Einzelverkanfsprels RM 0.15
КаттадкепЖе
Verlag unđ SchrlfUeitung: Klagenlurt. BlsmarcKrlng 13, Postfach 115 / Bezugsprele (Im voraus zahlbar) monatllch RAl 1— frel Haus (elnschlleSllch RM 0.20 ZustellgebUhr Abbestellungen der Zeltung fUr den nachfolgenden Monat werden nur acbrUtllcb und nur ble 26. des laufenđen Monata angenommen
Krainburg, den 15. Dezember 1943.	S. Jahrgang.
Poslanec USA. ne.dTOumno dokaže Tolnokrlrdo Roose^elta
Slika Rooseielloi/ega samoieličja
Amerikanci se sami izdajajo - V govoru zadan udarec s strani Angliji
Berlin, 14. decembra. J. Sumner, zastopnik države Illinois je v nekem govoru pred amerikansko poslaniško zbornico ostro in brez prizanašanja očrtal sliko severnoame-rikanskega, od samoveličja in domišljavosti obsedenega predsednika Roosevelta. Nenavadno prostodušna in drzna razlaga, ki jo je doslej anglo-amerikansko časopisje zamolčalo, se je z objavo irsko-amerikanskega tednika »Leader« razširila v javnosti.
Dokazi o vojni kriVdi Roosevelta, katere je šele v torek japonski diplomat Kurusu v svojem govora tako zelo poudaril, so bili z najmerodajnejše strani še pomnoženi. S svojim mnenjem, ki zadene v črno, jih je potrdil znova poslanec Zedinjenih držav. »Znano je«, tako izvaja Sumner na drobno, >da Roosevelt ne mara svoj načrt, o neki cel svet obsegajoči „zvezi narodov" — to je političnim razmeram USA prilagojen opis za tam zavržen pojem svetovnega gospostva — uresničiti v enem samem dejanju, ker upravičeno domnevft, da bi bil to prevelik grižljaj za ameriško ljudstvo,' in se mu zdi, da bo laže dosegel svoj cilj korak za korakom. Zvijača je bila tokrat v evropskem sektorju dogajanja ta, da se pomeša amerikanske zadeve tako z angle^i-mi, da bi Zedinjene države ne mogle več nazaj.«
Poslanec je poudaril, da »e je Roosevelt odločil, doseči svoj cilj z vsemi, če bi bilo potrebno tudi z najmalopridnejšimi in najbolj krvavimi sredstvi. »Če mislite«, je dejal Sumner dobesedno, »da si predsednik tega ne bi upal, potem pozabljate, kako častihlepen je. Tuji hujskači se laskajo njegovemu častihlepju ker vedo, da je to ključ k zakladnici Zedinjenih držav in da na ta način dobe denar, ki ga potrebujejo za vojno proti Nemčiji.« Ta t(^ka govora je bila namenjena predvsem Angliji, ki se je v svetovnem razvoju zadnjih stoletij že vedno tako s svojim zlim vplivom udejstvo-
vala, pri čemer je govornik ugotovil, da je Anglija na celem svetu zasovra-žena. Od Moslemov, Ircev, Francozov, Egipčanov, Indijcev, Burmancev in Kitajcev. Ker pa ti advokati svetovnega kaosa brezpogojno potrebujejo severnamerikan-sko podporo, vzpodbujajo na spreten način častihlepje severnoameriškega predsednika do brezobzirnosti, in mu pripovedujejo, da je izbran za šefa svetovne vlade. »Prerokujem«, je zaklical ševeroameriški parlamentarec, »da bodo zgodovinarji nekoč pisali o Rooseveltu kot o Habsburžanu Karlu V., o katerem pravijo, da ni imel zanima-
nja za uspešno vlado svoje lastne države, ker si je v svojem častihlepju želel, da bi ga imenovali gospodarja sveta.«
S temi udarnimi napadi Amerikanca je z občudovanja vrednim opazovalnim darom in nezmotljivim čutom za resnico podana vsota dosedanje in bodoče slepilne politike, ki jo vodi, svoje meje prezirajoči diktator Zedinjenih držav. Vsi dokumenti, ki so jih zbrali z znanstveno skrbnostjo in odgovornostjo nemški in japonski uradi o vojni krivdi Roosevelta, so s tem živo, strastno in vendar nepodkupljivo hladno podčrtane. Amerikanec, ki so mu psihološki pogoji te pristno ameriške, blazne sestave bolj očite in razumljive, kot pa kateremukoli Evropejcu ali Japoncu, sveti s plamenico spoznanja v prepad, v katerem životari Roosevelt, in opozarja na nevarnosti, ki nastajajo za zdrav razvoj Zedinjenih držav iz samoveličja posameznika. Nas zanima samo izboren oris predsednikovega značaja in nepobitni dokazi, da so krivi vojne, kar smo mi že vedno navajali in poudarjali, ti politično naivni, svetovnega gospostva željni iluzionisti.
Težki olmimliiii boji še trajalo
Nove sovjetske rezerve pri Zitomiru odbite - Uspešni nemški napadi ob Teterevu
Oberkommando der Wehrmacht je dne, 13. decembra objavilo:
V odseku pri Kirovogradu in pri Čerkasiju je sovražnik tudi včeraj večkrat napadal z menjajočo se silo. Težki obrambni boji trajajo nezmanjšano še dalje.
Na bojišču severovzhodno od Žitomira so Sovjeti podvzeli z na novo pripeljanimi močmi silne nasprotne napade, ki smo jih zavrnili. Naše čete so tam znova prešle v napad in razbile sovražno mostišče ob severnem bregu Tetereva.
Severno od Ilmenskega jezera so udarne čete neke lovske divizije presenetljivo vdr-
Križev pot Škota IVIkotafa iz Boslowa
Podzemeljska ječa GPU - Grozepolna vožn]a - Izmed enajst otrok sedem mrtvih
Bukarešta, 14. decembra. »Viatza« prinaša pretresljiv razgovor z rostovskim škofom Nikolajem Visilijevičem. Škof Nikolaj, ki se po izpraznitvi Rostova nahaja v nekem romunskem samostanu, je zasedel leta 1931. škofijski stol v Rostovu, potem ko je bil njegov prednik Serafin Silicov obsojen na prisilno delo. škof Serafin je pri prisilnem delu na prekopu Volge radi prenaporov umrl.
Škof je bil pred svojim nameščenjem več let v različnih sibirskih ječah, potem pa radi svoje priljubljenosti med narodom zopet izpuščen. Po škofovski volitvi je bil poklican k GPU, kjer se je moral pismeno zavezati, da nikoli ne bo zapustil škofovskega poslopja. Do 23. maja 1935. je bil več kot stokrat zaslišan in vedno znova izpuščen z zavezo, da nikogar ne bo sprejemal v svoji hiši. Ta dan (23. maja 1935.) so ga zavlekli v podzemeljsko ječo GPU v Rostovu. Sodišče, ki se je sestajalo večinoma iz Židov, ga je obsodilo na pet let prisilnega dela. Iz ozkih celic rostovske ječe GPU 80 vsako noč odvlekli številne ujetnike in jih usmrtili, včasih so jih ustrelili tudi v celicah. Kljub temu se celice niso izpraznile, kajti vsak dan so privedli nove žrtve.
Škofa Nikolaja so 180 dni klicali vsako noč ob enih k zaslišanju, ki je trajalo dve do tri ure. Zgodaj zjutraj pa je moral zopet na delo. Nekaj časa je moral trebiti krompir. Za vsak krompir, ki so ga po delu še kje našli, so dobili jetniki udarec z bičem, spletenim iz žice. Potem je prišel v Sibirijo. Mnogi sojetniki so umrli v vlaku, kjer jih je bilo zaprtih 35 v oddelku, ki je bil, po napisu na vratih sodeč, namenjen za deset oseb. Ker se niso mogli uleči, so spali stoje, naslonjeni drug na drugega. Več dni niso dobili vode in, ko že niso mogli več go-
voriti, so se sporazumeli samo še z znaki. Vagon z jetniki so premikali od ene sibirske ječe do druge, ki so bile vse prenapolnjene in so odklanjale sprejem novih jetnikov. Končno so jih odpravili v neko iz podzemskih jam sestoječo vas sredi zapuščene nerodovitne pokrajine v stepi ter jih prepustili njihovi usodi.
škofa Nikolaja so potem, ko se je končno po prebiti kazni vrnil v Rostov, kmalu osvobodile nemške in romunske čete. Izmed njegovih enajst otrok so jih medtem sedem pomorili, eden je bil obsojen na prisilno delo, trije pa so pobegnili ter se doslej še niso javili.
le v dobro izgrajeno sovražno oporišče. Posadko, obstoječo iz enega sovjetskega bataljona, so po kratkem silnem boju uničile ali ujele.
Na ostali vzhodni fronti je prišlo le do bojev krajevnega omena.
V bojih južno od Kerča se je posebno odlikovala. 31 romunska gorska divizija generalnega majorja Mociulskega.
Na južnoitalijanski fronti je potekel dan brez večjih bojnih dejanj.
Nekaj sovražnih letal, izmed katerih je bilo eno sestreljeno, je v pretekli noči pod-vzelo vznemirjevalne polete nad rheinsko-vestfallsko industrijsko ozemlje.
„Nikoli več podložnlki Sovjetov"
Kauen, 14. decembra. V litavskem okrožnem mestu Raseinen se je vršila proti moskovski aroganci protestna manifestacija, ki so se je udeležili delavci, zastopniki obratov in drugi prebivalci mesta. Načelnik okrožja Raseinen, stotnik Cusaitis, je rekel med drugim zborovalcem; »Mi Litvanci opazujemo osvobodilne namene Stalina s sovraštvom in gnusom in izjavljamo s tem predvsem svetom, da nismo zadovoljni s tem in da nikdar več nočemo in ne bomo postali sovjetski državljani. Moramo se odločiti, da zastavimo svojo kri v skupnem boju z Nemci in drugimi kulturnimi narodi Evrope proti boljševiškemu zmaju za svobodo naše domovine.«
Ponowni soijelshi napadi kmm odiiili
Odstreljenih 68 oklopn)akov - Številni kraji pri 2itomiru in Korostenu zavzeti
Oberkommando der Wehrmacht je dne 12. decembra objavilo:
Južno od Kerča so Sovjeti znova poskušali izkrcanje ponoči. Spodletelo je v obrambnem ognju vseh orožij, pri čemer je bilo uničenih dvanajst čolnov za izkrcanje.
Vzhodno od Kirovograda je sovražnik na široki fronti nadaljeval svoje napade. Odbili smo jih v srditih bojih, odstrelivši Sov-jetom 68 oklopnjakov. Tudi ponovni sovražni napadi pri Čerkasiju so bili brez uspeha Na bojišču pri 2itomiru in Korostenu so naše čete z naskokom vzele številne kraje
Na ostali vzhodni fronti se' niso vršila nobena večja dejanja,
• Zračno orožje se.je z združenimi silarai; bojnih letal in bombnikov podnevi in ponoči'
bojevalo proti sovražnikovemu oskrboval* nemu prometu na suhem in na vodi ter uničilo številne močno natovorjene železo ške vlake in večje število čolnov vlačilcpv.
Na južnoitalijanski fronti so bili tudi včeraj samo krajevni boji. Odbili smo sovražne napade na obeh straneh Venafra in ob jadranski obali.
Skupine severnoameriških bombnikov so izvršile včeraj podnevi zastrahovalni napad na stanovanjske četrti mesta Emden. V silnih zračnih bojih in po protiletalskem topništvu smo setrelili 24 sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov.
V pretekli noči so posamezna vznemirje-valna letala preletela zapadno ozemlje Reicha.
Londonski radio ie predstavil Tita
K imenovanji Tita za »maršala« pišs v . Belgradu izhajajoči časopis »Donauzeitung« sledeče:
V	soboto zvečer je imel londonski radio svojo senzacijo: objavil je sestavo nove »jugoslovanske vlade«, ki je bila izvoljena na »osvobojenem« ozemlju od »najvišje zakonodajne oblasti«, ki se je baje sestajala iz 142 »narodnih predstavnikov«.
Nadalje je sklenila »zakonodajna seja« podeliti dosedanjemu »vrhovnemu poveljniku ljudske osvobodilne armade in partizanskih skupin«, Hi-vatu Josipu Broz-Tito, naslov maršala in mu predati v kabinetu vodstvo državnoobrambnega ministrstva.
Prvič javlja londonski radio, da je Tito Hrvat in da se imenuje Josip Broz.
Za vedenje britanske vlade in javnosti nasproti tistim »jugoslovanskim« krogom, kateri so v upanju na podporo in priznanje Velike Britanije in na podlagi dalekosežnlh londonskih obljub, pahnili državo v vojno, je bil že nek članek v »Daily Herald« značilen, ki se je bavil s 25. obletnico nekdanje ustanovitve kraljevine Jugoslavije.
V	tem članku britanski list namreč ugotavlja. da Jugoslavija nikoli ni bila neko ze-dinjenje narodov. Emigrantska vlada je »kolekcija reakcionarnih uradnikov«, o katerih de nikakor ne da trditi, da zastopajo katerikoli del »Jugoslavijo« tvorečih ljudstev. Se v petek, 3. decembra je izjavil nek zastopnik »jugoslovanske kraljevske« vlade v Kairu, da radi članka v »Daily Herald« sicer ni vredno vlagati diplomatske demarše v Londonu, vendar so ogorčeni, ker so se v zadnjih tednih že večkrat pritožili »radi negativnih izjav« britanskega radia, ne da bi doslej prejeli dokončen odgovor od angleške vlade.
Vsekakor je preteklo komaj 24 ur, ko je že bil »definitiven odgovor« tukaj: po Londonu priznana nova »jugoslovanska vlada«, katere ustanovitev je dosegla Moskva. »Kabinet« v Kairu je sicer že v nedeljo 5. decembra izdal proglas, v katerem odklanja Titovo »provizorično vlado« in označuje pripadnike novega komunističnega »maršala« kot teroriste, v kateri nadalje tudi popolnoma jasno trdijo, da vodijo take struje samo do notranjih bojev, pri čemer so ali-iranci precej sokrivi tega razvoja, vendaf dvomimo, da bodo ta presojanja na kakr*-šnikoli način vplivala na že določeno politiko Londona in Washingtona proti Moskvi.
Ne samo Draža Mihajlović, marveč tudi bivši jugoslovanski kralj Peter in tudi vse »anglofilske« klike »večnovčerajšnje Jugoslavije« — vsi ti so žrtvovani skleponi. v Moskvi, Kairu in Teheranu.
Sobotna oddaja londonskega radia je bila udarec s pestjo v obraz kralja Petra, Mi-hajlovića in vseh teh, ki so upali, da je Anglija »rešiteljica in osvoboditeljica« Jugoslavije.
Kot »osvoboditelj« nastopa sedaj od Moskve postavljeni in po Londonu priznani Josip Broz-Tito, kateri vidi svojo prvo nalogo v tem, da uniči »reakcionarno velikosrb-sko tolpo«, gleda v komunistični stranki »Jugoslavije« pravi »organizacijski faktor oborožene borbe«, je tisti, ki poudarja neločljivo povezanost jugoslovanskih komunistov s komintemo in čegar »generalni štab« se sestaja skoraj izključno iz sodnijsko obsojenih komunističnih teroristov — kot je vse to razvidno iz dokumentov, katere so našli pravkar pri uspešnem razkritju neke tajne komunistične centrale v Belgradu.
Pač lahko rečemo: razvoj v tem prostoru bi že potekel »po sporedu«, če bi ne bila. tukaj nemška vojska, ki ima tudi besedo iS sicer veliko.
Imenovanle novega poslanika v Italiji
Berlin, 14. decembra. FUhrer je na pred^ log Reichsministra des Auswartigien pl< Ribbentropa imenoval pooblaščenca Veliko^ nemške države v Italiji, poslanca prvegš razreda Rudolfa Rahma za poslanika.
stran 2. — štev. 99.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 15. decembra 1943.
Močno iilreinenje v liS-Ameriki
Amerikanskl narod hočejo naščuvati k novim žrtvam - Sanje o osJfrbI po zraku
ženeva, 9. decembra. Potem ko se je izkazala teheranska »orjaška bomba blufa« kot strel, ki se je razpočil v cevi, se trudijo amerikanskl in angleški časniki in časopisi z opozoritvijo na Se bodoče težke skušnje in trde žrtve naš&ivati prebivalstvo v smisla vojnih priganjačev. Tako izjavlja na pr. severnoameriški časopis »News Week«, da je samozadovoljstvo znova postalo državni sovražnik številka 1. pri notranji amerikui-ski fronti. VsaJi, Id ima politično kak pomen, izraža svarila, da vojna še dolgo ni dobljena. Najbolj zaskrbljeno se čuti vojno ministrstvo, ker ve kakžna ogromna naloga še čaka Anglo-Amerikance.
»Iz razlogov vojaške varnosti baje ni moglo objaviti vseh dejstev in itevilic in se zato odločilo za prvo sredstvo, ki je bilo pri roki: 200 podjetnikov, delavcev in zastopnikov tiska so naročili v Washington k deloma javnemu, deloma zaupnemu razgovoru, češ da je vodečim možem bilo do tega, da bi pozvanim vtepli v glavo činjenico, da se tekom prihodnjih dvanajst mesecev lahko izoblikuje ali uniM usoda Amerike.
V to svrho se je pripeljala, tako opisuje »News Week« dalje, cela baterija gospodarskih voditeljev in visokega vojaštva: državni tajnik za vojno ministrstvo Patterson, šef generalnega štaba Marschall, vrhovni poveljnik zračnega orožja general Arnold, namestnik načelnika tajne službe generalni major Strong, vodja urada za vojno mobilizacijo Byrnes in še več drugih.
Glede vojaške situacije so baje izjavili: nemško zračno orožje je dane* daieko močnejše kakor 1939. leta. Nemške armade lahko odvrnejo vsak napad na trdnjavo Evropo. Tudi japonske letalske zračne bojne sile stalno naraščajo. »Naše zgube pa so bržkone tako težke, da jih čutijo v vsakem
XaJ pravi sovražnik?
»Nemčija postaja vedno močnejša«
Da je resnica bistveno drugačna, kakor jo opisujejo teheranski frazerji, je menda ј#8П0 tudi nekaterim treznim opazovalcem v Londonu. Tako ugotavlja n. pr. »Daily Express«, da je bojevitost nemških armad boljša od one pri cesarskih bojnih silah po štiri in pol vojnih letih. Opremljene so bolje in tudi bolje vodene. Hitlerjeva Nemčija je izpostavljena sicer težkim Iwmbnim napadom, toda prehrana in organizacija je pri njej veliko boljša kakor pri cesarski Nemčiji. Nemčija ne postaja slabejša, ampak vedno močnejša.
»Dally Mail« govori o »neodpustljivem pomanjkanju priprav«, s katerimi je Anglija začela vojno, in meni, da se morajo Angleži zahvaliti nebesom, da še niso bili pobiti in zasužnjeni. Zopet enkrat so biH т svoji zgodovini od časa Armade naprej rešeni s »čudežem«. Anglija se pa ne mor* še nadalje zanašati na čudeže.
Moot Qomery svari optimiste
Mont Gomery svari spričo veliko prevei pretiranih pričakovanj, da bi kdo domneval, da bodo zavezniške armade božič že lahko praznovale т Rimu. Toda še pred kratkim so Britanci izjavili, da bodo najpozneje o obižču v Rimu.
7n tatko ie veftel pvefei
1988. »La Vita Italiana« (Izdajatelj Gi-ovani Preziosi) dne 15. oktobra 1938:
»...2idje 80 generalni štab proti fašizmu. Oni so tudi generalni štab svetovne vojne. V avgustu 1938. leta so se srečali na rtiču Antibes: Morgenthau (židovski tajnik zakladmega urada Zedinjenih držav т ministrstvu financ), Bernard Baruch (židovski svetovalec Roosevelta), Rabin Wise (papež amerikanakega židovstva).
Kaj delajo ti gospodje na rtiču Antibes? Gostje so Žida Sassoona, velikega trgovca s smrtjo. V njihovi družbi se nahajajo David, vojvoda Windsorski in vojvodinja Simpson (na pol Židinja). Čakajo prihoda Leona Bluma (Nouvelle Veix de France, 13. avgusta 1938).
Ta po francoskem* časopisu odkrit sestanek se je vršil po nekem članku т listu »Amerikam Hebrew« dne 6. junija 1938. leta. Pri njem so namigavaU na skorajšnjo svetovno vojno in z zadovoljstvom objai^l imena vodij židovske intemacionale.
