da vzbuja celota čini naravriejM, ali, če je dekorativnega značaja, Oni nionumentalnejSt dojeni. Priznati moram, da so nti slike impre-sijonistov, dalje Piceassojeve m Matisaeove v tem pogledu najbolj všeč*. Motiv tvoje družine prevladuje v tvojih platnih. — Kako ne bi? Slikam doma. Moj Steljo je moj dom! Svojo družino ljubim in ker je številna — saj poznaš moje tri junake! — mi rtudi nebrOj motivov za Slikarske realizacije! — l^otei sem se pogovoriti tudi S tretjim razstavljanem, kiparjem Francetom Sroer-dnjem. — braneč je prijatelj samote m js osebno prav redek gost v pavBjoim! Pa sem poskusil drugače in poslal sem mu par vprašanj. France mi je res poslal pismo in — presneto me je obrenkal! Tako nekako mi jih je za solil: Vprašuješ me, zakaj takO dolgo nisem razstavljal ? Mislim, da živi na Slovenskem še kak soroden kipar, ki so mu materijalne prilike onemogočale oziroma zavirale razvoj. Razstava — ali je to vse? Glavno je dek), pa četudi skrito in da delam, dobro veš! O Šoli, o stremljenjih in ciljih naj govorim ? Kar izvoli lepo v paviljon in »v teku dogodkov Ti postane vse jasno!« Stremljenja se izpreminjajo, cilji so deveta dežela itd., itd. Najbolj pošten umetnik si. Če molčiš in delaš1! Tole — in še marsikaj grenkega mi je zabrusil! Jaz pa mu prav nič nisem zameril in želim njemu in njegovima kolegoma predvsem obilen poset, mnogo iskrenih občudovalcev in vsaj petdeset mecenov, toliko je namreč del na tej zanimivi in zares kvalitetni razstavi! K. r. Iz Rajhenburga — HfaSt Sokoli ** Lisci. Ha pobudo molkih Sokolov in SPD Zidani most se jO odzvalo v nedeljo vabilu nekaj naeih Sokolov, ki so pohiteli na Liseo. Med pot jO eo se jim pridružili Sokoli iz SoVftioa m Brežic. Na Lrsco pa so ptišU tudi Ssfeott z Zi-dbftega mosta. Hrastnika ki Trbovelj, tako da jih je brio kljub slabemu vremenu nad 100, poleg tesa pa tudi okoli 50 izletnikov iž raznrh kr;>*»ev, največ n Zagreba. Na Lise* je bilo veselo razpoloženje iS mnogo zabave. .= PTsšfte ceste. V n*Vm trgu nitkaus> afcsffritframb eeat. marveč So posute t gramozom. Čim imamo nekaj dni subo SOlriSno vreme, naskme po ©osti, ki pelje sko« trg sil en prah. da ga dvigajo številni avtomobili, ki hite proti Senovemu ki r>*lered$. Pred kratkim smo imeli p^ituborlculozsi teden. Tedaj se ie mnogo govorilo, kako se moSMno ubranili jetiiki. Ni pa se ničesar ukrenilo, da bi se ubrani;!i prahu, katerega moramo kljub vsem predpisom vdihavati ali salo uživati v jedilih. Umestno bi t«lo, da bi javni činitelji preskrbeli kako brizgal-no ali sod z razpršiInikom, da bi se naše ceste poškropile v največji vročini in prahu. Zavedati se moramo, da se trg Rajbenburg prav dobro razvija v tujsk o promet nem pogledu, za ks# ima tudi vse pogoje. — fresotenjr me*eanskošolskih otrok. Meščanakosolski otroci iz Rajhenburga so prešolani iž Senovega V Krško. A ko se bo odprla meščanska šota v Sevnici, bo tako nastala nevarnost ukinitve meščanske šole v Senovem. — Vprašanje vodovoda, že pred meseci smo poročali, da postaja vprašanje vodovoda v našem trgu zeio aktualno. Kakor doznavamo, je te dni odredil srez, da se bo moralo še letos pričeti Z gradnjo vodovoda, za katerega je zbirala občina vsako leto svoje prispevke od proračuna. M gradnji bo prispeval tudi Higijenski zavod, banovina in rudnik ReStanj. Radovedni smo, ako bodo res kmalu razpisana vsa vodovodna dela. — Licitacijska oddaja gradbenfb del. Moat, ki drži na glavni cesti če* potok Brestanico blizu kolodvora, rdtfako? Več* ne odgovarja sodobnemu prometu. O njem se je že veliko govorilo in pisalo, toda ostalo je vedno vse pri starem. Te dni pa se je na licu mesta mudila gradbena komisija za oddajo dela na mostu. Slednjič bomo vendar dobili nov most, s čimer bo možen varnejši m boljši avtomobilski promet po trgu. — Elektrifikacija Sloma do Sremča in Sv. Mohorja. Kakor doznavamo, bo trbo- vejski zdravnik dr. Jenšterle, posestnik v Sremču, pustil napeljati do omenjene vasi in cerkve sv. Mohorja električne vode, s čimer bo vasica mnogo pridobila na svoji privlačnosti, zlasti še. Če se bo res napravila v vasi vinarna s prodajo jestvin. Obetajo se nam lepi Časi za razmah tujskega prometa v Rajhenburgu! — Povečanje obrta v Rudniku TPD Re-Stanj. Premogovnik Reštanj, last TPD na Senovem izvaža do sedaj dnevno po 20 vagonov premoga. Spričo dobre izvozne ko-njUkture pa se dela na to, da bo znašal dnevni izvoz do 100 in še več vagonov. Pripravljalna dela so že v teku. Gradbeno podjetje Dukič je prevzelo omenjeni posel. Navrtani bodo novi rovi. Dosedaj so delavci speljRli okoli 20 do 30 vagonov stavbnega lesa, večinoma samih hlodov, ki jih bodo uporabili kot opornike pri gradnji rovov. Podjetje bo zato najelo tudi več delavcev. Naša stanovanjska kultura na visoki stopnji Marsikdo pride na ljubljanski velesejem že za^a^i pohištvene razstave LJubljana, 11. junija Letos so na velesejmu močno zastopane nekatere industrijske stroke in bi morda kdo mislil, da bodo njihove razstave zasenčile Že tradicionalno pohištveno razstavo. Pohištvena razstava je namreč letos nekoliko manjša, ker je omejena samo na paviljon E. Toda tudi v manjšem obsegu je dovolj lepo prikazana ne le stopnja naše pohištvene obrti« temveč tudi naša stanovanjska kultiira. Marsikdo prihaja na nas velesejem že zaradi pohištvene razstave. Prihajajo obrtniki, ki žele spoznati, kako se usmerja pohištvena moda ter kaj je novega med pridobitvami stanovanjske kulture. Prihajajo kupci, ki hočejo kupiti hkrati res lepo, moderno in solidno pohištvo. Prihajajo pa tudi vsi drugi, ki zdaj Se morda le sanjajo o taksnem pohištvu in se jim nudi vsaj estetska užitek na razstavi sami. Pri prevladuje oreh m sploh temnejša barva. Prejšnja leta smo videli precej pohištva s furnirjem vprav kričeče barve. Tedarj so precej uporabljali eksotične lesove in oreh je bil včasih celo v manjšini. Vendar s tem ni rečeno, da drugačno pohištvo, svetlejše od oreha, ni moderno in ne lepo. Na sedanji r&astavi je tudi nekaj posebno lepih svetlejših spalnic. Vprav razkošna je spalnica iz poljskega bresta. Druga značilnost, ki je očitna tudi na prvi pogled, je, da so oblike pohištva zdaj mnogo mirnejše kakor prejšnja leta, da ni več toliko eksperimentov in novosti, ki so se prejšnja leta nekaterim zdele celo ekscentrične. Oblike pohištva se čedalje bolj približujte jo standardu, oblikam, M najbolje ustrezajo v lepotnem in ujporabnost-nem pogledu. Sodobni način življenja zahteva tudi pri pohištvu čim večjo smofcre-nost in enostavnost in vsaka izumetniče- tem opisu pohištvene razstave se ne oziramo toliko na sodbo pokncaati ostetov 0 lepoti raastavljeooega potrtStva; občinstvo, ki prihaja Isto sa letom n* velese-jemeke pohištveno razstave, ima tudi že 1 zglajen okus. Prihajajo tujci in naši poslovni ljudje, ki vidijo na leto po več ve-leeejmov v veojih mestih in ki tUdI vedo, kakšno je lepo pohištvo. Zato lahko rečemo, da je sodba tUdI o letošnji velesejem -siri pohištveni razstavi ugodna. Tudi nedtrokiovnjslc opusa, da de vodno Ali morda fudi Vi le vtfrfno ničesar ft*> ukrenete prof i nevarnemu robnemu kamnu? Ne čakajte, dš se Vam bodo Mlell zobje majeti, uporabljajte rajši teko) Sarg^v Kalodont! To je v Jltgottavij' edina zobna krama, ki v tabuja su Kor k ino I o*f, ki od* štreni polagoma zobni kamen tn prer* de se ne napravi na noro. SARC0V KALODONT r Proti zobnemu kamnu bistveno spremeniti, ko se je Ze vec ali manj prilagodila zahtevam časa — in »e sezone. Zato ne moramo več pričakovati tako kmalu kakšnih revolucionarnih sprememb. Kakor rečeno, oblike pohištva &*> se že približale standardnemu tipu, to se pravi tipu ki dandanes najbolj ustreza v vseh pogledih. Vzorno pohištvo dandanes mora biti lepo, praktično, solidno m poceni. Da, tudi poceni, Samo po sebi se razume, da zdaj naša pohištvena obrt m Industrija še ne izdelujeta standardiziranih kosov pohištva v serijah kakor n. pr. avtomobilske tovarne avtomobile. Taksne stopnje razvoj najbrž še ne bo tako kmalu dosegel. Zato tudi pohištvo Se ne more biti tako poceni, ka-kor bi marsikdo želel. Vendar je treba reči, da je razstavljeno pohištvo glede na svojo lepoto in kvaliteto in cene drugje, poceni. Najlepše spalnice so piHipiSffclg od 10.000 do 20.000 din, torej znatno ceneje kakor pred leti. Vendar so bile cene tudi že nižje (med krizo), ko so