Prirodopis rastlinstva. Za nižje razrede srednjih šol sestavil Iyan M acher, c. kr. profesor in ravnatelj mestnega dekliškega liceja v Ljubljani. S 171 slikami in s 15 podobami v barvotisku. V Ljubljani, 1909. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg v Ljubljani. A. Cvetne rastline. I. oddelek: Kritosemenke. I. razred: Dvokaličnice. I. skupina: Prostolistnice. 1. družina: Zlatičnice (HahnenfuBgewachse). a) Plodovi oreški. Podlesna vetrnica (das Buschwindroschen) [pod. 1.] raste ob gozdih in pod grmovjem, kakor nam pove že ime. Zgodaj cvete, ko je drevje še golo in ji ne dela preveč sence. Vsaka rastlina potrebuje za svoj razvitek predvsem svetlobe. Veliki in tanki listi pomorejo vetrnici, da ujame zadosti svetlobe. Veliki in goli listi pa izhlapevajo mnogo vode. Ali ta rastlina vsled tega ne ovene, ker raste na vlažnih krajih. Potrebno hrano za svojo rast dobiva iz vodoravnega, rjavega podzemnega stebla ali korenike ( 1; Wurzelstock). Jeseni zapaziš na njej na enem koncu mlad poganjek in na njem že dokaj razvite osnove za nadzemne dele. Zato se spomladi takoj razvije, kakor hitro ogreje solnce zgornjo zemeljsko plast. Tik tega poganjka pa zapazimo že nov, v bele listke zavit popek. Korenika raste venomer, leze počasi naprej, poganja navzdol korenine in išče potrebne hrane vedno v novi zemlji. Na nasprotnem koncu pa korenika usiha in odmira. Iz stranskih popkov nastanejo na njej panoge ali podzemne veje. Ko korenika do njih odmre, je panoga prosta, in tako dobimo novo koreniko. Nežni cvet maje vsak vetrič (vetrnica!), ker stoji vrhu dolgega, tankega stebla (2). Šest belih, redkeje zunaj rožnordečih listkov tvori cvetno odevalo. Prašnikov in pestičev je mnogo. Poslednji se razvijo v oreške, t. j. v enosemenske zaprte plodiče z odločljivim osemenjem (3). Navzlic številnim prašnikom in pestičem ostanejo pestiči večkrat neoprašeni ter ne razvijajo plodov, ker nima vetrnica medovnikov in ne živobarvnih cvetov ter je zgodaj spomladi tudi še malo žuželk. 1 Mach er, Rastlinstvo. — 2 Ponoči in ob deževnem vremenu se nagne cvet in se zapre. Prašniki in pestiči so tako zavarovani pred mrazom in pred vlago. Cvetno steblo ima tri večkrat razdeljene zelene liste (1). Jeseni se ti tudi že pojavljajo ter obdajajo poganjek pod zemljo. Imenu¬ jemo jib ovojne liste. Edin dolgopecljati trodelni list izvira tik cveta iz korenike; včasih se pa še ta ne razvije. Skozi stlačeno zemljo se pri- rijejo na dan rastline z ukrivljenimi peclji, da se ne pokvarijo nežni cveti ali listi. Spomladi cvete po suhih gozdih in po grmovju sorodni j e trni k (das Leberbliimchen) [slika 1.]. Cvetne popke, ki pridejo iz zemlje pred listi, varuje mraza trolisten, čaši podoben ovoj. Dolgopecljate, trokrpe liste so včasih rabili kot zdravilo zoper jetrne bolezni (ime!). — Po suhih apnenih tleh raste pogosto kosmatinec (die Wiesenkuhschelle) [slika 2.] s kima- stimi, temnovijoličastimi cveti. — Njemu jako podobna velikonoč¬ nica (die gemeine Kuhschelle) ima večje, pokončne in jasno vijoličaste cvete. Obe rastlini sta strupeni. Dolgo- repate oreške lahko raznaša veter.' Ripeča zlatica (der scharfe HahnenfuB). [slika 3.] je visoko ze¬ lišče, ki krasi meseca maja travnike s svojimi cveti. Po pašnikih in travnikih, ki jih ne kose, cvete še dalje. Iz kratke, a jako vlaknate korenike poganja visoko, vejnato steblo, ki ima vrhu vejic zlatorumene cvete; od njih ima rastlina tudi ime. AL/iilfo ncLU'- Slika 1. Jetrnik. 1 cvetoča rastlina, 2 podolžno prerezan cvet, 3 cvetišče s plodiči in z ovojem. Pritlični in spodnji stebelni listi so dolgopecljati, dlanasto razrezani, posamezni oddelki pa nacepljeni ali napiljeni. Srednji listi so enostavneje razdeljeni in sede kakor zgornji črtalasti listi (pomen!). 3 Pravilni, popolni cveti imajo pet zelenorumenih Čolničastih časnih listov, pet venčnih listov, ki vabijo s svojo živorumeno barvo male hrošče in muhe v medovnike. Ti se nahajajo na dnu venčnih listov v jamicah, ki so pokrite z majhno luskico. Živalce morajo priti v dotiko s prašniki', ki so jako številni, in tudi s pestiči, ki tvorijo cel kupček sredi cveta. Prašniki in pestiči so dobro zavarovani tudi pred vlago (dežjem in roso), ker se nagne cvet ponoči in ob deževnem vremenu navzdol, in tvorijo čašni in venčni listi strešico preko no¬ tranjih cvetnih de¬ lov. Takih visečih cvetov skoraj ni opaziti. Pestiči se po¬ večajo po oplojenju ter se pretvorijo v rjave oreške, ki se osuše in drug za drugim odpa¬ dejo. Zlatični listi so nekoliko strupeni, zato se jih ogiblje živina po pašnikih, kar varuje rastlino pogina. Posušena zlatica pa izgubi ostre sokove, in živina jo rada uživa s senom. H.CUnther.k.k Slika 2. Kosmatinec. 1 cvetoča rastlina, 2 podolžno prerezan cvet, 3 cvetišče s plodiči. Po gorah in dolinah raste še mnogo vrst zlatic z rumenimi cveti. Mnogo polnocvetnih in raznobarvnih vrst smo pa dobili iz Orienta ter jih gojimo kot lepotne rastline. — Sorodni srobot (die Waldrebe) ima dolga, skoraj lesasta stebla, ki se vzpenjajo v vrhove dreves. Številni cveti se razvijo v dolgorepate kosmate plodove, ki pokrivajo pozimi golo drevje. 1 * 4 b) Plodovi mešički. Črni teloh (die schwarze Niesivurz) [pod. 2.] raste po gorskih gozdih na apnenih tleh. Cvete prav zgodaj spomladi, v toplejših zimah celo že v decembru. Debela, vlaknata, črna korenika (odtod ime) poganja iz pazduh luskolisto? pritlične liste in enocvetne, redko¬ kdaj dvocvetne betve. Dolgopecljati listi se razvijo šele spomladi, ko odcvete rastlina. Stopalasto so razrezani na sedem do devet podolgastih, na koncu na¬ piljenih listkov. Ker so usnjasti, jih ne uniči zima. Veliki cveti stoje vrhu debelih cvetnih pecljev; podpirata jih po dva krovna listka. Petero velikih, belih, pozneje rdečkastih listov tvori trpežno čašo. Na notranji strani nahajamo rumenkaste venčne liste, ki so se pretvorili v cevaste medovnike. Mnogoštevilni prašniki obdajajo več pestičev. Izprva so njih vratovi obrnjeni na zunanjo stran ter leže tik nad me- dovniki, pozneje se zravnajo ter leže nad prašniki. Žuželke se torej oblože s cvetnim prahom v mlajših cvetih, ga prenašajo na brazde starejših cvetov ter izvršujejo medsebojno opraševanje. Daši cvete rastlina jako zgodaj, vendar ima svoje pri¬ jatelje, ki jo obiskujejo; to so zlasti čebele in čmrlji. Mraz ne škoduje cvetom; proti vlagi se pa varujejo s tem, da se nagnejo navzdol. Iz pestičev se razvijo mnogo- semenski plodovi, ki se odpirajo na zunanji strani s podolžno razpoko. Tak plod imenujemo mešiček (Balgkapsel). Plodovi, ki so obdani s čašnimi listi, dozore šele poleti. Seme ima mesnat rob, ki je mravljam v hrano. Te potem razna¬ šajo seme in razširjajo rastlino. Vsa rastlina je strupena. Posušen a korenika povzroča močno kihanj e, ako jo nosljamo zdrobljeno v prah; odtod tudi njeno nemško ime. Slika 3. Ripeča zlatica. 1 cvetoča vejica: a list, 2 cvet odspodaj, 3 venčni list, 4 plod, 5 diagram. Macher, Rastlinstvo. V barvah natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, Podoba 1. Podlesna vetrnica. ' Podoba 2. Črni teloh. 5 Kalužnica (die SumpfdoUerblume) [slika 4.] raste povsod po vlažnih travnikih in ob potokih ter cvete spomladi. Navadno je le sama, ker cvetlice z malimi izjemami ne ljubijo preobile vlage. Njena korenika leži plitko (zakaj?). Da se bolje vsidra v mehkem svetu, pošilja od svoje korenike daleč naookoli konopčaste korenine. Vej- nato steblo in tudi listi so gladki, mesnati in sočni, ker se ni treba bati, da bi rastlina ovenela vsled prevelikega hlapenja. Veliki ledvičasti spodnji listi imajo najdaljše,zgornji naj¬ krajše peclje. Zgornji listi torej ne delajo sence spodnjim. List¬ ni peclji so vedno širji proti votlemu steblu, ki ga obse- zajo s široko nož¬ nico. V varstvu teh nožnic se razvijajo mladike z zganjenimi listi. Enojno cvetno odevalo ima pet ve¬ likih rumenjakastih cvetnih listov, ki vabijo žuželke v medovnike na dnu pestičev. V številnih prašnikih pa dobe žuželke tudi mnogo peloda. Dokler se ne razvijejo prašniki in pestiči, ne izkrgavajo medovniki medu. Varujejo in ob¬ dajajo jih cvetni listi kakor luskolisti popke. Cveti tudi ne vabijo v tej dobi k sebi žuželk, ker so cvetni listi zunaj zeleni. Ko je opra- šenje dovršeno, se posuše medovniki in cvetni listi odpadejo; izvršili so namreč svojo nalogo. Nerazvite cvetne popke vlagajo v ocet ter jih uživajo kot „nemške kapare“. Zeleni teloh (die griine Nieswurz) ima zeleno koreniko, neprezi- mujoče liste in zeleno peterolistno čašo. — Potonika (die Pfingstrose) je pri nas navadna vrtna rastlina. Divja raste na Primorskem in v 6 bolj južnih krajih. — Navaden plevel je poljski ostrožnik (der Feld- Rittersporn) [slika 5.] z modrimi somernimi cveti. Med se nabira v dolgi, votli ostrogi. Žuželke prenašajo pelod. — Po gorskih gozdih in po planinah raste pogosto strupena prava preobjeda (der echte Eisenhut) [slika 6.]. Njeni gomolji se rabijo v zdravil¬ stvu. Modra čaša je somerna. Največji časni list pokriva kot čelada edina dva venčna lista, ki izločata na votli ploščici med. — Pravilne, kimaste cvete ima navadna orlica (die gemeine Akelei) [slika 7.], ki raste divja, a se goji tudi po vrtovih. Cveti sestoje iz peterolistne, modre čaše in iz modrega venca, ki ga tvorijo med izločujoči ostrožni listi. Katere zlatičnice rasto v tvoji domovini? Kdaj cveto ? Zakaj lahko cveto nekatere tako zgodaj ? Ka¬ tere so znane strupene rastline ? Slika 6. Cvet prave preobjede. 1 cvet, 2 cvetišče z venčnima listoma, s pra¬ šniki in pestiči. Slika 5. Poljski ostrožnik. l cvetoč i vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 3 plod, 4 seme. Slika 7. Orlični cvet. Zlatičnice so ostra, nekatere celo strupena zelišča, navadno z dlanasto razdeljenimi listi. Pravilni ali nepravilni cveti imajo več¬ krat venčaste čaše, a venci se niso razvili. Prašnikov je več, prav- 7 tako tudi pestičev, ki iz njih nastanejo enosemenski oreški ali mnogo- semenski mešički. Mnogo je lepotnih rastlin, nekatere rabijo v zdra¬ vilstvu. 2. družina: Rožnice (Rosenbliitler). a) Koščičasto sadje (Steinobstgewachse). Češnja (der Kirschbaum) [slika 8.] raste divja posamezno po hribih in cvete v aprilu in maju. Divja drobnica rodi majhne, sladko- grenke plodove. Spresajanjem, cepljenjem in z izborom semena smo pa dosegli mnoge zvrsti z velikimi in okusnimi plo¬ dovi. Deblo po¬ kriva sivorjav- kasto gladko lubje, ki se lušči listasto naokoli, ker od¬ mirajo zunanje plasti drevesne skorje. Včasih nastajajo za- raditega na deblu podolžne razpoke, ki se- zajo globoko. Deblo pa izlo¬ čuje lepljivo tekočino, če¬ šnjev gumij, jih zamaže z njim ter tako varuje drevo gnitja in izsuše¬ vanja na razpo¬ kanem mestu. Na vejah opazujemo popke; luskolisti jih varujejo, da ne po- zebejo ali da se ne posuše. Slika 8. češnja. 1 cvetoča vejica, 2 list, 3a—f luske in listki cvetnega brsta, 4 in 5 podolžno prerezana cveta brez venčnih listov, 6 plod. — 8 Nežni, mladi listi so podolžno nabrani, z lepljivo smolo prevlečeni in stoje pokončno. Nabrani listi imajo namreč manjšo površino, torej manj izhlapevajo ter ne ovene, lepljiva prevlaka pa sploh zadržuje hlapenje (kavčukov plašč). Solnce pripeka ob opol¬ danskih urah najhuje. Na pokončne mlade liste padajo žarki ob tem času jako poševno, skoraj vzporedno z njimi. Ne ogrevajo torej listov močno in potem ti manj izhlapevajo. Dorastli listi imajo jajčasto, ob robu napiljeno ploskev, dolge peclje in na njih dve rdeči žlezi. Zaradi dolgih pecljev se listi vzdigujejo, povešajo in sučejo, kakor zahteva to solnčna raz¬ svetljava, ki je z njo hlapenje v tesni zvezi, to je pa zopet važno za zadostno dovajanje hrane (glej fižol str. 21.). Ako piha veter, se obračajo listi po njem kakor zastave. Zatorej jih ne pokvari najhujši veter. Pri velikem nalivu vise listi poševno navzdol, da se odtaka voda laže. Žile ali rebra v ploskvi pa dajejo listu potrebno trdnost in čvrstost (šibice pri dežniku!). Ako pogledamo ob dežju češnjo, ki ima zaradi odtakanja dežja navzdol in nazunaj viseče liste, oddaleč, se vidi kakor z opeko krita streha, samo da so tukaj presledki med posameznimi listi. Od zgornjih listov se odteka voda na spodnje, ki stoje vedno bolj oddaljeni od debla. Na kraju piramidastega vrha pa teče kakor od strehe. Tu je v zemlji največ tankih koreninic in koreninskih kosmatin, ki srkajo vodo. Ako stopiš v dežju pod češnjo, imaš najboljše zavetje tik debla. Beli, dolgopecljati cveti izvirajo po dva do štirje iz ene točke na koncu kratke vejice. Več cvetov skupaj tvori raze vetje (Bliiten- stand), in tako raze vetje, kakor ga ima češnja, imenujemo kobul (Dolde). Med našimi sadnimi drevesi cvete češnja skoraj prva. Mnogo- brojni, snežnobeli vonjajoči cveti privabljajo cele roje žuželk ki iščejo medu in izvršujejo opraševanje. V podolžnem prerezu cveta opazimo, da je konec cvetnega peclja pretvorjen v vrčasto izdolbeno cvetišče, ki nosi na robu pet nazaj zavihanih čašnih listov, pet belih venčnih listov in do 2 0 prašnikov. Na dnu izdolbenega cvetišča se pa nahaja prost pestič s plodnico, z vratom in brazdo. Iz dozorele plodnice nastane plod, ki ima zunaj kožnato, v sredi mesnato in znotraj kakor kamen trdo osemenje. Sredi trojnega osemenja je eno samo seme. ' Tak plod imenujemo koščičast plod (Steinfrucht), tako sadje pa koščičasto sadje (Steinobst). 