Nihče ne bo hotel trditi, da je bil ta sestanek brez pomena. In nihče ne bo dvomil o tem, da ni cilj vojne, ki jo hočejo židje, samo uničenje rimske in krščanske civilizacije ...«
Churchil po londonskem radiu dne 20. januarja 1940: »Izmed vseh trinoštev zgodovine je boljševiško najhujše, najbolj uničujoče in najbolj ponižujoče«.
»Suženjstvo boljševizma j« hujše ko smrt.«
ameriškem mestu in vasi«, je ngotoAil generalni major Strong, vtem ko je nek člaa
ameriškega zračnega vrhovnega poveljstva izjavil: »Sanje, da se pri večjih operacijah vrši oskrba po zraku, morajo ostati sanje.«
Povzemajoč izjave Marshalla in Amolda je Patterson podčrtal, da ga generali niso pustili v dvomu, »da tudi naše zmage pred kratkim niso mogle v omembe vrednem obsegu slabiti vojaške moči sovražnika.«
Udeležence konference je pa najbolj doj-miio to, kar so jim povedali s pomočjo tajnih statistik o ogromni gospodarski moči Nemcev in Japoncev.
Davls In mali zavezniški narodi
ženeva, 14. decembra. Po pojmovanju prejšnjega severnoameriškega veleposlanika v Sovjetski zvezi Davisa se morajo, kakor priobčuje newyorški dopisnik »Daily Expressa«, mali zavezniški narodi odreči т miru v istem obsegu kakor sedaj v vojni
svojim internim pravicam v prilog glavnih zaveznikov. Kajti če hočejo zavezniki, tako izjavlja Davis, pridobiti mir, morajo nastopati ravno tako strnjeno in s skupnim ciljem pred očmi, kakor sedaj v vojni.
Polnen teh besed je jasen: Anglija in Yankeji so v Moskvi in Teheranu končno-veljavno predali male narode Evrope boljše vikom. Ni jim bilo niti mogoče in tudi niso nameravali, da bi se zavzeli za svoje male zaveznike. Tak je položaj, ki ga je treba sedaj pojasniti klikam poljskih, srbskih, grških, nizozemskih in vseh drugih emigrantov.
Britanska ladja s 300 mrliči na krova
Madrid, 14. decembra. V času, ko se je Churchill mudil v Gibraltarju, kjer je v spremstvu poveljnika trdnjave pregledoval obrambne naprave, je iz smeri od Sredozemlja priplula neka velika britanska trgovska ladja v trdnjavsko luko. Bila je tor-pedirana in težko poškodovana po neki podmornici in je imela na krovu mrtva trupla 300 vojakov, ki jih je usmrtila eksplozija torpeda.
Glbraltarskl doki prenapolnjeni
Algerciras, 14«fdecembra. Kakor poroča-čajo, so priplule v gibraltarsko luko številne po sovražnikovem učinku težko poškodovane britanske in severnoameriške trgovske ladje, ne da bi bilo dosedaj mogoče, da bi jih popravili. Prvi, drugi in tretji dok za popravila so zasedeni po več britanskih rušilcih in eni bojni ladji, pri katerih po-pravilnih del še niso mogli dovršiti
Silni obrambni bo|l pri Kremen^ngn
Težke sovjetske zgube pri Cerkasiju - Odbiti sovražni sunki v Južni Italin
Oberkommamdo đer Wehnnacht Je dne 11. decembra objavilo:	^
Pri Kerču so nemške in romunske čete z napadom vzele nek nadaljnji prevladujoči vrh. Nove sovjetske poskuse izkrcanja so preprečile enote vojske ob skupnem delovanju s pomorskimi topniškimi čolni ter obalnimi baterijami vojne mornarice in potopile pri tem 15 polnozasedenih čolnov za izkrcanje.
Premenijivi obrambni boji jugozahodno od Kremenčuga trajajo še z nezmanjšano silo. Odstrelili smo številne sovražne oklop-njake. V prostoru pri Cerkasiju so se ves dan menjavali težki sovražni napadi z lastnimi nasprotnimi napadi Pri teni je sovražnik razen številnih mrtvih zgubil 24 oklopnjakov.
Na bojišču pri žitomiru in Korostenu smo z lastnim napadom pridobili še več sveta kljub silnim nasprotnim napadom Sovjetov. Med Pripjetom in Berezino je bilo včeraj sovražno napadno delovanje slabej-Se. Nekaj vasi smo vzeli z napadom. Pripeljali smo ujetnike in plen.
Na ostali vzhodni fronti so s* vršili ži«
vahnejSi krajevni boji le ob jezerski ožini južno od Nevla.
V srednjem odseku fronte v boj poslani pommernsko-mecklenburška 292. pehotna divizija, ki jo vodi Generalmajor John, in šlezijska 5. divizija oklopnjakov, ki jo vodi Generalmajor Decker, sta odlično deležni obrambnih uspehov, ki so bili doseženi na srednjem frontnem odseku v zadnjih tednih.
Na južnoitalijanski fronti je ob živem delovanju topništva in letalcev prišlo do živahnih bojev samo v odseku jugozahodno od Venafra in ob jadranski obali. Odbili smo več 8oyražQih šu^oV in гаје&Ш neko majhno krajevno mesto vdora.
Nad italijansko fronto je včeraj protiletalsko topništvo zračnega orožja sestrelilo devet sovražnih letal.
Izmed sovražnih letal, 3d so podnevi sunili proti nizozemsko-nemški mejni krajini in v minuli noči proti Zapadni Nemčiji, smo uničili šest.
Odredi nemških letal so v noči na 11, december napadli cilje na Jugovzhodnem Angleškem.
Šlevllni sovielslil napadi presireženi
lastna napadna podvzetja v prostoru pri Zltomlru In Sorostenn dobro napredujejo
Oberkommando der Wehnnacht je dne 10. decembra objavilo:
Pri Kerču so lastne udarne čete i naskokom vzele nek važen vrh. Sovražni sunki ob kerzonskem mostišču so bili brez uspeha.
V	prostoru jugozahodno od Kremenčuga so se vršili težki boji tudi včeraj v gostem snežnem metežu. Uspelo nam je, prestreči večinoma s protisunkom številne močne napade Sovjetov. V nekaterih vdomih mestih so boji še v polnem teku.
V	prostoru pri Cerkasiju je sovražnik znova silno napadal.
V	prostoru pri Žitomiru in Korostenu lastni napad dobro napreduje kljub ojače-nemu sovražnemu odporu.
Med Pripjetom in Berezino kakor tudi ob Dnjepru severno od izliva Berezine smo se ubranili več močnih sovražnikovih napadov, zajezili nekaj vdorov in z združenim ognjem razbili nared stoječe Sovjete.
Od ostale vzhodne fronte ne poročajo o nobenih pomembnih bojih.
Pri težkih obrambnih bojih zadnjih tednov v srednjem odseku fronte se je posebno odlikovala šlezijska 102. pehotna divizija, ki jo vodi Oberst pl. Bercken.
V	zapadnem odseku južnoitalijanske fronte je sovražnik vzel nekaj grebenov na obeh straneh ceste т Cassino. Po premen-Ijivih bojih smo tam preložili lastno obrambno fronto za nekaj kilometrov nazaj proti eeverozapadu.
v vzhodnem odseku so Britanci podvzeli več deloma po oklopnjakih podprtih sla-bejših sunkov ^i so se vsi izjalovilL
Nad ozemljem južnoitalijanske fronte je protiletalsko topništvo zračnega orožja sestrelilo deset sovražnih letal, dve drugi so uničile lahke pomorske bojne sile nad Sredozemljem.
Zaščitna vozila nekega nemškega konvoja so se v minuli noči ubranila napada britanskih brzih čolnov pred nizozemsko obalo in dva izmed njih zažgala.
„Iraljevske akcije" na Balkanu padalo
Stockholm, 14. decembra. Akcije londonske jugoslovanske »vlade« v pregnanstvu so, kakor poroča Bullova služba tiska iz britanskega glavnega mesta, hitro padle. Angleški časopisi so v zvezi s poročili, da je imel Churchill v Kairu resen razgovor s kraljem Petrom, začeli pisati v jeziku, ki se znatno razlikuje od izražanja, ki se ga britanski tisk navadno poslužuje nasproti vladam v pregnanstvu. Politični krogi v Londonu zastopajo, ker je kakor znano izročitev Balkana boljševizmu pri Anglo-Amerikancih sklenjena stvar, sedaj mnenje, da visita tako jugoslovanska kakor tudi grška »vlada« v Kairu na slabi siti in da vidi grški kralj, da vedno bolj splavajo po vodi njegovi upi na povr&tek т Grčijo,
Polkovnik McComlck, Izdajatelj In, lastnik »Chicago Tribune« v svojem listu silno očita zlaganost vojnega poroCevalstva Zedinjenih držav, poroča londonski »Dally Mali«. Z nesmiselno cenzuro se prikriva prebivalstvu USA resnica o poteku vojne. Časopisje naj tega ne dovoli več.
Zedlnjenje britanskega imperija z Zedinje-i nimi državami je zahteval v nekem intervju-vu, ki ga, je dal angleškim in severoamerikan-skim časnikarjem, 'radikalni levičar Llnclai? Liewirf, pisatelj USA.
Neka sovjetska dobrodelna organizacija, ki je bila ustanovljena v Alžiru pod pokroviteljstvom sovjetskega poslanika Bogomolova je nakupila s sovjetskim denarjem amerlkanska živila, katera so potem prelepili z rdečimi tra< ki in sovjetskimi zvezdami. Letaki pozivajo M zedinjenju Alžira, Maroka In Tunisa pod sow jeteklm pokroviteljstvom.
»Sovjetske častne stotnije« bodo poslane nai razna vojna pozorišča zapadnih sil. Prve se bodo v kratkem pojavile v Alžiru. Te bodo po potrebi nastopale v borbah. To »častno stot< ni jo« si je izmislil Winston Churchill.
V	pokrajini Judeje je Slo pred kratkim If zrak iz neznanih vzrokov veliko skladišče mu* nicije britanske armade, javljajo v nekem po-« ročllu Iz Jeruzalema, številni vojaki so blH pri tem ubiti ali ranjeni. Sledila je vrstai %ал pomih povelj.
Prejftnji poveljnA francoske legije v Severa ni Afriki, general Martin je bU po odredbi de Gaullejevega komltžja aretiran, ker so prl^, padnikl legije naklonjeni vladi v Vichyju.
»Skupnost gospodarsldh in kulturnih intere« sov v Aziji bo trajala preko vojne«, je izjavil glavni guverner v Indokinl, admiral Decoux ob drugi obletnici začetka vojne v Tihem oceanu. Odnošaji med Japonsko In Indokino postajajo vedno ožji In so ustvairiU ozračje prave prisrčnosti.
»Daily Mali« poroča, da bo morali Stalinu za teheransko konferenco poslati nič manj kot deset povabil in nujne izredne poslanice Ghur* chilla in Roosevelta.
Britanska poročevalna služba poroča Iz Moskve: »Nemški naskok v, okrožju Kijeva se vrSi z silovitostjo, kakršne že dolgo nismo doživeli«.
Turška poročevalna služiia javlja, da je po zadnjih poročilih Sovjetska zveza sklenila priznati »vlado« glavarja tolp Tita kot legalno zastopstvo Jugoslavije.
Amgot je razpustila vse delavske zveze т Južni Italiji. S to odredbo je italijanski delavec v zasedenih pokrajinah predan popolnoma v milost In nemilost kapitalističnim interesom angloamerlkanskih plutokratov.
Po sedaj .objavljenih uradnih podatkih se je vseUlo v zadnjih desetih memcib v. Zedinjenih. drŽavah 380.000 Židov iz Evrope.
Rimska mestna oblastva so prejela od vlade navodila za ustanovitev koncentracijskega taborišča za približno 16.000 Židov.
Londonski poročevalec lista »fa« je označil kot ironijo usode, da se je Churchill poslovil v Teheranu od Stalina s sledečimi besedami: »2Mravstvujte, maršal Stalin,. Bog naj vae vodi«.
Kakor Javlja vojni poročevalec agenture Domej je objavil cesarski glavni stan, da znašajo izg^ube vojne moči Zedinjenih držav v prvih dveh letih vojne v Vzhodni Aziji 399.000 mož.
Dosedanje zgube angleških čet v Burmi In Indijo znašajo vštevši obmejne borbe do 10. maja 1943. po japonskih navedbah 73.383 mrtve. Od teh imajo Angleži samo 12 odstotkov mrtvih proti številu Indijskih In čungkinSkih kitajskih čet.
»Daily Mail« poroča, da je Izjavil Lloyd Ge-orge:»Možje ki imajo oblast, se nahajajo predolgo na svojih mestih. Z mano je bilo ravno tako. Popre je bi se bil lahko umaknil kot junak, toda čakal sem dokler nisem bil končno odslovljen. Tudi Churchill bo zamudil ugoden trenutek za svoj odstop«.
Francoski tednik »La Oerbe« spominja, da je Imel general Smuts že v aprilu 1919. razgovore z agentom kominteme Belo Kunom, v katerih je Smuts obljubil zagovarjati namene Bela .Kuna, ustvariti komunistično Madžarsko,
V	teku ofenzive, ki jo je začel na italiianskl fronti Eisenhower, so bili postavljeni Badogll-jevi Italijani v prve vrste kot krma za topove. Dobršen del nameščenih skupin je prešel v nemške črte, ravnotako kot so pred nekaj tedni prešli Poljaki pri Smolensku.
Trgovska mornarica Zedinjenih držav se nahaja s pomočjo »iMationalen Marltimen Union« ki plove v komunističnih vodah, praktično pod poveljstvom Moskve, ugotavlja »Chlkago Tribune« v nekem uvodniku.
Angledito tobačno podjetje Carreras je razdelilo za v oktobru poteklo trgovsko leto 30 odstotne dlvldende, znano denarno podjetje za južnoafrlkanske rudniške industrije Grand Selection Coop 40 odstotne. Obe plutokratskl podjetji sta sVoj čisti dobiček radi vojne konjunkture znatno zvišale.
Londonski MMrioSki vrt je bil od Badoglija kupil dva leva, ki jih je bil ta svojčae odpeljal Iz Addis Abebe. Oba leva sta bili najljubši živali negruša. Ta zahteva sedaj živali od londonskega zoološkega vrta s pravdo nazaj. '
VariM mmd Druck: N8 -GauveMag Dmckerai KlmteB. OmbH.. Klag#nfurt — Verlamleiter Dr. BmU Heitiu (im Wehrdienet). Haupt-■ekriftiiMtor: Prie&tch Horstekum. — ВмпмМ W, k t —-
MittiTnrh. 15.
RARAWANKEN BOTI
Seite 3. — Nr. 99.
Ilreierpakl- ein Block von Granit
konnen nur on^worlen: Mogen sie kommen. wir sfehen ouf derWachl und werden ihnen efnen heifien Emplang bereiten"
Berlin, 14. Dczcmher. Dcr Reichsminisfer dcs Auswartigen топ Ribbtntrop spradi «m Samstag-abend aus AnlaB dcr xwcitcn Wiederkchr den JahrtBtajes des dcutsch-iialienisch-japanischcn Waffen-l*undnisscs ubcr den GroRdcut^chcn Rundfunk, Dcr ReidiBauftcnmini.ster ubermittelte KunadisT im Namen dcs Fuhrers dem ilalienixhen und dem japanischen Volk« die Grufie des deutschen Volkes und fuhrte dann u. a. fol^endcs aus:
Wcnn wir auf die Ereijnissp dcs Ictrtcn Jahrcs dcs rircicrbiindnisscs luriiAbiiAen, so sind sie jckenn-xeichnct von den auScrsten Anstrcngunjen dcr g*-nicinsamcn Fcinde. diese Position dcr Dreicrpakt-machte sowohl in Europa wie in Ostasicn lu erschlit-tcrn. Sind die Kiimpfe an einzclncn Stcllen dieses jijantischen Rinjcns auch wcchseivoll gewesen und hatte auch dcr Cegner hier und da Teiicrfolge zu verreichnen. so konnen wir docli hcute unbcstrcit-bar eine Tatsachc feststcllcn. niimlich daS sowohl in Europa als auch in Ostusien die Dreierpaktmachle in den gcwonncnen Stcilungcn vollig unerschiittert dastchen.
Wahrcnd in Ostasien die Japaner In dem vcrgan-jcncn Jahr ihre Steihmgcn immet mchr befestigcn tind auf einer Gesamtfront von viclen Tausendcn von Kilomctcrn immer mehr sichern konnten, wah-rend sie gcrade in den letzten Wochen und Mona-tcn in den See- und Luftschlachten den kombinicr-ten englisdi-amerikanischen Seestrcitkraftcn vcrnich-tcnde und nicht wicder gutzumachende Nicdcrlagen beibringcn konnten. hat die Tapferkcit dcs deutschen SoJdaten in andaucmden heldenmiitigcn Kampfcn iind Schlachten an alien Fronten die Feinde von Europa femgchalten.
Wall von Stahl und Eisen
Im Osten stcht die deutsche Wchrmacht nach den planmiil^igen stratcgischen Frontvcrkiirzungcn als ein iindurchdringlichcr Wall von Stahl und Eisen den Bolschewistcn gegeniibcr, Scit Mitte Sommer sind die Sowiets in starkem. sich immcr wiederholcndem Ansturm gcgen unscre Linien im Osten angcrannt, jcdoch ist ihnen jeder grofiere operative Erfolg ver-sagt geblieben. Dabei hat die bolschewistische Armee erneut ungcheure Vcrluste an Menschen und Material erlitten. die nach den unziihlbarcn Verlustcn der Russen in den beidcn ersten Kricgsjahrcn das Mcn-Pchcnreservoir der Sowjetunion der Erschopfung immer naher bringen Der unvergleichliche deutsche Soldat wird auch in Zukunft hier seine Pflicht fin. Die dcutsche Front Im Osten wird stehen. Es wird dem Gcgner nicht gclingcn, sie zu durchbrcchen. und tines Tages wird die Kraft der Sowjetarmce er-lahmen,
Im Siiden hat dcr in der Geschichte ohne Bcispiel dastchende Vcrrat dcs italienischcn Ex-Konigs und fcincs Verratermarschalls Badoglio. der mit den Englandem und Nordamerikanern von langcr Hand eingcfadeit war. ganz andere Resultate gezeitigt. als tinsere Feinde erwartet batten. Wahrcnd diese ge-bofft hatten, durch den Vcrrat ganz Italien In ihre Hand zu bckommen und groBe Telle der deutschen Armee abzuschneiden und lu vernichten, stehen hcute durch den schnellen Zugriff des Fiihrers die Englandcr und Amerikancr im iichwcren Kampf mit tinscren Truppcn in Siiditalien. einem Kumpfe. der im gegnerischen Lager selbst berelts als Schneckcn-offensive bezeichnet wird und bei dem die engli-echcn und amerikanischcn Truppen leden Meter Bo-dens mit einem grofien Verlust an Blut und Material bezahlen miissen. Der groEte und wichtigste Tcil Italiens 1st fest In dcr Hand der Achse und versetzt den befreiten Duce in die I,age. das national: republikanische Italien ncn aufzubauen und sich nit alien zur Verfiigung stehenden Kraften erneut am Kricge zn beteiligen.
Sowohl hier als auch im sonstigen Mittelmeerranm von der spanischen Grenze bis zum Dodekanes ver-starkt sich die deutsche Position von Tag zu Tag und unsere Wchrmacht stcht auf der Wacht. nm jedcm Angrelfer g eg en die Siidkiisten Europas mit aller Kraft entgegenzutretcn.
Hysterische Feinddrohungen
Seit einiger Zeit wird nun von onseren Feinden in einer eich immer steigernden Tonart der kom-mcnde groRe Schlag gegen den europiischen West?n verkiindet. Es gibt kaum eine Herausforderung oder eine Drobung, die hiebei nicht berelts tausendfaltig gcgen das deutsche Volk. seine Wchrmacht und seine Fiihrung gcrichtct worden ware. Wenn durch Worte die Westkiiste Europas erobert werden konnte. so ftiinden die Gegner Dentschlands berelts »eit Ian-gem am Rhein.