bile surovine znatno cenejše. Na sedanji pohištveni razstavi je tudi 23iacalno, da je mnogo krasnih, modernih tapetniških izdelkov. na«laajačev, diva-nov, coucheV, žmmic itd. Kakor so napredovali zelo naglo naši mizarji, tako so sledili duhu časa naši tapetni ki ter lahko mirno rečemo, da je naša stanovanjska kultura zdaj na visoki stopnji V zvezi s pohištveno razstavo se marsikdo tudi zanima za stroje in naprave za obdelavo lesa, ki so razstavljeni pod p risi reskom paviljona E. Veliko pozornost zlasti tudi žaga za žaganje debel, sistema Dolmar. žaga deLa boratu še zelo maio (baje samo 4). Podjetje Iv. I>ovžan, ki razstavlja stroje za oJbdelavo lesa, je v resnici domače in ima najbrž največjo zalogo strojev in rezervnih delov pri nas. Brez takšnih podjetij bi ne mogla napredovati tudi mi-zarska obrt. zato je prav, da razstavi stro- jev za obdelavo lesa — doslej največji na velesejmu — posvete ««bisitovaAci praa&er-no pozornost. V ponedeljek žrebanje Zanimanje za voleoejmsiko žrebanje na-ra£ča od dne do dne, čim bolj sc polni bakren« /a«ra pod Merkur j evimi notjami. Ljudi se poJatJua vročioa kakor pred žrebanjem državne razredne loterije. Kdor si o>gled« razstavljene dobitke v podstirešku paviljona K, pa tudi lahko razume nervioanost obiskovalcev velesejma. Razstavljen! sta dve krasni spalnici, kakršne vidimo samo na pohištveni ra/stavl, dve kuhinjski opravi, motorno fcoid in — te#ko je našteti vse Povedati je treba le Še. ca bo sreča poklanjala ru šaika do Kotora. Zato je pač razumljivo, da »e žara s kuponi vele^jrrwfcih vstopnic tako neglo poH ni tet d*, se obeta K'tri na veđeeejrrru re-koncfcn obk»k. (Sevecia pa ne smete rrd«^ytf. da pr?fraja.uK> na veleaejem samo zaradi dobitkov, čeprav bi se jih nifoce at* hotel odreči) Da boste v«i pomirjemi, va*n morairu<> po-Ncdati, da je pri žrebanju r/3djučoria vsaka goljuf i jau ŽrAFC> je zapečatil noter. oJ>e«i'l j« i "ha, n jo kljitoav^rioo in jo mImbsI. Klljue dobro hrani V poncDruScvo narodov«, 24. toplice Ob Savinji. 26. tovarna čevljev, 28. slovenski realist, 81. Sirska kraljevina, 32. ljubezen, 34. mata-matična krivulja (e nam i), 38. drevo (srbohrv.), 40. časovno razdobje, 42. ca-aomer, 43. NVA, 44. ženska, ki mnogo govori (brez a), 44. cent, 48. vojna (srbohrv.), SO. Olrt, 52. sploh kedaj (srbohrv.), 54. S tako (po ribniško), 56. darilo pri plSSU, 57. malajski arhlpsl, 59. planet, 61. zrak (franc), 02. sedaj (latinsko). 64. reka v Armeniji, 65. športni pisatelj. 69. reka na Štajerskem, 71. oblika glagola vlivati, 73. mesto v Srbiji, 75. poročevalna agencija, 76. predlog, 77. rimski 78. žensko ime, 79. pisatelj (1811—18TT2). Navpično: 1. rokodelec, 2. karta, 3. moško ime, 4. stara mati, 5. kratica nac. str. 7. domača žival. 8. državljan Nemčije, 9. slonov sob. 10. AK, 11. ded obleke, 12. ime znan-■t ii unlsa, 13. EL*. 14. lesen čeverj, 15. bar v Ljabljani. 17.. AA, 19. telovadna organizacija, 21. in /(franc), 25. šR, 27. razuz-danee (lat.), 29. mali ljudje, 30. tedenski Časopis, 31. mesto v Jul. KrajtrS, 33. suha zemlja, 34. kem. znak za baker, 30. priseči (lat), 36. DAHO, 37. vzklik. 89. voda, 41. in (franc), 45. osebni aaunek, 46. veter, 47. AK, 49. mučitelj, 50. lepo vedenje, 51. ob (nemško), 53. žensko ime, 55. muza, 58. o&e (nemško), #0. egtptowSmj božanstvo. 61. zgodovinski vir, 63. bolje (franc. adverb), 65. RI, 67. osebni »tim^k 68. rimski pozdrav, 69. mSM Bas a J (množina), 70. teasko Sava, 71. 72. UX .n t 9tran Q »StOVINSII NAROD«. XI. *mt)a MM. Mlada kri v starih žilah Johorski sultan je zapodil svofo oženil s kabaretno pevko Hillovo In se Angleška družba je imela družabno een-sacijo ali bolje rečeno škandal, ko je jobor-«ad sultan zapodafl svojo belo ženo, vdovo po znanem škotskem zdravniku WiHiam VViteonovo. Njen mož je bil s*oj čas osebni zdravnik tega orijentalakega vladarja. Pravljična sreča, ki je boki dozdevno doletela ženo škotskega zdravnika, je trajasa piđah sedem let. Ko k btt nekod na počataaoah v Angliji, ee je sukaoov osebni zdravnik oženil z dražestno Skotko ter jo pripeljal s seboj v sultanovo državo in prestolnico Jofaora Hahu- Ni pa trajalo dolgo in sukan se je zaljubil v Sfcotko, M ji je prinašati pravljična darila. Indiji ga poznajo kot na/vocjega abjjsSBi tigrov, kar je njegov častni naslov. V an-gleeki družbi je na gfaeu Malajea, Id ae je najbolj na vzel evropskega doba. Toda s svojo evropsko lepotico, ki p je W povišal v ookanko »voje majhne, toda z ogiiaimim bogastvom obdarovane dežela, ae ni rasa-mei niti v evropskem niti v suuajsksm daha. _ _ž m _ KmsSa po ločitvi je pa prišle ime Johor-skegga snSkma zopet v javnost in aieer v pe-notom ameriškega tiska. Slo je oS-za dogodke pred odbodom bde m&~ v Anglijo. Sukan as je bfl do Dorotbv Johorski sultan s svojo ženo Heleno VVilsonovo bi mosMrnanskim svečenikom, Id jn je v Londonu poročil Ker je brk> pa to razmerje nevzdržno m je sultan pritiskal na to, naj postane žena njegovega zdravnika njegova zakonska žena, sta zakonca Wilsonova zopet odpotovala v Anglijo, kjer sta se ločita.. K mahi je prispel za niima sultan da bi odpeljal evojo nevesto. Angleška družba je zelo strogo kritizirala to zamenjavo moža. Se bolj je pa lepi zdravnikovi ženi zavidala njeno bogastvo. Johorski sultan velja za enega tistih pravljično bogatih orijetitalskih vladarjev, ki jih je pod pokroviteljstvom Anglije lepo število. Neka i časa so že krožile vesti o beli •sultank na johorekem prestolu, potem 90 pa utihnile. Razmeroma redki gostje na johorskean dvoru &o sirili samo vesti o orijentalskem razkošju in sijajnih svečanostih. Potem 6e ie pa polagoma nehalo govoriti o beti sul-tanki dokler ni prišla vest, da jo je sultan zapodil. To se ie zgodilo pred celim dvorom, ki je bil sklican in po malajskih obredih. Sultanova pravica je štirikrat reči 6ultanki >ta*lak«, kar pomeni >poberi se«. S tem je bil obred ločitve končan. Potem je prišel k eultanki v njene sobane vrhovni sultanov komorniik z zahtevo, naj mu izroča vse dragulje, kar jih je dobila od sultana. Obenem je telefoniral sultan svojemu poštnemu ravnatelju, na i takoj ustavi prodajo znamk s nldko zapolcne sultanke in te znamke je vzel na vsem ozemlju Johora lz prometa. Sultanka se je telefonieno obrnila na angleškega rezidenta, obvestila ga je o dogodkih in ga prosila za osebno zaščito. Obenem «ra ie prosila, naj jo posije na Škotsko, kamor ie hotela odpotovati čim prej. K možu se seveda ni mogla vmiti. ker je bil pred dvema letoma umrl. Tako se je končala pravljična zakonska zveza škoteke lepotice na orijentalskeim dvoru johorskega vladarja. Se seda i niiso znani finančni in premoženjski poboji te ločitve, malo je pa verjetno, da bi bil johorski sultan svojo belo ženo kratko-maio zapodil, zlasti že. ko je bila angleška državljanka, a tave, do pičice podobno Dorothv Lamourovi. čije podobo nosi v svoji duši in čije fotografije si je dal poslati iz Ameriko. Eeott mu je ponudil v nadomestilo Mac Weetovo kot žensko najmočnejšega sex appe-ala sodobne Amerike. Toda sultan je izjavil, da ie predebela. Mae \Vestova in njeni čestitci Malajea, pogumnega ubijalca tigrov, pa tudi pogumnega in podjetnega lovca belih zan. Toda Američani so dsssfi račune brez krč-marja. Prekrižal jft je tnstan sam, ki se je nedavno v Londonu ožendl s 2* letno kabaretno pevko Lidijo Cecilijo HSTIovo, s kate- ro se je BSSBSSsl na Sumatri. Na stiki vidimo, da odgovarja sufltanka vsem zahtevam že priletnega, a še vedno temperamentnega sultana. Vprašanje ie samo, kako dolgo ga bo znala držati v svojih mrežah. Morda jo čaka ista usoda, kakor je doletela ";cno prednico na sultanskem prestolu. Premija za složne zakonce V angleški grofiji Essexu je velika vas Dumnoo Parva. ki je njen blagorodni lastnik iz 14. stoletja zapustil čudno oporoko. Določil je namreč, naj se porabi del njegovega premoženja za obdarovanje zakoncev, ki dokažejo, da se dobro razumejo. Vsakemu zakonskemu paru iz njegove vasi, ki bi mogel pred oltarjem vpričo duhovnika in vaščanov na svojo vest priseči, da se v enem letu od poroke mož in žena niti enkrat nista sprla in da niti on niti ona nista niti za trenutek obžalovala, da sta sklenila zakonsko zvezo, naj bi svečano izročili poleg drugih živil 50 kg slanine. Mož je hotel očividno vzpodbuditi mlade zakonce vsaj za eno leto k složnemu življenju, k