9 Ptice (škorec, dlesk, drozgi) zobljejo češnje, zlasti češnje drobnice in raznašajo koščice. Lotijo se le zrelih češenj, ki jih vabijo s svojo živo barvo. Nezrele češnje so kisle in trde ter nimajo kaljivega semena. Plemenite češnje pa sadi, presaja in cepi človek zaradi okusnih plodov. Po obliki sadu jih delimo v srci c e s srčastim sadom in z mehkim mesom in v hrustavke z obličastim sadom in s trdim mesom. Rdečkast les rabijo mizarji in strugarji. Češplja ali sliva (der Pflau- menbaum) [slika 9.] je drevo srednje velikosti z gladkimi mladikami in s podolžno razpokanim lubjem. Listi so pakrožni, grbasti in napiljeni. Po vejah se nekatere vejice pre¬ tvorijo v trnje. Iz ranjenega debla teče gumiju podobna, lepljiva snov, ki takoj zamaže rano, da ne ško¬ duje drevesu. Zgodaj spomladi se posuje drevo z zelenkastimi cveti še preden popolnoma razvije liste. Cveta sta po dva in dva skupaj na kratkih pecljih. Večkrat jih uniči spomladanski mraz, zato češplja navadno ne rodi vsako leto. Cveti so prav taki, kakršne smo videli na češnji. Na robu cve- tišča je pet čašnih in pet venčnih listov in do 20 prašnikov. Podol- gasta plodnica edinega pestiča tiči v cvetišču. V vsakem cvetu je brazda dva dni poprej godna, nego odpro prašniki svoje prašnice. Zato je ta dva dni le medsebojno opraševanje mogoče, pozneje se vrši pa tudi samolastno. Zreli, jajčasti, koščičasti plod je višnjev- kasto ali belkasto slivast (bereift). Ta nežna, voščena prevlaka ga varuje vlage in vsledtega tudi gnilobe. Srednja, rumena, mesnata plast osemenja ima v sebi mnogo sladkorja. Divje rastoče zvrsti so polne trnja ter imajo drobne plodove, ki jih razširjajo ptice. Človek pa vzgaja in oplemenjuje le tako češpljo, ki ima posebno velike in sladke plodove. 10 Sladko sadje se uživa sveže, napravlja se iz njega češpljevec, kuha se slivovka, mnogo se ga pa posuši v posebnih sušilnicah. Najlepše in najboljše češplje dobivamo iz Hrvaške in iz Bosne. Druge češplje imajo rdeče ali rumene plodove, nekatere pa okroglasto obliko, n. pr. divje in francoske cibore. Črni trn ali trnoljica (der Sehleh- oder Schwarzdorn) [slika 10.] je krevljast, trnast grm, ki raste povsod po mejah in kraj potov. Mali, snežnobeli cveti se prikažejo zgodaj spomladi v taki množini, da pokri¬ vajo veje popolnoma. Drobni, okrogli sad je črn, modrikasto slivast in jako trpkega okusa. Užiten je šele, kadar ga je opekla slana. Okrogle, koščičaste plodove kislega okusa ima višnja (der Weichsel- baum). Med vsemi sadnimi drevesi cveto najprej mandeljevci (der Mandel- baum), breskve (der Pfir- sichbaum) in marelice (der Aprikosenbaum), ki so vsi doma v Orientu. Man- deljevec razvije najprej svoje bele cvete. Njegovo veliko, luknjičasto koščico obdaja nesočno, usnjato, dlakavo osemenje. Jedra so pa sladka ali grenka. Poslednja rabijo v zdra¬ vilstvu, napravljajo pa iz njih tudi prusko kislino Slika 10. Črni trn ali trnoljica. (Blausaure). Goje ga v i cvetoča vejica, 2 vejica s plodovi. južnih krajih, pri nas na Primorskem. Breskev je nizko drevo s suličastimi listi in z visečimi vejami, ki ne delajo sence. Zato jo lahko goje po vinogradih. Posamezni cveti so rožnordeči. Jako okusni, žametasto dlakavi sad ima veliko brazdato koščico. Uspeva sicer tudi v mrzlejšem podnebju, a toplejše ji bolj ugaja. Marelica nekoliko spominja na jablano. Kratkopecljati, beli cveti se pa kakor pri breskvi poprej razvijejo, nego srčasti, napiljeni listi. Temnorumeni, žametasti plodovi so rdečkasto slivasti in diše prijetno. Marelica daje najboljše vkuhano sadje. 11 ' H koščičastemu sadju spadajo drevesa in grmi s pravil¬ nimi cveti, ki imajo na robu izdolbenega cvetišča pet čašnih in pet venčnih listov, več prašnikov in po en pestič s plodnico, ki leži na dnu cvetišča. Iz plodnice se razvije koščičast plod, čigar osemenje sestavljajo tri plasti (koža, meso, koščica). b) Pečkato sadje (Kernobstgevvachse). Hruška (der Birnbaum) [slika 11.]. Divja hruška ali drobnica raste posamezno po gozdih ter rodi le droben in kisel sad. V stoletjih jo je pa človek tako oplemenil, da rodi sedaj mesnate, sočne in sladke plodove. Divja hru¬ ška je polna bodečih trnov. Ti so na¬ stali iz vejic, ki se niso mogle razviti v neplodni zemlji zaradi pomanjkanja hrane. Varujejo pa mlado hruško žival¬ ske žrtnosti. Cep¬ ljenka, ki raste v boljši zemlji, nima trnov, ker razvija ob obilni hrani naravne veje in vejice. Na vejah opazu¬ jemo že jeseni dvo¬ vrstne popke, kratke, špičaste listne , TT 1 , Slika 11. Hruška, popke in velike, , l cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 3 podolžno prerezan debele cvetne plod, 4 diagram. popke. Ene in druge pokrivajo večredni, s smolnato tvarino zlepljeni luskolisti (glej str. 70.). Med njimi se nahajajo mladice, t. j. nerazvite vejice, z listi (listni popki), ali vejice z listi in s cveti (cvetni popki). Razen luskolistov varujejo popke tudi goste, svilene dlačice mraza in vlage, ki bi pokvarila pozimi nežne mladice. Iz listnih popkov se razvijajo pokončni listi, ki so zviti proti glavni žili. Hlapenje, t. j. uhajanje vodnih hlapov se vrši zlasti ik/arimdufio!^ 12 na spodnji strani listne ploskve skozi posebne luknjice ali listne reže (Spaltoffnungen) [slika 166. in 167.]. To stran pokrivajo v mladosti dlačice, da list ne izhlapeva preveč vode in da vsledtega ne ovene. Tudi po dva majhna prilistka (Nebenblattchen) varujeta liste v tej dobi. Dlačice in prilistki odpadejo pozneje. Dolgi pecelj je za list prav tako važen, kakor smo omenili pri češnji. Goste kite belih, vonjajočih cvetov vabijo žuželke v polne medovnike. Cveti spominjajo na češnjeve cvete, le da zraste plodnica, ki ima pet vratov, z izdolbenim cvetiščem. Plod nastane iz plodnice in iz cvetišča. Plodnica se pre¬ tvarja v luščinasto peščišče (pečkato sadje), ki ima pet predalov, v vsakem po dve semeni. Omesenelo cvetišče, ki obdaja slednjič plodnico popolnoma, nosi na vrhu posušeno čašo, muho. Nezrele hruške so zelene, kisle in trpke. Zivorumena ali rdečkasta barva sama opozarja, kdaj je plod dozorel ter ima kaljiva semena. Velik sovraž¬ il i k hruškam in sad¬ nemu drevju sploh, je zajec (zakaj?). Pa tudi miši, hrošči in njih ličinke mnogo škodujejo. Gosenice glogovega belina, pe- dicev, prsteničarja, gobovca, zavijača itd. oglodajo včasi liste in cvete do golega ali Slika 12. Jablana. pa razjedajo plodove. Razen teh se nasele l cvetoča vejica, 2 prašnici, 3 brazda, 4 podolžno prerezan cvet . _ .. brez venčnih listov. 5 podolžno in povprečno prerezan plod. llStlll 111 plOCLOVlll še razne glive. Jablana (der Apfelbaum) [slika 12.] se goji kot najvažnejše sadno drevo zmernega podnebja v mnogoštevilnih zvrsteh. Divja jablana ali les¬ ni k a raste pri nas po gorskih gozdih ter rodi majhne in trpke plodove. 13 V marsičem spominja jablana na hruško, je pa navadno neko¬ liko nižja od nje. Rjavkasto deblo ima širok vrh, ki je začetkom maja — nekoliko pozneje kakor hruška — posut z velikimi, vonja¬ jočimi cveti. Podobni so hruševim cvetom, vendar je sicer beli venec zunaj rdečkast, pet vratov je pa zrastlih pri dnu. Številni prašniki stoje izprva pod brazdo, tako da izvršujejo medsebojno opraševanje razne žuželke, zlasti čmrlji in čebele. Pozneje se prašne niti iztegnejo, in prašnice pridejo nad brazdo; mogoče je potem tudi samolastno opraševanje, vsled česar se pa razvijejo slabši plodovi. Kratkopecljati-listi so spodaj večjidel kosmati, po robu debelo napiljeni in zgoraj temnejše barve; od- daleč lahko ločiš jablano od svetlejše hruške. Plodnica se razvije z omesenelim plodiščem v oblo, spodaj popkasto vglob- Ijeno jabolko, ki ga zgoraj venča muha. V sredi je v peteropredalastem pestiču po dvoje ob dozoritvi temno- rjavih semen. Jablana nam daje jako okusno in zdravo sadje, ki ga uživamo sirovo, vkuhano in posušeno, ali pa napravljamo iz njega jabolčnik. V nekaterih krajih donaša jablana lepe dohodke, ker vedno dobro prodajajo zlasti zimske zvrsti. Les uporabljajo mizarji. Sovražnikov ima mnogo, a skoraj tiste kakor hruška. Krvava uš se pa drži le jablane. Ako sejemo pečke, vzgojimo samo lesnike ali divjake, ki jih potem oplemenjujemo s cepiči žlahtnih zvrsti. Cepimo pa jeseni ali zgodaj spomladi, ko divjaki še niso pognali. Le s cepljenjem je mogoče, da vzgajamo nove, plemenitejše zvrsti. To velja tudi za češnje, hruške in razno drugo sadno drevje. Pritlikavce (hruške) pa vzgajamo s cepljenjem na kutino. Slika 13. Glog. 1 cvetoča vejica, 2 plod, 3 povprečno prerezan plod. 14 Jablani je podobna kutina (der Quittenbaum), ki ima volnate liste, velike in bele cvete in prijetno dišeče, jabolkom podobne plodove. — Sorodna nešplja (die Mispel) ima zgoraj kosmate, spodaj belovolnate liste in velike bele cvete. Iz njih se razvijo mali, rjavi plodovi z veliko muho. Užitni so šele, ko jih popari slana, ali če se uležč in omede. — Lihopernate liste (glej str. 15.) razvija sorodna jerebika (die Eberesehe), ki raste divja po gorskih gozdih, a jo vidimo dostikrat tudi po nasadih. Škrlatnordeče kisle plodove uživajo razni drozdi, ki razširjajo potem neprebavljiva semena. — Po listih in cvetih je jerebiki podobna osko- ruša (die Garteneberesche). Drobni, rumeni plodovi so šele užitni, kadar so medni. — Glog (der Weifidorn) [slika 13.] je trnast grm s krpastimi listi in z vonjajočimi cveti. Jeseni je posut z rdečimi, obličastimi plodovi (medvedove hruške). Trdo in težko glogovino cenijo stru¬ garji. Po vrtih goje razne bele in rdeče polno- cvetne zvrsti. K p e č k a t e m u sadju prištevamo drevesa in grme, ki imajo na robu izdol¬ benega cvetišča pet časnih, pet venčnih listov in mnogo pra¬ šnikov. Plod nastane iz omesenelega cvetišča, ki zapira peščišče s semeni. Posušena čaša tvori na plodu muho. c) Rože (Rosengewachse). Šipek ali divja roža (die Hundsrose) [slika 14.J je jako raz¬ širjen grm kraj gozdov in potov, v mejah in ob plotovih. Mladi po¬ ganjki rasto pokončno. Ko olesene, se nagnejo k zemlji. Drugo leto poženo iz njih kratke veje s cveti in dolge pokončne šibe, ki tudi olesene in poležejo. Ker se to redno ponavlja, nastane v par letih neprodirna, naravna živa meja, ki je polna ostrih, kljukasto zavitih bodic, t. j. izrastkov iz kože. Z njimi varuje šipek svoje v 4rijm S Slika 14. Šipek ali divja roža. l cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 3 plod, 4 orešek, 6 podolžno prerezan orešek, G diagram. 15 liste in šibe pred pasočo se živino. Oleseneli deli nimajo več bodic, ker jih več ne potrebujejo. Ob dolgi srednji listni žili stoje na desni in levi po dva do trije listki, na koncu pa en sam listek. Takemu listu pravimo, da je liho- p er n at (unpaarig gefiedert). Ob listnem peclju zapazimo dva suli¬ časta prilistka, ki obdajata in varujeta mlade poganjke. V cvetu imamo zopet prav tak ustroj kakor pri hruški: pet časnih listov, pet venčnih listov, mnogo prašnikov. V vrčastem cvetišču je pa mnogo pestičev z dolgimi vratovi, tako da mole brazde iz vrča. Medovnikov nima, pač pa je za žuželke mnogo peloda, ki ga raznašajo in raztresajo na brazde enakovrstnih cvetov. Po¬ noči zapira cvete ter va¬ ruje s tem svoje prašnike pred dežjem in roso. Živordeči plodovi, nastali iz cvetišča in iz pestičev, vabijo ptice, ki se z njimi hranijo. Pre¬ bavljajo le mesnato plo- dišče, ne pa dlakavih, trdih oreškov. Z odpad¬ ki prihaja seme v zemljo in kali. Vrčasto cvetišče se uživa vkuhano. Na šipkove šibe cepijo polnocvetne vrt¬ nice. Na njih lahko opa¬ zujemo, kako prehajajo prašniki v venčne liste. Ti diše prijetno, in iz njih dobivajo na južni strani Balkana (v Rumeliji) dragoceno rožno olje. Za liter rožnega olja je treba 2000 do 5000 kg venčnih listov. Rdeči jagodnjak (die Wa,ld - J£rdbeere) [slika 15.] raste povsod po gozdih, zlasti po sečah. Iz pazduh dolgopecljatih trojnatih listov izvirajo nitkaste pritlike, ki se semintja okoren e in razmnože rast¬ lino, da nastanejo cele ruše. Dolgopecljati, v pakobule (glej str. 65.) združeni cveti imajo peterolistno čašo, ki jo podpira pet ovršnih listov (zunanja čaša), 1 cvetoča rastlina, 2 podolžno prerezan cvet, 3 dozorela pajagoda, 4 cel in podolžno prerezan orešek (pov.). 