Die Fuhrung der deutschen Wehrmacht laBt dieses hysterische Gerede judischer intemationaler Skri-bcnten und ihrer Hintermanner v8llig kalt. Denn hier hat dcr Fiihrer in den letzten Jahren an alien Kusten dcs Atlantiks ein Bcfestigungswcrk errichten lassen. das in seincn gigantischcn AusmaPen In der Kriegsgeschichte ohnegleichen steht. In diesen Be-festigungen aber stcht eine Truppe die mil fanati-schcm Kampfeseifer nur auf den Augenblick wartet. in dcm sie nach dem vielen Geschrei endlich einmal den Gegner wirklich zn Gesldit und zu packen be-kommt.
Eindruckslose Konferenzen
So wenig eine kriegseotBchcidende Wirkung durch diese Bombenangrtffe erreldit werden kann. so aus-eichtslos ist auch die zweite Method« unscrer Feinde. Seit Monaten versuchen sie durch eine un-onterbrochene Kette von Konferenzen die Welt und uns zu bccindrucken.
Nadi nnzahligen Verlautbarungen. Reden usw. sind die Drcierpaktmachte berelts militarisch rest-los vernichtet und das Todcsurteil iiber ihre V61ker 1st berelts gesprochen.
In Wahrheit aber zeigt diese ganze diplomatlsche nnd propagandistische Betriebsamkeit die ungcheure Ncrvosltat nnd Sorge Im gegnerischen Lager. d«R »le es nicht schaffen werden nnd daR die allgemeine Diilitarische Lage sie vor Problem« stellt. den en sie sich nicht gewachsen fiihlcn.
Drei wiihre Kriegsverbrecher
Wle aber der Verbredier immer wiedef zum On oder turn Thema seines Vetbrechens zurtickkehn. kinn es nur das eigene schlechte Gewlssen seln. wa.« diese Herren immer wleder zu dem Them* der
Kriegsschuld und der bcganjjfn'n Kricjsjjrtuel rnrfick-fiihrt. Denn eines stcht ja hcute vpr ■ier Geschichte schon unumstoBlich fest. niimlich dsR die wahrhaft Schuldigen an diese m ungchcuren Wcltbrand gcrade die drei Manner sind. die icrzt in Teheran fusam-menkamcn und sich dort wiederum die Rolle de? An-klagers und Richtcrs anmai^ten. d h Churchill, der Hauptvcrantwortliche fiir die Kriegserklarung England; an Dcutschland. Stalin, dcr 20 Jahre lang die Rote Armee zur Eroberunj Europas aufriistete und beim Krcmlbankett vom S. Mai •1941 die bevor-stehende Offensive gegcn Deutschland vcrkiindere, und vor ailcm Roosevelt, dcr als erstci den Krieg von langcr Hand vorbereitct hat. der Mann, der he-fcits mitten im Friedcn den SchieBbcfchI gejcn Dcutsdiland gab dcutsche Schiffe verscnkte.
Hemniungsloser Impcrialismus
Wenn man nun dieses ganze Spiel unserer Gegner und die Hintergriinde dieser Seri« von Konferenzen nnter die Lupe nimmt. so rritt trotz alien Verneb«;-lungsversuchen von Konferenz zu Konferenz jcdcn-falls «ine Tatsache imm«r krass«r zutag« und das 1st d«r absolut hcmmungslose Impcrialistische Wille der drei F«indmachte Wahrend man noch vor nicht ellzu langcr Zeit mit der Atlantik-Charta das Recht dcr kleinen VSlker ztlr Mitbestimmung bei dcr %u-kiinftigcn Welt proklamicrte, schcut man sich heute In diesen Landem. und zwar an mjBgcblichstcr Stellc. schon gar nicht mchr. ganz of fen von dcr Auftellung der Welt in Machtspharen dcr TrinitJit England. Amerika und RuBland zu sprcchcn. Jeder dcr drei Machte hat nur den elnen hcmmungsioscn Drang, so sdincil vi« moglich und so viel wie mog-lich zu erobern,
Wir allein gestalten Europa
Wir Europacr reden schr viel ncntgcr iiber die zu-kiinftigc Gestaltung dcs neuen Europa. denn fctzt muB erst der Krieg siegreich bcehdet werden Aber eiues kann h«ute schon gesagt werden. ramlich d a B das neue Europa dcr Achsenmadit« und der ihnen ver-biindeten Freunde vollig anders aussehen wird als das Europa. das sich Stalin. Chut ch ill und Roosevelt vo rate Hen. Von keinem Ideal getragen. denken dies« nur daran. Lander zo erobern und ihre Bcwoh-
ncr zu Sklavendicnsten herabzuwlirdijcn und dit Er-zcujnisse ihrcr Lander und dit Arbcitskraf' ihrci Bcwohncr fur ihre eigcnc Bcrcichrrunj auszuhcutcn Dcutschland Italien und scinc curopaiadien Vcr-biindelcn dajjcjjcn habon die Waffen zur Vcrteidi-gung ihrcr elementarstcn Lebcnsredite gegeniiber der Unterdriickunj und der jiidisch plutokratischen Aus-beutung des Westens und gegen die Bolschewisie rung ihrer Volker von Osten erhoben Ihi Ziel 1st cine Neuordnung der Dinge In Kuropa in dcr so wohl ihre eigcnen wie audi die sonst in diescm Rautne lebenden Volker den ihrer Volkskioft und ihrer Leisfungsfahigkeit angcmessenen Lebcnsraum besitzen. In einer soldien eufopaischcn Gcmeinsdiaft wird lede s Volk. das zur Zusammtn-arbeil chrlidi und lufiithtig bereit ist. den I h m gebčhrenden I'latz ein-n eh m en und scin l.ebcn und seine Fihigkeitcn frei entwiekeln konnen. ZwangsUufig wi.d sich die curopaische Wirtschaft nach dem Kriege nach ein-heillichen Gcsichtspunkten neu organisieten Das kulturelle Eigenlebcn eincs leden Volkes wird durch den geistigen Austausch mit den andcren Volkem nur berelchert worden. Vor alien Dingen aber wird dieses neue Europa dafiir sorge n. daB nie mehr raumfrcmde Machte unserem Kontinent zu nahe r re ten und versuch.'n. ihm ihre Lebensart und ihre Gesetze aufzudrangen.
Die mehreren hunderf Millionen Menschen. die der Dreierpakt in diesen beider Weltteilen vercint. wissen heute gcnau. wotum es geht. und sind bereit. daR Aufierste ein^usetzen fiir den jcmeinsamen Sieg ihrcr gerechten Sadie. Diese beiden gewaltigen
Machtzcntrcn in Europa und Ostasien sind nichi nnr durch diis tcgen die <lcichen (''eindc versossrne Blut ihrcr SoldatL'n unidsbar mltelnsndcr verbunjcn sie stehen da wle zwci Blockc von (branit, die kein Auf-sebot von Machfmiticin det (icgncr mohr ins Wan-ken brinom kann und an dencn ihre Kraft schliefi-lich zerschelicn wird In enjjslcr Zus^mmenarbelt werden Deutschland . Japan und das neue faschi-ftische Italien den Bcmeinsanien KampI I'iir Ihre I.c-bensredite bis zum sichercn Rndsief du'chkampien, Maj scin daR un«cren Feinden tmt? den gcwaiti-Scn Verlustcn an Menschen und Mafrial im bis-hcrigen Verlaui des Kriege; noch manche Reserven zur Veifiigung stehen; dies ist aber nich' das Ent-scheidende Dcr Sieg in dicsem gewaltigen Weltkrieg wird letztlidi nicht durcli Material gewonnen sondern er mufi auf dem Schlachtfcld von dem Mann mit dcm Bajonett erkampfl werden und da wciR ich eins: dcm Kampfgeist und dcm Herois-mus unserer Soldaten vermag der Feind auch nicht im entferntesten etwas Glcichwert'ges entgpgcnzu-s e t z e n I Dcr Gcist dcr Volker in Europa und in Ostasicn und die Tapferkcit ihrer Soldaten und nicht Bolschewikcngc'st und Dol-largeist werden schlicRllch drn Krieg gewin-nen Die Gcpner sagen dai* binnen kurzem (in Gcneralangriff gcgen die Dreierpai'.tmSchle in Europa und Ostasicn kommen werdc Dcutschland. Italien und Japan und ihre Verbiindctcn konnen darauf nur antworten' ..Mogen sie kommen, wir stehen auf der Wacht nnd werden Ihnen einen helRcn Empfang bere i tie nI"
„Der Endsieg sichert eine gluckliche Zukunft"
Bekenntnis zur uncnifloslichen Kampf- und Schicksalsgemeinschalt ira Dreierpakt
Berlin, 14. December. Aus AnlaB dcr rwciten Wicdcrkchr dcs Jahrcstapcs des deutsch-italienisdi-japanischen VVaffenbiindnisses fand zwischcn dem Fiihrer nnd dem Tenno, dem Ducc, dera kaiserlich japanisdicn Mifi.oternrasidcnten Tojo, dcm Reichsministcr dcs Auswartigen v. Rib-bentrop und dem kaiserlich japanisdicn AuRcnminister Shigcmitsu cin Tclegramm»ustausch statt.
Dcr Puhrer an den Tenno:
„Zlim zwciten Jahrestag dcr Unterzcichnung dc* BQndnisabkonimens Dcutschlands, Japans und Italiens bitte Ich Eure Majcstat, mcinc auf-rlchtlgsten Wunsche fiir den weiteren Erfolg der siegrcichen japanischen Waffen enfgegcn/u-ndtmen. Zuglcich gebe ich erneut mcincr fcsien Oberzeugung Ausdruck, daB dcr FrciheitskampI unserer Volker fiir eine gercchte Neuordnung in Europa und Ostasicn vom Endsieg unserer ver-bQndcten Streitkrafte gekront sein wird.
Adolf Hitler."
Der Tenno an den Fuhrcr:
„Zum Jahrestag dcs I'aktabschlusses zwischcn Japan, Deutschland und Italien driicke ich Eurer Exzellenz mcinc feste Entschlossenhcit aus, mit
Die hoheD zusatzllchen Verluste der Britenbomber
Au(fi Wetterverhaitnlsse lorđern hohen Blutzoll von den britlsfiien Luftgangstern
Genf, И; Dcztmber. Dcr dcutsche Hinwcis, daB die Englandcr bei ihren Terrorangiiflen oichi allcin durch die deutsche Abwehr empfindlithe Verluste er-ieiden. sondem daB eine weitere betrachlliche Zahl der GroRbomber auf dem ROckweg оЧег bei der Landung ooch м Brucb geht. wird ietit von briti acher Selte bestatigt
Der ..Courier de Geneve" meldet In einem Elgcn bericht. daB in Londoner Fachkreisen gerade libei diese Frage eingehend diskutiert werde Man gebe zu. daB auBer den Verlusten durch die deutsche Luftabwehr ebenso schwere durch die WetterverhSit-nisse eingetreten selen Besonders hech selen diese. werde erklart bei einem der Terrorangrlffe anf Berlin Im November gewe^en Ein hoherer Offirier der britiscfaen Luftwaffe habe geHuBert. die Ver-
luste bel der Landung hatten die iihei Deutschland selbst ..empfindlich fibcrstie^en
In der Meldung wird gesagt selbst die cnglischen Fliegerotfiziere hatten Bedenken gehabt den Angriff durch?.ufiihren doch hatten die Ge^chwadet trotVdem Startbefehl ethalten dtt wie es scheint direkt von dcr Regierung gegehen wurde' Die Besorgnisse er-fahrener Piloten hiinen 4ich «1» bcrcchtigt etwicsen. Rine groBe Zahl der Flugzeuge habe eich bei der Ruckkehr nach England noch lange In dei Luft hnlten miissen da Gcwitter und Regen sie an der Landung hindcrtrn Da die Trelbstoffvorrate der Flugzeugc aufgebraucht waren batten einige Bruchlandungen vomehmen mOssen wahrend In den anderen KiiMcn die Besatzungen Ihre Maschinen mit dem Fallschirm verlassen mnRten.
Einschrankungen im Weihnachts-Reiseverkehr
Dcr Reichiirnnieter tur Volksaufklarung und Propaganda und der Rcichsverkchrsminister eriasscn folgcnden Aufruf:
Die Anforderungen an unsere* Verkfhrsmitte! durch kriegswiditije Transporte sind so scwaltk daB unter alien Umstandcn eine lusatzliche Beanapruchun; der Reichsbahn in dcr Weihnachtszcit vcrmiedcn werden muB.
Anderseits sind jeioch Hunderttauscnde von deutschen Voiksgenossen, die seit vielen Monaten in
Luftnotjebicten ihre harte Pflicht erfullcn. von ihren Familien gctrennt und Icbcn untcr Bcdingun-geii, die haufig denen der Front ahnlich sind. Hunderttauaende entbehren seit langem Heim und Fa-milie, well sie dienstvcrpflichtct sind oder weil ihr Arbcitsplati aus kricgsbedingten Grunden veriest »'If verzichten dabci zum groBten Teil auf Annehmlichkeiten, deren man sich in dcn groBten leilen dcs Rciches noch erfrcut. Diesen Volksgenossen zum bcvorstchenden Weihnnchtsfest einen k^zen trholungsurlaub im Kreise ihrer Angehorigen zu ermoglichen, ist eine Pflicht der Dank-barkeit fur alle.
Die Reich-sbahn kann dieses Wcihnachtsgeschenk an Rustungwchaffende und Volksgenossen aus den I.urtnotgebicten aber nur verwirklichcn wcnn damit keine Steigerung des Reiseverkehrs verbunden ist.
In der Zeit vom 15 Dczcmber bis 3. Janner tritt daher cine weitgehende Reisespcrre ein. durch die- selbst w^tige Dienst- und Gesthaltsreisen auf das notwendigstc MaB beschrankt werden mussen. Ein besonderes Uenehmigungsverfahren wird - von wenigen zwingenden Ausnahmen abgcsehen — lediglich solchen Volksgeno.ssen eine Reisemoglidikcit im normalen Zugverkehr sichcrn. die nach langcr Trcnnung, nach viclen ypferii und Verlusten endlich ein Zusammenscin mit i hren Familien oder ein pear Ruhctagc im eigenen Fleim habcn sollen.
Die Parole heiSt darum zu Weihnachten fiir alle anderen: Nidit reiseni Zu Haose bleibeni Der Reichsminister fur Volksaufkliirung und Propaganda:
get Dr. G 0 e b b e I s.
Der Rcichsverkchrsminister:
gez. Dr. G a n z e n m ii U e r.
Berelts im Jahre 1942 wuidcn allein Im zivilcn Rciseverkehr dct Deutschen Reichsbahn uber eine Milliarde Personen mchr bcfordert als im letzten Friedensjahre. 1943 ist dariiber hinaus eine weitere Steigerung festzustellen. D( der Rciseverkehr zu Weihnachten die hochste Spitze des Jahres erreicht mussen zur Lenkung dcs diesjahrigen Wcihnachtsver kchrs besondere MoBnahmen ergriffen werden. Urn die verfiigbaren Reiecgelegenheiten den Volksgenossen vorzubehalten die besondere Beriicksichtlgung vcr Jienen, wird ein Genehmlgungsverfahren durchgefiihn dessen Einzelheitfn aus den spiteren Bekannt
machunjen im Anieijjentcil der Tegespresee ru er-sehen sind Schaffende in dcr Riistungs- nnd Kriegs-produktion erhelten zur Durchfiihrunj) einer genchmi-5ungspfiichtij!en Reise, die sich iiber die reinen Fest-tage hinaus *nf Artieitstajte vor. zwischen und nadi Jen Feiertagen erstreckt die Gcnehmijunjj der zu-standigcn Stelle nor dann. wenn eine Urlaubs-bcAcheinigun; des BetriebsfUhrers vorliegt. Verstand-nis fUr diese Regelung. insbesondere die Unterlossung unbegrlindcter AntrSj«. wird die Abwicklwn; dcs Reiseverkehrs wesentlich erleichtern.
iinscrcn Vcrbundetcn fiir dcn end-iOltigen Erfolg dieses Krieges zusamnicnzuarbeitcn.
Hiroshito."
Dcr Fiihrer an den Duce:
„Duce! AnlaBlich dcr zweitcn Wiederkchr dcs Tagcs, an dcm sich das nationalsoziailstischo Dcutschimd, das fasdiistischc IlaMcn und das Kaiserrcich Japan zu einer unaufloslichcn Kampf-und Schick.salsgcmcinschaft ziisnmnicngeschlossen habcn, iibcrmlttic ich Ihnen mcinc hcrzlichsteii GruRs und Wiinschc. Ich gedcnkc hicbci Three unerniQdlichcn Einsatzes im Kampf gcgen die gcmcinsamen Feinde und vcrbindc- damit den Ausdruck mcincr uncr.scltiittcriichcn Oberzeugung, dal? dcr Endslcg der Drcicrpaktmilchte ungcren Voikern eine gliicklichcre und freiere Zukunft siclicrstcllcn wird.
In kanicradschaftliclicr Vcrbundcnhcit Ihr
Adolf Hitler."
Der Ducc an dcn Fiihrer:
„Aus Aniafi der Wiederkchr der Unterzplch« nung dcs Biindnisses, das das deutsche, das italienische und das japanischc Volk unidsbar untcr den Waffen vcrcinigt hat, im gemcinsamen Willcn, dcn groRcn Kampf siegreich zu Endc zu fiihren, der dcr Welt cine neue, gercchte Ord-nung gcbcn wird, mochte ich Ihnen, Fiihrer, erneut bcstatigcn, daG die italicnischc sozialc Republik sich darauf vorbereitct, ihrcn Platz an dcr kampfendcn Front wleder einzunehmcn. In dieser festen Entschlossenhcit Qbcrmlttle ich Ihnen, Fuhrcr, mcincn hcrzlichcn und kamerad-schaftlichcn GruB.	Mussolini."
Dcr Fiihrer an Tojo:
„Am heutigen Tage sind zwei Jahre vergangen, scitdem Dcutschland, Japan und Italien gemcin-sam bcschlossen, den ihnen aufgezwungenen Krieg gcgcn die Vcrcinigten Staatcn von Nord-amerika und England bis zum cndgOltigcn Sieg durchzukampfen. Im Gcdenken an diese ge-schichtlichc Stunde iibermittlc ich Eurer Exzellenz mcinc aufrichtigstcn Wiinschc. Ich mochtc be! dieser Gelcgenhcit erneut mcincr Oberzeugung Ausdruck gcbcn, daB die Tapferkcit unscrer Truppcn und die hartc Entschlossenhcit unserer V6lker, bis zur Nicderringung der gemeinsamen Feinde zu kampfcn, die sichere Gcwahr fOr die Schaffung cines neuen Europa und eines neuen Ostasicn sind.	Adolf Hitler,"
Tojo an den Fiihrer:
„In dcr 7eit, wo unscre beiden Nationen In das dritte Kriegsjahr des gemeinsamen Krieges gegen die Vcrcinigten Staatcn von Amerika und England eintretcn, mochte ich meine ticfe Be-wunderung Uber das untcr Leitung Eurer Exzellenz fest gccinte, dcm endgCltlgcn Sieg ent-gegen vorwartsschrcitendc deutsche Volk und zuglcich meine herzlichstcn GliickwQnsche fur F.ure Exzellenz aussprechen. Mit dcr unerschiitter-lichcn Oberzeugung, daB die einzelncn Waffen-erfolgc und Ai'fbauarbciten, die das japanische und das deutsdie Volk bis hcute gcleltet haben, die beste Garantie fur den endgiiltigen Sieg sind, fibermittle ich Eurer,Exzellenz mcinc aufrichtigstcn Wiinschc ffir Ihr personlichcs Wohlergehen und die groBcn Waffentaten des deutschen Volkes.	Tojo."
Marsdiall Rommel In DSnemark
Berlin, 14, Dczember. In den letzten Tagen stat-tcte Gencralfeldraarschall Rommel den detitschen Truppen In Danemark einen Besuch ab. Dci General-feldmarschall. In dessen Bcglcltung sich meh re re Festungsbau-Spezialisten befindcn. fibcrprOfte auf BcfchI des Fiihrers dcn Ausbau trad die Abwehr-bereitschaft der dcutschen Verteidlgnnjsanlagen in Jutland.
Sclte 4. — ?fr. !)».
KARAWANKfiJN ВОГЕ
Mittworh, 15. Dwember 1943.