potrpežljivosti in mirnemu sožitju, toda njegov blagi namen ni našel med vaščani pravega razumevanja. Zelo malo je bilo takih zakoncev, ki so mogli pred oltarjem javno izjaviti, da se leto dni po poroki niso prepirali. Vaška kronika izkazuje v dobrih 500 letih samo tri srečne zakonske pare, katerim so lahko izročili premijo za složno in mimo sožitje v zakonskem jarmu. Diktatura Diktaturo imenujemo posebno obliko vlade in državne ureditve. Beseda izvira od naziva izredne ureditve starorimske republike. V posebno težkih časih, ob vpadu sovražne vojske ali kaj podobnega, so mogli v Rimu konzuli sporazumno s senatom imenovati državnega funkcionarja z neomejeno močjo. In ta se je imenoval dietator. Njegova oblast je trajala samo v času izrednih razmer, največ pa šest mesecev. Med proč vi tanjem rimske republike so se točno držali te določbe, črim je pa mogel imeti kdo neomejeno oblast nad šest mesecev, - - Sulla Caesar — je to pomenilo, da se republika nagiblje h koncu. Pozneje so rabili izraz diktatura navadno za neomejeno oblast poedinca ah zbora v času nujne potrebe ali izrednih razmer. Niso pa s to besedo označevali moči absolutističnih vladarjev, šele po svetovni vojni, ko se je jel širiti tako zvani neoab-solutizem, so jeli rabiti izraz diktatura za režime, ki jim ni šlo za rešitev ah ohranitev države v izredno težkih časih, temveč za čim trajnejše nadomestilo demokracije ali ustavne monarhije z vlado poedinca ali razreda, praktično neomejeno Značilnost teh modernih diktatur je vedno, da ne gre za prehodno dobo, diktatura si ne začrta nobene meje. ona odklanja načelo svobode, kakor jo je postavila fran- coska revolucija. V podrotsaoatm pa as moderne diktature precej razlikujejo. Pri tam gre za nekakšen socialni cezariaem, sloneč na ljudski metafiziki. Ljudstvo ne sodeluje pri obliki državne volje, pač mu je pa dovoljena simbolična kretnja v obliki volitev ali plebiscita. V imenu metafizičnega naroda je mogoče poljubno omejiti svobodo poedincev in uporabiti najstrožje diktatorske ukrepe. Metafizični pojmi naroda odvezujejo vladajoče od vseh otovezno-sti napram resničnemu narodu. To torej ni nov, tretji tip državne ureditve po stari avtotaactjl in demokraciji, kakor zete dokazati teoretiki totalitarne države, temveč je to samo nova zunanja omačim sjv-totaaeije. _ Temnice v vlakih Železniške uprave raznih držav tekmujejo med seboj v opremi osebnih vagonov, ki naj bodo čim udobnejši, da bi ljudje raje potovali. Odkar se vedno bolj razvija avtomobilizem, odkar dobivajo kulturne države krasne avtomobilske ceste, po katerih je vožnja zelo prijetna, se vedno bolj čuti konkurenca avtomobilskega prometa železniškemu. S tem morajo železniške uprave računati in zato si prizadevajo izpopolniti opremo osebnih vagonov tako, da bi se počutin potniki v njih kakor do- imamo že vlake, v katerih so plesne dvorane, kjer igra radio in kapelica za. molitev. Zdaj je pa dobila Norveška tudi vlake, kjer je poskrbljeno za fotografe amaterje. Vsak norveški osebni vlak bo imel odslej temnico, kjer bodo lahko potniki razvijali fotografske plošče odnosno filme. Ob nedeljah in praznikih, ko se vozi po železnici zlasti mnogo fotografov amaterjev, bo v vsakem vlaku tudi strokovnjak na polju fotografije, ki bo dajal novincem v fotografiranju nasvete in navodila, kako je treba fotografirati. Vojna skok v neznano ti Znani nemški publicist general von Metzsch opisuje v listu >Deutsche Adels-blatt« z dne 21. maja velike težkoče, ki je na nje naletela japonska vojska v vojni proti Kitajski. General pravi, da bi bilo dobro, da bi se nemška javnost poučila iz te vojne, kako je treba vsako vojno presojati. Vojna ni nikoli začetna naloga, temveč vedno skok v neznano temo. Potrebna je neverjetna domišljavost, če hoče človek napovedati zmago zlasti pa skorajšnjo zmago. Človek sicer ne sme izgubljati zaupanja, toda zaupanju se mora pridružiti še jasna zavest, da se v vojni dogodki nikoli ne razvijajo tako, kakor smo mislili in želeli. Tako se glasi Clausevvitzev nauk iz začetka 19. stoletja, ki ga potrjujeta tudi španska in kitajska vojna v 20. stoletja. Dalje trdi general von Metzsch, da bi zdrava pamet na delikatno vprašanje, kdo bo navalil na Nemčijo v primeru, da bi iskali sudetski Nemci naravno zaščito pri nji, ne mogla odgovoriti drugače nego nihče! Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL*, Ljubljana, Rnafljeva ulica 5. Nedelja. 12. junija 8: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve (poje otroški ztor o priliki 1. sv. obhajila). — 8.45: Verski govor (g. dr. Ciril Po točnik). — 9: Napovedi, poročila. — 0.15: Instrumentalni koncert (orglice in harmonika). — 10.30: Otroška ura: Petelinova nožica (članice Nar. gled.) — 11: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe. — 12: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 13: Napovedi. — 13.20: Kar imamo, to vam damo (plošče). — 17: Kmet. ura: Najnevar. nejše bolezni in škodljivci na vrtu (g. Josip Štrekelj). — 17.30: Koncert. Sodelujejo: gdč. Zvonimira Zupevceva, Članica zagreb. opere, g. Filip Bernard (flavta), g. prof. M. Lipov-šek in Radijfiki orkester. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Plošče: Chabrier: Espana. rapsodija za ork. (koncert, društvo Lamoureux). — 20: Vesel večer domače in tu te glasbe. Sodelujeta Radijski orkester in Pevski jazz-kvartet. — 21.15: Violinski koncert g prof. Karla Ru pla. pri klavirju g. prof. 11 Lipovšek. — 32: Napovedi, poročila. — 22.15: Rezervirano za prenos z velesajma. Konec od 23. uri. Ponedeljek, 13. junija 12: Slavni orkestri igrajo (plošče).— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Kmečki trio. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored Radijskega orkestra — 18.40: Narodno blago z Gorenjskega (g. Boris Orel) — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti — 20: VaoaH na^pevi (plošče). 20.30: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi rx>ročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe z velesejma. Konec ob 23. uri. ti t soaska ma: Ti ml nastop sssnpSMBl s poskusne ljudske šole (vodi K- Prane Ven turksF). — 12: dramli in podobne skupina (nlosee). — 12.46: Poročna — 13: Napovedi. 13.20-. Opokkvnski koncert Radijskega orkr. stna- — 14: Napovedi. — lft: Pevski končen (poje zbor orjrjanske sole). — 18.40: Ume! noatni srjomentri Dolenjske (J. Gregorkir) 19: Napovedi, poročaa. — 19.30: Nac. 19..V): Deeet minut zabave. — 20: Večer **\* > venske giasbe. Sodelujejo: ga. Mil ena dtru keij-Verbičev«. (samospevi), g. prof. L. Vi. £fce>rjanc in Radijski orkester. — £K> Vi povedi, poročita.. — 22.15: Lahkih not: SJ okroe (plošče). — Konec ot- 23. uri. Sreda. IS. jaaija 12: Odlomki iz operet (ptoftfe). - v:M PoročHOa. — 13: Napovedi. — 13.20: R,i,u peftmi (ptošČe). — 14: Napovedi. — lfc: Sa krnski kvartet. — 1K.40: V letalu pod n.\ - m nebom (g Vladimir Rega.;iv). 19: Na nov« di poročila. — 19.30: Nac. ura. lO.Vi Pvod v prenos. — 20: Preno- 17 epe cledalisea v Ljubljani; v 1. odHMMu: Rla* beno predavamo (g. V. lTktn:w). v II «*1 mora: Narx>v*edi. poročila. Koaec S r Oetrtek, 1«. junija 8: Prenos cerkvene glasbe iz stolnic-. 9: Verski govy>r (g. dr. V Fajdiga). — 9 Ift: Prenos bilac?OHlova stolne r »recesije. — 1> Ur Napovedi, poročila. — 9.4V Slavnostna u I .i'• ba (plošče). — 10: Koncert, lavafata prof. Pavel Rančigaj (or«zle) in 8. Toac rV trovčič (samospevi). — 11:: fitmjHri ura« Striček Matiček. — LU80: Koaeefll Rad jake-ga orkesrtaa. — 13: Napovedi, poročila. 13.20: Pisaima trata (plošče). 17'- Km« t. ura: Kako ohraniinio adravje pleaieask] / vini (g . dr. Leon Koeijun). — 17.90: fra HM ' r&krjančrk- . — 18.15: Cakferon: Skrivno'-i sv. maše (člani rad. igr. drufine). — 1'.» Napovedi, poročila. 19.:U>: \ar. nn. 19.50: I7. Srhnborlovc skici rkc fasitaztjn (plošče). — 20: Končen - SodeiaiefI: >l" venski vvjkalni kvintet in R.idiis.k; orkr-f 1 22: Napovedi, poročila. -- 22.15: Nek * uho. nekai za peto (plošče). — kom-r oe 23. uri. Petek. 17. junija 12: Slovenska pesem (plošče)- 12M: Po ročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Ptsfel fjhM bene aEfce (Radijski orkesteo-).— 14: Nape vedi. — 18: Iz romantičnih oper (Radirk orkester. — 18.40: Ženska ura: 2en:i narodno dek> (ga. Angela Vode).