16 dalje imajo bel, peterolisten venec, mnogo prašnikov in mnogo pestičev. Ob' deževnem vremenu vise cveti navzdol (zakaj ?), pri lepem vre¬ menu pa stoje pokoncu. Ko je izvršeno oprašenje, cveti le vise, čaša in zunanja čaša jih pa pokrivata kot strešica. Podolgasto cvetišče se povečava in debeli ter postaja mesnato in sočno. V njem so pa vsajena drobna zrnca, enosemenski oreški. Omesenelo cvetišče z vsajenimi plodiči tvori nepravi plod, p a j a go do. Lepo dišeče, rdeče plodove ljubijo zlasti ptice (droz¬ gi), ki potem raz¬ širjajo rastlino, ker ne prebavijo trdoluščinastih oreškov. Po vrtili go¬ jimo jagodnjake z debelimi plo¬ dovi. Nikdar pa tako ugodno ne vonjajo in niso tako okusni, ka¬ kor divje rastoči. Primerjaj ja- godnjak s šipkom glede cveta in ploda! M a 1 i n j a k (der Himbeer- strauch) poganja iz podzemnega Slika 16. Robida ali ltopinjak. l cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 3 dozorel plod, 4 diagram. debla goste, po¬ končne, z bodicami posute veje, ki imajo pernate, spodaj belokosmate liste. V drugem letu se razvijo cveti, ki so podobni onim rdečega jagod- njaka, in iz njih rdeče malinje. Na stožčastem plodišču je zbranih več rdečih, koščičastih plodičev. Raste po posekanih gorskih krajih, sade ga pa pogosto po vrtih zaradi užitnih in prijetno dišečih plodov. — Robida ali kopi n jak (der Brombeerstrauch) [slika 16.] ima tudi spodaj zelene liste in malinjam podobne plodove, ki so izprva rdeči, pozneje pa svetlo- črni in slivasti. Raste naj raj ša kraj potov in po živih mejah, kjer razteza z bodicami oborožene veje na vse strani. 17 Sem spadajo tudi razni petoprstniki (das Fingerkraut), ki rasto pogostoma po travnikih in kraj gozdov ter imajo navadno jagodnjakovim podobne, zlatorumene cvete. Cvetišče se ob dozorevanju plodičev ne po¬ veča in ne omeseni. Rože so zelišča ali grmi s sestavljenimi listi in s pravilnimi cveti. Ti imajo peteroštevno odevalo, mnogo prašnikov in pestičev. Jagodam podobne, neprave plodove sestavljajo mali oreški ali košči- časti plodiči, ki sede ali tiče v različno razvitem plodišču. Primerjaj koščičasto in pečkato sadje z rožami 1 Naštej sadno drevje, ki spada k rožnicam! Kdo posreduje opraševanje? Rožni c e so rastline s pravilnimi cveti in z razvitim cvetiščem ter imajo na njem dvojno peteroštevno odevalo, mnogo prašnikov, en ali več pestičev. Ločijo se znatno glede oblike plodov. 3. družina: Metuljnice (Schmetterlingblutler). Grah (die Erbse) [slika 17.]. Že Rimljani so gojili to važno so- čivnico, ki so jo dobili najbrže iz Orienta. Vejnato, votlo, eden do dva metra visoko steblo je tako šibko, da se ne more samo vzdržavati pokončno, kaj šele nositi številne plodove. Zatorej mu napravljamo, ali si išče sam opore (palice, veje, kvišku rastoče rastline), da pleza više ter da prihajajo njegovi pernati listi na svetlobo. V to mu rabijo rogovilaste ročice ali vitice (Ranken), ki so nastale iz zgornjih stranskih listkov ali iz končnega listka. Te ročice se vijejo na desno in se odvračajo od sol n c a, torej obračajo proti oporam. Cim se dotaknejo opore, se ovijejo že v par urah okoli nje. Ročica dobiva potem med oporo in steblom obliko zavojnice, se torej krči in poteza steblo bliže opori (glej str. 36.). Zaradi zavite oblike je ta vez prožna, veter je ne odtrga tako lahko. Ročice pa se polagoma očvrste in slednjič olesene. Od mnogoštevilnih ročic se posuše one, ki niso dosegle nikake podpore. Na dnu vsakega lista vidimo dva velika prilistka. Izprva stojita pokončno ter varujeta mlade liste, veje in cvete. Cvet je nekoliko podoben metulju, odtod tudi ime družini. Čaša ima pet rogljev, nastala je torej iz peterih zrastlih listkov. Venec sestavlja pet belih, glede oblike pa različnih listov. Pokončni zgornji list se imenuje jadro (Fahne), dva manjša stranska lista krili (Fliigel) in dva spodnja, zrastla, tvorita ladjico (Schiffchen). V njej se nahaja v varnem zavetju pred žuželkami in dežjem deset prašnikov ter en pestič s podolgasto plodnico in precej podalj- 2 Mach er, Rastlinstvo. 18 šanim vratom. Devet prašnikov je s prašnimi nitmi zrastlih v zgoraj odprto cev ali nožnico, ki obdaja plodnico, deseti, prosti prašnik pa zapira cev med zrastlimi prašniki. Medovniki se nahajajo na dnu cevi. Ta ustroj cveta je v tesni zvezi z opraševanjem. Bela barva, zlasti velikega jadra, opozarja že oddaleč žuželke nase. Ako sede večja žuželka na krili ter sili z glavo do medov- nikov, se nagneta ta dva lističa navzdol ter pri¬ tisneta ob ladjico, ki se prav tako porniče navzdol. Pri tem se prikaže iz ladjice navzgor zakrivljeni vrat, ki ima na notranji strani kocinasto brazdo. Trebu¬ šna stran žuželke pride sedaj v do- tiko s to brazdo in s cvetnim pra¬ hom ali pelodom, ki visi na njej. Prašnice se nam¬ reč odpro preden Slika 17. Grah. se razvije cvet. 1 cvetoča vejica, 2 dva cveta, 8 jadro, krili in ladjica, 4 pestič in Ker SO pa prašne prašniki, 5 podolžno prerezan pestič, 6 loputa s semeni, 7 povprečno prerezan strok. niti ZraStle ter tiče v stisnjenem kljunčku ladjice, se drže prašnice tesno vratu in brazde in pelod se mora prijeti kocinic. če je bila žuželka že v grašjem cvetu, nosi s seboj pelod na trebuhu. V drugem, enakovrstnem cvetu ostane pelod na brazdi in oprašenje je izvršeno. če bi bili vsi prašniki zrastli, bi žuželka ne mogla do medov- nikov. En prašnik je prost in ima na dnu od desne in leve dve luknjici, ki vodita do medu. 19 Zrastli časni listi vežejo ves ta ustroj. Ako razcepiš čašo, vise venčni listi na vse strani, in vse opraševalne priprave so uničene. Plod nastane iz plodnice vsled oprašenja; brez oprašenja ni plodu. Plodnica nastane iz dolgega lista, ki je zganen ob glavni žili in zrastel z robovoma. Na tem zrastlem robu ali šivu (Nalit) se drže obla semena. Tak plod imenujemo strok (Htilse). Ko dozori, se razcepi ob šivu in ob glavni žili v dve loputi, in seme izpade. Plod visi na dolgem peclju ter je tako zavarovan proti poljskim mišim, ki jim gre jako v slast. Od cukrastega graha se uživa tudi stročje, dokler je zeleno. Grah se uživa zelen in zrel, ter je jako hraniv, pa ne¬ koliko težko prebaven. Najbolj mu ugaja apnena zemlja. Naj¬ boljši njegov sovražnik je gra- harjeva ličinka. Navadni fižol (die ge¬ ni ei n e Bohne). Ako denemo fižol nekoliko časa v vodo, da se napne ter mu odlupimo se¬ mensko kožo (Samenhaut), dobimo dva velika, mesnata klična lista ali kalici (Keimblatter); sl. 1 G v C 2 , med njima pa osnovo poznejše rast¬ line, majhno, ukrivljeno telesce, takozvani kalček (Keimling, sl. 1 k). Njegov podaljšek, ki leži pod kalicama, se imenuje koreničica (Wurzelchen, sl. 1 a), na¬ sprotni, nad kalicama ležeči konec pa brstič (Knospchen, 1 b). V zemlji se koreničica podaljša, raste navzdol ter se razvija v korenino (sl. 3 a). Iz navzgor rastočega lističa nastaja deblo ali steblo (Stamm, Stengel), ki poganja potem prave liste (o d u d t ). Seme kali le v vlažni zemlji. Ako bi imelo seme samo na sebi zadosti vode za kaljenje, bi pozeblo v shrambah v mrzli zimi ter bi ne bilo več kaljivo. l obe semenski polovici: O v C 2 kalici, 7c kalček, b brstič, d x in d 2 prva dva lista. 2 kaleče seme: a glavna korenina, ki se snuje iz koreničice. S ka¬ leče seme brez ene kalice: a glavna in a x prva stranska korenina. 4 kal z nerazvitima listoma d x in d 2 \ a glavna korenina, a x stranske korenine, b steblo. 5 kal z razvitima listoma d x in d 2 , e brstič. 2 * 20 Najprej se v zemlji prikaže iz semena koreničica, ki se razvije v korenino ter požene koreninice. Te zasidrajo rastlino preden prileze iz zemlje, Ker korenina dovaja vodo in v njej raztopljene hranive snovi, se mora torej razviti prej nego rastlina. Da se nežni brstič ne pokvari, se pririje fižol z ukrivljenim steblom na dan (sl. 3 lt 4). Kalček je vedno večji, pa si ne more še pripravljati hrane. Za prvi razvitek ima potrebno snov nakopičeno v kalicab, ki se pozneje usuše in odpadejo. Seme je torej s semensko kožo zavarovana mlada rastlinica, ki ima prvo potrebno brano za razvitek. 1 jadro, 2 krilo, 3 ladjica, 4 ladjica odzgoraj, 5 prašniki in pestič, 6 pestič, 7 cvetoča vejica, 8 trn. Nekatere fižolove zvrsti imajo kratka in čvrsta stebla, ki se sama drže kvišku. Drugim pa moramo dati opore, okoli katere se neprestano ovija konec stebla. Pri tem plezanju podpirajo steblo kratke dlačice, ki je z njimi posuto. Na ovijajočem se steblu je le malo listov, torej ti ne ovirajo mnogo ovijanja. Vsak list je sestavljen iz treh jajčastih listkov. Ti stoje po¬ dnevi skoraj vodoravno, ponoči pa vise navzdol. Skozi luknjice na listih (listne reže) izhlapeva voda. Čimveč je izhlapi, temveč je sprejemajo korenine in z njo sprejemajo tudi večjo mno¬ žino hrane. Vodoravne liste bi ponoči pokrila rosa ter ovirala hla- penje. Rastlina bi dobila torej manj hrane, če so pa solnčni žarki 21 pretopli (poleti), se včasih dogodi, da izgubi rastlina s hlapenjem več vode, nego je more dovajati korenina; rastlina bi zvenila. Tedaj pa obrača listne ploskve tako, da jih solnčni žarki obsevajo jako poševno. (Zakaj ne greje solnce pozimi?) Vsled tega se vrši hla- penje počasi. Ustroj cveta in ploda je bistveno takšen kakor pri grahu, kjer smo ga opisali natančneje. Podobne cvete s kocinasto brazdo imajo: Navadna grašica (die Futterwicke), ki je važna živinska pica. — Po njivah in po grmovju raste pogosto p 1 o t n a grašica (die Zaun- wicke). Mravlje jo pridno obiskujejo, ker najdejo dosti medu na prilistkih. Pri tem pa napadajo in pokončujejo druge živalce, ki se hranijo s to nežno rast¬ lino. — Pomladanski gr ah or (die Friihlings- walderbse) ima izpočetka rdeče, pozneje modre in nazadnje zelenkaste cve¬ te. Kot prava senčna rastlina razvija nežne, pernate liste. Cvete pa zgodaj spomladi po svet¬ lih gozdih in po grmovju, ko listnato drevje še ne dela pregoste sence. — Po njivah goje priljub¬ ljeno sočivnico lečo (die Linse), ki smo jo dobili iz Orienta. — V Severni Ameriki je doma ro¬ bi n i j a (die Robinie) [slika 19.], ki jo imenu¬ jejo napačno tudi «aka- cijo». Pri mladih rastlinah se pretvorita prilistka na dnu listnega peclja v bodeča trna; starejša drevesa nimajo več trnov. Veliki, beli, dišeči, cvetni grozdi se razvijo šele koncem meseca maja. 22 Travniška detelja (der Wiesenklee) [slika 20.] poganja iz vztrajne ' korenike pokončna stebla. Mali, rdečkasti cveti se združujejo v okroglaste glavice, ki jih podpirajo ovojni listi. Posamezni cveti so sicer majhni, a vonjajo ugodno in so nadaleč vidni, ker jih je mnogo skupaj. Lističi ozkega metulj astega cveta so deloma zrastli v cev. Ako pritisneš ladjico navzdol, se prikažejo prašniki in pestič, ki so sicer popolnoma skriti v venčni cevi. Prašne niti pa tvo¬ rijo z zrastlim ven¬ cem do 9 mm dolgo cev, ki izločuje na dnu med. Le dolgo- rilčkasti čmrlji morejo do teh me- dovn.ikov ter posre¬ dujejo opraševanje. Kratkorilčkaste žu¬ želke, kakor n. pr. čebele, pa « vlomijo* večkrat v cvet s tem, dapregrizej o venčno cev proti sredini ter pridejo tako do medu. Trojnati listi stoje ponoči s svo¬ jimi listki pokoncu, da bolj pospešujejo hlapenje ter spreje¬ majo več hrane (glej fižol str. 20.). Dvojni listi varujejo mlade cvetne glavice, zrastli prilistki pa nežne mlade liste. Detelja je pri nas navadna travniška rastlina, sejati so jo pa pričeli kot važno klajo šele v 18. stoletju. Primerjaj travniško deteljo z grahom glede opraševalnih naprav! Po travnikih in pašnikih se nahaja še mnogo drugih rdeče, belo ali rumeno cvetočih detelj nih vrst. Podobne opraševalne naprave z zrastlimi prašniki imajo: Turška detelja (die Esparsette), ki jo sejejo tuintam kot pično zelišče. — Medena detelja (der Steinklee) z belimi ali rumenimi Slika 21. Meteljka. 1 cvetoča vejica, 2 cvet v prerezu, S strok. 