Das Herz des Reiches /
Von A. OtUw
von det WtllielnsiraBe geschtieben
»Der Kerl hat Geld, mulJ bauen« !>« Г Soldat»>iikoiiig — Vater der VVilhc'lmstraUe
Als Frieclrich I. den Thron PreuBens be-stirg, gab es noch kelnen elgentllchen Begriff Bei'lin. Erst wahiend seiner Regierung wur-den dlo biaher getrennten und von besonderen Magistraten verwalteten Stadtteile im .Inhre 1709 zu einem Ganzen veretnigt und einem auH vier BUrffenneistern, zwei Syndizts, einem Okonomiediiektor und zehn Ratshenen hcatchPTiden Magistrat untergeordnet. Zur glulchen Zeit gingon die Einzelbenennungen Colin an der Spree, Friedrichstadt, in den 'Ge-moin.iJ'.'.nen Berlins: liber. Aber erst Friedrich Willioim 1., (Jer Soldatenkfinig, datierte seine Veroidnungen nicht von Colin an der Spree, sondern von Berlin aus. (149 >wUste Stellon« im Viertel der Friedrichstadt).
Die Wilhelm.stralie, die heute zu einem Be-gtiif geworden ist, den man auf dor ganzen Welt kennt, und die ein Kapitel Ueutsciicn Gelstes, deutscher Kultur und deutacher Ge-»chlchte umfadt, ist in den Ajifangen Berlina ent.4tanđen.
Die Strafie, die Eveutschland mit dor Welt veibindet, die WilhelmstralJe, in der heute nach den zielbewuBten Grundaatzen des Na-tionalsoziali.smuH gearbeitet wird, hat eine be-wegte und aufschluBrelche Geschichte.
Nachdem Friedrich I. mit der Anlage der Fi iedrichKtraBe begonnen hatte, wurde dieses stiidtebuullchc Werk vom Soldatenk6nig Friedrich Wilhelm I. mit greater Energie fortge-setzt. So wurde die Wilhelmstrade zu einer der ersten Anlagen eines organisiertep Stadt-bauplane.s. Tm Jahre 1725 stellte eine General-kontrolle fest daS es neben 719 bewohnten Hausern im Viertel der Friedrich.straBe 149 >wiiste Stellen« gab. Der Konig gab den Auf- , trag. ciaB diese Stellen verschwlndeu sollten. So mufiteij neue Hauser, zum Teil auf Kosten des Konigs, zum Teil durch Privatleute auf kotiigUchen Befehl gebaut werden. Bei dieaer , Gelegenheit fiel zum erslen Mai das spater so berUhmte und oft zitierte Wort des Soldaten-konigs: »Der Kerl hat Geld, muB bauen!«
Der SolduteuUiinig ein sparsamer Bauherr
Nachdem die meisten xwUxten Stellen« an-gebaut waren, erhiclt die WilhelmstraBe all-mahlich ihr eigenes Gesicht. Im Jahre 1737 gab es zu^ammen mil den neuen HJiusern dor WilhelmstraBe bereits 16S2 Gobttude in der Fi'ledriclistadt. Dennoch war Kflnig Friedrich Wilhelm T. bei aller GroBzligigkeit ttuBerst sjmrsaui bei seinen stadtebaulichen MaBnah-mcn. Sehr aufschluiiroich ist die von dem Sol-datenkOnig eigenhSndig unterschriebene Akte liber die Neugestaltung der WilhelmstraBe. Der Plan aah einen^Betrag von. 16.3-10 Talern fUr die Regulierung und Pfiasterung der StiaBe vor, ferner fUr die NiederreiSung und Wiedererrichtung von Hausern in der Mauer-straBe und an dem heutigen Belle-Alliance-Piatz weitere 57.405 Taler. Im ganzeu war ein Betrag von 73.747 Taler vorgcsehen.
Der K6nlg prtifte die Posten ganz genau und entflchloB slch zu einigen KUrzungen. Durch dicae KUrzungen blieb ein Betrag von nur 69.000 Talern erforderlich, der auch zur Auszahlung gelangte. Der Konig, bewilligte sodann fUr die unbebauten Trennstiicke zwi-Kchen den Шиаегп noch die Sume von rund 1.000 Talern. Wie man sieht, hat also die ganze Anlage der WilhelrhstraBe 70.000 Taler ge-kostet.
Vlel Geld fiir rtle damaligc Zelt
Erscheint dieser Betrag nach den heutigen Geldbegriffen auBerordentlich niedrig so muB man anderseits bedenken. daB der Geld-wert in der Zeit Friedrich Wilhelm I. ein an-
dorer war und dalJ demnach der Posten von 70.000 Taler fUr die damaligen Verhfiltnisee eine recht aneehnllche Summe bedeutete.
II.
Goethe erobert die WilhelmstraBe Im PalalH Rndxhvill erlebt <lcr »Faust eeliie ersto AiiffUhrung:
Das Haus Wilhelm.straBe Nr. 77 wurde am 21. September 17S6 fUr den General Graf von der Schulenburg: erhaut und drei Jahre epS-ter feiwlich eingeweiht. Spater erwarb вв Fiirst Radzlwlll. Uas prunkvoUe Palal.s blieb in der t'amille Raclziwill bis zum Jahre 187S. Seit 1815 bekleidete FUrst Anton Radziwill das hohe Amt eines prcuBischen Statthalters im GroBherzogtum Poscn, Sein Palais war ein Treffpiuikt der bedeutendsten Vertreter des geistigen Lebens von Berlin.
FiirstlU'he Miisik rum »Faust«
Fiirat Anton war ein Freund Karl Friedrich Zelter.4, des Maurevmeistera, der zum Kompo-nisten und Direktor der von ihni gegrllndeten Singakademie wurde, Durch Zelter lernte-FUrst Anton, ein Scbongeist von erhabenem Geschmack, das gewaltige Werk des »Faust« von Goethe kennen und llebcn. Noch mehr: Der FUrst, der ein begabter Musiker v/ar, komponierte Musikfiagmente zum »Faust« ... FUist Anton, der mit der Prinzessin Luise Fricderike von Preuflen vermahlt war, war von Goethes »Faust« buchstablich bescsaen. In einer Zeit, da noch niemand an eine rlchtige Theaterauffuhrung des gigantischen Werkes denken konnte, achwebte dem kunstliebendi n Mazen eine eigenartige AuffUhrung vor. Ea solite eine AuffUhrung Im Konzertsaal sein,
Sklavenhandler England/
Die englischen und amerikanischen Plutokra-> ten geben vor, fUr eine bessere und glUckli-chere Welt zu kampfen. Wie es damit bestellt 1st. beweist uns eine unliingst im Unterhaus angestellte Untersuchung, aus der hervorgeht, dalJ der Sklavenhandel in den von England beherrschten Landern am Persiachen Golf heute mehr denu je zuyor In BlUte 1st. Das sschwarze Elfenbein« gehdrt kelneswegs der Vergangenheit an, im Gegenteil, die Menschen-not, unter dtn- England infolge des Krieges leidct hat den Aufschwiuig des Sklavenhan-dels unter britisfher Duldung und Billigung nur begUnstfgt. Dabei 1st es noch gar nicht so lange her, daB man in GioBbritannien mit vielen schonen Worten den 100. Jahrfestag der Abschaffung der Sklaverel feierte. Abessinien — seit es slch unter britlscher Herrsohaft be-findet — Liberia, Hedschas, Kufra, Marokko sind Metropolen des modernen Sklavenhandels. Man weiB, daB kurz vor der Besetzung Abcs-siiliens durch die Itaiiener ein Zug von 7000 Sklaven fUr britische Unternehmer zur KUste gMchlckt und verfraeht'^l wurde, und kaum sali der »Kaiser« von Engftinds Gnaden wie-der auf seinem Thron, a:,y er das Kesseltrei--ben gegen seine Untertanen emeut begann. Maseenwelse werden elngeborene »billige Ar-beiter« gegen Ihren Willen nach britischen In-teressengebieten verschleppt, wo sie in den Fabriken fUr Hungerldhne arbeiten mUssen.
Sklavenm&rkte werden, wie zu Zelten des guten alten »Onkel Tom«, wieder regelmKBig abgehalten, man futtert die Opfer ein paar Tage gut, relbt sie, damIt sie besser aussehen, mlt Hammelfett ein, und stellt sie zur Schau. Die Preise fUr die Sklaven sind infolge des erhohten Bedarfs der britischen RUstungg-industrie sehr gestiegen. Wfiiirend sie vor 10 Jahren fUr einen kr&ftigen Mann noch zwi-schen 100 und 300 Мзгк schwankten, bezahlt
mit Deklamation der musikalisch untermalteu Szene. Im gioCen Saal des Palais solite die AuffUhrung stattfinden. Frelllcb mulite FUrst Anton auf eine Einladung des KHnigs Friedrich Wilhelm III. schweren Herzens verzichten, denn er fUrchtete, dali die VorfUhrung des Goetheschen Werkes dem Konig >allzu ge-wagtc erscheinen konnte!
Die Chordamcn diirftfn sttr,en — die Hcrren miiBtcn stehen
Die Stunde des groBen Ereignisses war ge-kommen. Goldstrotzende Uniformen, blendend-weiBe Schultern, das Glitzern von Juwelen, das Rauschen von Seidenrocken — es war ein Anblick von felerlichem Glanz, diese gesell-schftftliche Versammlung im Palais Radziwill. Zelter hatte die ganze Singakademie eingela-den, Die Chordamen durften sltzen, wfthrend die Herren keinen Sitzplatz bekamen. Das Gretchen sprach die Scheuspielerin Madame Sti«h, die LieblingskUnstlerin von Berlin anno 1817, die schiSne Darstellcrin aller klassischen Frauenrollen. Nachdem der kOnigliche Hof — mit dem Kronprinzen und dem Prinzen Wilhelm an der Spflze — erschienen war, konnte die Veranstaltung beglnnen. FUrst Anton hielt einen einleitenden Vortrag und erklftrte die Szenen, die zur AuffUhrung gelangen sollten. Der Ptirst erzahlte den Inhalt des Vorspiels im Himmel und lieB die Anwesenden In die Tiefe des groBten noch kaum erfaBten Werkes der zeitgen6ssischen Literatur einen Blick wer-fen. Es war ein erhabener Augenblick in der Geschichte des deutschen Gelstes und der deut-schen Kultur, diese wenlg beachtete und kaum bekannte man konnte sagen Ur-UrauffUhrung des Goetheschen »Faust« im Palais des schCn-geistigen Magnaten zU einer Zeit, in der ein Exemplar des »F'aust« in den Berliner Buch-handlungen kaum aufzutreiben war.
(Fortsetzung folgt.)
Sldavenraiiikte fiir die brltlsclie Rtisfunqsinduslile — Dei Negus aul dor Menschenjagd
man jetzt 500 bis 1000 Mark fur einen Arbei-ter, der gute Muskein hat. Allerdings spielcn bei der Wiederbelebung der Sklaverel auch die mlBlichen sozialen Verhaltnisse eine RoUe, die freilich von niemand anderem als von England selbst herbeigefuhrt wurden.
Wenn eine Londoner Zeitschrift vor einigen Monaten schrieb, daB hUbsche Mfidchen und krftftige Burschen vieler sUdlranlscher Geblete lieber fUr reiche Leute Sklavendienste lelsten, als In der Froiheit zu hungern so vergaS man hinzuzufUgen, wer denn die Verantwortung fur die miserablen Lebensbedingungen tragt, die die Eingeborenen mehr oder minder fi el-wlllig in die Sklaverel zwingon. Die Menschen dieser von englischen und sowjetischen Sol-daten helmge.4uchten L&nder mUssen slch ja geradczu In die Arme der Sklavenjager wer-fen, wenn sie nicht, vor tagelang geschlosenen Lebensmittelgeschaften auf ihre kUmmerliche Zuteilung wartend, vor Hunger zueammenbre-chen wollen.
WuBten Sie schon...
... daB man unter Schiller einen hellroten oderweder als rot noch we IB anausprechenden Wein versteht, der z. B. durch Keltern gfe-miachter Trauben oder Versohnitt von Rotund WelBwein entstand?
... daB als Soldatenkalser die rSmlschen Herrscher von 193 — 2i84 n. Ztw. bezeichnet wurden, die Ihren Thron zum groBen Tell dem Heer zu verdanken batten ?
... daB der Relher bei Gefahr Im Rdhricht die sonderbarsten Stellungen annimmt, wobel er manchmal einem Pfahl gleicht?
... daB nach einer medizinlschen Statistik die meisten Menschen in den Morgenstunden zwischen vier und fUnf Uhr sterben, die we-nigsten dagegen um die Mittsgszelt?
'И,шг SCgAl&KASlLElW
(iOEXHK
Lehrbrief
Handein ist leicht, Denken schwerj n»ch dem Gedanken haiidein unbequem.
Aller Anfang ist heiter, die Seliwelle ist der Platz der Erwartung.
Der Knabe staiint, der Eindruck bestimmt ihn, er lemt npielend, der Ernmt iiberrsHcht ihn.	'
Die Nachahmung ist uns angeboren, der Nachzuahmende wird nicht leicht erkannt.
Selten wird das Treffliche gefunden. seltner geschatzt.
Die Hohe reizt uns, nicht die Stufen; den Gipfel im Auge wandeln wir gerne auf der Ebene.
Nur ein Teil der Kunst kann gelehrt werden, der Kiinstler braucht wie ganz. Wer sie halb kennt, ist immer irre und redet viel; wer sie ganz besit»t, mag nur tun und redet selten oder spftt.
Jene habeu keine Geheimnisse und keino Kraft, ihre Lehre ist wie gebackenes Brot, schniitckhaft und s&ttigend fiir einen Tag; aber Mehl kann man nicht saen, und die Saatfruchte sollen niclit vermahlen werden.
Die Worte sind gut. sie sind aber nicht das Beste. Das Beste wird -nicht deutlich durch Worte. Der Geist, aus dem wir handein, ist das Hochste.
Die Haudlung wird nur vom Geiste be-griffen und wieder dargestellt. Niemand weiB, was er tut, wenn er recht handelt; aber des Unrechten sind wir uns immer bewuBt.
Wer bloB mit Zelchen wirkt, ist ein Pedant, ein Heuchler oder ein Pfuscher. Es sind ihrer viel, und er wird ihnen wohl zu-sammen. Ihr Geschwatz halt den Schiiler zurtick und Ihre beharrliche MittelmilBig-keit angstigt die Besten.
Des echten Ktinstlers Lehre schlleBt den Sinn auf; denn wo die Worte fehlen, spricht die Tat. Der echte Schiiler lernt aus dem Bekannten das Unbekannte entwickein und nftherst sicb dem Meister.
Bismarck kčimpit um das Reich /
Das Ministerium der „Neuen Ara" unter dem Filrsteti von Hohenzollern-Slgmarin-gen 1st won Anbeglnn in einer latenten Krlse begriUen. Die Minister sind uneinig in ihren pqlitischen Meinungen, schwSchlich im In-nern gegenvlber den Ubergriffen des Parla-ments, kurzsichtlg . in aufienpolitischen Not-wendigkeiten. Dieses Kabinett 1st nicht fShig, die seit 1848 wieder aktuall gewordene deut-sche Frage einer gltlcklichen Ldsung entge-genzufuhren. „Ew KOnigliche Hoheit haben im ganzen Ministerium keine einzige staats-mSnnische KapazitSt nur Mittelmafligkeiten, beschrSnkte Kdpfe", hatte Herr von Bismarck-Schbnhausen zum Regenten gesagt.
Kriegsminister von Bonin fenlt jades orga-nisatorische Talent, Graf von Schwerin ist Soidat, aber ohne die Weltsicht eines Staats-mannes. Graf von Schleinitz als Minister des AuswSrtigen 1st ein willenloses Werkzeug in der Hand der Prinzessin. S i e fOhlt slch als Begriinderin dieses Kabinetts. Ihr poll-tischer Ehrgelz verleitet sie zur BegUnstl-gung jener Minister, die sich In Opposition zur obersten Staatsfiihrung baflnden.
Fruhjahr 1860. Die preuBische AuBenpoU-tik verlangt nach einer zielbewul^ten Fiih-rung. Schleinitz 1st zu sehr HOfllng, um eine eigene Meinung zu besitzen. Ihm fehlen die Intuition, die gegebenen Mdglichkelten zu erfassen, die Geisteskrafte; giinstige Gele heiten auszunutzen sowle Wille und Mut, auch unter Gefahren etwas zu wagen Prinz Wjlhelro selbst 1st von der Notvfendigkeii eines Wechsels viberzeugt, vermag slch je doch nicht energisch genug von den Ein flussen seiner Frau freizumachen.
Die preuBlschen Patrloten erwarten sel' langem die Ernennung Bismarcks zum Au Benminlster und spater zum Minlsterprasi-denten. Als Landjunker bei den Parlamenta riern, als Franzosen und Russenfreund be* der Prinzesin und lliren Giinslilgen vei schrlen, 1st er der meistgehalite Mann dieser polUieierenden und intrigieienden bahan
Frau und ihr erbittertster Gegner. „Nur zu gebrauchen, wenn das Bajonett schranken-los waltet", hatte Friedrich Wilhelm IV. 1848 en den Rand einer Ministerliste geschrieben, auf der auch der Name Bismarck-Schonhau-»en aufgefiihrt war,
„Ich bitte Ew. Kinigliche Hoheit, Herrn von Bismarcks auBenpolitisches Programm anhSren zu wollen. Er alleln besitzt den Mut und die Beharrllchkeit sowie die umfassende Kenntnis der europfiischen Politik, um Preuflen die Stellung wiederzuerringen, die wir seit der Konvention von Olmiitz verloren haben," hatte der MinisterprSsident den Prtn-len wiederholt beschwOrt.
Nun endlich sitzen der Regent und Bismarck sich gegenaber Die Haltung des Prin-zen von Preulien ist kOhl und distanziert Schleinitz folgt den Darlegungen wie dem Vortrage eines Staatssekretars. Der FUrst von Hohenzollern und Rudolf von Auerswald erwarten von dieser Begcgnung eine endgtil-tige Einigung und die Berufung Bismarcks zum AuBenminister.	,
„Es ist meine Uberzaugung, dafl eine Einigung der deutschen Lander nur auf der Grundlage des Dualismus geschehen kann. Ew. Konigliche Hoheit wissen, wie ich mich am Bundestag in Frankfurt vergeblich um die Freundschaft Osterreichs bemttht habe Der Wahlspruch Schwarzenbergs war; „Avl-lir, puis demoUr." Heute sind die Prinziplen des Wiener Kablnettes die glelchen. Die De miitigung von Olmtitz wird sich so lange wie derholen, bis wir den Mut finden, mlt dem Hinweis auf die StSrke unserer Armee un seren Forderungen Nachdruck zu verschaf 'en. Die deutsche Frage ist der Hofburg nut jilliges Mittel zum Zweck, ein Leitseil. um die Dynestien zu binden. Oslerrelch — des-sen bin ich sichar — wiirde )ede Koalition elngehen, die seine Macht gegenttber Preu Л-'П	vvuf-dR, wohii v/ir die FUhru.ig
zu erkampfen bereit waren. Ftlrst Metternich hatte bel meiner Ernennung zum G^sandten
in Paris vom Kaiser Franz Joseph unbe-grenzte Vollmaćhten erhalten, well Wien eine preuAlsch-franzdsisch-russische Alii-anz fUrchtete ..
Wie Quader stehen die S&tze dieses ge-ftirchteten Mannes im Raum "Jeder Elnwand findet seine folgerichtige Widerlegung auf G rund von Tatiachen und der genialen Vor-ausschau des geborenen Diplomaten, Sein Handein wird bestimmt von dem Gedanken: Nur ein starkes Preuflen vermag ein geein-tes Deutschland zu schaffen,
„Wir haben unsere Beziehungen zu Frank-relch und RuBland zu fčrdern, um RUcken-deckung in einer evt. bewaffneten Ausein-andersetzung zu haben."
„Kaiser Nikolaus hat in OlmUtz erst die Demutigung PreuBens ermdglicht", unter. bricht Schleinitz Bismarck und muB sich da-fur sofort eine scharfe Kritik seiner elgenen StaatsfUhrung gefallen lassen.