-- 19: V, povedi, poročite. — 19.30: Nac. ura. — 19.50 O mladinskem taboru v Ljubljani. — 90 Operetna glasba (Radijski orkester). 21 10 Lnibljanski godaini kvartet. --22: Napo^ dd, poročila — 22.30: Angleške pJoftAn. — Konec ofc» 23. uri. Sobota, 18. junija 12: Pisan spored Vam gotovo )f vsefe, *aj pđolče izbrane res lepa ao reč. — 12.45: FV» ročila. — 13: Napovedi. — 13.20: rmm fipored Vam gotovo je všeč, saj pLošee ijdjra oe res lepa so reč. — 14: Napovedi. — is Za delopust (igra Radijski orkester). — 18.40: Dolenjska cesta v dobi čitalnic c prof. Janko Jare). — 19: Napovedi, poroči ki. 19.30: Nac, ura. — 19.50: Pregled sporeda 20." 0 zunanji poiftiki (g. dr. Alojzij Kuhari 20.30: Kako je brusit) Železnikarjev ifinsi . Slovenski humor iz začetka dwetdesetith let Za radio nabral in priipravj1 N»ilko Kurst. I/, vajajo člani rad. igral družine, sodelujeta .lo zek in Ježek, gl.-isbono ilustracijo na klavir ju oskrbi prof. M. l^ipovsek. — 22: Napove.: , poročila. — 22.15: Za vesel kooer teidma (igra. Radijski orkester). Konec ob ?3 nn. Francozi na nevvvorški razstavi Z bregov Seine so izginili skoraj že vsi ostanki pariške svetovne razstave. Zdaj se Francija pripravlja na razstavo v Ne\v Yorku, ki bo prihodnje leto. Vse kaže, da bodo hoteli Francozi Američanom v prvi vrsti dokazati, kako se v Franciji dobro Je in pije. Na razstavišču v New Yorku nameravajo namreč zgraditi francosko va . v kateri bo zastopana francoska provinca a tudi Pariz. V nji bo tipičen trg iz Havra. del bretonske vasice, alzaška pivnica, ba skiška ulica s ploščatimi strehami, doma -čija vinogradnika iz Champagne in majhen trg Tertre s pariškega Montmartra v ver ni reprodukciji. Ta trg je znamenit in po zna ga ne samo večina Parižanov, temveV tudi večina tujcev. Je na samem vrh'i Montmartra. velik kakor dlan in čez vso njegovo ploskev so razpostavljene v vrstah mizice s pestrimi prtički, 1 rdečimi dežniki in petrolejkami. Ob poletnem večeru je to najprijetnejši kotiček Pariza, kjer brli med natakaricami iz krčme mamice Katarine, raznašajoeim 1 vse dobrote francoske kuhinje, cela vrsta petrolejk, kjer žari na stotine veselih oči in smehljajev. Med mizicami prepevajo potujoči pevci in slikajo slikarji, ki vam napravijo portret v desetih minutah in za deset frankov. Nad vsem tem se pa boči pariško nebo in bela kupola montmartrske cerkve Sacre Coeur. Francozi pravijo, Ha bodo vse to v New Yorku tako verno reproducirali, da se bodo počutili tudi Parižani v ameriški kopiji trga Tertre kakor doma. ITlalokaj, otok gobauceu Pri teh besedah je Burne zatulil liki zver. — Peter, pojdi z njim na vladno ladjo in izroči ga kapitanu, da ga odpelje na Malokaj. Pred namerjenimi puškami je sedel Burne v čoln, ki je takoj odpeljal od obale. Vsi so zrli za njim in si brisali roke, kakor da so prišli v stik s tem človekom, okuženim z grozno boleznijo. — Malokaj je bil pripravil zame, — je dejal Sketch zroč na čoln, v katerem sta dva moža veslala, tretji je pa držal na kolenih puško, namer-jeno na Bumove prsi. Potem se je pa obrnil in vprašal mirno: — Kaj je s tem dekletom? — Inspektor Braun jo je vzel v policijski čoln in takoj sta se odpeljala na Tongatabu. Sketch se je zasmejal in zamrmral: — Vražji dečko, ta inspektor, Še zdaj me hoče mučiti... ...in dejal je, da ne boš videl Pamele. dokler ne sprejmeš mesta stražnika pri njem na stanici, — ae je zasmejal veselo eden izmed potepuhov in XVII. — Nikar ne delajte neumnosti, inspektor, te službe ne morem sprejeti, kaj ne, tovariši, da je ne morem sprejeti? — Ne, inspektor, on za to ni ustvarjen, — so odgovorili v en glas trije potepuhi, ki so jim noge bingljale nad vodo. Inspektor je srdito pljunil in se ozrl na Pamelo, naslonjeno z glavo na Sketchevo ramo. — Kaj pa hočete početi? — je zagodrnjal. Sketch se je zasmejal. Potegnil je iz žepa pipo in si jo mirno prižgal. Potem se je pa sklonil in popraskal zadovoljno Nikio med ušesi. Morje je bilo zdaj opoldne čisto mirno in rahlo se je pozibavalo med koraldnimi pečinami. Kar se je pojavil v ozadju oblaček dima. — To je vladna križarka, — je pripomnil Peter, zroč pozorno na dim. — Kaj pa hočete prav za prav početi, vi norec? — je ponvil inspektor, ki v vladni križarki ni videl nobenega posebnega čara. — No, zdaj bom hodil na ribolov in vse leto ne bom prijel za nobeno delo... —Pamela, in vi hočete res vzeti tega potepuha? Pamela je pogledala Braunu v oči in se vsa srečna nasmehnila. — Kaj za to, če je potepuh! Imam ga rada. Inspektor ae je obrnil. Solze so se mu zalesketale v očeh, ko je dejal: — Tudi jaz ga imam rad... in ... in... ne hodita mi od tod... zgradim vama dom.. in... Motorni čoln, ki so ga bili spustili s križarke, je pripeljal visoke častnike. Inspektor si je popravil čepico in se vzravnal, ker je bil spoznal v enem izmed prišlecev poveljnika križarke. Spoštljivo ga je pozdravil. Tudi Sketch in njegovi trije tovariši so se vzravnali. Poveljnik križarke je pristopil k njim in jim prijazno odzdravil. — Kapitan Barsam, izročam križarko »Ammi-ner« vašemu poveljstvu. Potem je pa pristopil in stisnil Sketchu roko. — Eh, pojasnilo vama dolgujem, — se je obrnil Sketch na osuplega Brauna in Pamelo. Peter mu je pa brž posegel v besedo: — Dejal sem vam, da tega mesta policaja ne .more sprejeti, ker je že policaj. — Toda kapitan Barsam iz Yarda je vendar mrtev, — je za jecljal Braun. — Kaj še! Stoji tu pred vami. Na »Mamavetti« je umrl potepuh. Ostudna bolezen, ta beri-beri. Toda meni je šinila v glavo misel, da bo pametneje, če umre detektiv Barsam, ki se pelje v Tongatabu preiskovat umore in ugrabitve deklet, potepuh Jack Sketch pa ostane živ. Seveda nisem mogel ničesar povedati Pameli, ker ženske ne znajo molčati. A ti potepuhi tu? Tu imate šefa ITI. oddelka Dewettra, ta šepasti hodi prav tako dobro kakor jaz in je kakor ostala dva tovariša eden najsposobnejših detektivov Yarda. Zaprite usta, inspektor, veter je že zopet zapihal. Kar se pa tiče tega, da hočete, da bi ostal s svojo ženo na otoku, bo- mo to poenostavili. V enem mesecu boste povišani in premeščeni v London. Se strinjate s tem? Inspektor Braun je potegnil glavo iz tesnega ovratnika, kamor se je bil skrčil, ko je spoznal slavnega detektiva, in brž je salutira!. — Nobenih neumnosti, tovariš, veseli me, da sem lahko nekaj storil za vas. Potem se je pa sklonil k Braunovemu ušesu in zašepetal: Toda tisto uro, ki sem jo vam ukradel, obdržim za spomin . Inspektor Braun je dolgo mahal na rontornim čolnom. Naenkrat se mu je zazdelo, da je tako sam, potem se je pa spomnil, da odpotuje čez mesec dni v Anglijo in tebi nič meni nič se je zasmejal. Jack Barsam je stal naslonjen na ograjo križarke in božal Pamelo po laseh. Molčala sta. Zrla sta na Tongatabu tam v daljavi, potem sta se pa obrnila proti solncu, Id je postajalo rdeče ob zatonu na odprtem morju. Barsam si je prižgal pipo in zamišljeno se je ozrl na Nikio, ležečo zadovoljno pri Pamelinih nogah. — Zdi se mi, da z njo nekaj ni v redu, — je zamrmral. — Kaj pa? ~T Mlade bo imela in vrag vedi, s kom. Pamela je zatisnila oči in se stisnila k modri mornariški uniformi. — Ti moj potepuh, morilec, tolovaj — tako rada te imam. K O 9 ■ r Stev. 130 »SLOVENSKI NAROD«, aotnta. 