23 dišečimi cvetnimi grozdi. — Po gorskih gozdih se posuje meseca maja z zlatorumenimi grozdi visoki n a gnoj (der Goldregen). Pogosto ga vidimo tudi po vrtovih in nasadih. Na apnenih tleh sejejo meteljko ali nemško deteljo (der Lu- zernerklee) [slika 21.], ki ima vijoličaste metuljaste cvete. Ako sede žuželka, n. pr. čmrlj ali čebela, na krili in ladjico, skočijo pestič in prašniki na dan ter jo posujejo s pelodom. Ko se dozoreli, polžasto zaviti stroki odpirajo, raz¬ metavajo seme nadaleč. Pritisni na ladjico in krili meteljčnih Cvetov ter opazuj opraševalne naprave! Prav tak cvetni ustroj imajo ltošeničiee (Gin- ster), laška detelja (der Schneckenklee) in uročni k (der Wundklee). Nekoliko drugače se vrši opraševanjepri nokoti (der Hornldee) [slika 22.], ki raste pogosto po travnikih in razvija rumene kobule. Prašnice se kakor pri grahu prej odpro, nego se razvije cvet. Potem pa odebeli pet prašnih niti. Ako pritisnemo ladjico navzdol, iztisnejo odebelele niti iz nje nekaj peloda. Metuljnicam soroden je rožičevec (der Johannisbrotbaum), ki raste divji okoli Sredozemskega morja. Sade ga zaradi mesnatih užitnih strokov, rožičev, ki rabijo tudi v zdravilstvu. — V tropičnih stepah je domo¬ vina akacij (Akazien) z dvojnopernatimi listi. Nekatere afriške vrste nam dajo pravi gumi. Naštej navadne poljske in gozdne metuljnice! Metuljnice so zelišča, grmi ali drevesa s pernato ali z dlanasto sestavljenimi listi in s prilistki. Metuljasti cveti imajo po deset prašnikov, plodnica se pa pretvarja v mnogosemenat strok, ki se razpreza z dvema loputama. V to jako številno družino spadajo razne stročnice, razna pična zelišča in nekatere vrtne rastline. 1 cvetoča vejica, 2 cvet, 3 prašniki in pestič, 4 pestič, 5 strok, 6 oblike venčnih listov, 7 diagram. 24 4. družina: Javorji (Ahorngewachse). Maklen (der Feldahorn) [slika 23.] je po logih, kraj gozdov in po grmovju v nižavah precej navaden grm ali nizko drevo. Vobče spominja njegova rast na hrast. Skozi vejevje prodro lahko solnčni žarki, ker so veje večinoma gole in so le vejice porastle z listi. Navzkrižni listi so majhni, tro- do peterokrpi in dlanasto žilnati. Ker so više stoječi listi manjši, je vse (navzkrižna leža, razdeljena ploskev, razna veličina) tako urejeno, da dobivajo vsi zadosti solnčne svet¬ lobe. Maklen ima tudi priprave, ki pospešujejo opraševanje in razšir¬ janje semena. Meseca maja se prikažejo ne¬ znatni cveti v pokončnih grozdih. Ker so rumeno- zelene barve, se ločijo vidno od temnozelenih listov. Posamezni cvet ima razširjeno cvetišče, obrobljeno od štirih do petih čašnih in prav to¬ liko venčnih listov. V sredini cveta zapazimo navadno osem prašni¬ kov in pestič z dvodelno brazdo ali pa imajo cveti same prašnike. Cvetišče izločuje v svojih medovnikih mnogo vonjavega medu, ki vabi razne žuželke, da posredujejo opraševanje. Plod sestavljata dva krilata, enosemenska oreška rdeče barve (dvojnata perutka). Njuni krili stojita narazen. Zreli plod se razdeli v dva polplodiča, ki se vrtita v zraku in počasi padata. Veter padajoče krilate plodove lahko raznaša in razširja s tem rastlino nadaječ, kar bi sicer ne bilo mogoče, ker je seme precej težko. 25 Krilo je dolgo, lahko, pa zadosti čvrsto, ker ga obroblja močna letva. Trdni, rumenkasti les rabi za kurjavo in za razne izdelke; iz žiličastih korenin izdelujejo pipe. Po gorskih gozdih raste beli javor (der Bergahorn), ki ima listasto odpadajoče lubje in velike, dlanastokrpaste, spodaj sinje liste. Cveti visečih grozdov se razvijo v dvojnato perutko. -— Ostrolistni javor (der spitzblattrige Ahorn) je drevo, čigar lubje je temne barve in drobno brazdasto. Dlanasto nacepljeni listi imajo špičaste, nazobčane roglje. Že meseca aprila, preden požene liste, se posuje ta javor s številnimi, rumenozelenimi, v češulje združenimi cveti, ki s svojimi vonjajočimi medovniki privabljajo žuželke. Plodovi so tudi dvojnate perutke. Gosti in težki les belega in ostrolistnega javorja rabi za razne izdelke. Poišči vse tri navedene vrsti javorjev! Opazuj jih v cvetju in jeseni, ko odpadajo plodovi! Javorji so drevesa z nasprotnimi, dlanasto krpastimi listi in dvospolnimi cveti. Med njimi se pa nahajajo tudi poedini prašni in pestični cveti. Na ploščnatem cvetišču sedi štiri do pet časnih in venčnih listkov, navadno osem prašnikov in en pestič. Plod je dvojnata perutka. 5. družina: Divji kostanji (Rofikastaniengewacb.se). Divji kostanj (die RoBkastanie) [slika 24.] je košato, do 25 m visoko drevo. Ker hitro raste ter napravlja gosto senco, ga sade povsod po drevoredih, po vrtih in javnih prostorih. V listnih pazduhah se prikažejo že poleti popki. Mladike v njih so jako nežne, pa s smolnatimi luskolisti dobro zavarovane proti mrazu in vlagi, ki bi jih gotovo uničila, če bi dospela v popek in zmrznila. Luskolisti varujejo pa tudi mladiko, da se ne posuši. Ako odluščiš varstvene liste prezgodaj, se posuši mladika, dasi jo imaš v topli sohi v vodi. Ko nastanejo spomladi toplejši dnevi, se povečajo ti brsti ali popki znatno, smola se cedi po njih. Zunanji rjavi luskolisti padajo drug za drugim, in mladika se prikaže. Varujejo jo pa še notranji zeleni luskolisti, ki se zategadelj še podaljšajo. Mladi listi so podolžno zganjeni, in sicer vsak listič zase. Kmalu razgrnejo svoje lističe, a vise še toliko časa navzdol, da dobe zadosti soka ter se očvrste. Sedaj odpadajo tudi ostali varovalni listi, ker jih ni več treba. Slednjič izginejo tudi bele dlačice, ki varujejo liste v nežni mladosti prevelikega hlapenja. 26 Razviti list je velik in sestavljen iz sedmerih lističev, ki med njimi dospejo lahko solnčni žarki tudi do niže ležečih listov. Na pokončnih vejah so listi navzkrižni, ali zgornji listi imajo krajše peclje in manjše lističe, ne delajo torej spodnjim preveč sence. Na vodoravnih vejah je razvrstitev enaka. Spodnji ali notranji listi razvijo namreč tako dolge peclje, da pridejo z zunanjimi v enako ravnino. Kmalu potem, ko je kostanj razvil liste, začne cvesti, ker so se cveti razvili že v popku. Šte¬ vilni cveti so združeni v po¬ končne kite, ki vabijo žuželke v svoje medovnike kakor mnogo- brojne sveteče luči. Somerni cveti imajo peterodelno čašo, pet belih, rumeno in pozneje rdeče lisastih, torej očitnih venč¬ nih listov in sedem prašnikov. Le malo cvetov ima razvite pestiče, kar je tudi prav. če bi se razvili vsi pestiči mnogobrojnih cvetov, bi se morale polomiti vse veje pod težo plodov. Neplodni cveti pa povečajo očitnost cvetočega drevesa. Na dnu cvetov so medovniki, in ker cveti stoje vodoravno, ne pride do njih vlaga. Žuželke sedajo na dolge prašnike in vratove, srkajo med in prenašajo pelod. Plod je obla, bodeča glavica, ki zapira navadno po dve rjavi semeni. Les je jako mehak, rabijo ga strugarji. Z grenkimi semeni krmijo po¬ zimi jelene in srne, na Turškem tudi konje, ali pa dobivajo iz njih škrob. Pogosto je videti po nasadih rdeči divji kostanj (rote Rofikastanie), ki je doma v Severni Ameriki. Na kostanjevi veji naj učenci opazujejo spomladi razvitek popkov! Poišči v cvetih dolgovratne pestiče, ki se iz njih razvijajo plodovi! Opazuj pokončne in postranske veje z ozirom na liste! 6. družina: Lipe (Lindengewacb.se). Lipa (die groBblattrige Linde oder die Sommerlinde) [slika 25.]. Starodavne, po 30 in več metrov visoke lipe imamo pri nas sredi vasi, okoli cerkva in po javnih prostorih. Naši pradedi so jih zasadili Slika 24. Divji kostanj. 1 podolžno prerezan cvet, 2 cvet, S seme, 4 prerezano seme. 27 pred več stoletji, in sedaj nas senčijo s svojim košatim vrhom, nas razveseljujejo in nam koristijo s svojim dehtečim cvetjem. Okoli vaške lipe se zbira mladina, pod njo modrujejo zreli možje, vsa vas je ponosna na svojo lipo, o kateri se niti najstarejši ljudje ne spominjajo, kdaj in kdo jo je zasadil. Početkom maja razvije lipa svoje velike liste. Ko odpadejo luske listnih popkov, se prikažejo rdečkasti luskolisti, ki obdajajo mlade liste paroma kot prilistki. Ko se ti zadostno razvijo in okrepe, odpadejo prilistki. Mladi listi so posredi zganjeni, stoje pokončno in jih pokrivajo dolge, svilene dlačice. Vse to jih varuje pre¬ velikega hlapenja (glej češnja str. 8). Srčasti listi niso vsi enako veliki, prav- tako imajo tudi ne- enakodolge peclje in neenakovelike poluploskve. Zaradi- tega je mogoče, da stoje vsi listi na eni vejici v eni ravnini ter ne delajo drug drugetnu sence. Cvetnih popkov pozimi še ni na lipi. Razvijo se šele spomladi na mladicah; zato cvete lipa tako pozno. Zelenorumeni krovni listi podpirajo dva do tri kratkopecljate cvete. Vsak cvet ima pet bledih, med izločujočih časnih listov, in pet bledorumenih venčnih listkov, mnogo prašnikov in en pestič. Listi zakrivajo cvete skoraj popolnoma ter varujejo med in pelod vlage. Močni vonj in medu polni medovniki pa privabijo vendar tisoče žuželk na skrite, neznatne cvete. Ko se jeseni odloči vejica s plodovi, se vrti, padajoč v zraku, zaradi krovnega lista. Lahko Slika 25. Lipovec. 1 cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet (pov.), 3 prašnika, 4 plod. — 28 jo veter raznaša nadaleč ter jo tako razširja. Oreškasti plodovi krijejo navadno po dve semeni ter se ne odpirajo ob zoritvi. Mehko, belo lipovino rabijo rezbarji in podobarji za svoje izdelke. Lipovo oglje rabijo risarji, z lipovim ličjem pa privezujejo in vežejo vrtnarji cvetice. Iz dišečega cvetja, ki je čebelam izborna paša, kuhamo čaj. Sorodni lipovec (die kleinblattrige Linde oder die Winterlinde) ima manjše liste, ki jih razvije sredi ali koncem maja. Vsako razcvetje ima pet do sedem cvetov. — V to družino spada tudi indijski lasa ali jutovec (die Jutepflanze). To enoletno rastlino sade v Vzhodni Aziji zaradi ličnatih vlaken, ki napravljajo iz njih vreče, plahte, zastore itd. Ne more se pa meriti to vlakno s predivom, ker ni tako trpežno in ker pobarvano tudi obledi. Lipe so drevesa s peteroštevnimi cveti in z mnogimi prašniki. Oreškasti plodovi krijejo po dve semeni. Sorodni lan (der Lein oder Flachs) [pod. 3.] ima 1 / 2 m visoka slaba stebla z ozkimi listi (1). Zaraditega prihaja solnce lahko do stebel, dasi sejemo lan gosto. Peteroštevni cveti so modre barve; plod je votla glavica (4). Rjavkasto malo seme (5, 6) daje mnogo mastnega olja, ki rabi zlasti mizarjem in barvarjem, ker se hitro suši na zraku. Z oljnimi tropinami pitamo govedo. Namočeno seme je lepljivo. Vsejani lan se zlepi v vlačni zemlji s prstjo, ne raznašajo ga torej mravlje in druge živali. Pod vrhno kožo nahajamo v steblu dolga čvrsta vlakna (7). Kmet seje lan jeseni ali spomladi v globoko prerahljano zemljo ter ga izruje preden dozori. Nato ga poveže v snopiče in nekoliko osuši. Ko mu je osmukal glavice na grebenu, ga razgrne in godi po senožetih, da začne trohneti zgornja koža. Godni lan se osuši v posebnih sušilnicah in se potem otare. Lahka koža stebelca se pri tem odloči v majhnih iglicah (pezdir) od vlaken. Nato se lan otresa na otresovalnice in omika. Tako dobimo čista, dolga vlakna, predivo. To predejo v prejo, ki tko iz nje platno za vsakovrstno porabo. 7. družina; Krvomočnice (Storchschnabelgewachse). Čapljevec (der Reiherschnabel) [pod. 4.] je navaden plevel na peščeni zemlji. Ker seže z glavno korenino globoko v zemljo, ga ne uniči suša. Po suhotinah se je treba varovati prevelikega hlapenja, zato je čapljevec poln dlak ter ima dvakrat pernastodelne liste. Rožnordeči, v kobule združeni cveti ( 2 ) se vzdigujejo na dolgih pecljih kvišku ter so nadaleč vidni, čaša in venec sta pravilna, peteroštevna, izmed desetih, spodaj nekoliko zrastlih prašnikov ima le pet razvite prašnice in na dnu niti medovnike. Podoba 3. Lan. M a c h e r, Rastlinstvo. V barvah natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Podoba 4. Čapljevec. Mac h er, Rastlinstvo. V barvah natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 29 Ko odpadejo venčni listi, rasteta plodnica in vrat dalje ter dobita obliko dolgokljunate ptice (čaplja, štorklja). Dozorela plodnica pa razpade na pet enosemenskik plodičev (4) (plod pokovec) [pod. 4.], ki se okončavajo v dolge ošine. Do popolne dozoritve se drže plodiči s svojimi osinami osrednjega stebriča, ki je v neraz¬ vitem plodu z osinami vred tvoril vrat. Od osrednjega stebra odločivši se odskočijo plodiči precej daleč od rastline (razširjatev!). Ob suhem vremenu se ošine vijakasto zavijajo (5), ob vlažnem pa odvijajo; s tem gibanjem se pa plodiči zarijejo v zemljo. Ker vpliva na ošine zračna vlažnost ter jih vijakasto zavija ali odvija, rabijo se ti plodiči v napravo vlagokazov. Po apnenem svetu rasto sorodne krvomočnice (der Storehschnabel) s prav tako ustrojenimi cveti in plodovi. -— Iz južne Afrike smo dobili priljubljene žeravce ali pelargonije (Geranien), najbolj razširjen je pa navadni žeravec (das Rosenkraut) s prijetno dišečimi listi. 