„Es ist der Mangel unserer biaherigen AuBanpolitlk gewesen, sioh die Verande-rungen seit 1856 nicht genUgend zunutze ge-macht und die Gel^genheiten nicht beim Schopfe gefaflt zu haben. Der Krimkrleg und die polnischen Verv/lcklungen haben das Ge-wicht zu unseren Gunsten verschoben. Osterrelch UberschStzt seine Macht und lebt in der Jllusion, die Basis der Konvention von OlmUtz sel unerschuttert. Wir mUssen Wlen erst unsere Bereltschaft zum Kriege d^mon-strieren, um eine VsrstSndigung herbeizu-(Uhren. Ew KOnigliche Hoheit, wir haben uns der Csterreichischen Illusion in einer Weise unterwprfen, welche an das Experiment erln-nert, ein Huhn durch einen Kreldastrich zu lesseln. PreuBen befindet slch in einer star-ken, auch nicht von Osterreich zu ignorle-renden Stellung, sobald es bereit ist, den %auber dieses Kreidestrichs zu brechen. Es gibt Menschen, denen erst die elserne Faust aezeigt werden muB, ehe sle sich zu den in Wahrhelt schon vorhandenen Tatsachen be-•ronnen."
C'jmrck hat gcendet. Der Regent schelnt wenlg beeindruckt von dem Programm sel. ne s Fetersburger Gesandten.
Schleinitz nimmt das Wort zu einem Vor-trage, der deutlich die Zelchen der Vorb«-sprechungen trigt, Was hat die heuUge Politik mit dem Testament Friedrich Wil-helms III. zu tun? Greift er nur zu diesem Mittel, um an das GefUhl des Prinzen zu appellieren? Gefahren. Gefahren sleht dieser SchwSchling nurl Weder von Innen noch von Westen her droht eine ernste Gefahr, wenn PreuBen seine StSrke zu zelgen wagt, um wieder aktive Politik treiben zu кбппеп. Von einer russlsch-franzCsischen Koalition spricht der Graf und von der Abnelgung des Volkes gegen eine preuBlsch-russische Ver-blndung.
Der Regent entscheidet sich fUr die auf der vfiterlichen Tradition beruhenden Politik seines je'tzigem AuBenministers. Dieser Konsell 1st Inszenlert worden, um dem bis-marckfreundllchen Teil des Ministerium* den guten Willen zur VerstSndigung vorzutSu-schen, angelegt von der Prinzessin und von ihr a priori zum Scheitern bestimmt.
Einmal noch hat die hOfische Kamarllla ge-siegt.
Doch der Ruf nach Bismarck wird ni» mehr verstummen.	|
(Fortsetzung folgt) I
Die Neunte
Schwing# dich, Herz, hlnauf zu den Sternen, Erhebe dich. Seel*, uber die Stunde.
H6r nicht den himmernden Pulsschleg der
Erden,
VerglB des Tages schwiirende Wunde,
Ofine dich, Bruder, dem Singen der Sphiren. Dringet Musik ans irdlsche Ohr.
EŠ luftet die Allmacht der Ewigkeiten Menschen verborgenen hlmmlischen Flor,
Gew&hrte Gnade dere Meiitir d«r Тбпе,
Umgab einen Menschen mlt gftttlichem
Scheln.
Ergib dich ihm in Ehrfurcht und Schwelg'en,
Denn nur der Gliubig* i«t win.
Prpda. 15. dor^mbra 1Д43.
KARAWANKEN ROTE
P+ran R. — Sfox' ПП.
Arhii Montp lnss\m \ Inlikanu
Hienici so ga rešili in prepeljali v Rim - Zahvala duhovnih in civilnih oblasti
-Rim, 14. decembra. Pred Angelskim gradom v Rimu je divizija •»Hermann Gčring Vatikanu slovesno izročila dragoceni arhiv benediktinskega samostana Monte Caasina, ki je bil rešen iz samostana, ki so ga bombardirali Britanci in Amerikanci. Medtem ko so svetovno znano knjižnico samostana tako prepeljali v Rim, se je nahajal arhiv, odkar 80 ga bili odpeljali iz Cassina, v Spo-letu. Gre pri tem za zgodovinsko dragocene dokumente raziskovanja, ki so bili zaviti s predali samostanskih knjižničnih omar v šestih velikih tovornih avtomobilih in so jih pod zaščito nemške oborožene sile prevozili proti severu.
Svečani Izročitvi so prisostvovali nemški poveljnik mesta Rima, Generallcutnant Malzer, opat in primas Monte Cassina, državni podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva Baracu, zastopnik nemških veleposlanikov v Rimu in v Vatikanu, čiriovni-ki italijanskega naučnega ministrstva ter
Oprema oseb zračne samozaščite Vsaka v samozaščiti zaposlena oseba si mora sama preskrbeti osebno opremo, ki obstoji v večjem delu iz gospodarskih potrebščin.
številni prelati iu duhovniki. Inozemski tisk je bil zastopan po več dopisnikih zavezniških in nevtralnih držav.
Ko je bil vodja kolone tovornih avtomobilov pred vratmi Angelskega gradu poro-Sal Generalleutnantu Miilzerju o izvršitvi, je dal vojaški zastopnik nemške zaščite po-' ročilo o akciji rešitve zakladov umetnin v Monte Cassinu. Izjavil je, da je kljub tež-kočam uspelo, z uporabo nemških čet rešiti nedotaknjene znatne kulturne dobrine Zapada. Omembe vredne podrobnosti o poteku prevažanja je dal poveljnik oddelka, ki mu je bila naročena rešitev. Če nemški vojak, tako je izjavil Oborstleutnant Schle-gel, danes — v nasprotju s svojim skromnim vojaškim načinom — prinaša zaklade umetnin pred vso javnostjo, stori to samo zaradi tega, da pobije sovražnikovo agitacijo. Za Nemca je samo ob sebi razumljivo, da se rešijo tako dragocene vrednosti pred uničenjem in spravijo po možnosti na varno, To dokazuje bojevniška služba nemških
Vesli Iz Ljubljane In okolice
> Jl>Hvekl župan dr. Petrlf, žrt»>v komuiiititov.
ljubljanski list »Jutro« рогоба med drugim o tem: Tudi na Goriškem se gozdni tolovaji ne sramujejo več, pokazati se v pravi luči. Z nnj-royejSim zločinom, ki eo ga zagreSili sredi vi-pavskega trga, bo donkončno sneli »vojo slepil-no krinko z obraza, in ljudstvo sedaj ve, koga ima pred seboj; Komunistične zločince, ki so si nadeli vabljivo krinko »narodne in osvobodilne« akcije samo zato, da bi preslepili narodno zavedno ljudstvo in ga na goljufiv način speljali v vode mednarodnega terorizma. Prva žrtev teh lažnih »osvobojevalcev« je postal vipavski župan in advokat dr. Emil Petrič, ki so ga ti tolovajski zlikovci zav-ratnd umorili v nedeljo dne 28. novembra nekaj minut pred osmo zvečer pred vhodom v njegovo hiSo. Neenanec je Izstrelil nanj tri strele, od katerih eden je pokojnika zadel v rič je obležal na mestu mrtev, iločlnca pa Je vzela noč. Ko so se vipavski možje, trdne vipavske korenine, vračali s pogreba, so imeli jasen občutek, da zija med ljudstvom in gozdnimi tolovaji globok In nepremostljiv prepad, ki ga nobena lepa fraza o »narodnih« in »osvobodilnih« ciljih ne more več premostiti. Te trdne vipavske grče so tudi spoznale, kdo prav za prav zanaša politiko med nas.
Smrt (Iržavnofca priivobraniUm. Dne 7. novembra je umri v Ljubljani drt. pravobranilec dr. Jože Vidmar.
No\1 požigi, nova beda. Pod tem naslovom poroča ljubljansko -Jutro;« Z Dolenjskega prihajajoči ljudje poročajo o novem komunističnem divjanju proti mirnemu prebivalstvu. Komunistična krdela napadajo naselja, kjer ni vojaških ali domobranskih posadk, odvajajo moške in oplenljo vse, kar morejo vzeti g seboj, za slovo pa 6e požigajo, Zažgali so med gru-gim slovjti samostan v Stični, Zaenkrat še ni poročil, koliko ga je bilo mogoče rešiti in kolika škoda je povzročena. — V nekem drugem kraju, kjer so komunisti že v septembru zaigali ondotno železniško postajieo, so domačini na lastno pobudo In z lastnim delom poslopje popravili, da je bilo pripravljeno, kadar se bo obnovil promet. Ko je bila postajica spet pod streho, so ponoči prldrii komunistični razbojniki In postajieo vnovič zažgali. V nekaterih nadaljnjih naseljih so požgali Sole In SupnlSča, povsod pa zažIgBfjo tudi kmečke hiSe. tako da pehajo kmečko prebivalstvo, kamor pridejo, le V vegjo nenrečo in v*(jo beda
čet pri rešitvi umetnin zakladov v Monte Cassinu. Opat benediktinskega samostana in ostali prebivalci samostana so priče za slepo uničevalnost Anglosasov. Na dan rešitve so bili znova metali bombe na opatijo in skušali zadeti žično železnico, ki veže vas Cassino s samostanom, obstreljevali vijugaste ceste s strojnicami in ogrožali živ-
ljenje okrog sto bežečih redovnikov in redovnic. V toplih besedah se je spominjal priznanja,, ki ga je bil opat samostana z izročitvijo pergamentne listine izrekel nemškemu divizionarju.
Zahvalo benediktinskega samostana je izrekel' še enkrat nek duhovni dostojanstvenik. Ravno tako se je zahvalil zastopnik italijanskega naučnega ministrsta nemški oboroženi sili. Poudaril je, da so bili s pomočjo nemških vojaških oblasti zavarovani še nadaljnji Zakladi umetnin v Italiji in izročeni Vatikanu, da jih hrani za dobo vojne.
Vrifki uspehi dohazn'p!o jaiiim^ho v zrak«
Razgovor z načelnikom zračne oborožitve v japonskem ministrstvu
Tokio, 14. decembra. »Tudi z astronomskimi številkami o proizvodnji letal Amerikanci ne morejo napraviti na nas vtisa niti nas znimi vznemiriti«, je izjavil načelnik zračne oborožitve v ministrstvu za oboroževanje generalni poročnik Saburo Endo vodji DNB v Tokiu v posebnem intervjuju.
General je poudarjal uvodoma:
»Amerikanci so se dozdevno zelo močno zanašali na to, da bodo potlačili nasprotnika B količino svojih letaj. Res je, da razpolagajo Amerikanci trenutno z več letali kot mi. To dejstvo pa ne more napraviti vtisa na nas. Mi bomo "znali premagati tudi številčno močnejšega nasprotnika.«
Kot dokaz za to je navajal general med drugim kakovost japonskih strojev, odlično izobrazbo, skušnje in smrt prezirajpčo pri-pravljenoet do službe japonskih pilotov, nadalje majhne japonske zgube pri velikih uspehih in končno dejstvo, da razpolaga .Japonska z zadostnimi surovinami in ljudskimi močmi. »Ne dvomimo«, je nadaljeval Saburo Endo, »da je Amerika bogata s surovinami. Vsaka proizvodnja je pa v prvi vrsti odvisna od človeške moči in od tega, do kakšne stopnje se lahko uspešno uporabi. Dočim je prebivalstvo Amerike sestavljeno iz najrazličnejših elementov, predstavlja japonski narod v sebi popolnoma strnjeno nacijo in se bojuje v tej vojni na fronti in v domovini kakor en mož. Zato bo Japonska zmagala nad svojiriji nasprotniki na koncu tudi v tekmovanju letalske proizvodnje.«
»V Ameriki«, je potrdil general na nadaljnje vprašanje, »grade še danes v številnih tovarnah številne tipe letal. Z omejitvami tip je pa na Japonskem laže kakor v Ameriki prestaviti proizvodnjo letal na nove tipe.«
General je končno začel govoriti tudi o vojaških dogodkih na Gilbertovih otokih in pri Bougainville. »Veliki uspehi«, je poudaril, »ki jih je tarn doseglo naše zračno orožje, kažejo, da vojne ladje danes nimajo več prevelikega pomena za letala. Razen tega pa izvršuje naloge, ki so jih pri morskih bitkah doslej izključno izpolnjevale ladijske enote, večinoma že zračno orožje. Zato je brezplodno, če Amerikanci še nadalje grade številne nosilce letal in jih pošljejo v boj. Mi sami smo danes na širnem Pacifiku v posesti številnih nepotoplji-vih nosilcev letal, raz katerih lahko napa-demo in uničimo sovražne ladijske enote, ki manevrirajo. Japonske zgube v vseh velikih uspešnih zračnih bitkah so izredno majhne glede letal in pilotov. Zgube niso v nobenem omembe vrednem razmerju z žrtvami, ki so jih glede ljudi morale povzročiti in jih bodo tudi nadalje še morale povzročiti.
Anqle^ki froninl bojevniki obložnit^ju Clmrtiiilla
Takšen je novi red v Angliji - Zalivala plutokracij žrtvam - ChurAllIova cigara
ženeva, 14. decembra. Pod naslovom »Tako ravna Ang-lija s svojimi vojaki junaki«, objavlja angleški list »New Leader« pisma s pritožbami ranjenih angleških frontnih bojevnikov. To so taki, ki so zgubili eno nogo ali eno roko, ali so po kakršnih koli vojnih poškodbah ostali le omejeno sposobni 7.0. delo in se pritožujejo, kako slabo ravna država z njimi.
Tako piše nek pri Dunkirchnu ranjeni topničar, da se poskušajo odtegniti vsaki oskrbovalni dolžnosti in trde potem pri težkih notranjih poškodbah, da jih ni povzročila vojna služba, ampak kakšna napaka iz mirne dobe. Ce kdo dobi vsak teden okz'og 14 PvM je to že veliko in tudi to v večini primerov velja kot podpora brezposelnih, ker uradi dela ne najdejo mesta za omejeno nesposobnega za poklic.
Lahka dela opravljajo danes žene, se glasi v nekem drugem pismu angleškega vojnega poškodovanca. Žene so cenejše delovne moči kot oženjen, z otroci bogat vojni poškodovanec, vendar je bil on po dolgem iskanju našel zaposlitev kot umivalec krožnikov in lupilec krompirja v nekem amerikanskem vojaškem domu.
»Ce je to vse, za kar sem nosil khakijasto uniformo, morem le reči: Bog se usmili vseh, kie? vračajo z bojišča brez udov in so
Iz vseh krajev sveta
Neki r«xtr«4ieni vdovi je bila ukradena v neki gostilni v MIlanu ročna torba z vrednostnimi papirji Jn hranilnimi knjižicami-v skupni vrednosti 114 milijona Ur. Tat je bil sledil ženi od banke naprej, ko je odnesla svoje vrednosti iz svojega tresorja.
Dražbe v parMkem hotelu Drmiot, na katerih so IHle dosežene v zadnjem času take neverjetne cene, imajo ie vedno leti uspeh. Tako se zve, da Je bil prodan nedavno na dražbi molltvenlk Iz 16. stoletja, za ceno 226,000 frankov. Seveda je knjiga posebno lepo delo. Vse strani v knjigi so obrobljene z arabeskami in vezava je iz usnja pd francoskem načinu v mozaiku v Čistem renesančnem slogu. Album radirank na japonskem papirju od Mo-neta je bil ob tej priliki prodan za 30.000 frankov. Dve Richeplnovl deli z Izvirnimi risbami Steinlena sta dosegli ceno 81.000 frankov.
Kako to, (la Ima Kitajec vedno tri imena? Podoba je, da je ime Kitajce točnejše kot pa Evropejca, kar je končno tudi res, kajti Kitajec navede poleg svojega imena Se tudi svoj rodovnik. Tako na primer navede najprej svoje rodbinsko ime, potem rodovnik in Sele kot tretje svoje ime. Ta tri imena tvorijo natančen oseben popis. Njih vrstni red je Izredno važen. Tako nI na Kitajskem med tem brezštevilnim ljudstvom dveh oseb, ki bi imeli ista tri Imena v istem vrstnem redu.
f ez noč je postal nek roterdamskl zdravnik, ne da bi k temu na kak način pripomogel, lastnik precejšnjega premoženja. Njegov pes, mali črni jazbečar je po nekem deževnem • jutru ril po zemlji na vrtu pred doktorjevo hišo, menda je lovil miško, ki se je zarila v zemljo. Vedno globlje je ril, dokler ni spravil nenadoma nek novec na dan, Doktor, ki je slučajno opazoval trud svojega »Mucija« je nadaljeval delo. Kako veliko je bilo njegovo začudenje in veselje, ko je našel zakopanega v zemljo, zlata v vrednosti nič manj kot približno 30.000 RM. Muci je pa baje dobil ta dan pravcato knežuje »pa»je kosilo«.
V ftviol živi zastopnik nekega podjetja z nagrobnimi kamni, ki je mislil, da je posebno pretkan. Potek kupčij mu je bil prepočasen In kmalu je našel sredstvo s katerim je svojo provizijo umetno zvišal. Njegovo zvijačo so šele odkrili, ko je hotel da firma nekega dne postavi na nekem pokopališču krasen nagrobnik, pa dotičnega groba ni na41a. Po uvedeni preiskavi so ugotovili, da je ta zastopnik, ker ni mogel 7. navadnimi zamljanl« sklepati dovolj kupčij, zabeležil naročila oseb, ki jih sploh Bi bilo la sprejemal za to provizijo.
v Telsendorfu na Gornjem Bavarskem je zgubila žena nekega rokodelca pred četrt stoletjem prav na dan poroke svoj zlat poročni prstan. Zakonski sreči in trajanju ta Izguba ni škodovala. Na večer pred srebrno poroko pa je prinesel nek kmet ženi njen prstan nazaj, Našel ga je na sveži krtini. Menda je bil prstan nekoč podoren. Usoda je sedaj spisala to nenavadno pravljico, da je krt prav na praznik zakoncev zrli prstan na površje.
Od prebivalstva Madžarske, ki šteje po ljudskem štetju 1041. leta 14,6^7.,"57?, je 48,5 odet. neporočenih 43,9 odst. poročenih, 6,8 odst. ovdovelih in i odst. ločenih. Po ljudskem štetju se ugotavlja, da je število vdov skoraj štirikrat tako veliko kot pa vdovcev, to pa je posledica tega, da se vdovci na splošno mnogo hitreje odločijo za nov zakon, kot pa vdove. Kaj je neki temu vzrok?
Pariški kazenski senat Je oliNodll 62 letno žeparko Leo Tilmaut, ki je imela lep priimek »zala roka« na pet let ječe in dvajsetletno prepoved prebivanja v državi. Ko je bila nedavno na pariškem Boulevardu de Sebastopol aretirana, so našli v njeni ročni torbici bankovce za 590,000 frankov. Nadaljnjih 502.000 frankov je imela skritih v svojih oblekah. Ugotovili so, da je ukradla v septembru 1940, na tržnici neki dami dva milijona v bankovcih in briljante za 25.000 frankov.
A.I1 XC	Malo zrcalo
sodobne in minule prosvcte in civilizaci.ie
Schuberta niso spuituuli
V Schubertovemu muzeju v Wlenu se nahaja pismo, ki ga je prejela nekoč glasbena založba Breitkopf und Hiirtel v Leipzigu, Franz Schubert je ponudil kompozicijo »Erlkdnlg« založbi, katera je bila mnenja, da je to umotvor kr. saškega cerkvenega komponista Schuberta Iz Dresdna. Na njegov naslov je bil tudi odposlan na »Erlk6niga« nanašajoč se dopis. Razjarjen je odgovoril »napačni« Schubert sledeče: »Kantate .Erlkonlg' nisem nikoli komponlral, pač pa bom skušal poizvedeti, kdo je tako krparljo poslal, da od-krijem tega možakarja, ki moje Ime tako zlorablja!«
Tudi strahu se priučimo
Po znanstvenih ugotovitvah otrok v prvem letu komaj razlikuje človeške obraze. Na primer, se ne preplaši, če se pojavi pred njim ne-
močneje poškodovani po vojni kakor jaz. Toda prišel bo dan, ko se bo tudi povprečni Anglež zbudil iz svojega vzhičenja in spoznal, kaj ta vojna sploh pomeni.«
Nek ranjen častnik se je pritoževal zar radi nezadostne podpore. Zeno in otroke je zapustil v nekem južnoangleškem mestu, vtem ko mu je zveza angleških frontnih bo-' jevnikov priporočala kot edini izhod iz njegove finančne stiske, naj proda vse, kar še ima pohištva. »Od skrbi in zaradi zastrada-nosti zgubi moja žena vid. Ali je to novi red, za katerega se bojujemo?«
»Vtem ko kadi Winston Churchill cigare«, takšen nadpis daje nek ranjene angleški letalski častnik svojemu pismu, v katerem se glasi doslovno: »Svetoval bi tistim ljudem, ki čvekajo o enakosti žrtev in ki obsojajo boj delavcev za boljše mezde, stanovanjske in delovne prilike, naj pomisliio sledeče: en dan riskira rudar svoje življenje pod zemljo, en dan britanski pilot svoje življenje nad sovražnim ozemljem, en dati mora poljski delavec težko delati na polju, tri dni se mora bojevati vojak v prednji fronti, sedem dni mora vojak prehranjevati ženo in dva otroka in sedem dni mora star upokojenec živeti od tega, kar stane ena sama — ponavljam, le ena sama — izmed slavnih Churchillovih smotk.
naUonia straSno grda apaka, dočim v drugem letu pri pogledu nanjo takoj plane v jok. Dokler še nI letp dni star, se ne boji niti teme, niti kakršnihkoli živali. Ta strah spozna otrok običajno Sele v drugem letu. Tudi ni mogoCe deteta, ki Šteje le nekaj mesecev, preplašiti s kakršnokoli nenadno prikaznijo.