11. Jon** MM. Vzroki krize nase Treba je marsikaj izpremeniti v siste Ljubljana, 11. junija. Vzroki operne krize so nam že dolgo znani in o njih so večkrat razpravljali ne le službeni kritiki, gledališki poročevalci, temveč godrnja zaradi njih vsa inteligentna gledališka publika pač že okoli deset let. Pričakovali smo, da jih odpravi uprava, — časa je bilo dovolj — toda namesto da bi se končno zavedla resnice, da »riba najprej pri glavi diši«, zvra-ča krizo na manjši inkaso zaradi splošne gospodarske stiske ter na večno nezadovoljnost Ljubljančanov, razvpitih nergačev. Ali pravi trgovec se zaradi krize ne uda topo resignaciji in ne čaka mrk likvidacije in končnega bankrota. Prav v krizi se pokaže moža. 2e pred leti sem zapisal prav v tem listu, da je treba Narodnemu gledališču celih, svežih in bistrih mož, ki se posvečajo izključno gledališč uali posebej naši operi. Gledališče zahteva od vsakega člana uprave največjega osredotočenja v duševnem, živčnem in sploh telesnem pogledu, vsak dan zahteva odredb in sprememb, za katere se je treba nemudoma odločiti, vsak dan prinaša presenečenja, konflikte, ki jih moraš takoj zatreti, vsak dan se dogajajo slučajnosti, morda le malenkosti, ki pa se utegnejo stopnjevati do opasnosti, ako jih ne urediš še tisti mah, ko so se pojavile. Opraviti imaš z najrazličnejšimi, bolj ali manj egocentričnimi, hkratu bistrimi, zagrizeno svoje stališče zagovarjaj očimi individualitetami, ki jih moraš krotiti in pridobiti, da delajo mirno dalje za zavod. Ne, kdor je člen gledališke uprave nima niti časa, niti duševne in telesne moči, da bi — sedel na dveh treh stolih obenem. Zato pa je treba te može za njih izčrpajo-če delo tako plačati, da se lahko osvobo-de vsakršnjih drugih dolžnosti in zahtevati, da so z vsem znanjem, vso energijo, vsemi živci izključno na razpolago gledališču od zgodnjega jutra do poznega večera. Tega ni pri naši upravi, tudi ne pri članih opere. Vse cepi svoje moči in išče stranskih dohodkov. Zato je nujno treba, da se urede plače po odgovornosti, kvalifikaciji in potenci dela. V umetniškem ustvarjanju ne sme ostati merilo za plačo službena doba, temveč naj postanejo resnični stvaritelji umetnosti tudi prvi v prejemkih. Kdor več in bolje dela, naj dobiva priznanje v denarju in besedi. Ambicijo članov mora uprava sama vzpodbuditi, kakor jo je Vladimir pl. Tresčec, pokojni zagrebški upravnik, z uspehom, da je imel vedno mnogo repertoarja in so člani uprav tekmovali, kdo bo več in bolje delal za gledališče. Zelo koristen bi bil torej poleg pravične regulacije plač tudi poseben dispozicijski sklad, s katerim bi razpolagal ob zaključku sezone upravnik po sklepu kolegija režiserjev in dirigentov. Češkoslovaška republika ima celo državno visoko nagrado, ki jo prejme vsako leto za najboljšo ustvaritev dramski ali operni umetnik v pretekli sezoni. V malem bi se dalo tudi pri nas zbrati tako odlikovanje, in nič ne dvomim, da bi rado sodelovalo tudi naše občinstvo, ako se najde prikupna oblika. Omogočena večja koncentriranost v delu uprave in osebja bo prinašala boljše predstave in ž njimi višje dohodke. Padajoči inkaso, pojemajoče zanimanje občinstva, povsem mrzla brezbrižnost širših ljudskih slojev za gledališče in rastoče nerazpoloženje članstva do uprave bi morala končno vendar vso gledališko, posebno pa operno upravo nagniti k razmišljanju o vzrokih teh alarmantnih pojavov. Pa je niso! Sistem in metode, ki neizogibno vodijo gledališče vedno huje navzdol, se ne izpremene, čeprav celo »Udruženje gledaliških igralcev« in >Podsavez muzičara*, uradni organizaciji, ki zastopata vse gledališko osebje v Ljubljani, že od leta 1931 zvonita plat zvona — alarm — SOS. Ze sedem let ponavljata ti dve organizaciji, ki pač največ vesta in vidita, kako se ne sme, a kako bi se moralo, svojo zahtevo, da je treba sistem in delovne metode v gledališču, zlasti nujno pa v operi radikalno izpremeniti. Odpraviti je treba vse vzroke, ki zbujajo v občinstvu nerazpoloženje do opere in očitno odklanjanje današnje operete. Naše gledališče dela — opozarjata imenovani organizaciji — brez smotrno in racionalno sestavljenega repertoarja, s katerim je v zvezi ves obrat od igralcev do delavcev, dela se brez načrta, brez smisla za praktično organizacijo in sistematiko Uprava le improvizira od sezone do sezone Drama, opera in opereta nimata dovolj prvovrstnega osebja in zaradi plačilnih razmer in neznosnosti ozračja v gledališču utekajo drugam baš najboljši, najbolj priljubljeni pevci in pevke, zdaj pa se začenjajo begi tudi v drami. V operi se neprestano koleba, začne s studiranjem opere A. pa preskoči na opero B. se zaleti na opero C, a naposled obstane pri operi D, ki se vrže nagloma in v silni nervoznosti ter popolni utrujenosti opere mu in metodah TRISTAN BERNARD: Dobrodelna prireditev Gospod in gospa Filin — Tarierova sta se razumela slabo, da, zelo slabo. Njuni nazori so se v vsem križali in razlikovali: v politiki, v literaturi in v zadevah . . . čutnosti. Njun temperament je bil tako temeljito razHčen, da je pri enaki toploti eden zmrzoval, drugi se je pa dušil od vročine. Samo eno lastnost sta imela skupno: svoje velikaš t vo. Marsičemu sta se odrekla, samo da bi mogla ohraniti standard svojega življenja, in sicer tako sijajno, da je bil v očeh ljudi mnogo višji nego v resnici. Posebno družabne prireditve, ki sta jih prirejala, so bile pravljične. Čeprav so nekateri gostje odhajali z grenkim občutkom zavisti, je vendar morala večina odkrito priznati, da se je dobro zabavala in izredno dobro počutila v tem odličnem okolju in okviru. Nesreča je pa hotela, da so nastali zelo težki časi in Film-Tarierova sta morala svoje izdatke temu primerno omejiti. osebja na oder. »Don Juana« in »Lindo« so študirali že predlani, a odlagali in uprizorili »Lindo« lani, a »Don Juana« šele sredi letošnje sezone. Kako se tratita čas in energija! A trati se tudi denar, ker za naročene in doposlane muzikalne materijale je treba plačevati izposojevalnino na prazno, t. j. čeprav se ne izkoriščajo. Materijal za »Kavalirj a z rožo« so plačevali brez koristi dve sezoni in uporabili šele v tretji sezoni. Tako so se premislili trikrat in plačali trikrat. Na nesrečo pa baš ta opera ni pritegnila dovolj zanimanja in je imelo gledališče zaradi tega le škodo v denarju in času. Pripravljali so tudi opero »Žongler naše Gospe« in Se opero »Citara i bubanj«, a nobene niso izvajali. Letos so se dolgo ukvarjali z Wagnerje-vim »Lohengrinom«, imeli skušnje, končno pa uvideli, da je vendarle še prezgoden in pretrd oreh in so se zopet premislili. Navedel sem le par vzgledov za dokaz, kako delajo brez pravočasnega preudarka in kako v svojem hotenju nihajo tja in sem. Delavnica, slikama in krojač-nica, režiser, inscenator, korepetitor in dirigent večkrat ustvarjajo in hite, a mahoma se mora vse odložiti ter začeti iz-novega z drugo, tretjo novostjo, ker se uprava premišlja, zavrže prvotni, pa še drugi in tretji svoj sklep. Solisti ne vedo, česa bi se resno učili, pestujejo po tri, štiri partije in hodijo k vajam z utemeljeno bojaznijo, da bo četrta partija mor-prva četrta na odru ali pa da ta in ona prva četrta na odreu ali pa da ta in ona letos sploh ne pride v poštev. Povsod se študirajo in pripravljajo novosti že mesece pred začetkom sezone, repertoar se sestavlja zgolj po sposobnostih glavnih in stranskih solistov ter po natančnem proračunu. Za bližnjo uprizoritev pa se lahko hkratu pevski in tehnično gradita največ samo dve deli. Uloge in partije je treba pravilno in res ekonomično razdeliti tako, da niso nekateri z nalogami preobloženi in da bodo kar zapored kreirali novosti, d očim bodo drugi brez zaposlitve. Ne sme se zgoditi, da se sprehajata brez skušenj in brez predstav dva tenorja, dočim stoji tretji tovariš, tenor, na odru ali na skušnjah neprestano do ohripelosti. Le neekonomični razdelitvi in razvrstitvi repertoarja je pripisati, da prva sopranistka po več mesecev ne nastopi, potem pa se duši od partij in nastopov. Kako moremo zahtevati, naj sopranistka začetnica, ki ne obvladuje niti slovenščine, producira v prvi sezoni na odru kar zapored Elzo, Minko, Antonijo, Manon, Elviro ter Mirni in Marinko? Seveda ostane pevski, tekstno in igralski negotova in omahljiva, čeprav bi bila izreden odrski muzikalen talent. Publika zabavlja na pevce, a kriva je le uprava. Vsako opero in opereto je treba v vseh ulogah zasesti kar najbolje. Tudi v stranskih partijah naj nastopajo prvi solisti. Le tako je mogoče dvigniti kvaliteto predstav in jim dati resnično zaokroženost Ce pa moremo poslušati poleg treh štirih dobrih solistov prav toliko ali še več zbo-ristov, zboristk, baletk in baletnikov v so-lovskih ulogah, je rezultat — mučen mozaik ... Brez uspeha sem že grajal, da so reprize podajane z drugo in tretjevrstni- mi namestniki prvih naših pevcev in da je za mašilo že vsakdo dober. Vsi abo- nentje enako plačajo in imajo iste pravice, iste zahteve. Namestniki morajo biti torej enake, ali vsaj približno enake kvalitete; umetnika pa ne nadomesti diletant. Odtod disgustacija publike, ki se izgovarja: Cemu bi hodil v opero, ko nam vsiljujejo take soliste, da se moram samo še jeziti! Odtod vedno slišane grožnje: Nič več se ne aboniram! Odtod zmanjšani inkaso. padec zanimanja in vse težave. Prejšnja leta je imela naša opera brutto inkasa sto do stodvajset tisoč Din na mesec. Letos v aprilu in maju, torej v dveh mesecih, skupaj le okoli 88.000 din. Torej je padel mesečni inkaso pod polovico nekdanjega. Po odbitku troškov za izredne stroške (predvsem za goste) v znesku okoli 43.000 din, je opera v dveh mesecih netto zaslužila skupaj okoli 45.000 din. V istem času je imela drama v mali hiši in z majhnim aparatom brutto inkasa okoli 60.000 din, a le okoli 5000 din izrednih troškov, tako da je netto zaslužila okoli 55.000, torej 10.000 din več ko opera Proračun za računsko leto 1938/39 (od aprila do aprila) izkazuje sledeče postavke: Državna subvencija Podpora mesta Ljubljane Podpora banovine Kino dinarji okoli Inkaso (predvideno okoli) Dohodkov skupaj 5,530.000 din Izdatki: Plače okoli 4,800.000 din Ostali troski okoL 900.000 „ Izdatkov skupaj 5,700.000 din Ze razlika dohodkov in izdatkov kaže din 170.000 deficita. Toda tu še ni vpo-števanih dolgov, neplačanih računov in obresti, pa tudi ne za okoli 270.000 din letošnjega nižjega inkasa v primeri z lanskim, ki je bilo takisto nižje od predlan- 3.400.000 din 350.000 „ 40.000 „ 240.000 ,. 