8. družina: Sleznice (Malvengewachse). Divji slezenovec (die wilde Malve oder Kiisepappel) [pod. 5.] je kraj potov, ob ploteh in po grobljah kaj navadna dvoletna rastlina. Iz globoke razrastle korenike poganjajo kocinasta stebla. Dolgo- pecljati listi so dlanasto nacepljeni na pet do sedem krpic. Veliki cveti (1), ki stoje po dva do trije v listnih pazduhah, so pravilni in peteroštevni. Zrastlolistno čašo podpira trolisten ovoj, zunanja čaša. V čaši so jamičasti medovniki, ki jih pokrivajo dlačice ter varujejo vlage. Peteri, rožnordeči, s temnejšimi žilicami prevlečeni venčni listi so pri dnu med seboj kakor tudi s prašniki nekoliko zrastli ter tvorijo mesnato, malo vglobljeno ploščico. Sredi nje se vzdiguje votel stebrič (3), ki je nastal iz mnogoštevilnih, s prašnimi nitmi zrastlih prašnikov. Take prašnike imenujemo enobratinske (2). V stebriču se nahaja ploščata plodnica (4) in več spodaj zrastlih vratov. Pri slezenovcu in njegovih sorodnikih imajo prašniki samo enopredalaste prašnice, dočim ima večina cvetnih rastlin dvopredalaste. Prašniki poprej dozore in se odpro nego se razvijo brazde; samolastno opraševanje torej ni mogoče. Ploščata dozorela plodnica razpade v ledvičaste enosemenske plodiče (mnogodelen plod pokovec) (5, 6, 7), ki imajo hrapavo površino. Bržkone jih raznašajo ljudje in živali s svojimi nogami. Navadni slez (der gebrauchliche Eibiscb) raste semintja divji, pogostoma ga pa sade po vrtih, ker rabijo njegovo korenino, listje in 30 cvetje kot zdravilo proti kašlju. — Kot lepotno rastlino goje rožasti slez (die Stock- oder Pappelrose) z velikimi, navadno polnimi, razno¬ barvnimi cveti. V Vzhodni Indiji sade že od starodavnih časov zelnati bombaževec (die krautige Baumwoll- staude) [slika 26.]. Vpe¬ ljali so ga sedaj tudi v druge tople kraje, zlasti v Ameriko in celo v južno Evropo. Kocinice, ki pora¬ ščajo seme, nam dajo bom¬ baž, ki se z njim dandanes oblači polovica vsega člo¬ veštva. Iz bombaža naprav¬ ljajo razne tkanine, n. pr. katun, perkal, mušelin, bar- hant itd. Iz bombaža naprav¬ ljajo tudi strelni bombaž, kolodij in celuloid. Iz se¬ mena prideljujejo olje. Sleznice imajo dla- nastokrpaste liste, petero- števne cvete in zunanjo čašo. Prašniki so enobra- tinski, plodovi pa navadno pokovci. Slika 26. Zelnati bombaževec. 1 cvetoča vejica, 2 dozorela glavica, 3 s kocinicami porastlo seme. 9. družina: Pomaranenice (Orangengewachse). Pomarančevec (der Orangenbaum) [slika 27.] je doma v vroči Aziji, sade ga pa sedaj po toplejših in vročih deželah vsega sveta. Cim bolj se bliža mrzlejšim krajem, tem bolj zaostaja v rasti. Pri nas ga goje le kot lepotno rastlino v rastlinjakih. V toplejših krajih traja dolgo časa vročina in suša. Vednozelene liste varuje prevelikega hlapen j a odebelela zgornja kožica. Prijetno- dišeče aromatično olje jih varuje pred živalsko žrtnostjo. Ko se drevo posuje z belimi cveti, razširja prijetno vonjavo daleč naokoli in vabi žuželke v svoje medovnike. Prašniki, ki jih zraste po več s prašnimi nitmi, obdajajo edino plodnico, ki se razvije v mnogopredalasto jagodo. Sočno meso, ki v njem leži seme, ima mnogo sladkorja in kisline, debela koža je pa polna aromatičnega olja. Ta tudi varuje pomarančo, da ne izgubi prehitro svojega soka, t. j. da se ne posuši. Podoba 5. Divji slezenovec. Mac h er, Rastlinstvo. V barvah natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Podoba 6. Rdeče grozdjiče. Podoba 7. Kosmulja. Macher, Rastlinstvo. V barvah natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 31 Pomaranče so zlasti za vroče kraje jako priljubljeno sadje. Iz cvetov in kože ali lupine napravljajo razne dišave in zdravila, f, Razlikujemo jako mnogo zvrsti, ki se ločijo po velikosti, barvi, okusu, debelosti kože itd. . t cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 3 podolžno prerezan plod, 4 seme. Sorodni citronovec (der Zitronenbaum) ima manjše, jajčaste plodove s kislim mesom. Z njimi okisavajo jedi, napravljajo hladilno limonado in citronovo kislino. 10. družina: Krečnice (Steinbrechgewachse). Rdeče grozdjiče (die Johannisbeere) [pod. 6.] raste kot nizek grm semtertja divje, navadno med kosmuljami in malinjaki. Sade ga pogostoma po vrtovih zavoljo užitnih, osladnokislastih jagod, a rado podivja. Iz spodnjega dela se vzdigujejo pokoncu mladi poganjki. Ako te poganjke pogrebenčamo, ali če pridejo sami v dotiko z zemljo, poženo takoj korenine. Ker le mladi, šibasti poganjki dobro rode, moramo grozdjiče močno obrezovati. Rastlino razmnožujemo s tem, da jo razrežemo pri korenini na posamezne šibe ter te po¬ sadimo. Dolgopecljati listi so dlanastokrpasti in napiljeni. Neznatni, rumenkastozeleni cveti se združujejo v viseče enostranske grozde in se razvijejo početkom maja. Vsak cvet ima skledičasto cvetišče z medovniki, pet čašnih listov, pet majhnih venčnih listov, pet 32 prašnikov in pestič s podrastlo plodnico. Iz nje se razvije majhna, obla jagoda svetlordeče, pri saj enih zvrsteh tudi rumenkaste barve. Da solnčni žarki laže prodro do jagod med vejami, devajo sredi med nje obroč ter vežejo nanj šibe. Jagode uživamo sveže in vkuhane, iz njih napravljajo pogostoma vino, ki ima jako prijeten okus zavoljo velike množine citronove kisline. Jagode uživajo tudi razne ptice, ki potem razširjajo rastlino z neprebavnim semenom. Po vrtovih sade kot lepotno rastlino zlatorumeno grozdjiče (das Goldribisel) in zaradi užitnega plodu razne vrste kosmulj (die Stachelbeere) [pod. 7.]. Trodelne bodice poraščajo gladke in zakrivljene veje teh grmičev. Kratkopecljati, krpasti listi stoje na mladikah šopoma. Mali, zvonasti cveti vise posamezno ali po dva do trije na skupnem reclju. Zelenkaste ali rdečkaste jagode so gole ali kosmate. Razne krečnice (der Steinbrech) so kaj navadne rastline na apnenih tleh. Vse imajo peteroštevne cvete in podrastlo plodnico. 11. družina: Debelolistnice (Fettpflanzen). Ostra homulica ali bradavičnik (der scharfe Mauerpfeffer) [pod. 8.] raste po zidovju in po suhih kamenitih mestih (1), torej po krajih, kjer rastlina ne more razviti globoke korenine in kjer bi s tako korenino tudi ne našla zadostne vlage in hrane. Daši ima le nitaste in kratke korenine, je vendar ne uniči suša. V mesnatih in sočnih listih se nabere oh dežju mnogo vode. Ker so pa ti listi majhni, se prile¬ gajo steblu, krijejo nekoliko drug drugega ter imajo le malo list¬ nih rež, izhlapevajo malo vode. Ker tvorijo nizka, dvigajoča se stebla gosto rušo, je izhlapevanje tudi manjše. Ostri sokovi pa varujejo sočno rastlino živalske žrtnosti. Vrh stebel se razvijajo poleti peteroštevni, rumeni cveti (2), ki jih oprašujejo žuželke, iščoč medu. Iz pestičev se razvije pet mešičkov, ki tvorijo zvezdo. Ob suhem vremenu so plodovi zaprti (3), oh de¬ ževnem se pa odpirajo (4), in voda odnaša drobno seme med zidne in skalne razpoke, kjer kale, ako je le količkaj plodne zemlje. Slika 28. Košeniljčni kakt ali nopal. Rastlina s cveti in s plodovi. Podoba 8. Ostra homulica ali bradavičnik. Mach er, Rastlinstvo. V barvah natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 33 Po sličnih krajih nahajamo še druge homulice. Na planinah pa cvete poleti po skalovju sorodni netresk (die Hausvmrz) z mesnatimi, pri¬ tličnimi listi in z rožnordečimi cveti. Kak tiče (Kaktusgewachse) rasto večinoma po toplejši Ameriki. Vejnata, členasta stebla nosijo namesto listov šilaste bodice, ki branijo sočne rastline živalske žrtnosti. Le zaradi debelih in sočnih stebel ne poginejo na vročih in peščenih tleh ob največji suši. Najvažnejši je košeniljčni kakt ali nopal (slika 28.), ki je doma v Mehiki. Sade ga pa tudi v severni Afriki in v južni Evropi zavoljo ulice lcošeniljke, ki se hrani s sokovi te rastline. Mnoge kaktice goje zaradi velikih in lepih cvetov. Prepričaj se kako dolgo ne ovene kaktova vejica! 12. družina: Rosike (Sonnentaugewaehse). Okroglolistna rosika (der rundblattrige Sonnentau) [slika 29.] cvete poleti po barjih in močvirjih med šotnimi mahovi. Pritlične, l cvetoča rastlina, 2 brstič, 3 podolžno prerezan cvet. pecljate, okrogle liste (slika 30.) poraščajo na zgornji strani pec¬ ljate žlezice z rdečimi glavi¬ cami, ki se zaradi izločenega lepljivega soka blišče v solncu kakor rosne kapljice (ime!) ter Slika 30. Rosični list z ujeto muho. vabijo manjše žuželke. Kakor hitro sede žuželka na list, se prilepi na žlezice, ki jo objamejo in omrežijo od vseh strani. Izločeni sok 3 Mach er, Rastlinstvo. 34 pa deluje slično želodčnemu soku, v njem se raztapajo mehki deli ujete žuželke. Ta sok z raztopinami vsrkavajo žlezice, neprebavno luščino pa odnese veter. Ker je po barjih za rosiko premalo živil, je potrebno, da se prehrani kot žužkojeda rastlina. Po vlažnih travnikih in po močvirjih raste navadna mastnica (das gemeine Fettkraut) [slika 31.] z vijoličastimi, dvoustnimi cveti, ki v njih tičita po dva prašnika. Zgornja stran pritličnih listov je lepljiva, na njej se love majhne žuželke. Ko sede žuželka na list, se zavišejo listni robovi navzgor proti listni sredini ter jo pokrijejo. Razkrojene mehke žuželkine dele listi potem vsrkavajo. — Po planinah se nahaja belocvetoča pla¬ ninska mastnica (das Alpenfettkraut). Iz stoječih voda se vzdigujejo poleti rumeni, dvoustni cveti sorodne m e š i n k e (der Wasserschlauch) [slika 32.]. Potopljeno steblo ima na nitaste roglje razrezljane liste. Nekateri teh rogljev so pretvorjeni v majhne, z zrakom in vodo napolnjene mehove (slika 33.). V meh vodi odprtina, ki jo zapira zaklopec. Ker se ta odpira samo naznotraj, lahko prihajajo v meh majhne živalce, vun pa ne morejo. Iz teh živali nastale raztopne razkrojine vsrkava mešinka z dlačicami, ki poraščajo notranjo površino meha. l cvetoča rastlina, 2 cvetišče s čašo, prašnikoma in pestičem, 3 podolžno prerezan cvet. Slika 31. Navadna mastnica. Slika 32. Navadna mešinka. 1 cvetoča vejica, 2 cvet. 35 Po močvirnih pragozdih toplejših krajev rasto majolčice (die Kannenstraucher). Njih lepo pisani listi imajo obliko majolike ter izloču¬ jejo ob robu med. Mnogo žuželk sede zaradi medu na rob, zdrsne po strmi in gladki notranji steni v votel list ter se utopi v izločenem soku. Razkrojine listi vsrkavajo. Slika 33. Mehove mešinke. A cel meh; H podolžno prerezan meh; a, h, i odprtino obdajajoče dlačice; b do g odprtina z zaklopcem. V mehu plava ujet košar (zelo pov.)- 13. družina: Vinike (Rebengewachse). Vinska trta ali loža (der Weinstock) [slika 35.] raste še dandanes divja v Sprednji Aziji, kjer se ovija in spenja po gozdnih drevesih v najvišje vrhove (zakaj ?) ter rodi drobne jagode. Podivjane trte, ki so popolnoma podobne divjim, pa vidimo povsod, kjer se je opustilo vinorejstvo. Trta ljubi bolj toplo podnebje, uspeva vsaj bolje v toplejših krajih. Njene korenine segajo globoko v zemljo, zato tudi ne pogine ob suši, tudi ne kadar razvija mnogoštevilne cvete, ali kadar zore sočne jagode. 3* 36 Krevljasto deblo pokriva sivorjavo lubje, ki odpada v progastih kosih. Glavno dehlo stare trte tudi močno odebeli, veje so pa vedno šibke; najšibkejše in najdaljše so pa rozge, ki poženo spomladi iz močnih z luskami pokritih popkov. Ti enoletni poganjki so včasih do štiri metre dolgi. Ne mogli bi se torej sami spenjati kvišku, še manj pa nositi težkih grozdov, zato vežemo visoko, drevesasto trto na brajde, nizko, grmičasto pa na kolce, ki ji rabijo v oporo. Vse one rozge pa, ki bi nič ne rodile in delale le senco, odrežemo. Divja ali podivjana trta, ki se zanjo človek ne briga, da bi jo privezaval, bi morala na tleh ležati in poginiti med drugimi rastlinami, ako hi ne imela številnih vilastih vitic [slika 34.] ter se ne bi z njimi oprijemala in plezala po drevesih. Vitice se vijejo na desno, in sicer proč od svetlobe, torej proti vejam in oporam, ki delajo senco. Ko se je vitica ovila s svojim koncem v par urah večkrat okoli opore, se zvije spodnji del vitice vijakasto ter se skrajša, vsled tega pritegne trto močneje k opori. Slika 34. Debelna vitica vinske trte. Vitice pa potem odebele in ole- sene ter drže trto čvrsto. Le zaviti del ostane nekoliko prožen, da jo veter odtrga še teže. Vitice pa, ki niso dosegle nikakršne opore, odpadejo, ker so nepotrebne. Tro- do peterokrpi, viticam nasprotni listi so nazobčani in odspodaj kosmati (zakaj spodaj ?). Ko spomladi obrežemo trto ter privežemo rozge, pride listje v nered, čez par dni se pa vse poravna; peclji se dvignejo navzgor, tako da obsevajo solnčni žarki listne ploskve skoraj navpično, kar je za segrevanje najizdatneje. Iz listnih pazduh poganjajo poleti mladike, takozvani zalist- niki, ki jih pa odščipavamo, ker ne olesene nikdar in jih uniči vsak mraz. Majhni cveti stoje v gostih kitah ter imajo peterozobo čašo in peterolisten, zelenkast venec. Podolgasti venčni listi tvorijo, s konci združeni, kapico, ki varuje petero prašnikov in pestič. Ko pa prašniki dozore, se iztegnejo, privzdignejo kapico ter jo odvržejo. Prašniki in pestič so sedaj prosti; žuželke, ki jih privablja prijetno vonjajoči med, izvršujejo lahko opraševanje. 