Koliko je бе Indijancev?
Za časa Kolumba je baje živelo v Ameriki 850.000 Indijancev, število, ki se opira seveda, le na nezanesljivo cenitev. Zaradi vojn, zasledovanj in slabih zdravstvenih razmer ee je Število rdečih mož stalno zniževalo, tako da je ob koncu stoletja padlo število na 270*000 duš. Od takrat se je pa indijanski narod zopet za približno 70.000 glav pomnožil.
Maš knjižni kotiček
Nešteto knjig piše o glasbenikih in pesnikih, kiparjih In slikarjih. Ena izmed teh je tudi knjiga »Franz Schubert« od Heinriciia Werlija, ki je že nekoč izšla in katero je sedaj vdruglč Izdal Gauverlag Bayreuth v nakladi 36. do i5.' tisoč. Slika komponista Schuberta je zaradi mnogih anekdot, ki so nastale o njegovi osebnosti, napačno razumljena. Svet bi videl človeka in umetnika v napačni luči, če se ne bi raziskovalci zavzeli za tega genialnega glasbenika. Mnogi poznajo Schuberta le kot sentimentalnega romantika slabše vrste aJi pa kot predstavnika previdnega bie-dermelerskega maloineščana, naziranje, ki nikakor niso pravična razlaga in oris njegovega življenja. »Odnos do človeštva in dela«, tako piše pisatelj v predgovoru, »Sta pri njem neločljivo povezana in Sele med te stopi glasbenik. Pogoj njegovemu ustvarjanju nI strokovno znanje, marveč mu je to v krvi«. In pozneje; »Odpor, nasprostvo svetovnonazorstve-ne. umetniške In osebne naravi so ga v vsem življenju ovirale v njegovem neutrudnem stremljenju. Ni se zadovoljil s ceneno In hitro rešitvijo osnovnih zapletljajev, vendar se je tudi Izognil glasni razlagi, raje je vse dobo-jeval sam s sabo. V zbiranju in merjenju lastne moči pa je vzrastla njegova edinstvena moč obvladati duševnost.«
Pretekli časi so nam mnogokrat hoteli dopovedati, da je bilo življenje Schuberta umerjeno in enostavno. Toda nasprotno Je bilo res v posameznih obdobjih. Razjasnitvi teh vprašanj in počastitvi te visoke osebnosti je na« menjena ta knjiga, kL je enako dragocena za strokovnjake kot izobraženega laika.
Vr, Horetmaca.
stran в. — S<ev. 99.
KARAWANKEN BOTE
Sreda. 15. đeceihj>ra 1943^
AC je консаСа ^u^e&iavija
&PMI&I Umiilo (jtrejjorSć "''.....itny ny vvnin'ini Оокплппп vpi-ioh m	24
vtem ko so se v Brlgradu sedaj začela posvetovanja, sem čakal vsak dan vesti, da se bo krči jo v namestnik v smislu želje, izrečene na Berghofu, podal v Nemčijo. Na žalost se v Belgradu nI zgodilo nič razen dolgoveznih posvetovanj.
Zvedel som naknadno, da je Cvetkovlč pri svojem prvem razgovoru s pl. Rlbbentropom temu priporočal načrt balkanskega bloka, v katerega naj bi stopila Bolgarija In Turčija poleg Jugoslavije. Ta blok bi si prizadeval, . pridobiti Grčijo za to, da odloži orožje, in bi jo potem sprejel v svojo zvezo, tako da bi bila med Bližnjim Vzhodom in možnostmi angleškega napada na evropski kontinent na eni strani in Nemčijo na drugi strani zgrajena nevtralna blazina, ki bi pomenila varnost Nemčije pred vsemi eventualnostmi iz Vzhoda. Zelo sem se začudil, ko sem to sil." al, kajti to zamisel so Belgradu priporočali Angleži, ko so bili v britanskem poslaništvu ugotovili, da se Jugoslavija pogaja z Nemčijo. Tudi minister dvora Antič se je bil Izrekel zanjo, toda mislil sem, da sem ga bil od nje odvrnil. Namesto da bi torej oblikovali protipredlog tako — če so ga sploh smatrali za potrebnega
—	kakor bi bil ustrezal naravnim Interesom države v danem položaju in kakor je bil zamišljen' od tiste nemške osebnosti, ki me je bila obiskala kratko pred odhodom obeh jugoslovanskih državnikov v Berchtesgaden, je bila torej predložena taka nemogoča miselna zveza. Jasno je bilo, da Ribbentrop sploh ni hotel pristati nanjo In da so ta po britanskih virih sproženi načrt popolnoma opustili takoj pri začetku razgovorov.
Visoki pritisk propagande
Med tem je sedaj znova ojačena britanska propaganda neznansko zastavila svoje sile. Predvsem je severnoameriško poslaništvo napelo vse sile v tisku. Angleške in amerlkan-ske oddajne postaje so izdajale vsak dan nešteto emisij v srbskem jeziku, v katerih so razširjale najgroznejše strahotne zgodbe o načrtih Nemčije glede Jugoslavije. Trdile so, da je Nemčija stavila ultimat, da stoji nešteto nemških divizij ob jugoslovanskih mejah in da so pripravljene vkorakati, da jo bila zahtevana brezpogojna in takojšnja razorožitev države, da mora Jugoslavija izrpčiti vsa svoja orožja Nemčiji In sprejeti nemške garnizlje v vseh večjih krajih, da sta Cvetkovlč In Cincar-Mar-ković pri obisku v Berchtesgadnu po zahtevi Nemčije odstopila velike dele jugoslovanskega ozemlja'sosedom. Po takih in sllčnih vesteh je vedno bolj besnelo ščuvanje po etru.
Letaki, brošure, propaganda prlSepetavanja
—	vse to se je zopet začelo, v nesluteno oja-Cenl izmeri. Sprostila se je grozna gonja obkoljenih zveri proti malemu narodu. Anglija In Zedinjene države so Sle roko v roki, Roosevelt se je po svojem poslaniku poslužll vse avtoritete predsednika Zedlnjenlh držav s svarili in nasveti, ogromna sredstva so se stekala v blagajne poslaništev obeh teh držav. Cela vojska plačanih agentov je šla po deželi, v, vsa mesta, v vse vasi.
V vseh možnih variacijah so vtepall ljudstvu, da hočeta princ In Cvetkovlč prodati državo, da hočeta Izdati narod. Razne številne organizacije, v katerih so sedeli prostozidarji na odločilnih In vodilnih mestih, so preplavile vlado In princa s svarilnimi brzojavkami, 2idje in prostozidarji, angleški in amerikanskl agentje so se z denarjem in lažjo lotili dela.
Vlada ni zadrževala tega početja. Vedno ste slišali od odgovornih;
>Ce bomo enkrat podpisali, bo vsa propaganda ostala brezpredmetna. Ne potrebujemo nobenih posebnih ukrepov. Narod bo pač potem videl, kako lažniva in hinavska je bila vsa ta propaganda. In nikoli več ne bo potem verjel tistim, ki mu sedaj tako zelo lažejo v teh dneh«.
Pristop Bolgarije k paktu treh sil
Prizadeval sem si, čim najbolj, pobijati to napačno mnenje, ki so se mu vdajali bržkone zlasti prostozidarski člani kabineta. Bilo je zaman. Kot edini uspeh so se množila v mojih dnevnih pismih grozilna pisma z najgršimi psovanji. Tam je stalo, da sem ogleduh, izdajalec, da me bodo obesili, nataknili, razče-tvorlll. Ill vedno znova: da sem plačan, da sem dobil nešteto denarja iz Nemčije. Ljudje ki so to pisali, očitno niso doumeli, da Ima človek lahko politično prepričanje tudi Iz Idealnih, domoljubnih čutov, iz čuta odgovornosti nasproti narodu in njegovi bodočnosti. Ce gre kdo za svojim prepričanjem, je pač v očeh teh ljudi plačan za to. Drugače si tega sploh niso mogli predstavljati.
Trije tedni so tako minili, nori in nervozni. Belgrad je govoril samo o vprašanju pristopa k paktu. Razgovori in konference namesto dejanj. In vedno višje je valovala propaganda In hujskanje. Posebno armade, mlajših častnikov, se je lotila propaganda In pa pravoslavne duhovščine. Slišalo se je, da so v cerkvah, pri službi božji, popje v polnem ornatu grmeli proti paktu in izdajalstvu.
Trije tedni so minuli, princ Se ni bil odpotoval. In nekega dne je prišla vest, da so nem-6ke čete vkorakale v Bolgarijo ter da je Bolgarija pristopila k paktu treh sil.
To je učinkovalo kakor nenadna strela z jasnega neba. Saj so vendar odgovorni v zunanjem ministrstvu, zlasti državni tajnik Sml-Ijanlć, najvplivnejši mož v jugoslovanski diplomaciji, stalno trdili, da Bolgarija ne bo pristopila k paktu treh sil. Nemčija ne bo vkorakala v Bolgarijo, ker bosta Sovjetska zveza In Turčija smatrali to za casus belli. In sedaj je ta dogodek | vendarle nastopil. Ce sem jaz na podlagi svojih jasnih informacij, s katerimi sem razpolagal, državnemu tajniku vedno znova poudaril, da bo prišlo do tega, je odgovoril s smehljajem močnejšega:
»VI ste povzi očevalec panike. Jaz moram to vendar bolje vedeti*.
Zdaj naenkrat je prišlo življenje v zastoj. Sedaj 80 se prekucavala prizadevanja. Sedaj se je princ naglo odpeljal v Nemčijo. In preko nemAkega- poslaništva v Belgradu se je začela akcija, da se ustanovijo modalitete, pod katerimi bi Jugoslavija pristopila k paktu.
Podoba je bila, kakor da je belgrajska diplom; olja navdana prepričanja, da svet stoji in da se nikjer nič ne zgodi, če Belgrad ničesar ne stori.
Nemčija je zopet dokazala svojo Izredno veliko uslužnost za jugoslovanske želje. Videti je bilo, da je bilo Reichu do tega. Imeti Jugoslavijo v svojem taboru. Nemčija se je zanašala na Jugoslavi)o.
In končno je bilo določeno, da podpi.'e Jugoslavija 25. marca IMl. leta pristop k trojnemu paktu. Ne brez velikih »tehničnih tež-koč«.
Šesto poglavje.
Cerkveni incident.
V delovni sobi kraljevega namestnika sta si sedela nasproti v globokih naslanjačih: princ Pavel suh, s fino Izrezanimi potezami, bolehavo blede barve v obrazu, z nervoznim drgetom okrog ust, prekrlžaniml nogami in naslonjen nazaj. Dolgoprstna bela roka je bobnala po
držaju. Njemu nasproti je sedel debel In za-goveden, v širokih, črnih ohlapnih oblačilih z visokim belim pokrivalom na glavi, na kat-rem se je nahajal spredaj križ iz bliščečl. draguljev, patriarh Srbije Gavrilo, poglava srbske pravoslavne cerkve. Njegov zabuhei zardel obraz s sivo dolgo brado In temnimi naočniki, je kazal bolj na uživalca, kakor na kakšnega cerkvenega kneza. Široko nabran se jc vil njegov talai z ozkimi rokavi okrog njegove polne postave. Njegove debele mesnate roke so bile prekrižane nad obočenim trebuhom. In nad njimi na prsih velik križ in neka slika svetnika na obeh težkih zlatih verižicah. Z razkraCenlml nogami, na široko zleknjen je sedel patriarh. Večjega nasprotstva kakor ta dva, si človek ne bi mogel predstavljati.
Zaslišal se je nekoliko nosljajoči ,drugače pa jasni, mirni glas princa:
»Pa to vendar ne gre tako dalje, da Vaš« Svetost ne bi našla sredstev in poti, ukrotiti vašo duhovščino«. »Vidite«, z lahno kretnjo j, pokazal na pisalno mizo —, »tu sem zopet dobi' poročila o govorih, ki so jih Imeli vaši škofje in duhovniki. O pridigah, ki vkanejo sovraštvo v duše naroda. O stalnih ponovitvah svetopisemskih rekov ,iz katerih hočejo kovati u-spešno tendenco proti naši politiki. 2e dovolj pogosto sem povedal, da cerkev visoko cenim In da jo smatram za bistven del državnega reda. Toda ne morem dopustiti, da se bavl s politiko. In sicer s tako politiko, ki pomeni ščuvanje množic proti državni oblasti in hujskanje proti politični liniji države«.
Patriarh Gavrilu shlile cerkveni zbor
>Ampak Kraljevska Visokost, cerkev mora vendar biti, blizu naroda. Ona deli vendar z njim njegove skrbi in njegove bojazni. In cerkev je srbska cerkev. Ona mora paziti na svete dolžnosti, da ne bo srbstvo okrnjeno v .svojih pravicah in v svojih življenskih zakonih«.
»Ampak rečem vam vendar, sedaj že ne vem kolikokrat, da nihče noče okrniti srbstva. Nasprotno pakt nam daje možnost, da okrepimo Jugoslavijo. In ravno tako tudi, ali bolje rečeno ravno zato je to tudi okrepitev srbskih interesov«.
»Cerkev tega ne more uvideti. Ml vidimo, v trojnem paktu samo • nevarnost podjarmije-nja. V.se naSe tradicije so v nevarnosti. In naša
doljub in bi bil gotovo storil isto, za kar sem se jaz odločil in vrhu tega bi znal on bolje, prepovedati vam politiziranje«.
>Pa saj vendar niti malo ne politiziram«, je ugovarjal patriarh s svojim razgrajajočlm glasom. Zastopam le Interese cerkve In interese naroda. Anglikanski Škofje, ki so bili zadnjo zimo tukaj.. .<
Princ je bil poskočil.
»Vsa čast anglikanskim škofom, ampak Anglija ni Jugoslavija, In mi moramo našo politiko usmeriti po nsših interesih. Kako ste sploh prišli do tega .da ste sedaj znenada sklicali sinodo cerkve. Kaj naj to zopet pomeni? Cerkev je že enkrat delala politiko, v vp a-
Britanski poslanik CampbcU ве pogaja s »rb»klm patriarhom Gavrilom.
nacionalna čustva so užaljena. Srb noče biti hlapec. Pod voUštvom svojih popov so se Srbi bojevali proti Turkom in si ustanovili svojo državo. In danes, ko se nahajamo zopet v nevarnosti, je zopet cerkev, ki mora in hoče biti spredaj«.
Princ se je sklonil naprej.
»Ne razumem vas. Svetost. Prvič ne moremo nič drugega, kot podpisati pnkt, in drugič pa pakt ni nobeno podjarmljenje. Ustali nas sicer na nemški strani, toda prinaša nam samo koristi, nobenih škod«.'
»Vaš pall stričnlk ne bi bil tako govoril. Kraljevska Visokost. Ta se ne bi uklonil nikoli«. ■
»Ne prihajajte mi sedaj z ubogim Aleksandrom«, je rekel princ ostro. »On je bil velik ro-
Sanju konkordata, m sedaj je popolnoma dovolj tega.«
Tudi patriarh je bil vstal. Njegova debela roka je objela križ na njegovih prsih.
»Morai sem pač vpokllcati škofe, da. se posvetujem ž njimi. In kar se tiče vprašanja konkordata, je cerkev takrat vendar dosegla, da konkordat ni stopil v veljavo. In je sklenila mir šele, ko je bila zmagala v tem vprašanju.«
Princ je sedel zopet v naslanjaču in si natančno ogledal patriarha. Kako je bila takrat stvar s konkordatom. In kako pride sedaj Gavrilo, ki se ima samo konkordatu zahvaliti, da je postal patriarh, do tega, da govori o tem. On je imel pač najmanj vzroka, da bi spominjal na to.
Politiziranje pravoslavne cerkve
Bilo je prvikrat v zgodovini Jugoslavije, da je pravoslavna cerkev nastopila politično in dosegla, da je ves srbski narod potegnila na svojo stran. Konkordat je bil sklenjen z rimsko kurijo. Konkordat, kakršnega imajo tudi mnoge druge države. Toda pravoslavna cerkev je hotela v njem najti ogrožanje srbstva In pra-voslavja. Nekatera določila, ki so priznala določene prednosti rimski cerkvi h kateri je pripadala približno polovica prebivalcev Jugoslavije, so izredno razvnela pravoslavno škofov-stvo, ki mu je načeloval takrat patriarh Var-nava. In začel se je srdit boj, zlasti ko je patriarh Varnava znenada umrl. Govorili so, dn je bil zastrupljen. Narod je romal k njegove mu mrtvaškemu odru, ker je bil nahujskan po letakih, hujskajočih govorih, s propagando od ust do ust, da je ogroženo stbntvo. Organizirane so bile demonstracije v vseh srbskih
pokrajinah. Vsak dan so nastali novi incidenti, priSlo je do streljanja, do spopadov med versko razgibano množico in policijo. In ko so nekateri Škofje poskušali, s silo napraviti obhod v Belgradu, in ko so jih pri tem razgnail bi-rlči, je izbruhnilo povsod. Takratni ministrski predsednik Stojadinovič, ki se je opiral na zaupanje princa, je iz tega napravil, da so se merile sile. Z vsemi sredstvi je bil zatrt upor.
Za cerkev so se bili takrat postavili komunisti na podlagi navodil iz Moskve ki je smatrala Stojadinovičevo politiko za nevarnost zase. Med nastalim nemirom je bilo ugodno polje za udejstvovanje razkrojevalne propagande. Srbske demokratske stranke so se istovetile s politiko pravoslavne cerkve. Tudi Inozemska propaganda se je lotila stvari, da bi upropa-stila Stojadinovičevo vlado. Vedno huj:'e je postalo vrvertje, vedno resnejši so bili spopadi.
Ki .liimiliiistcr pt. ik.UliK nlrop se razj^./VUi ja
z ministrskim predsednikom Cvetkovićem.
V pokrajinah, kjer žive pravoslavni in katoliki skupaj, v Bosni In Hercegovini, je prišlo do pravih bojev med kmeti. Stojadinovičeva vlada in vsi poslanci, ki so bili glasovali za konkordat, so bili izključeni iz pravoslavne cerkve in označeni za Izdajalce, za renegate.
In končno so našli moža, škofa Gavrila, ki je bil pripravljen cerkžv zopet pomiriti za ceno, da postane naslednik umrlega patriarha Varnave. Vlada je dosegla, da je bil Izvoljen za patriarha In on je zato pomiril razburjene škofe in prepovedal vnetim popom nadaljnje ščuvanje. Bila je to čisto poslovna stvar.
Da postane popularen, . . .
Gavrila se je podrejeno mu duhovstvo balo. Kot črnogorski škof je prepotoval gore na konju In lastnoročno pretepel pope, ki jih ni smatral za dovolj vnete In redne. Bil je častihlepen mož z močno voljo. Toda svojo popularnost je bil zgubil z Izvolitvijo za patriarha v zvezi s konkordatom. Podrejeni duhovniki so videli v njem Izdajalca stvari cerkve, dva škofa ga sploh nista hotela priznati za poglavarja — v cerkvi je že ostalo zatrto, tu pa tam vzplam-teče vrenje. In množice ljudstva, ki so jih popje dobili v roke z bojem proti konkordatu, niso hotele veliko vedeti o konkordatu.