1,500.000 „ skega. Tako bo tudi predvideno inkaso v sezoni 193s 39 zopet nižji kakor je proračun ano. Samo želimo, da bi dinarji kina donesli še več kakor upa proračun. Zdaj imamo že skoro leto dni sosvete gledaliških uprav in tudi v Ljubljani je tak sosvet, v katerem sede Sef prosvetne-ga oddelka in finančni referent banske uprave ter finančni referent mestne ljubljanske uprave. Doslej kakega učinka iz poslovanja tega sosveta Se nismo opazili, trdno pa upam, da se državna člana z vsem svojim uplivom zavzameta pri ministrstvu in pri banskem dravskem svetu, da država in banovina postavita v proračun zvišani podpori ljubljanskemu gledališču. Naša gledališka uprava pa naj pridobi naše gospode senatorje, med njimi že starejše predvojne in tudi povojne odbornike Dramatičnega društva, torej strokovne poznavalce gledališkega obrata, pa naše gospode poslance, da pomagajo doseči v Beogradu in v Ljubljani na Blei-\veisovi cesti zvišanje podpor. Posebej se mora banovinska podporica bornih din 40.000 izdatno povečati. Saj ne zadošča niti za eno večjo gazo! Ce pa ra- » praviti, saj spodaj je vse zdravo. Fr. G. čunam lože in sedeže, ki so pridržani banovini v operi in drami za vse predstave, potem banovinske podpore sploh ni. Savska banovina daje Narodnemu kazalištu v Zagrebu okoli enega milijona podpore. Zato nam Zagreb Jemlje domaČe in tuje soliste in zdaj odvaja Beograd tudi že naše pevca in igralce. Tam so bogati... Treba je doseči višje subvencije in večje inkase. Potem bomo lahko osebje bolje plačevali, kostumov ne bomo fabricirali iz najcenejšega blaga, ki naglo propada in dekoracij ne bomo delali iz papirja. Delo scenografa in slikarjev se sproti uničuje. Oprema odrov je bedna, zastori in preproge uprav kriče. Drama nima niti primitivnih tehničnih aparatov in sta obe gledališči na kuliseriji, garderobi in rekvizitih že uprav sramotno revni. S smotrno in racionalno sestavljenim repertoarjem, praktično organiziranim sistemom notranjega dela, pravilnim izkoriščanjem osebja ter z absolutnim redom in disciplino zgoraj je treba doseči red in disciplino do najnižjega uslužbenca. Potem se vrnejo zaupanje publike, za-do vol j nos t osebja in višji inkaso. Uprava se osvobodi odvisnosti od gostov in uprav drugih gledališč in bo lahko z lastnim osebjem ustvarjala mirno najboljše predstave. Vzroki krize so zgoraj. Te je treba od- Ob 15-letnici »Jadranske straže« v Ptuju Od skromnih začetkov z vztrajnim delom do lepili Konec je bilo plesov, družabnih večerov in sijajnih večeri j, le zdaj pa zdaj sta si privoščila skromno nadomestilo vsega tega razkošja, v mejah časa in razmer. — To je hujše od prave revščine, — je godrnjal Filin — Tariere, ki se nikakor ni mogel vživeti v nove razmere in je polagoma zapadal težki nevraste-niji Edino razvedrilo gospe Filin — Tarie-rove v teh razmerah so bila dobrodelna društva. »Izgubljena dekleta v Abey-ronu«, »zapuščeni barakarji« in »žrtve spalne bolezni na Guvani« so požrli večino njenega časa m delovanja. Toda eno ji je manjkalo: še nikoli ni sama priklicala v življenje dobrodelne prireditve. Zato je bila zelo srečna, ko je odkrila v novinah, ki so ji prišle slučajno v roke, da je uničil potres neko vasico v Srbiji. V glavo ji je šinila srečna misel in takoj naslednjega dne je ustanovila »Društvo za pomoč žrtvam potresa v Srbiji« Dolge I j* usnje so Jo Ufe naučile, ka- Ptuj, 10. junija Letos mine 15. leto, odkar se je ustanovila na naši najskrajnejši severni meji »Jadranska straža.« z namenom, da čuva in brani ob naši meji težko pridobljeno svobodno morje in da širi med ljudstvom, zlasti pa med mladino, propagando za spoznavanje tega morja in nacijonalnega obeležja ter za močno vojno in trgovinsko mornarico. Leta 1923 je na pobudo takratnega glav. nega odbora JS v Ljubljani prevzel pover-jenlštvo za Ptuj in okolico sedanji tajnik g. Christof Bogomir, ki je zbiral člane ter vodil priprave za ustanovitev krajevnega odbora. Bilo je težavno delo, saj je bila organizacija JS v tukajšnjih, krajih še neznana. Kljub vsem oviram pa je bil že 26. oktobra 1923 sklican ustanovni občni zbor, ki ga je vodil takratni okrajni glavar v Ptuju g. dr. Pirkmajer Otmar, sedanji podban v pokoju. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi takratni predsednik glavnega odbora JS v Ljubljani g. dr. Marn Rudolf, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo v pok. Ob ustanovitvi te patrijotične organizacije je štela tukajšnja podružnica samo 56 članov, število, ki je ravno zadoščalo, da se je v smislu obstoječih pravil lahko ustanovil krajevni odbor. Vztrajno delo prvo izvoljenega odbora pod predsedstvom sedanjega magistra tnegu ravnatelja g. Zavadlala Mihaela ni ostalo brez uspeha — članov je bOo od leta do leta več. Prvi predsednik g. Zava-dlal je bil predsednik do 21. februarja 1926. Od tega dne je bil predsednik g. dr. Bra-tina Zvonko, sedanji sreski podnačelnik v Varaždinu. Pod njegovim predsedstvom se je začelo s podrobno propagando ln organizacijo pod. mladkov na Šolan. Delo je bilo ogromno, trud pa ni bil zaman, saj se je na vseh šolah v ptujskem srezu ustanovil podmladek JS. S tem je bil cilj odbora dosežen na organizacijskem polju. Po odhodu g. dr. Bratine je prevzel leta 1935 predsedstvo takratni komandant mesta major Manoj-lovič Pavel, sedaj podpolkovnik v Sabcu. Pod njegovim predsedstvom si je krajevni odbor finančno zelo opomogel tako, da je bil v stanu leta 1936 v mesecu juniju razviti že svoj prapor, ki je bil eden prvih na teritoriju mariborskega oblastnega odbora. Po njegovi premestitvi v Sabac pa je od leta 1937 predsednik g. Jerše Ladislav, davčni inspektor v pokoja. V odboru pa sodelujeta že od vsega početka, tedaj polnih 15 let, ga. Fermevc Mirka, soproga odvetnika, ki je bila tudi kumica društvenemu praporu, in pa g. Christof Bogomir, ki vodi že vso to dolgo dobo tajništvo. Tukajšnji krajevni odbor je doseg«! že zelo lepe uspehe. V 15 letih Je Zbral din 128.147.80 denarnih sredstev, ki so se uporabila za podporo podmladkom JS za letovanje in ekskurzije na morje, izvzemši prispevke, ki jih mora odbor odvajati oblastnemu odboru. Odbor je zbiral sredstva, da je lahko čim več nudil mladini, kateri je neobhodno potrebno spoznati naše morje, ga vzljubiti in videti tamošnje običaje. Od leta 1923, ko je štel ta marljivi odbor komaj 56 članov, se je število članstva, vedno večalo, tako da je danes pri krajevnem odboru organiziranih 384 članov, brez Članov podmladka, od teh pa je tudi 11 podpornih članov. Zanimiva je statistika Članstva, te katere izhaja, da je število članstva takoj naslednje leto po ustanovitvi naraslo na 212. Do leta 1929 je članstvo nazadovalo in je bil tega leta najnižji stalež in sicer samo 169 članov. Od tega leta dalje, pa Je število članstva zopet naraščalo ter Je doseglo leta 1933 rekordno število in sicer je bilo vpisanih in plačujočih Članov 485. Od leta 1933 pa do danes pa Je število ko malo uspeha ima na tem polju pisarniško delo, odbori, pododbori, javna pod pora, komisije, osebni obiski itd. Zato je sklenila začeti kar pri običajnem koncu, to se pravi, takoj je priredila velfto svečanost priredila jo je doma in da bi imela poleg svojega pomena še izvestno intimnost, nekaj neposrednega in osebnega, je povabila vse