37 Plod je sočnata, do četverosemenska jagoda zelene, rumene, rdeče ali črne barve. Tanka voščena prevlaka jo varuje vlage in gnilobe. Iz semena izraste nova trta. Seme pa razširjajo le ptice, ki rade zobljejo vinske jagode, in to so vrabci, razni drozdi, posebno Slika 35. Vinska trta. l cvetoča vejica (pom.), 2 cvet z odločenim vencem (pov.), 3 podolžno prerezan pestič s tremi prašniki, 4 podolžno prerezana jagoda, 5 seme. pa škorci, ki ne prebavijo kot kamen trdega osemenja. Tako raz¬ širjajo ptice trto, ki pa podivja, ako se nihče ne briga zanjo. Človek pomnožuje trto z zatiči ali grebenicami. Po mrzlejših krajih porežejo trto vsako leto do debele korenine. Pri nas jo vežejo na kolce in latnike, v Italiji in na Grškem jo pa puste, da se vzpenja visoko na razna drevesa, zlasti na murve. Nezrele jagode so kisle, neužitne in zelene. Ko pa dozore, vabijo svoje prijatelje, človeka in ptice, s svojo živo, očitno barvo. 38 Sveže jagode se uživajo kot priljubljeno in zdravo sadje, posušene nam pa dajejo rozine in korinte. Največ suhega grozdja izvaža Mala Azija in Grška. Večinoma pa pripravljajo iz sladkega soka vino. V to svrho stlačijo jagode. Sladki sok, mošt, začne nato vreti pod vplivom glivic kvasovk, ki se drže jagodnih luščin. Pri vrenju se sladkor pretvori v ogljikov dvokis (ogljikovo kislino) in v alkohol (alkoholno vrenje). Mošt pa le vre, ako ni toplina prenizka. Vino se sme le zmerno piti. Nezmerno uživanje vina, kakor tudi drugih alkoholnih pijač, je za vsakega posameznika, za družine, kakor tudi za cele narode pogubonosno. V blaznici je največ alkoholikov ali njih otrok, po zaporih največ jetnikov, ki jih je vanje spravil alkohol. Tudi bolnice bi ne bile tako prenapolnjene, če bi ne bilo nezmernega pijančevanja, s čimer se pokvari zdravje. V prvi vrsti je pa alkohol grozen strup za mladino. Zapomni si, za otroke je tudi najboljše vino hud strup! če hočeš skrbeti za zdravje svojih otrok in mladine, daj jim piti vode ter nikakršnih opojnih pijač, dasi so morda sladke. Iz tropin napravljajo žganje in ocet. Vinski trti škodujejo: grozdna gliva in trtna plesen, med žuželkami pa trtijon, trtni zavijač in pred vsemi zloglasna trtna uš. Opazuj, kako se prijemlje trta z viticami na opore! Opazuj, kako se razcvita trta in kako odpadajo kapice! Spoznavaj sovražnike vinske trte! Sorodno vini ko (die Zaunrebe) smo dobili iz Severne Amerike. Prstasti listi jeseni porde. Sade jo pogosto, da obsenčuje vrtne lope ali. pokriva golo zidovje. 14. družina: Klinčnice (Nelkengewachse). Vrtni nagelj ali klinček (die Gartennelke) [pod. 9.] je jako priljubljena lepotna rastlina, ki jo gojimo zaradi lepih, dišečih cvetov v loncih in po vrtovih v najrazličnejših, tudi polnocvetnih zvrsteh. Divji raste po skalah in po zidovju v južni Evropi. Cvete meseca julija, ko se že obletava vrtnica, ki nas je poprej razveseljevala s svojim dehtečim cvetjem. Razrastla korenika poganja mnogo poleglih debele, ki tvorijo s svojimi listnatimi vejicami gosto rušo. Iz ruše se vzdigujejo kolenčastočlenasta cvetna stebla (1, 2), ki imajo ob kolencih na¬ sprotne, črtalaste liste. Ti so goli kakor vsa rastlina sploh in sinje Podoba 9. Vrtni nagelj ali klinček. Mac h er, Rastlinstvo. V barvah natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 39 barve. Vrhu stebla in vej se razvijo veliki cveti posamezno ali so pa združeni v lat ali šop. Cveti (3, 4, 5) imajo močno, peterorobo, cevasto čašo. Pri dnu jo podpirata dva ali trije kratki ovršni listki. Čašna cev podpira in varuje nežne notranje cvetne dele, in sicer pet dolgožebicatih venčnih listkov, z nazobčanimi, živobarvnimi ploščicami, deset prašnikov in en pestič z dvema vratoma. Medovniki se nahajajo na dnu cevaste čaše. Do njih morejo le metulji s svojim dolgim rilčkom, nikakor pa ne čmrlji, ki niti ne morejo nagristi močne čaše. Do medovnikov pa tudi ne morejo manjše žuželke, ker cevasto čašo popolnoma napolnjujejo notranji cvetni deli. Najprej se prikaže iz cevi pet prašnikov z odprtimi vrečicami, pozneje drugih pet, in slednjič prideta na dan dozoreli brazdi, če hočejo metulji do medovnikov, morajo priti v dotiko s prašnicami ali z brazdami ter izvršiti oprašenje. Samolastno opraševanje je tukaj izključeno, ker prašniki prej dozore nego pestiči, ali kakor pravimo, zaradi raznogodnosti prašnikov in pestičev. Mnogosemska glavica se odpira zgoraj z zobci (6). Veter maje prožno stebelce in raztresa pri lepem vremenu lahko seme (7, 8). Da pa dež ne pokvari semena, zapro zobci glavico ob deževnem vremenu. Po suhih travnikih rastoči kartavžar (die Karthausernelke) razvije stoječe cvete šopoma. Več rdečih in pisanih zvrsti goje tudi po vrtih. — Po mokrih travnikih cvete maja in julija kukavičja lučica (die Kuckucksnelke) z rožnordečim vencem, čigar ploščice so razcepljene na štiri raznodolge roglje. Na njej se nahaja pogosto kačji pljunec, ki ga povzroča slinarica. — Sorodna smol niča (die Pechnelke) ima škrlatno- rdeče cvete. Pod kolenci izloča lepljivo smolo, ki na njej obtiče nekrilate žuželke, n. pr. mravlje, ki ne morejo posredovati opraševanja. — Med žitom raste kot navaden plevel kokalj (die Kornrade). Glavice ki jih obdajajo čaše, so polne črnih, otrovnih semen. — Po suhih tratah vidimo pokalico (der Taubenkropf) z mehurnato in žilnato čašo, ki obdaja bele, razcepljene venčne liste. Kurja čeva ali navadna zvezdnica (die Vogelmiere) je navaden plevel, ki cvete skoraj vse leto. Ker ima ločene čašne liste, prihajajo do medu lahko tudi kratkorilčkaste žuželke. Vztraja tudi na suhih tleh, ker vodijo enoredne kocinice po steblih vso vodo proti korenini. Razne ptice jo rade jedo. Mnogo krasnih klinčnic raste po visokih gorah, tvoreč goste ruše, ki so posute z mičnimi cveti. Razne polnocvetne zvrsti goje pa po vrtih in v cvetličnih loncih. 40 KlinČnice so zelišča s kolenastočlenastimi stebli in z nasprot¬ nimi, celorobimi listi. Peteroštevni cveti se razvijo v mnogosemenske glavice, ki se odpirajo z zobci. 15. družina: Čajevci (Teestrauchgewachse). čajevec (der Teestrauch) [slika 36.] je v svoji domovini, v južni Aziji, visoko drevo, na Kitajskem, Japonskem in po azijskih otokih pa le eden do dva metra visok grm s podolgastimi, vednozelenimi, usnjastimi listi in z belimi ali rumenkastimi cveti. Jako razširjeni so v no¬ vejšem času nasadi čajevca na otoku Ceylon, odkoder uvažajo Angleži mnogo čaja v Evropo. Poprej smo ga dobivali le iz Daljnjega Vztoka. Ako razmočiš dober čaj v vodi, opaziš, da je to samo zvito listje. Res tudi nabirajo listne popke in mlado listje, ker ima v sebi največ dišečega hlipnega olja in največ sicer strupenega „teina“, ki pa vpliva v manjši množini prijetno na živce. Zato je postal čaj tako priljubljeno nasladilo. Največ čaja pridelajo Ki¬ tajci, ki potrgajo navadno po tri- Slika 36. Čajevec. krat na leto mlado listje. Izprva 1 cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 3 plod, P 0SUŠe list J e na zraku > da POStane * seme. črnorjavo. Potem ga pražč v pon¬ vah in svaljkajo z rokami, slednjič ga pa počasi osušč. Tako se napravlja črni čaj. Ako pa potrgamo listje in ga sušimo z vročo vodno paro, ne izgubi popolnoma zelene barve, in tako nastane zeleni čaj. Razen teh dveh načinov pripravljanja je poznanih po raznih krajih še več drugih, zato ima čaj v trgovini nele jako različne cene, temveč tudi različno zunanjost, ne glede na to, da ga mešajo z raznimi drugimi listi. 16. družina: Vijolice (Veilchengewachse). Dišeča vijolica (das woh/riechende Veilchen) [slika 37). Po polju leži še sneg, po solnčnili obronkih pa že cvete modra vijolica. Kakor vse pomladanske rastline, ima tudi vijolica podzemno steblo, 41 koreniko (glej podlesno vetrnico str. L), ki je v njej nakopičena hrana, da more tako zgodaj razviti nadzemno steblo z listi in s cveti. Srčasti, narezani listi stoje na koncu korenike in imajo toliko dolge peclje, da pridejo s celo ploskvijo na svetlobo, v travi torej razmerno jako dolge. Vztrajajo pa vso zimo ter se posuše šele spomladi, ko poganjajo malo više novi listi iz podaljšane korenike. Mladi, nežni listi so zviti od obeh robov v trobel. Tako zmanjšujejo površino in vsled tega tudi izblapevajo manj vode in ne ovene. Korenika odmira na enem koncu, raste pa dalje na drugem, ki sili navzgor, pa le ne more popolnoma na dan, ker jo vlečejo nove koreninice nazaj v zemljo. Iz pazduh spod¬ njih listov poganja vi¬ jolica dolge pritlike, ki na členih okorene ter kmalu poženo na¬ vzgor šopek listov, v drugem letu pa tudi cvete. Tako je nastala nova rastlina, ki pa ostane po pritlikah dolgo časa v zvezi z rastlino, iz katere je izšla. Zato se razvije iz ene rastline v par letih mnogoštevilna družina, ki tvori celo rušo. Nepravilne cvete lahko razrežeš na dva somerna dela. Daljši ali krajši (zakaj ?) cvetni pecelj ima nekako v sredi dva luskasta prilistka,. Pet čašnih listov pokriva in varuje izprva druge cvetne dele. Od razvitih modrih, včasih tudi belih venčnih listov, molita dva navzgor, dva nastran, največji pa navzdol. Ta je podaljšan tudi v dolgo ostrogo, ki vanjo segata spodnja dva prašnika s svojima zelenima priveskoma. Ta priveska pa izkrgavata preugodno vonjajoči med, ki se nabira v ostrogi. Slika 37. Dišeča vijolica. l rastlina, 2 podolžno prerezan pestič s prašniki, 3 prašnik, 4 povprečno prerezana plodnica, 5 glavica, 6 razprezana glavica. 42 Kratkonitasti prašniki obkoljujejo s svojimi prašuicami plod- nico. Rumeni nastavki prašnikov pa tvorijo vrhu prašnic stožčast tulec, ki prodira skozi njegov vrh kljukasto navzdol zavita brazda. Ko se odpirajo prašnice, se nabira suhi (!) prah v tulcu, ki stoji s prašniki in s pestičem skoraj vodoravno. Lepa barva in prijetni vonj vabita žuželke, zlasti čebele, čmrlje in metulje, ki dobe v ostrogi dosti medu. Navadno sedajo na vodoravni ostrožni list in privzdignejo brazdo, ki zapira vhod. Brazda pa pri tem nekoliko privzdigne prašniške na¬ stavke, tulec je torej v vrhu odprt, in ker je prah suh, se vsipa žuželki na rilček in na glavo. V drugem cvetu se mora žuželka najprej do- tekniti brazde ter pustiti na njej pelodna zrnca. Če bi stali cveti pokonci ali pa viseli navzdol, bi žuželke ne odnašale cvetnega prahu, in medsebojno opraševanje bi bilo nemogoče. Poleti se prikažejo na vijolicah neznatni cvetni popki, ki se ne odpro. Pač pa se razvijejo prašniki in pestiči, ki v njih dozore ka- ljiva semena. Le samolastno oprašenje je mogoče v takih ne medu v ostrogah in ne Slika 38. Kakavovec. l stebelni del s cveti in s plodom, 2 podolžno prerezan cvet, 3 seme. ni ne lepe barve, cvetih, zato tudi prijetnega vonja. Plodovi so iz treh plodnih listov sestavljene glavice, ki vise na ukrivljenih pecljih navzdol. Ko pa dozore, se vzravnavajo peclji in glavica se razpoči od srede na tri predale. V vsakem predalu se stiskajo plodni listi skupaj in iztisnejo tako iz predalov silno gladko seme, ki ima bele mesnate priveske. Nekatere mravlje se kaj rade hranijo s temi priveski ter vlačijo seme v svoja mravljišča, kjer je kaj ugodno mesto, da vzkali. Vijolice, zlasti polnocvetne zvrsti, goje po rastlinjakih, kjer cveto že pozimi. 