To vse je preudaril princ in jasno mu Je sedaj bilo, kaj je nameraval mož, ki mu je ležičavo In debelo sedel nasproti In čegar Izraz v očeh nI mogel videti skozi temne naočnike. Ta je hotel sedaj končno enkrat zagrabiti priliko in si s politiko pridobiti tisto popularnost, ki si je kot cerkveni knez sam nI mogel ustvariti. Na eni strani anglikanski škofje s svojo propagando, s svojimi obljubami In s svojimi živimi poskusi, pridobiti srbsko, škofovstvo zase, pridobiti ga za Anglijo. Na drugi strani stremljenje, doseči političen pomen, priti po ovinkih preko ulice In tistih sil, ki so vplivale na ulice, do tistega ugleda, po katerem je hrepenel. V tem je bila vsa razlaga za trmasto Gavrilovičevo vztrajanje pri njegovem, stališču, za katerega ni mogel najti nobenih argumentov, nobenih veljavnih podlag. Bile s* vedno znova iste puhlice, ki so se ponavljal Po Simoviču z nekim vojaškim, po demokrat' skih politikih z nekim političnim in po Gavril* z nekim duhovnim prizvokom. Fraze, ki so ra čunale z nekrltlčnostjo širokih mas in ki so bile prevzete od Izlivov propagande Iz Za' pada in iz prlšepetanj iz Vzhoda.
»Smatram za dolžnost cerkve, da ne dela državi nobenih težkoč«, je končno rekel princ, »in vas prosim, da odložite sejo cerkvene skupščine. Da bo pakt podpisan, vam je natančno znano, in je torej vse, kar se stori proti njemu, naperjeno tudi proti državi In proti njenemu obstoju«.
. . . Gavrilo ne odneha.
»Država je tvorba človeških rok. Narod Je večen In ne sme umazati svoje zgodovine в sramoto. Na žalost ne morem odložiti seje. Mora se vršiti 27. t. m.«
Razgovor se je nadaljeval. Sla sta v veliko, z deskami obito jedilno sobo. In med kosilom, zlasti pa pozneje po kosilu, ki si ga je bil Gavrilo krepko privoščil, razumno uživajoč vina, je postalo razpoloženje mehkejše. Zdelo se je, kakor da se ne more več upirati argumentom princa, je postal uvidevnejši In rekel končno, da si mora vse še enkrat preudaritl, da pa misli, da bo lahko vplival na svoje Škofe v prinčevem smislu.
In tako sta se ločila v miru. In podoba je bila kakor da bi bil spor poravnan.
Toda že nekaj ur pozneje je dospelo na princa pismo patriarha. Patriarh je obžaloval, češ da mora vztrajti na svojem stališču. Cerkev smatra politiko trojnega pakta za nacionalno nevarnost in ne more pristati na to, da bi na kakršen koli način z molčečim vedenjem ali cel6 z aktivnim sodelovanjem podpirala politiko pakta.
Gavrilo je bil popustil v razgovoru s princem očitno samo zategadelj, da se izogne nadaljnjemu razpravljanju. Iz svojega stanovanja, kjer ni več stal nasproti hladnemu pogledu In argumentaciji princa, pa je pismeno zopet ustalil svojo nepopustljivost.
(Dalje prihodnjič)
Brcđa, 15. decembra 1943.
KABAWANKEN BCTE
stran 7. — Stev. 99.
yporfaii poročci>oIcc
ABlinški boksarji v ZelUvegu in Leobnu
V	nabito polni telovadni dvorani v Zeltwegu je nastopilo moštvo boksarjev Iz Aflllnga proti EeltweSklm letalcem. Gostje iz ABIinga sD imeli ^ nižjih kategorijah slabejše moči, medtem ko eo v višjih kategorijah bili ABlingerji nad-močni. Zeltwegerji pa so Imeli v nižjih kategorijah odlične moči, medtem ko v višjih kategorijah sploh niso nastopili. V okvirnih borbah so nastopili trije pari domače mladine In tudi novinec AQlinger Podrepschek je v okvir-JU borbi nastopil proti Negru iz Zeltwega.
V	mušji teži je Llchtenegger (Z) vi prvem kolu odpravil Koprivnika (A), medtem ko se Je ABIinger Smagin proti Hohlwegu (Z) v bantam teži držal do drugega kola. V lahki teži se je razvila dramatična borba med Pri-Btovom (A) in Adamom (Z), ki se je naposled končala neodločeno. ABlingerji Supan in IMainik sta prišla do točk brez borbe, ker nl-Bta imela nasprotnikov. V zadnji borbi je na-Btopil ABIinger WeiB proti Butschkatu (Z). Izredno trda borba se je končala neodločeno. Končno stanje dvoboja je bilo torej 6:6.
Naslednji dan so aBllnškl boksarji nastopili V Leobnu. Trde borbe prejšnjega dne so se ABlingerjem močno poznale in so boj izgubili E rezultatom 4:10. Supan z zmago k. o. nad Ronaikom in Malnik s k. o. zmago nad Welg-lom sta doprinesla ABlingu po dve točki medtem ko je bil WeiB (A) radi prenizkega udarca Resniku (L.) diskvalificiran. Koprivnik Sma-eln, Podrepschek in Pristov so podlegli nad-taočnim nasprotnikom.
Troboj namiznega tenis^:
Graz • ABling - Zeltweg
V	Zeltwegu so se seSla preteklo nedeljo pred številno publiko gori omenjena moštva v medsebojni borbi z belo žogico na zeleni mizi. 2e v prvi borbi med ABlingom in Zeltwegom se je Videlo, da so ABlingerji nadmočnl in so odpravili LSV Zeltweg brez težave s 4:1. Za ABJIng sta nastopila brata Strumbl, za Zeltweg pa O^. Lahi in Werner. Rezultati: Strumbl I : Lahi 2:1, Strumbl II. : Werner 2:0, Strumbl I. In II. : Lahi in Werner 2:1, Strumbl L : Werner 2:0, Strumbl II. - Lahi 0:2.
Drugo srečanje se je vršilo med ABlingom in RSG Graz. Tudi to srečanje se je končalo z gladko zmago ABlinga s 3:1. Graško moštvo: Fakwald, Lobenwein in Legenstein je nudilo ABlingerjem le slab odpor.
Rezultati: Strumbl I. - Fakwald 3:0, Strumbl П. - Lobenwein 2:1, Grtschar ? Legenstein 0:2, Strumbl I. in П. : Fakwald-Lobenweln 2:0.
Naši vojaki pozdravljajo domovino
Pozdrave so poslali nadalje: Faiadore Vin-zenz, Radmannsdorf; Ferlan Viktor, Kratn-burg: Istenitsch Anton, Salrach; Jantschar Andreas, Unalnirje; Koechnek Friedrich, Fal-kendort; Kordesch Franz Prewalie; Linko-witach-MIlan, St. Veit; Meglitsch Jernej, Lom; Ressnik Viktor, Wikertsche; Slapar Lukas, J^feumarkti; Schusterscbitsch Filipp, FliJdnik; Rus Franz, Neumarktl.
It Vzhoda pošiljajo najlepše pozdrave gorenjskim fantom in dekletom sledeči vojaki: Hoschevar Frldo, Lamberger in Grlntal, Stein; Dolschan Peter In Sitar, Neumarktl; Petriach Johann, Koschel Johann in Vuscher, Nieder-feld; Mumik Johann, Vomberger, Ahlim, Pod-jet Paul in Simon Zirklach; Koschel Anton, Spruk in Plevel Vinzenz, Komenda; Burger, Stular in Fajlar, Unterfernig; Bohinz Pred-vor; Koroschez, Mischelsteten; Jekovec, Lu-sche; Zirknam, St. Veit; Koscher, Mannsburg; Vrhovnik, Domschale; Markiach, Visoko; Po-ravne Johann, St. Martin; Poravne Ciril. Zalog.
RazIKni svarilni signali prolilelalske zaštile
Alarm zaradi letal, opozoritev na nje, preklic alarma - Hal mora vsak vedeti?
o pomenu svarilnih signalov, če prilete sovražna, letala, obstojajo v širokih krogih javnosti še vedno nejasnosti. 2e objavljenim razglasom dodajemo, da ne bodo nastale Se nadalje zmote, še sledečo objavo:
1.	Alarm (vzbuna) radi letal. Signal »alarm radi letal« je tuleč zvok, ki se v višini hitro menjava In traja eno minuto. Ko zadonl ta signal, naj si bo ponoči ali podnevi, je zračno obrambno ravnanje neobhodno potrebno. Predvsem se moramo takoj podati v zaklonišča.
2.	Javno opozorilo na letala. Signed »javno opozorilo na letala« nI niti predhodno evarllo, niti predhodni alarm. Svarilni signal »javno opozorilo na letala« (trikratna ponovitev visokega približno 15 sekund trajajočega tona) pomeni, da se mora računati s skorajšnjim prihodom letal. Svarilni signal »javno evarllo na letala« se razlikuje od signala »alarm radi letal« v tem, da se ne pričakuje večji zračni napad. Pri »javnem opozorilu na letala« se naj promet In gospodarsko življenje nadaljuje. Pač pa naj se s tem javnost napoti k povečani pozornosti. V splošnem pa lahko prebivalstvo, v kolikor nI zaposleno v poklicih, pri »javnem opozorilu na letala« ravna po lastni razsodnosti, posebno potem, če prične delovati zračna obramba. Domneva, da mora slediti signalu »javno opozorilo na letala« pri nadaljnem bll-žanju sovražnih letal »alarm radi letal« je napačna. Seveda se lahko zgodi, da sledi signalu »javno opozorilo na letala« tudi še »alarm radi letal«. N. pr. če sledi med vletom poe-dlnlh letal Se kak drugI večji vlet In se pričakuje napad.
8. »Alarm radi letal« po Javnem opozorilu na letala. Ako se Izkaže, da Je treba dati tudi podnevi po signalu »javno opozorilo na letala«
fie signal »zračni alarm« je prebivalstvo ob elgnaiu »alarm radi letal« dolžno, ravnati se po odredbah protiletalske zafičlte, t. j., da se naj takoj poda v zaklonišča. Signal »javno opozorilo na letala« se oglasi podnevi kot ponoči. Signalu »javno opozorilo na letala« kakor tudi signalu »alarm radi letal« sledi po končani nevarnosti signal »preklic alarma« (1 minuto trajajoč enako visok ton).
(Ne stran vreči, Izrezati In hraniti!)
Javno opozorilo na letala ponoči
Kot snjo že na tem mestu objavili, se bo dal v bodoče tudi po možnosti pri vletu manjSega števila motilnih letal signal »javno opozorilo na letala«, kar Je bilo doslej v takih slučajih samo podnevi. Signal obstaja iz treh v razmakih 10 sekund sledečih si trajnih tonih. Splošno zračnobrambno vedenje pri tem ni predpisa-no_ vendar se morajo po znočltvi, v nasprotju z »javnim opozorilom na letala« podnevi, ustaviti vsa Javna prometna sredstva ла električni pogon, da se ne ogroža zatemnitev s tvorje-njem Iskr. Javna (dajanja in zborovanja vseh vrst (vključno kino itd.) se morajo prekiniti In razpustiti.. Udeleženci In obiskovalci se morajo raziti.
Ce sledi signalu »Javno opozorilo na letala« signal »alarm radi letal«, se je treba v splošnem ravnati po odredbah protiletalske zaščite. Prebivalstvo se mora podati v zaklonišča, »preklic alarma« ostane v vsakem primeru isti kot doslej.
Prebivalstvu se nujno priporoča naj natančno pazi na razliko med signalom »javno opozorilo na letala« In »tdarm radi letal«.
Aus dem Hreise Steln
stein. (Razstava N S-Frauenschaf-t e.) NS-Frauenschaft Krelsa Steln Je priredila dobro obiskano razstavo Iz starih stvari izdelanih predmetov, ki so bili v neutrudljivem delu izgotovljenl za bombne oškodovance, vojake in otroke. Vse, od otroškega perila, ljubke otroške oblekce, igrače, oblikovane iz blaga, lepenke in lesa, medvedki, sloni pa do volnenih kratkih nogavic, zapestnikov In snežnih oglavnic za naše vojake_ Je dokazovalo spretnost In okus. S koliko dela In ljubeznijo so bile vse te stvari izdelane, katere bodo v prlhodnjitv dneh izročene namenu. Tudi poklo-njenega peciva ne smemo pozabiti in številne marljive roke; predvsem pa je k uspehu razstave mnogo prispevala tudi Jugendgruppe der NSF.
Tazen. (Smrtni primer.) Pred. nekaj dnevi smo morali poročati o žalostnem primeru prevoza 58 letne žene sodaarja in posetnika Franzlske Medwedove v deželno umobolnico v Klagenfurtu. Sedaj smo dobili vest, da je gospa Medwedova umrla v zavodu. Navedena je bila mati številnih ottokr. od katerih žlvl «e devet.
Krels Hralnburg
Krainburg. (Imenovanje sosveta. — Popravek.) У naSl zadnji številki se mora v tej notici glasiti Ime 1. sosv. pravilno Pg. Skofltsch Josef, kar s tem popravljamo. .
Hreii Radfflanniilorf
Radinannsdort. (Posvetilo.) Mlidoetnl filmski Igralec Norbert Rohrlnger Je poslal kinu v Radmannsdorfu svojo sliko s posvetilom in lastnoročnim podpisom. Slika krast sedaj
čakalnico kina. Mladi umetnik Je sin Ober-wachtmeistra der Pollzei Hansa Rohrlnger, ki biva sedaj na Gorenjskem in večkrat obišče ta kino. Norbert Rohrlnger Igra že v znatnem številu filmov In so bili že nekateri pri nas predvajani kot n. pr. glavno vlogo v »Jakko«, »Llebesgeschichten« in ostalih.
Radmannsdorf. (Smrtni primer.) Tukaj je umrla gospa Marla Prlstau, Stolfova mati, stara 86 let. Nedavno smo poročali, da Je padla in si prt tem zlomila nogo. Usodne posledice BO povzročile smrt.
Prebivalstvo naj odstrani sneg in led
Vsak nemški državljan si upravičeno teli, da bi ostalo njegovo bivališče tudi v vojni ri« mi čedno, in varno za promet. Ta želja se pa da samo takrat uresničiti, če smatrajo vdi nemški rojaki za svojo samo ob sebi razum« Ijivo doKnost, da se prostovoljno udeležujejo del, da pri sneženju in poledicah čistijo peš-pota in vozne ceste. Vsaka nemška delovna moč spada k oborožitvi. Posebne naloge, И nam Jih stavita zima in vreme, mora obvladat* narodno občestvo s samopomoč jo. čiščenje glavnih cest od snega in ledu ostane naloga občina Idh oblasti. Čiščenje peSpotov pa. Je slej kot prej naloga hišnih lastnikov, ki morajo »edaj prevzeti tudi odstranitev snega In leda od stranskih cest. Pomagati jim pri tem Je dolžnost vseh hišnih stanovalcev. Ko zapade meg, naj se prične s tem delom zmlraj že zgodaj zjutraj najpozneje ob sedmi url.
Policija ima nalog, da opozori vse rojake na važnost odstranjevanja snega In poledice, da se promet brez trenja odvija In zagotovi smotrnost skupnega dela.
Poklicno tekmovanje na Gorenjskem dvojezično
Kakor javljajo Iz pristojnega mesta, bo državno poklicno tekmovanje gorenjske mladine v toliko olajšano, da se bo vršilo po izbiri tudi v slovenskem jeziku poleg drugače obveznega nemškega jezika.' S tem je slovenska govorečemu delu mladine bistveno olajšana udeležba in JI je bolj kot doslej dana možnost, da dokaže svoje znanje in svojo storitveno sposobnost ter si pridobi z državnim poklicnim tekmovanjem možno pospešitev v poklicu.
BetriebsfUhrerji In mojstri Imajo zaradi te* ga IjoIJ ko doslej dolžnost, da navajajo v svojih poklicih zaposlene mladostne k udeležbi pri državnem poklicnem tekmovanju In jih napotijo, da Be ja\ijo za državno poklicno tekmovanje.
. Prijave sprejemajo:
Za Krels Radmannsdorf, Kreiswaltong der DAF, Radmannsdorf, telef. 531,
Za Kreis Krainburg DAF — Kreiswaltung, Krainburg, Postfach 82, telef. 253,
Za Kreis Steln, DAF — Kreisvvaltung Stein, Krelshaus der N8DAP.
Zatemnitev .na Gorenjskem. Po uradni odredbi se mora na Gorenjskem v čaeu od 12. do 18. decembra izvršiti zatemnitev od 16.45 do 7. ure.
RodDimka kranika li Gorenjske
Kreis Krainburg
Gallenfels. Rojstva v mesecu novembru: An-dreof, Repinz, Q. Wettern; Marl^ S^plptnlk, Trat^k; Berta Johanna Altenatrafler, Gallen-' fels; Natalie Roemann, O. Duplach; Andreas Wetemlk, Stošltschno.
Predaesel. Rojstva v novembru. Marla No-graschek, Frelthof; Andreas Zudermann, Ko-krltz; EUsabet Sajewltz, Predassel; Franz Sa-jewltz, Frelthof; Johann Martlnjak, Frelthof; Stanlslawe Ster, Predassel; Josef a Kartm, Frelthof.
Zlrklach. Rojstva v mesecu novembru: Josef Teran, Poschenlk; Stanislaus Jeritseh, Stefansberg; Ludwlg Stare, Unterfernig; Marla Tschlmacher, Stefansberg: CKclUe Sormann, Dworle; Johann Wutscher, Nlederfeld: — U-mrla sta: Alois Kepltz, Dworle; Josefa Reber-nlk, Ulrlchsberg.
Zvvlschenvcilssem. Rojstva v novembru: Olga Mlaker Svllje; Vinzenz Bergant, Preska; Olga Anna Wlssiak, Senltschltza; Franz Jam« nlk, Untersenltza; Camlllo Lulgl Sirena, Preska; Stanlslawa Jenko, Senltschltza. — Umrli so: Vinzenz Bergant, Preska; Anton Hechber-ger. Topol; Gregor Walt, Tmowetz; Dominik Germ, Trnowetz; Franz Trampusch, Golbwerdu.
St Veit a. d. Sawe. Rojstva v mesecu novembru: Andreas Bontscha, Pođgora; Franzlska Petatsch, Oberpirnitsch; Martina Knlfltz, Tazen; Maria Jasbetz, Oberpirnitsch; Peter Gut-nlk, Polane; WladJmlr Jama, Polane; Martha Daker, Obergamllng; Zita Justin, Mlttergam-J^g; Silvester Schusterschitz, Dvor; Stanlslawa Zedllnlk, Gunzle; Johann Lotrltsch Unter-plrnltsch; Frlederlke Mersche, Obergamllng; Andreas Jakopltsch, Unterplrnltsch; Olga Sa-jowltz, Dvor; Veronika Krai, St. Veit a. d. Sawe; Andreas Lapalnar, Welchseldorf; Andreas Tomschltz, Tazen. — Umrll so: Bernhardt Wochlnz, Povodje; Johann Beslel, Oberpirnitsch; Walter Rothe Pol. Panzerkomp., St. Veit a. d. Sawe; Johanna Kreger, Welchseldorf; Johann Zehrer, St. Veit a. d. Sawe; Ma; ria Jasbetz,. Oberpirnitsch.
Woditz. V novembru so se rodili: Stanlslawa Rosmann, Woditz; Maria Rosmann Bukowltz; Peter Gerkmann, Schenkenthurm; Paul Gerk-mann, Schenkenthurm; Gisela Starzacher, Repne. — Umrl je: Josef Bergant, Repne.