svoje prijatelje in znance, razen njih pa še celo vrsto visokih gospodov. Vse je bilo zelo spretno pripravljeno, kajti še predno je minila ura, je običajni krožek okrog gospodinje že pozabil na oficijelni namen prireditve m naivno je verjel, da spadajo vsi ti. prijazni poslanički atašeji z neštetimi odlikovanji na prsih in te eksotične, s biseri in dragulji okinčane dame, ti <»puw* presi denti raznih republik in ruske princese, k običajni družbi njihovih gostiteljev. Samo nekaj godrnjačev, bolnih na jetrih in žolču, peščica pokvarjenih brezvestnih tipov, srečnih, če morajo zabavljati na vse podrobnosti, ni mogla preko opazk, kakor: »Bože moj! ki za to plač Članstva le neznatno nazadovalo. Iz tega sledi, da so poleg drugih ostali zvesti jadranski stražarji tudi javni nameščenci, saj vemo vsi, da je bil ta stan najhuje prizadet z redukcijami plač. Svoj jubilej 15-letnega napornega dela bo »Jadranska straža« proslavila na Te-lovo 16. t. m. na dostojen in lep način. V mestnem parku ob Dravi priredi veliko »jadransko slavje« z veliko Uuminacijo parka in bengaličnega ognja na Dravi. To bo ena največjih prireditev v Ptuju. Zagotovljeno je, da bodo obiskali prireditev tudi bratski odbori JS iz bližnjih krajev. Udeleži pa se naj te prireditve tudi ostalo občinstvo, da da s tem priznanje velikemu delu, ki ga je tukajšnji odbor že opravil za naše morje. Cisti dobiček je namenjen naši mladini za letovanje na morju. Zavedajmo se, da odbor ves razpoložljivi denar porabi samo za propagando našega morja po mladini, ker s to podporo obišče naše morje do 100 otrok letno. Odboru »Jadranske straže« v Ptuju, ki je hotel kar molče preko tega jubileja, saj je bil skromen, da tega niti na lepakih ni oznanil, iskreno čestitamo k njegovemu lepemu jubileju z željo, da bi tudi v bodoče izpolnjeval težko nalogo po dosedaj začrtani poti! čuvajmo naše morje! Pozdrav državni nastavi Proste vaje dece. Bojne tekme naraščaja. Proste vaje ženske dece. Staletni tek 4 x 100 m. Orodna telovadba članstva in natmičaja. Igre moške in ženske dece, Balkanska štafeta. Proste vaje moškega m ienakrga naraščaj« za X veesokolski zdet v Pragi. Proste vaje članov in članic za X. vsesokolski zlet v Pragi. Pozdrav državni zastavi. Za proste vaje je prijavljenih 322 članov, 195 članic, 236 moške ga ki 229 ženskega naraščaja, moške dece je prijavljene 365, ženske dece 320, skupaj torej 1667 pripadnikov Pozivamo vse pripadnike in prijatelje Sokola, da »e udeležijo Župnoga z leta v čim večjem številu! —c Razobesite zastave! Sokolska župa Celje prosi hišne posestnike, da razobesijo v pozdrav gostom ob priliki župnega zleta v Celju v nedeljo 12. t m. državne zastave. —c Znano Srbsko pevsko društvo iz Zagreba bo prispelo v nedeljo 12. t. m. zjutraj z vlakom ob 7.33 v Celje. Ta dan so pravoslavne binkošti in bo zbor, ki ima okrog 40 članov, pel ob 10. dopoldne pri liturgiji v celjski pravoslavni cerkvi Dragim gostom iz Zagreba želimo prijetno bivanje v Celju! —c Težka nesreča na cesti. Te dni se je težko ponesrečil 72 letni preužitkar Anton Kores iz Preval pri Zetalah. Ko je šel po cesti, ga je podrl na tla neki kolesar. Kores je dobil pretres možganov in deset centimetrov dolgo rano na Čelu, poleg tega pa si je še zlomil desno roko. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. —c Nočno lekarniško službo ima od sobote 11. do petka 17. t. m. kr. dvoma lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Gia-¥**om trga Iz Celja —c Veliko sokolsko manifestacijo bo doživelo Celje jutri na zletu celjske sokolske župe. Drevi ob devetih bo zažgalo Sokolsko društvo Cedje-matjca velik kres na Starem gradu. Članstvo je vabljeno, da se udeleži kresovanja v Sm večjem številu. V nedeljo ob 9. dopoldne bodo na Gteiji skušnje za deco in naraščaj. Ob 10. bo na Glaziji zbor celoikupnega članstva, telova- deooga in netedovadečega Ob 11. bo krenila z Glazije svečana povorka mimo Narodnega doma po Gosposki ulici, Glavnem trgu m Kralja Petra cesti do »Brajiibona«, nato nazaj po Cankarjevi cesti, Trgu kralja Aleksandra in Prešernovi ulici do pravoslavne cerkve, kjer bo razhod. Ob 14. se bodo pričele na Glaziji skušnje za člame ki članice. Ob 16. pa se bo pričal istotam velik javen nastop s sledečim sporedom: Iz Semiča — Beračka nadlega. Ze večkrat smo čitali v listih, da naj bi merodajne oblasti odredile, da se prepreči beračenje, t. j. da berač berači samo v občini, kamor je p&č pristojen. 2al do danes se še nI nič storilo, a vsak dan je več beračev. Po Beli Krajini se pojavljajo kar v gručah, največ jih jo iz Stopič in pa lenuhov, ki se izdajajo za rudarje iz Trbovelj. Ti postajajo naravnost nasilni in groze, samo da dobe čim več vina L t. d., ker hrano sploh odklanjajo. Najbolj se drže obrtnikov in trgovcev. So dnevi, ko jih pride po 12—16 tako, da se dela samo za berače. Oblasti naj bi poskrbele, da bo vsak berač ostal v svoji občini, ali pa naj ukinejo tako zvani bednostni fond, ker beračev in bednostnega fonda ni mogoče vzdr zevati, saj so itak davki vsak dan večji in razne trošarine, ki jih druge banovine ne poznajo. Z Jesenic — Nov grob. Po kratki bolezni je v bolnici bratovske skladni ce v 36. letu starosti preminul g. Miiller Edvard iz Ljubljane, ki je bil približno eno leto zaposljen kot mehanik pri K11) na Jesenicah. Pobrala ga je pljučnica. Miiller je bil zelo simpatičen in vedno vesel človek. Znan je bil kot eden najboljših delavcev svoje stroke v obratu. Bodi mu ohranjen lep spomin. — Sokolsko društvo Jesenice bo priredilo v nedeljo zvečer telovadno akademijo v Sokolskem domu. Nastopili bodo vsi oddelki na orodju ter prostimi ln skupinskimi vajami. — Sport. V nedeljo popoldan ob 161h se bo na igrišču Bratstva vršila prijateljska nogometna tekma med SK >Jadranom« Is Ljubljane in SK >Bratstvom« z Jesenic. Obeta se zelo napeta in zanimiva borba, pri kateri bodo prijatelji nogometa prlSri v polni meri na svoj račun. — Mestna občina je dala prostor ob Kralja Petra cesti pop Stekarjevo vilo lepo urediti. Ce bo dala odstraniti še ostanke snežnega pluga, ki tam gnije že nekaj let, bo dobil ta prometen okoliš prav prijeten videz. Od redovnice do krolleve ljubice V ponedeljek začne izhajati v „SlovensUem Narodu" nov, zelo zanimiv roman iz življenja mlade, lepe španske plemkinje. Razočarana v prvi ljubezni, zavržena in užaljena v svojem ponosu mora na zahtevo stroge rodbine v samostan, od koder pa pobegne in postane krar Ijeva ljubica. Kot taka se kruto osveti mlademu plemiču, M ji je uničil življenje na pragu njegove pomladi. Naš novi roman H II VETA vam obeta izreden užitek. Ne zamudite ga! plačali dvesto frankov! Ker sem v opisovanju izredno nenadarjen, se ne morem lotiti naloge, da bi opisal ta sijajni večer, edinstven v analih rodbine Filin — Tariere. Na vseh mizah so neprestano naraščali vedno novi kupi obloženih kruhkov, kraj njih pa celi nebotičniki pečenih pisk ter piramide gosjih paštet, slaščic in sadja. In šampanjec je tekel v pravem pomenu besede v potokih, kajti neki nepo-sebno prijazni gospod je ugotovil da sluga zelo skopo na taka strmeče vino, pa mu je iztrgal steklenico, si natočil šampanjca v skodelico in na tak al vsakomur, kdor mu je nastavil kakršnokoli posodo naj bo že kozarec, skodelica aH skleda. In vse to je spremljala peklenska godba dveh orkestrov; v enem so igrah belokožci, v drugem pa zamorci. Da, bila je sijajna svečanost, po kateri sta zakonca Filin — Tariere v svojem stanovanju, opustošenem kakor po silni nevihti, skoraj ves teden strigla danke iz novin, ki so jima pele slavo. Od ponosa sta bila kar omamljena. Slednjič je pa začel gospodar računati. Ko je končal, so mu prišli povedat, J da bi rad nujno govoril z njim »zelo slabo oblečen gospod s čudnim naglasom«. Vljuden kakor vedno je dal privesti gosta, ki je imel na sebi res raztrgano obleko in ki je govoril s tujim naglasom. Navzlic temu je pa pojasnil svojo zadevo v brezhibni francoščini.' »Dvanajst je nas« — je dejal, — »ki smo preživeli potres, s katerim ste se izvolili ukvarjati. In ti so mi naroČili, naj se napotim k vam po denar... ki... skratka, po čisti dobiček vase dobrodelne prireditve.« Po teh besedah mu je predložil Filin — Tariere slavnostno ki obenem nejevoljno račune, rekoč: »Tu imate črno na belem. Izdatki so vse požrli. Ce bi hotela biti povsem točna, bi morala od vas zahtevati še 32 frankov. Toda midva z ženo ničesar ne zahtevava Obdržite ta denar, dragi prijatelj ...