43 Razvij mlade liste ter opazuj, kako vene! Poišči vse cvetne dele ter oglej zlasti natančno prašnike! Opazuj poletne cvete in zrele plodove! Nekoliko pozneje cvete po travnikih in po pašnikih pasja vijolica (das Hundsveilchen), ki ima bledejše, nevonjive cvete. — Sorodna ma¬ čeha (das Stiefmutterchen) raste po njivah, mnogo njenih zvrsti pa goje zaradi velikih, raznobarvnih cvetov po vrtovih. Vijolice imajo somerne, peteroštevne cvete. Spodnji venčni list je podaljšan v ostrogo. Plodnica se razvije v tropredalasto glavico. Kakavovec (der Kakaobaum) [slika 38.] je doma v vroči Ameriki, sade pa to koristno drevo tudi po vročih krajih Afrike in Azije zaradi velikih, rumenordečih, kumaram podobnih plodov. V sočnem plodnem mesu tiči mnogo rjavega, užitnega semena. Praženo in zmleto seme mešajo s sladkorjem in z raznimi dišavami ter delajo čokolado. 17. družina: Križnice (Kreuzblutler). Repa (der Riibenkohl) [slika 39.]. To prvotno v zmerni Evropi divjo rastlino sejejo zavoljo oljnatega semena, bolj pogostoma pa zavoljo užitne mesnate korenine. Seveda je moral človek to koristno sočivnico šele vzgojiti ter jo poplemeniti. Izprva je bila korenina drobna, vretenasta. Da dobi debelo in sočno korenino, je izbral med repo take rastline, ki so imele naj debelejšo korenino. Iz semena teli odbranih komadov je dobil drugo leto v dobri, plevela prosti zemlji večinoma rastline z debelejšo korenino. Zopet je izbral za seme naj¬ boljše med njimi. Tako je delal leto za letom in je slednjič dobil mesnato in okusno korenino, kakršno ima dandanes bela repa. Tako je vzgojil in vzgaja človek še dandanes tudi razne zvrsti drugih koristnih rastlin. Posebno se mu je to posrečilo pri številnih kapu¬ sovih zvrsteh. Repo sejemo poleti. Jeseni vidimo debele mesnate korenine, ki gledajo napol iz zemlje. Stebla ni videti. Listov je mnogo, a vsi leže pri tleh in tvorijo takoimenovano listno rožico (Blattrosette), ki pod njo ostane zemlja vlažna. Takih listov tudi sneg pozimi ne pokvari. Spomladi raste repa dalje ter požene do meter visoko, bolj ali manj vej nato steblo. Spodnji listi stebla so veliki, pernati in zeleni, zgornji pa vedno manjši in celorobi. Solnce lahko obseva torej tudi niže stoječe liste. Zgornje liste pokriva neka voščena snov sinje barve. Ako de¬ žuje, se odtaka voda z vrhnih slivastih listov takoj na nižje v smeri 44 proti steblu, ker stoje vsi listi poševno kvišku ter so nekoliko žle- basti. Vsa voda se steka torej proti sredini, in tam se nahajajo tudi koreninice, ki jih poganja repasta glavna ali srčna korenina. Tu je torej stvar nasprotna, kakor smo jo omenili pri češnji. Spomladi se razvijejo številni rumeni cveti. Da ne ostanejo nekateri v senci, se podaljšajo peclji starejših cvetov tako, da so vedno vsi cveti v enaki višini. Tako razevetj e imenu¬ jemo češuljo (Dol- dentraube). V vsa¬ kem cvetu se me¬ njavajo štirje po¬ končni časni listi s štirimi venč¬ nimi listi ter stoje navzkrižno (križ¬ nice !). Prašnikov je šest, štirje daljši in dva krajša (če- tveromočni prašni¬ ki). Podol gasta plod- nica se končava v glavičasto brazdo. Številni rumeni in vonjajoči cveti va¬ bijo že oddaleč razne žuželke, zlasti čebele. Razen pe¬ loda je za živali mnogo medu v medovnikih na dnu prašnikov. Pri tem pa izvršujejo med¬ sebojno opraševanje, ker morajo z rilčkom mimo prašnikov in brazde. Plod sestoji iz dveh zrastlih listov. Šiva teh listov (sl. 39., 11. in 12.) veže posrednja mrena, ki se na njej nahaja po več semen. Ta plod imenujemo lusk (Sobote). Če bi seme kalilo v osemenju (Fruchtschale), kakor n. pr. leščnik, bi poginile številne rastlinice za¬ radi pomanjkanja prostora, svetlobe in hrane. Zatorej se zreli lusk razpoči odspodaj navzgor, in veter lahko otresa seme z mrene. Ako hočeš dobiti repno seme, moraš repo spraviti, preden popolnoma dozori. 1 korenina, 2 list, 3 cvetoča vejica, 4, 5 cveta, G venčni list, 7 pra¬ šniki s pestičem, 8 prašnik, 9 brazda, 10 lusk, 11 odprti zgornji del luska s semeni in s posredno mreno, 12 povprečno prerezan lusk, 13 seme, 14 kaleča rastlinica. 45 Repa je torej dvoletna rastlina. Sejejo pa tudi enoletno zvrst, ki cvete potem meseca julija. Travniška penuša (das Wiesenschaumkraut) [slika 40.] raste povsod po vlažnih travnikih in cvete meseca aprila tako nagosto, kakor v tej dobi nobena druga rastlina. Na njej živi pogostoma ličinka slinarice, ki je pokrita s pe¬ nasto slino (kačji pljunec), odtod ima rastlina tudi ime. (Primerjaj jo v tem obziru s kukavičjo lučico, str. 39.) Vztrajna, kratka kore¬ nina poganja na vse strani koreninice, ki skrbe penuši za hrano ter jo očvrste v zemlji. Korenina požene vsako leto pritlično listno rožico in votlo, golo steblo, ki je včasih zgoraj vejnato. Pritlični listi pa ne ostanejo pri tleh, am¬ pak se dvigajo kvišku, da pri¬ dejo bolj na svetlobo. Pritlični in tudi stebelni listi so raz¬ rezani lihopernato. Ker so zgornji listi vedno krajši ter imajo manj in manjših rogljev, vsi listi pa stoje premenjalno, prihajajo solnčni žarki tudi do najnižjih listov. Ako gledaš rastlino od zgoraj, se ti zdi, da so zdru¬ ženi številni, bledorožni cveti v kobul, ker stoje vsi v eni višini. Od strani pa opaziš, da je razcvetje le grozd, čigar cveti imajo tem daljše peclje, čim niže stoje, in da imajo najmlajši cveti vrhu stebla najkrajše peclje. Tako razcvetje smo imenovali češ ul j o (glej str. 44.). Spodnji cveti so že odcveli ter razvijajo plodove, a zgornji se šele razcvitajo. Rastlina cvete torej dolgo časa in vabi takrat še maloštevilne žuželke v svoje medovnike. Ob vlažnem in mrzlem Slika 40. Travniška penuša. 1 cvetoča rastlina, 2 cvet od zgoraj, 3 venčni list, 4 prašniki in pestič, 5 razprezajoči se plod. 46 vremenu se nagnejo nele posamezni cveti, ampak tudi steblo z raz- cvetjem vred, ter zapro svoje cvete, da se varujejo mraza in vlage. Cvet je prav tako ustrojen, kakor smo ga videli pri repi, samo da so venčni listi lilasti in žilnati. Medovniki se nahajajo na dnu prašnikov, in opraševanje izvršujejo razne žuželke. Včasih pa stresajo ■Priljubljena lepotna rastlina je Šebenik (der Goldlack) z vonjavimi rumenkastimi cveti. Divji raste v južni Evropi. — Pogostoma goje po vrtovih in v cvetličnih loncih poletni in zimski seboj (die Sommer- und Winterlevkoje); prvi ima modre, drugi pa rdeče cvete. Kaj navaden plevel je pleš e c (das Plirtentaschchen) [slika 41.], ki cvete vse leto in razvija kratke, trooglate luščeke. — Jajčaste luščeke ima hren (der Meerrettich), ki raste divji po morskih obrežjih. Sade ga po njivah in po vrtovih zaradi ostre, užitne korenike. daljše prašnice svoj prah na lastno brazdo, ali takrat ne razvije penuša kaljivega se¬ mena. Ko se loputi zrelega ploda zakrivita nazaj, raznaša veter seme ali pa odtrga celo mreno ter tako razširja rastlino na- daleč. Če bi pa tudi te razširjatve ne bilo, bi penuša vendar ne poginila, ker ostanejo nekateri pritlični listi do jeseni in razvi¬ jajo brstiče, ki se kmalu vkoreninijo in razmnožujejo rastlino. (der GemUsekohl), ki se goji v mnogoštevilnih zvrsteh kot povrtir.a po vsej Evropi. Zaradi mesnatih listov gojimo razne zvrsti ohrovta Najkoristnejša sajena križnica je kapus jj/ (Blattkohl) in glavato zelje (Kopfkohl); r .3 zaradi omesenelega stebla kolerabo (Kohl¬ ih j, rabi) in zaradi omesenelega razcvetja ali cvetnih J mladik karfijolo (Blumenkohl) in brokolo (Spargelkohl). Zaradi oljnatega semena sejejo l cvetoča vejica in 1 3 plod, 4 posrednja semenom. Slika 41. Plešec. pogosto rumenocvetočo ogrščico (der Raps). |wir. — Razne gorčice (der Senf) imajo ostra, žgoča semena, ki se uživajo ali se pa iz njih ^ * 2 napravlja gorčično olje. — Oster okus imajo g v ec užitne korenine redkve (der Gartenrettig) in redkvice (das Radieschen). Po senčnatih krajih cvete n očnica (die Nachtviole) in razni rojniki ali konopnice (Zahnwurz). 47 Križnice imajo štiri časne listke in štiri venčne liste, ki stoje navzkriž. Prašnikov je šest, štirje daljši in dva krajša (četveromočni prašniki), sredi njih pa en sam pestič, ki se razvije v lusk ali lušček. Mnogo je jako koristnih, ker nam dajejo sočivje, olje ali barvila. 18. družina: Makovci (Mohngewachse). Divji mak (der Klatschmohn) [slika 42.] poganja vejnato steblo s pernastodelnimi listi, ki so proti vrhu vedno manjši. Če se je pa divji mak gosto zasejal, se razvijajo listi šele bolj proti vrhu (zakaj ?). Živalske žrtnosti ga varujejo sršaste kocine, ki je z njimi ves pokrit, še bolj pa strupeni mlečni sok. V peščeni zemlji sega korenina globoko v zemljo, v ilovnati se pa močno raz¬ rašča v zgornji plasti. Iz listnih pazduh se vzdi¬ gujejo cvetni peclji, ki imajo velike, viseče popke. Dva čol- ničasta časna lista varujeta v popku zmečkane nežne venčne liste. Ko se cvet od¬ pre, odpade čaša. Rastlinski sok očvrsti peclje, da se zrav¬ najo, in izgladi štiri velike venčne liste, ki vabijo s svojo živordečo barvo žuželke že nadaleč k sebi. Divji mak sicer nima nikakršnih medov- nikov, nagradi pa svoje dobrot¬ nice žuželke s cvetnim prahom, ki ga ima obilo v številnih prašnikih. Ti obdajajo sedečo plodnico, ki ima veliko, ščitasto brazdo. Na njo sedajo žuželke ter jedo ali nabirajo cvetni prah. Kar se ga pa otrese, ga najdejo žuželke v venčnih listih, ako prihajajo pravočasno. Venčni listi namreč hitro ovene in odpadejo. Medsebojno opraševanje je potrebno, da rastlina ne pogine, ker se ob samolastnem oprašenju seme sploh ne razvije. H.Lutke. nd.n. Slika 42. Divji mak. l cvetoča vejica, 2 plod, 3 povprečno prerezan plod, 4 diagram. 48 Ker cvetni peclji olesene, stoje zreli plodovi pokončno. Več sten deli glavico na nepopolno ločene predale. Pod brazdo nastanejo majhne luknjice. Ko veter maje visoke glavice, raztresa drobno seme skozi luknjice nadaleč ter razširja ta plevel. Zelena rastlina škoduje živalim; posebno škodljive so nezrele glavice. Divjemu maku je podoben vrtni mak (der Gartenmohn), ki je doma v Orientu. Sejejo ga pogosto zaradi oljnatega semena. V Vzhodnji Indiji pripravljajo iz mlečnega soka opij, ki je omamen strup, a rabi tudi kot zdravilo. Soroden krvavi mleček (das Schollkraut) raste po pustinjah in ob ploteh. Rastlina je polna rumenega, jedkega soka. 19. družina: Lokvanji (Seerosengewachse). Beli lokvanj (die weiBe Seerose) [pod. 10.] raste po stoječih vodah in je prava krasota naših jezer in ribnikov (1). Dolga, v blatu plazeča korenika poganja dolgopecljate liste in cvete. Pod vodo so listi nežni in skupaj zviti (2), da jih ne pokvarijo valovi. Ko pa pridejo do vodne gla¬ dine, razvijo veliko, srčasto ploskev in plavajo na vodi. Ploskve postanejo usnjate in trdne, da jih ne pokvarijo valovi in dež. čim globočja je voda, tem daljši so listni peclji. Ko stoji voda najviše, so peclji navpični, sicer se pa listi razmaknejo in peclji leže poševno, a so vedno iztegnjeni. Listne reže, ki se skoznje menjavajo plini in ki so pri drugih rastlinah na spodnji strani čisto v zavetju, so tukaj na zgornji strani (zakaj?). Listi so prevlečeni na zgornji strani z voščeno snovjo, zato ne zastaja voda na njih, tem¬ več se odtaka po majhnih stružicah. Listi imajo tudi z zrakom na¬ polnjene votline, ki jih vzdržujejo na površini, tudi če so odtrgani. Če se pa voda posuši, poginejo ti listi, ali korenika požene nove z manjšo ploskvijo, toda s čvrstejšimi peclji. Slika 43. češmin. 1 cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 3 venčni list, 4 in 5 prašnika, 6 plod. Podoba 10. Beli lokvanj. Mach er, Rastlinstvo. V barvah natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 49 Štirje zeleni časni listi varujejo popek, dokler je pod vodo. Ko se pa podaljša cvetni pecelj in se cvet odpre zunaj vode, nosijo časni listi veliki cvet kot štirje čolniči. Številni, snežnobeli venčni listi se zožujejo proti cvetnemu središču in prehajajo polagoma v prašnike (3). Medu žuželke na lokvanju ne dobe, pač pa cvetnega prahu v številnih prašnikih. Na večer se zapre cvet, da ga ne po¬ kvarita rosa in megla. Plod je mnogosemenska jagoda, podobna makovim glavicam (4). Seme ima sluzav ovoj (5) in pod njim z zrakom napolnjen mehur. Ko se odpre zrela jagoda, splava seme na površino, kjer ga širijo veter in valovi. Z ovojem se pa prileplja tudi na vodne ptice, ki ga potem raznašajo v razne vode. Sorodni rumeni pljučnik ali blatnik (die gelbe Teichrose) raste tudi pri nas po vodah, ima pa manjše, rumene cvete. V toplejših krajih nahajamo še druge krasne lokvanje. Najlepši med njimi je kraljevi lokvanj (die konigliche Wasserrose), ki ima do dva metra široke, pla¬ vajoče liste in škrlatnordeče, vonjave cvete. Česmin (der Sauerdorn) [slika 43.] ima liste, stoječe v šopih na kratkih mladikah, ki razvijo pozneje viseče rumene grozde. Spodnji listi se na teh mladikah pretvorijo v bodice in varujejo rastlino živalske žrtnosti. 