Dr. V. 1. Lokaa
Auseclmeideti! AufbewaJirenl
n)eutSek meihe^iSjak and ptakfisek
11.	das Versprechen - die Versprechungen	13. der Rat die Ratschlage — nasvet -— obljuba - obljube nasveti
12.	das Lob - die Lobspriiche — pohvala -	14. das Ungliick - die Ungllicksfalle — ne« pohvale sreča - nesreče
235. STUNDE Einige Worter ohne Mehrzahl Nekaj besed brez množine
Das Heu — das Kupfer das Blei — der HaB — der Neid — der Kohl — der Spinat -der Keis — das Obst — der Strand
seno
— baker
svinec sovraštvo zavist
-	ohrovt
—	špinača riž
-	sadje
—	obala, breg
Einige Worter ohne Einzahl
Nekaj besed brez ednine
die Leute — ljudje die Eltem — starši die Geschwister — bratje in sestre die Kosten (Unkosten) — stroški die Triimmer — razvaline, podrtlne
Unpersonliche Bedensarten: Neosebni reki:
1.	Es gelang rhnen zu fliehen — Beg jim je uspel
2.	Es tut mir leid, sagen zu mUssen, daQ — Žal vam moram povedati, da
1. Es geniigt zu wissen, daB — Zado-gtuje, ako veet«
4.	Es steht ihnen frei — Na razpolago vam je
5.	Es gibt heute viel zu tun — Danes je mnogo dela
6.	Wieviel Uhr ist es? — Koliko je na uri?
7.	Es ist 3 Uhr. — Ura je 3.
8.	Es hat soeben 4 Uhr geschlagen — Ravnokar je odbila 4. ura,
Mehrzahlbildung — Tvorjenje mnoKne
1.	Der Kaufmann - die Kaufleute — trgovec - trgovci
2.	der Landmann - die Landleute — kmet
-	kmetje
3.	der Ehemann - die Ehemaimer - die Eheleute — soprog - soprogi « zakonci
4.	der Landsmann - die Landsleute — rojak - rojaki
5.	der Bau - die Bauten — stavba -stavbe
6.	das Einkommen - die EinkUnfte — dohodek - dohodki
7.	der Betrug - die Betriigereien — prevara (goljufija) - prevare (goljufije)
8.	der Streit - die Streitigkeiten — spor -spori
9.	der VerdruB - die VerdrieJJlichkeiten
—	zamera (jeza) - zamere, (jeze) 10. die Habe - die Habseligkeiten — premoženje • premoženja
Einige Spricliworter
1.	Bevor der Mensch anfangt, flir sich zu sorgen, hat er von seinen Eltem be-reits soviel empfangen, daB er schon sehr tief verschuldet ist.
2.	Dummheit und Stolz wacheen auf ei-' nem Holz
3.	Du kannst dir jeden Feind versohnen und verbinden, nur bei dem NAider wirst du niemals Gnade finden.
Preden začne človek sam zase skrbeti. Je od svojih staršev že toliko prejel, da je že zel6 globoko zadolžen.
Neumnost In ponos sta Iz istega lesa,
Z vsalmn sovražnikom se lahko pobotaš in zvežeš, samo z zavistnikom ne.
Kurz aber gut Als Friedrich H., Konig von PreuBen, einen Soldaten s ah, der eine Schramme im Gesichte trug, fragte er ihn: »In welcber Kneipe hat man ihn so zugerichtet ?« »In 'jener, wo Eure MajestSt die Zeche bezahlt haben, bei Kollin«, entgegnete der Krieger. Der Konig, der dort geschlagen worden war, fand die Entgegnung sehr treffend.
Worter
1.. Schramme, die — brazgotina, praska
2.	Kneipe, die — krčma
3.	sich zurichten — pripraviti, zdelati
4.	die Zeche bezahlen — plačati zapitek, račun	•
5.	Krieger, der — vojščak
6.	geschlagen werden — biti poražen, premagan
7.	Entgegung, die — odgovor
8.	etwas treffend finden •— smatrati kaj za točno, za dobro govedaao,
svetu
Kdor hoče dolgo živeti, mora postati duhov« nlk, kajti ta poklic eo nekateri danski zdrav« nikl; ki 80 pred kratkim zaključili zadnje to« pogledne preiskave, označili za najbolj zdravega. Duhovnik lahko doseže zelo visoko starost s svojim urejenim življenjem In s svojim mirnim duhovnim delovanjem. Vtem ko na. pr. T Istem času In ob Istih prilikah umrje 100 duhovnikov, umrje približno 166 čevljarjev, sed« larjev Itd., 226 rudarjev In natakarjev celđ 385. Kot nasprotje duhovniku torej menda natakar IzvrSuje najbolj nezdravi poklic. Kateri poklic je za ženo najbolj zdrav, doslej Se niso ugotovili.
Ne vsakdanja prometna nezgoda ae Je pripe« tila na državni cesti v okolici Selzthala. Odhajajočemu avtobusu BO se pripeljale nasproti earn, ki jih je vl^el bik. Ko je ta omnibus je zbeenel In planil proti avtomobilu, čegar svetilno napravo In hladilnik je e svojimi rogovi tako poškodoval, da avtobus ni več mo-gel nadaljevati svoje vožnje.
stran 8. — štev. 99.
4mTLICHE
Nahrmlttel stati Kartoffeln. Dae
LnnrlMernHhrmiKsn m t Iv)lrnt(m ifibt fUr fien Hoiohsjrnu Knrn-ton and iils Kefcrat ErnJlhninff und Landwirtschah des CdŽ. fUr die bosetzton Gebiete Karntrns und K rains in Er-^Hnztinsf че1пог Bokannt-inachunj? тош 24. Novombpr j^94o, betreffend Andeninir der Spoispkartoffelration. bokannt: Der Sondorbpzu2)sau6\vPif!. welch er fllr die 56., 57. und 58. Zu-teihinirsoeriode an die Inhaber des Bezujreausweiee« fUr Speise-kartoffeln ausfrejrehon wurde. enthUlt inetresamt 12 ANchnitte Uber je 175 Gram m NHbrmittol iTinerhalb der Menge von 175 Gramm NHhrmitteln kttnnen aui die eir^elnen Ab«chnitte bie zu oO Gramm Teijrwaren aiisffejreben werden. Im tlbriKen Rjnd auf dieee Abechnitte NUhrmitiel auf Getreidebasie. einschlieQlich Hirse atissni-geben. Soweit bei don Lebnns" mitteleinzelhand'ern nocb Uest-beetiinde an HUlRpnfrUcijten vorhanden sind, k??nnen cliese an Stelle von Getreidenahr-mitteln in cleicher Мопкр aiis-gegeben werden. Die Nahr-mittelabschnitte fiir die 56. Zu-teilunjnDPriode fvom 15. November bis 12. Dezember 1043) dUrfen noch bis 18. Oezember ШЗ entffnsrenjjen-ommen und bel 1 eferf werden. Kin gen f urt, den 11. Dezember 1048. Landes* ernahrunesamt KHrnten.
LehrabHohliiBnrUrunscn. Die Gau-wirtschaftsk'anunor Kiirnton hiilt in den Monaten Jiinner und Kebriiar 11)44 die niicbsten reffelmaBiiren I^ehrabschlaiBprU« funffcn ab. Alle in der Lehr-linirsrolle der Gauwirtscliafts-kammer Kiirnten gefUbrten kaufmtinnUchen Lehrlinge (auch die kaufmHnnischen Lehr-Imk'e de« Ilnmhvorks) eowie alle eowerbliclion Lelirlinsre der InduMtric (nicht des Ilanfl-vyerks), die epUtostene am 30. April 1044 lb re Leljrzeit be-enden. des weiteren alle mMnn-Iicnen Lehrlinge der vorerwUhn-ten BerufRzweiffe. insofern sie dein Geburt^jahreanu 1020, 1025 und 1924 an^ehoren und i lire liohrzeit liinirstens am SI. Oktober 1044 beenden. haben sich bis zum 31. Dezem-her 1043 znr I^ehrabschluQprii-funur anzumelden. Dasselbe gilt fllr alle Anlernllnffe, dercn Ausbildumrszeit lantrstens am Ж April 1044 zu Rnde geht. Die PrUfunffsnnmeldunsen eind rnittels der vorgeechriebenen Drucksnc**en bei der Gauwirt-schaft>kammer Karnten Dezer-nat filr BerufsauRbildunjf in Klasrenfurt. BahnhofstraOe 42. einzurejchen. Kn wird srebetpn. die Lmzablung der PrHfur.sfs-eebUhren mittnls Znhlkarfe vor-ztinehinei. und den Rinzab luriKfiholeo in die Anmrldunj; einznkleben. — Die Gauwirt-eohtiftskammer KSmton.
KARA WANKEN BOTE
МЖ11 0®1Д SI
I Prodam 10 raz-I(ambos). Ponudbe na K. B. Krainburg, pod
j nobarvnih, že ^ustrojenih zajčjih
kc, dobi radi Deklico, zdravo.
SlUŽh*) dobi omožitve dose-jsiroto brez star-^danje mesto ta-|jcv, od S do 12 za- koj ali pozneje! let, vzamem za pri Dipl. Ing. I svojo. Dopise na
Samostojna,
nesljiva hiSna pomočnica nad
darstvo Homan, Wart 27, Lahore pri Krain-burgu. 1045-1
Pfeidcrcr Vel- K. B. Klagenfurt SlUŽbf IŠČP .. r 1 L	' ,,Oberkrai- '
18 let stara, ki des-Seebach i lo. pod ima rada otro-|	2022-1 ner", jSio-t
kožic. Janko Mi-[diacl, Falkendorf i 22. P. Krainburg. 2023-6 Prodam ali zamenjam vola za kravo rnlekarico.
2056-7.
Menjam
Strokoinjaška popravila poljedeljskih strojev
izvršuje
Franz Kremser,
Landmasdiinenbau, M. Veil a. d. Saue
Prijavite svojo mlatilnico za popravilo najkasneje do 15. januarja 1944
Fabrik C. Wenser Klagenfun
Die stftrkenden
Hagon- ш UardBuunqiiro^tin
„Ledaullilar"
wieHei erHalHlrfi
Več preiivalk (šteparic), sprejmemo, damo delo tudi na dom. Sdiu h fabrik Obercder, Krainburg, Vel-deserstraŠe 41.
'439-1
HauffiauA
HGRBST
Hiagcnfuii
Kinderbetten ESSIG
Pftbrtk C Wengei. Klagenfurt
KAFFEE
Fabrik C. Wenser Klaj^nfun
Blaitalne,
/erne preo ognjem In vio mom Omare za spite In knjige.
BANS WERNIfi.
Klagenturt HeydrldntrnKe 3?
Sdiuhert'-apotheka
Wfen XII Glerstergasse 5
Gespari mitFfJf und Ei und đoch. guf^ Weinnachts-backerei;
nach Reiepten a us dtm
F RASEN Sit IHktN KAUFMANNI
iRSAT2
Ilče se k dobri družini v Krain-burgu dekle z o-pravljenim dol-inostnim letom ali mlaiie dobro in čisto dekle za hiJno pomočnico. Ista bi smela Sla-hovati eventuel-no tudi doma. Več ustmeno. Naslov pri K. B. Krainburg.
2009-1
Služkinjo na ma lo kmetijo sprejmem takoj, ali z novim letom. Naslov pri K. B. Kraiijburg pod iooi-i
Sprejmejo se mlinar za valjčni mlin, * hlapec
kmetijsl vo, in dekla za kmetijstvo v mlinu. 5705-1
Vajenca za krznarsko obrt iti Šiviljo, četudi rie prav dobro izurjeno, sprejmem takoj. Rudolf Bertschitsch, Kiirschner — Krainburg, Val-vasorpl. I J.
20l8-l
Sodarskega pomočnika z vso oskrbo v hiši, sprejmem takoj ali pozneje. So-
16 letna deklica z dovršenim dol-žnostnim letom se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom najraje v Krain-burgu ali okolici. Zna nemško. Nastop takoj ali z novim letom. Ponudbe na K B. Krainburg pod „Poštena"
5803-2
Kravo mlekar! CO dam za brejo kravo ali za žre-MI . _ П I be. Razliko do-Naslov pri K. B I l^^am. Naslov Krainburg pod pri K. B. Krain-
Dobro moško kolo zamenjam za ževljarski ci-l
linder, šivalni stroj proti izrav-' navt vrednosti.' 1 Stritar Kari, Senovo 80 pri Rei-chenburgu.
2050-15
„Ugodno prodam", št. 2038-6
16 letni fant, kmetski sin, bi se rad izučil krojaške obrti. — Ponudbe na K. B., Krainburg, pod 2028-2.
Tobačno seme s popolnimi navodili za setev, pridelavo in pripravo za kajenje stalno razpošiljam. Naročilu priložiti 4 RM. Ignaz Medved,
Volkermarkt, Karnten, 2054-6
burg pod itev,
Rjavo smučarsko jopo zamenjam za radio „Volks-empflinger". Po nudbe na K. B. Krainburg pod 2006-15
Kupim
Upokojenec išče primerne zaposlitve kot pisarniška moč, skladiščnik ali kaj stičnega. Pismene ponudbe je poslati na K. Bote Krainburg pod „I. Januar 1944". 2039-2
.Štedilnik za vzr dati kupim. N«-bcrnik Anton, Krainburg, See-landstraKe 94.
'_^04-7
Prodam
Stare, dobro o-hranjene stenske in žepne ure prodam ali zamenjam. Naslov pri K. B. Krain burg pod 1012-6
Prodam Stiriogla-to železno peč \ dobrem stanju pripravno za de lavnico ali sobo za 100 RM. Na ogled v Nožicah št. 36, Holm pri Steinu. 2016-6
Prodam voznega konja. Poschenk 14 pri Zirklach, Oberkrain.
..... 2024-6
Išče se za nakup nekaj vagonov smrekovega. |el kovega. borovega lesa, 19, 24 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ilt konično, iz iage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Tranmger, Holz-groRhandel, Kla-genturt, Volker-rnarkter StraBe, Bahniibersetzung.
i08)-7
Kupim dobro o hranjeno mlatilnico, gepelj in re-zalnico. A. Hu-ber, Watsdikau 4, Benedikten i. d. B.	2017-7
v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prežalostno vest, da je naS nad vse ljubljeni sin brat
Zahvala
Ob priliki nenadne smrti mojega dragega soproga in ata
Marllnjah Vinzenz
Aniona Kosmalsdia
Soidat v nekem Gren. reg
star komaj 10 let dne 16. X. 1943. na Vzhodu padel junaške smrti. Pokopan je na nekem voj. pokopališču. Vse naše upanje in življenska sreča počiva daleč proč od ljube mu domovine.
ле tem potom vsem In vsakomur za Izraženo sožalje prisrčno zahvaljujem.
Posebno zahvalo Izrekam občini ABling za izkaza.no pomoč, gg. Ing. Peruzziju In mojstru Suschinu, ter g. župniku, In vsem drugim, ki so poklonili vence In m'ojega pok. soproga spremili na zadnji poti.
Bodi mu lahka tuja zemlja.
Ml C he s t at t en, 11. 12. 1943.
Franziska Ko«matech, roj. Notech vdova Anton, sinček
žalujoči oče In mati, brata in »estfe.
Kupim tenisodbi-jače (reket) z žogami. Eleonore Kunz, Am Hang 150, Krainburg. _10'9-7
Kupim elektromotor 4 H do 7 Ph. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 2025-7.
Kupim rabljeno, četudi bolj slabo nakovalo
Brejo svinjo zamenjam za debe lega prašiča za zakol. Naslov pri K. B. Krainburg pod 2008-15 Zajke, belgijski orjak, plemenske — namenjam za krmo, event, jih tudi prodam. Bar, Krainburg, Ha-bichtgasse 9.
_____ S^oj-is
Zamenjam plemenskega vola za kravo mleka." rico, brejo. Vol jo sposoben za klanje ali za pleme. Naslov se izve pri K. Bote, Krainburg pod „Zamenjam" It. 2036-15.
predmetov visoko nigridoi Gospodični iz Krainburgi pa ravnotako, če mi pomaga do izsleditve. Oddati n» Franz Dernou-schek, Edlingcn 6.	2046-11
Dam 9 let sta- Dne 6. t. m. mi rega voznega ko-	kolo-
nja za brejo ko-	^ Krain-
bilo. Kvas Jo- burgu zmanjkala hann, Salog 16, velika svetlorjava Post Komenda, lusnjata aktovki 2058-15'Z vsebino peril.1
------------------------j in ključev. Izsle-
Zamenjam dvo-^ditclju ali onc-sobno stanovanje mu, ki vrne ak-V Jarschach zajtovko, plačam eno ali dvosob-i visoko nagrado no v DomScha-jin naj javi na K. lach. Pismene po-:Bote Krainbur'; nudbe pod „Lepoi pod „Nagrada" stanovanje" na 2040-22. K. B. Krainburg Ше lo. decern-bra zvečer *em na cesti cxd Ore-heka do želez, nadvoza v klancu Krainburg, zgubil žensko za-pestno ЛЈГО z jer-
Menjam prima jazz trubo za srajce St. 41. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Prilika 2034-15" Dobro ohrajene
moške Škornje štev. 42 zamenjam za enakovredne ženske, štev. 38 - 39. Ponudbe na K. B. Krainburg pod
1027-15.________
Prisilen po razmerah zamenjam 19 let staro težko brejo kobilo za nad dve leti staro kobilo ali konja. Eventu-elno prodam in kupim mladega konja. Naslov pri K. B. Krainburg pod Ste 'il-ko 2042-15.
2053-15.
1'mihlipnn
v nedeljo 5. 12.
sem pozabil' v
popoldanskem vlaku proti Laak	...^
siv trenchcoat l^cnoni. Na,d.te. plašč z mono-!]'"
gramom A. G. Najditelja prosim, da ga proti nagradi odda pri K. B. Krainburg pod 2003-22.
RM Nagrade. — Oddati pri K. B. Krainburg pod 2055-22.
Razno
Čevlje, damske in moške (Stra-lienschtihe) na
V ponedeljek,
dne 6. XII sem v |
vlaku Krainburg „ . . , . - Sdieraunitz po	I-
zabil rjav zim	po men
^ Maria Peklenik, '^iKrainburg, Berg* straSe If.
1404-23
ski suknjič in njem listnico Kennkarto, živilskimi kartami in 50 RM gotovine. Oseba, ki je vzč-
Dotična oseba ki je po povpraševanju vze-a suknjič s seboj, se naproša, da ga odda postajnemu uradu
železnice v Krainburgu, da ne bo sitnosti.
2033-21
V torek, dne 7. ХП. sem v vlaku Steinbriick -Edlingen pozabil moder površnik z usnj, rokavicami, denarnico z г6$ RM in 25 kg Eisenscheina. Najditelju plačam ob vrnitvi
la v čakalnici
dentista Holz-hackerja dne 33. XI. damski dežnik, se poziva, da ga takoj vrne na isto mesto, ker je dobro znana, sicer...
ioi9-2 3
V ponedeljek, dne 19. XI. v Krainburgu pred
trgovino Butschar, pekarna Am . Baum-garten pozabljmc) ali odloženo že rabljeno moško kolo se dobi proti izk azilu isto-tam. 2011-13,
V globoki žalosti javljamo žalostno I vest vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš preljubi sin
Juhann Brinovolz,
Idat,
v cvetoči mladosti, star 20 let, padel dne 27. novembra 1943 na Vzhodu junaške smrti. Njegovo truplo počiva daleč proč od domovine, ki mu je bila nadvse ljuba. Družina izgubi z njim enega svojih najboljših sinov.
Bodi mu lahka tuja zemlja!
Schwarzendorf, 10 XII. 1943 Globoko žalujoči:
Franzieka in Franz, stariša StanlslauH, na bojišču, in Emil, brata in ostalo sorodstvo
Zahvala
Javljamo vsem sorodnikom In znancem tužno vest, da je 6. t. m. umrla v Ljubljani moja ljuba žena, zlata skrbna mamica, stara mama, sestra, teta. gospa
Theresie Kregar roj. Bilenz
Pogreb ljubljene mame je bil 8. t. m. ob 3. uri popoldne Iz hiše žalosti v Vlžmarjih št. 59, na farno pokopališče v St. Veit.
Zahvaljujejmo se vsem, ki so nam stali v težkih urah ob strani in, ki so olepšali njeno zadnjo pot v večnost. Blago mamo priporočamo v pobožno molitev In lep spomin.
St. Velt, Laibach, Krainburg 14. decembra 1943.
Andrej Kregar, mož, Thereele por. lUch'ar, Viktor, Ivan, Mirko, Mltzl, por. Kon«vltz, otroci. Lado Rlchar, Franz Konewttz, Anna roj. Tachlmschar, Lentschka roj. Strukel, zeta In snahi. Jaka, Paule, Mlzka, bratje In eetre — Miha, Juri, Majda, Janez, Martina, Glzela, Metka, FranzI. Viktor vnuki In vnukinje.
Vsem sorodnikom prijateljem In znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je dne 9. XII. 1943. v Klagenfurtu v bolnici umrla moja draga žena in naša zlata mamica
Franziska Medwed roj. Kniniz
v starosti 58 let.
Pripeljali smo jo domov v Taaen In jo dne 12. XII. pokopali na domačem pokopališču v St. Martinu.
Priporočamo jo v blag sopmin in molitev.
T a z e n, 10. decembra 1943.
Žalujofti šoprog Martin Med wed, •Inoii, hčere, bratje sestre In oet. sorodstvo.