« In videč, da dela gost kljub tej njegovi velikodušnosti kisel obraz, je pripomnil: — Toda od nate tj j ^ ostali še dve šunki m šest steklenic šampanjca. To pripada po pravici vam... vse to vam pošljemo v hotel. »VIKTORU« PREDSTAVLJA VIŠEK LJUBLJANSKEGA VELESEJMA... " "S 1 ----■ j f TAKO ZATRJUJEJO ŠTEVILNI POSET-NTKI, KI SO SI OGLEDALI NAJMODERNEJŠE: HOLANDSKE PRALNE STROJE ZNAMKE »VKTORIAc V PAVILJONU G. NE ZAMUDITE PRILIKE IN OGLEJTE SI RAZSTAVLJENE STROJE, KI SO V CASTJ SEJMA STALNO V OBRATU. Gustav Puc, LJubljana k 9 Telefon 26-97 Vse nadomestne dele » FORD avtomobile dobite vedno na zalogi po najnižjih cenah pri M. BAHAR, Ljubljana CELOVŠKA C. 38 TEL. 22-92 MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek pose Dej. Za pismene odgovore glede matih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. SMUMMIIUIM^ PRIPOROČA SE RAzno Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din TRAJNO ONDULACIJO v modernih frizurah s 6mesečno garancijo Vam napravi z najnovejšim aparatom za Din 60.->Salon Merlak«, Sv. Petra 76. 1659 NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perila, vetrnih suknjičev itd. za vsakogar nudi P R E S K E R, Sv. Petra cesta 14 MREŽE ZA POSTELJE dobite najceneje pri Andiovic, zaloga pohištva, Komenskega al. 34. 1615 VRTNE OGRAJE razne oblike, hitra dobava. Fasadna popravila specijelno trpežno proti vlagi. Načrte in proračune. Vsa stavbna dela j e n e n o in solidno izvršuje tavbno podjetje Rudolf Terčelj, Ljubljana, pri novi cerkvi v Šiški. 1648 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijana«, Gosposvetska c. 12. IZLETNIKOM na Katarino in medvodsko okolico se priporoča gostilna pri Žlebniku v Zlebeh. kjer je ceni. gostom poleg dobre kapljice tudi pristno domače mleko in drnge mlečne dobroto na razpolago. 1679 Bi;:n:n MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. flW!^!n'ml!:','^!»;l^www•fii■WlW^mtl•l*'',' Izvršujem trajno onnutaoijo na nainov*1 jšem in najlaiiem aparatu sedanjosti, posebno pri poročijivo za sbCutljive dame' Frizerski salon »RAKA R« Prešernova u« 7. nasproti slaščičarne >KoSak<. vpžn vhod. 23 R VINO! Imam vedno veliko Izbiro raznovrstnih naravnih vin po dnevni ceni. Ivan Ogrin. vinska veletrgovina Lavrca pri Ljubljani 1667 GOSTILNA! Ceni. izletnikom se priporočam za obisk. Točim dobro pristno vino na razpolago vsak čas razno za prigrizek. Lep senčnat vrt ter prostor za balinca-nje. Se ori poroča Ivan Oarin. Lavrca pri Ljubljani. 1667 letovišče in kopaj išče Sorli, Gorenja vas nad Sk. Loko. 1675 M0DR0CE peresnice (Federmadraoe) oto~ mane, kauče, zložljive postelje, mreže ter vsa v to stroko spadajoča dola in popravila sprejema komisijska zaloga pohištva F. Sajovic, Ljubljana. Stari trg 6. 16S2 Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek •i Din OMARO ZA OBLEKE dobro ohranjeno, takoj kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Omara«. 1654 Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek * Din Krasne starinske mobilije in perzijske preproge (tepihi) zelo ugodno naprodaj. Ogled v razstavni dvorani tvrdke G. Mathian od 8.—12. in od 3.-7. ure Tvrševa c. 12 (dvorišče) Naprodaj tudi razne starinske orijentalske vaze, slike, ure, svetilke itd. Ogleda se pri tvrdki Eberle, juveiir, Mestni trg 17. Ljubljana- 1604 Lepi, dobri in poceni vozički pri S. REBOLJ & drug LJUBLJANA ■ m« .i.mitif iiinnMMim DVA OLEANDRA lepo zrnsena 1.30 m vieoka proda Mažir Nada. Beograjska S/I. (pri bežigrajski gimnaziji). SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din SOLIDEN TRGOVEC sprejme v svojo dobro vpeljano trgovino v podzaJogo moko, sploh vee mlevske izdelke. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Vsestransko poštene. 1666 NA VELIKO! NA MALO! FR. SEVČIK LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA št. 8. TeL 33-78. nudi vse vrste orožja za lov, spori in obrambo, municijo najboljših svetovnih in domačih izdelkov po najnižjih konkurenčnih cenah, Prepričajte se o izbiri, ceni in kvaliteti. PLESKARSKE IN SOB0SLI-KARSKE POMOČNIKE dobno kvaJalicirane, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Tafeoj« na upravo >Slov. Naroda« 1665 DOPISI Beseda SO par davek posebej Najmanjši znesek * Din KATERA DAMA išče priprosto, dostojno, in teličk tno prijateljico. Ponudbe pod »Osamela 38*. 1673 GOSPODIČNO. med 20—30 leti, simpatično, lepega telesa in glasu, srednje velikosti, zdrave rodbine, trgovko inteligentno, bi poročil gmotno zanesljiv gospod. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod značko »Dobrodošla«. 1669 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KRASNO POSESTVO v Št Vidu nad Ljubljano poleg državne pošte itn tramvajske postaje z enonadstropno solidno zidano vilo avtogaražo m hišico za h izmika z gospodar-6)kjm posflopjem, sadnim, evet-Idčnim in zelen i a dni m vrtom v izmeri 2500 m*, ki je pripravno tudi za industrijo, trgovino in obrt, ugodno naprodaj. Ponudbe na: Lenard Frido, Št. Vid nad Ljubljano. Posredovalci izključeni. 1676 OBITELJSKA HIŠA 7 sob z vrtom, z inventarjem ali brez naprodaj v Laškem. Pogledati Laško. Krekova 99. Pismena vprašanja, Zagreb, Preradovićeva 24. Schimkllin. 1670 Dvokolesa, Šivalni motorji, stroji tricikli pogrezljivi PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO Otroški vozički najnovejših modelov 1 postaja vedno bolj priljubljena ! DecVa je zelo prikupno oblačilo najsi bo za na morje ali pa za v gore! Zelo je pripravna in pri tem tudi vsaki ženi dobro pristoje. Če jo na izletu ali pa doma Se tako umažete - blaga in obilna pena milnih luslc Lux odstrani iz nje vso nesnago in poživi barve, da je obleka po likanju spet kot nova. \ za vse poletne tkanine SE RAZTOPI TUDI V MRZLI VODI ! m a 'M Solnce je od dne do dne m lejse CREME »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 SAMO NEKOLIKO PAR VEČ in Vaše zdravje je sigurno zavarovano j Neprimerno bolj fina in zdrava. zato se zahteva vsak dan već od vaše kože. Mislite pravočasno na nujno potrebno nego kože z NIVEO! — Samo NTVEA vsebuje evcerit NIVEA krepča kožo in dela tudi vašo kožo odpornejšo proti čedalje močnejšim solnčnim žarkom in ji da svež videz. 128 Mednarodna špedicija nunniflnuiifliMnuii! lllllilllliUillli TURK NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Je NAŠ VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na isah valovih, roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega sveta, filmska smotra, nagradni natečaji. OPRAVA: Ljubljana, Knafljeva ottea &. Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev. napodna "Tiskarna I L3UBUANA 1 KNAFUEVA S IZVRŠUJE VSS VRSTE T1SAOVU PREPROSTE IM MAJP1NEJŠR Makulatiirni papir proda LJUBLJANA Prosto javna skladišče OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije b rez plačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59 prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masarvkova c. 9 (nasproti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57 VSKLADIŠČENJE raznega blaga kakor tudi pohiStva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem JAVNEM SKLADIŠČU. Oskrba i nkaso-povzetij. Kotnikova ul. 12 (nasproti mestne elektrarne). Telefon: 30-73 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 Založba »Cesta« je pravkar izdala svojo tretjo knjigo, najnovejše delo Davorina Ra vi jena: ČRNA VODNA Znani pisatelj nam v tej knjigi opisuje usodne dogode, ld so se v zadnjem letu svetovne vojne, to je ravno pred 20 leti, odigrali v Judenburgu. Delo bo gotovo vzbudilo v vsej naši javnosti največje zanimanje, zlasti pa bodo segli po njej vsi oni, ki so bili priča judenburških krvavih dogodkov. Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 din, broširana pa 10 din (s poštnino 1 din več). Naročilo naslovite po dopisnici na naslov: Založba Cesta, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. Ce še nimate prvih dveh knjig založbe Ceste, tedaj jih naročite skupaj s to tretjo knjigo. Doslej sta izšli v založbi Ceste naslednji dve knjigi: Ravljen: Zgodbe brez groze; Klabnnd: PJotr — Rasputin. Urejuje Josip anpanffln — £a »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo m toseratnl dal Usta Oton jChriatof — M t. TuWijrd