20. družina: Kotoulnice (Doldengewachse). Korenje ali mrkva (die Mohre oder gelbe Bube) [slika 44.] raste po suhih travnikih in po ozarah. Njegova olesenela korenina seza globoko v zemljo, rastlina torej ne pogine niti ob veliki suši. Ako pride mlada rastlina v obdelano zemljo, postane korenina mesnata ter ne oleseni. Izbereš li sedaj korenje z najdebelejšo korenino za seme in delaš tako nekoliko let, tedaj vzgojiš okusne in plemenite zvrsti, ki njih korenino lahko uživa tudi človek. Navadno pa hranimo s korenjem govedo in prašiče. Ako vsadimo to mesnato korenino spomladi v zemljo, požene Va' m visoko steblo z listi. Sama pa postane puhla in prazna ter se posuši. Oddala je nakopičeno hrano za novo rastlino, ki rodi sedaj seme in potem pogine. Korenje je torej dvoletna rastlina. Vejnato steblo je brazdato in kocinasto (pomen!). Veliki listi so dva- do trikrat pernasto razrezani, zaraditega ne delajo dosti sence niže stoječim listom. Mach er, Rastlinstvo. 4 50 Posamezni cveti so majhni, neznatni. Ker je pa mnogo združenih, jih žuželke vendar opazijo ter posredujejo opraševanje. Iz ene točke stebla požene več vejic. Če bi se vsaka vejica završila s cvetom, bi imenovali tako razcvetje kobul (Dolde; glej str. 8.). Ker pa ima vsaka vejica zopet pecljate cvete, imenujemo to sestavljen kobul (zusammengesetzte Dolde), in vse sorodne Slika 44. Korenje ali mrkva. Slika 45. Kumin. J vejica z razcvetjem, 2 cvet, S plod, 4 povprečno 1 vejica s plodovi, 2 cvet, S podolžno prerezan prerezan polplodič. cvet, 4 dozorel plod, 5 povprečno prerezan plod. zvrsti tvorijo družino kobulnic. Kobule podpira po več listkov, tvoreč ogrinjalo (Hiille), kobulčki pa imajo ogrinjalca (Hiillchen). Eni in drugi zavijajo in varujejo mlada razcvetja. Da jih dež ne zmoči ter ne izžare preveč toplote, vise mlada razcvetja navzdol. Vsi cvetni deli so nameščeni na plodnici, ki je torej pod- rastla. Mala čaša je peterozoba, venčnih listov je pet in prav toliko prašnikov. Dva nitasta vratova se razširjata na dnu v med izločujočo 51 blazinico, ki leži prosto. To je jako pripravno za žuželke s kratkim rilčkom. Res tudi opazujemo, da prihajajo na korenje zlasti hrošči in muhe. Po oprašenju se nagnejo cveti skupaj, da ne otrese veter negodnih plodov. Ko pa ti dozore, gredo peclji ob lepem vremenu zopet vsaksebi. Vsak zrel plod razpade v dva polplodiča, ki visita na razcepljenem plodonoscu ter sta pokrita z majhnimi bodi¬ cami. Lahko torej obvise ti plodovi na kožuhu živali, ki jih nadaleč raznašajo. Pravtako se drže z bodicami tudi zemlje ter kale pri¬ hodnje leto. Rastlina sama, zlasti pa plodovi, imajo mnogo hi i p nega olja. Navadni kumin (der Ktimmel) [slika 45.] nahajamo samorastel povsod po travnikih, pašnikih in kraj potov, skupaj z raznovrstnimi drugimi kobulnicami. Sadimo ga pa zaradi močno dišečih plodov po njivah in vrtovih. To dvoletno zelišče ima pokončno, vejnato in votlo steblo, ki ima dvojnopernaste liste s črtalastimi roglji. Spodnji listi so pec- ljati, zgornji pa sedeči (pomen!). S svojimi razvitimi nožnicami dovajajo dežnieo in roso proti steblu, prehajajočemu v zemlji v dolgo, vretenasto korenino, ki potrebuje največ vlage. Mali, beli cveti, ki so prav taki, kakršne smo videli pri korenju, se združujejo vrhu zelišča v daleč vidne, sestavljene kobule, ter vabijo hrošče, ose in muhe, da izvršujejo opraševanje. Ker stoje posa¬ mezni cveti gosto drug poleg drugega, se vrši včasih medsebojno navzkrižno opraševanje brez posredovanja žuželk. Ogrinjala in ogri¬ njale ni. Podolgasta, gola, rebrata polplodiča sta kakor pri vseh drugih kobulnicah rožki, ki visita na nitastem plodonoscu. Mnogo semena se otrese, in iz njega zraste drugo leto nova rastlina, ki cvete šele leto pozneje. Pred živalsko žrtnostjo brani rastlino dišeče lili p no olje. Največ je tega olja v plodovih, ki rabijo kot dišava pri raznih jedilih, pecivih in likerjih. Kot dišavne rastline sade po vrtih zaradi listov in plodov j a n e š (der Anis), koper (der Dill) in komarček ali koprec (der Fenchel). — Peteršilj (die Petersilie) in z čl eno (die Sellerie) pa gojimo zaradi užitnih listov in korenin. Strupene kobulnice so: Pasji peteršilj (die Hundspetersilie), ki raste pogosto po njivah in ob plotih. Od pravega peteršilja se lahko loči po neprijetnem vonju. — Po neobdelanih tleh in ob mejah raste eden 4* 52 do dva metra visoki pikasti mišjak (der gefleckte Schierling) [slika 46.]. Vsa rastlina je hudo strupena in vonja po miših, ako jo zmanemo. — Najbolj strupena kobulnica je pa velika trobelika (der Wasser- schierling), ki se nahaja semintja po mlakah in po močvirjih. Njena sladka, predalasto votla korenina je najbolj otrovna. Spoznavaj koristne in strupene kobulnice! Razlikuj jih že po semenu! Opazuj, katere žuželke jih obiskujejo! Slika 46. Pikasti mišjak. Slika 47. Rumeni dren. 1 stebelni del z listom, 2 kobulček, 3 cvet, 4 plod, l cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 5 povprečno prerezan plod. 3 vejica s plodovi. Kobulnice imajo navadno votla stebla in razdeljene liste z nožnico. Peteroštevni, mali cveti se združujejo v kobule ter dozore v dvodelen plod pokovec. Nekatere so cenjena kuhinjska zelišča, druge so važne dišavne, zdravilne in strupene rastline. Sorodni bršljan (der Epheu) je vednozelen plezajoč grm, ki pokriva gozdna tla, skalovje in debla. Njegovo šibko deblo se prirašča na omenjene predmete z zračnimi koreninami; ne srka pa z njimi hrane iz dreves. Tro- do peterokrpi listi so usnjasti, ker ne odpadejo pozimi. Vsi so na površini skoraj v eni ravnini in pokrivajo popolnoma debla in skale. Stari grmi poženo v vrhu mladike z jajčastimi listi, in jeseni se prikažejo na njih v kobule združeni, zelenkasti cveti, ki vonjajo prijetno. Ko 53 izvrše muhe op rasen j e, se razvije preko zime pestič v črno jagodo. Ptice rade zobljejo te plodove in razširjajo rastlino. V kobule združene cvete ima tudi navadni dren (der Hartriegel) [slika 47.], ki razvije zgodaj spomladi številne rumene cvete,. Žuželke jih tem laže opazijo, ker se razvijajo nasprotni listi pozneje. Kisle drenulje so užitne; največ se pa hranijo z njimi ptice, ki razširjajo potem seme. Trdna drenovina se ceni zlasti za izpreliodne palice, toporišča in strugarske izdelke. 21. družina: Omele (Mistelgewachse). Bela omela (die Leimmistel) [slika 48.] se naseli pogostoma na listnatem in tudi jelovem drevju kot zajedalka. Ko odpade listje, opazimo že oddaleč rumenozelene, vilastovejnate grmiče. Svoje se¬ salne korenine vriva v les in srka hrano. Vednozeleni listi so suličasti in usnjasti, niti mraz, niti veter jim ne škodujeta. Rastlina je dvodomna in cvete spomladi. Neočitni, zelenkasti cveti, ki jih tiči po več skupaj med nasprotnimi listi, diše prijetno in vahijo s tem razne žuželke v svoje medovnike, da potem prenašajo prah od enega grmiča do drugega. Plod je bela ja¬ goda, ki jo napolnjuje lepek sok. Razni drozdi se radi hranijo s temi plodovi in razširjajo nepre¬ bavljivo seme. Dogaja se pa tudi, da se prilepijo semena na kljun. Ko si čisti žival potem kljun na kaki veji, se prime lepko seme veje, začne kaliti ter se razvije v nov grmiček. Iz kuhanih ja¬ god pripravljajo ptičji lim. Kdo posreduje opraševanje? S čim vabijo rastline žuželke? Pri katerih rastlinah so posebne naprave, ki izključujejo samolastno opra¬ ševanje? Pri katerih rastlinah imamo medsebojno in samolastno opraše¬ vanje? Kakšne varovalne naprave imajo cveti? Kako se razširja seme? Navedene rastlinske družine imajo z malimi izjemami dvojno cvetno odevalo, čašo in venec. Venec sestavljajo vedno posamezni, ločeni listi, zato imenujemo te rastline tudi prostolistnice. Cveti so navadno četvero- ali peteroštevni, pravilni ali somerni. Slika 48. Bela omela. 1 Vejica s pestičnimi cveti in plodovi, 2 pestični cveti, S prašni cvet, 4 podolžno prerezan pestični cvet, 5 podolžno prerezan plod. 54 II. skupina: Zrastlolistnice. 22. družina: Vresnice (Heidengewachse). Borovnica ali črna jagoda (die Heidelbeere) [slika 49.] raste pogostoma po gozdih, zlasti po jelovju, pokriva pa tudi goljave daleč naokrog. Spodnji del te rastline oleseni, zgornji del pa ostane zelen; pravimo, da je borovnica polu gr m. Zavojiti žlebiči vodijo na vejah in vejicah vodo navzdol h korenini. Meseca maja se prikažejo iz listnih pazduh bledordečkasti cveti, ki vise navzdol; prašniki in brazda so torej na varnem pred vlago. Vrčast venec ima s peterimi zobci obrobljen ozek vhod. Iz njega moli še debel vrat, tako da ne morejo do medovnikov manjše žuželke, ki niso sposobne za opraševanje. Prašniki (8 ali 10), ki obdajajo vrat, imajo po dva proti vencu obrnjena rožička. čebele in čmrlji pririjejo svoj jezik v cvet, sunejo z njim na rožičke, pra- šnice se stresejo in cvetni prah se siplje skozi venčni vhod na žuželke. V drugem cvetu opraše potem brazdo, ker se je morajo dotekniti. Slika 49. Borovnica. 1 cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 3 prašnik, 4 jagoda, 5 diagram. Slika 50. Navadni vres. l cvetoča vejica, 2 cvet, 3 podolžno prerezan cvet, 4 dozorela glavica, 5 diagram. 55 Iz podrastle plodnice se razvije kakor grah velika, črna, modro- slivasta jagoda s črnordečim sokom. Ptice te jagode rade zobljejo in tako razširjajo seme. Nabirajo jih pa tudi ljudje in jih uživajo ali pa kuhajo iz njih žganje. Po jelovih gozdih, na peščenih in šotnih tleh raste brusnica (die Preiselbeere). Manjša je in ima vednozelene, usnjaste liste. Vrhu vej so enostranski, viseči grozdi z belkastimi cveti, ki se v njih prašnice od¬ pirajo navzdol. Ako sede žuželka na list, se strese cvet in cvetni prah se siplje nanjo. Živordeče, kislaste jagode jedo vkuhane. Gozdna tla pokriva pogosto na dolgo in široko navadni vres (die Besenheide) [slika 50.], ki ljubi posebno peščena in šotna tla. Ležeče deblo tega grmiča poganja pokončne veje, ki jih pokrivajo vednozeleni, luskasti listi. Pod jesen se razvijo v vrhu v enostranske grozde združeni bledo- rdečkasti cveti; v njih dobe čebele obilo medu. — Na apneni zemlji po¬ kriva gorske obronke mesno rdeča resa (die fleischrote Heide), ki ima v vretencih stoječe iglaste liste in proti solncu obrnjene rožnordeče cvete. Cvete zgodaj spomladi, včasih že o Božiču. — Pobočja apnenih gora, zlasti na severni strani, pokriva prekrasni ravš, burja ali blju- vanec (die Alpenrose), vednozelen grm z jajčastimi listi in rožnordečimi lijastimi cveti. Ako ga govedo poje, ga izbljuje. Navedene tri rastline imajo glavičaste plodove. Sem spadajo prelepe rdeče, bele ali pisane azaleje, ki so pri¬ ljubljeni lepotni grmiči. Vresnice so nizki grmiči s pravilnimi, četvero- do peteroštevnimi cveti, ki imajo navadno po osem prašnikov s priveski. Plod je jagoda ali glavica. 23. družina: Bučnice (Kurbisgewachse). Buča (der Kiirbis) [slika 51.] se sadi v različnih zvrsteh zaradi plodov, ki se jako razlikujejo glede velikosti in barve. Nekatere zvrsti uživa človek, z drugimi krmimo govejo živino in prašiče. Vzpenjajoče se buče z majhnimi plodovi (zakaj?) a velikimi listi sadimo okoli vrtnih lop, da nam delajo senco. Na povprečno prerezanem plodu opazimo zunanjo mesnato plast; od nje segajo proti sredini tri do štiri lepljive gube, ki je v njih številno ploščato seme. Lepljiva tvarina obdaja tudi prosta semena. Ako pade takšno seme na zemljo, se prilepi nanjo, in kalici se izmotata iz tesno oklepajočega osemenja. Suho seme vzkali le vsajeno. Plod (jagoda) se ne odpre sam. Seme bi ostalo zaprto, ako bi ne bilo pri sajenih bučah človeka, pri divjih pa živali, ki se hranijo z okusnim, mesnatim oplodjem in raztresajo seme. 56 Votlo steblo je sočno, zaraditega preslabo, da bi nosilo liste in težke plodove. Zato leži na tleh ali se pa vzpenja z vejnatimi ročicami po pripravnih oporah. Te ročice so listi, ki so se na njih razvile same žile. Ovijanje se pa vrši tako, kakor smo videli pri grahu (glej str. 17.). Slika 61. Buča. 1 del cvetočega stebla, 2 cvetišče s prašniki (pov.), s pestič (pov.), 4 seme (pom.). Listi so dolgopecljati, veliki, srčasti, navadno peterokrpi. Velike listne ploskve napravljajo mnogo sence ter zadržujejo, da se zemlja preveč ne posuši pod njimi. Vsa rastlina je namreč sočna, potrebuje torej mnogo vode; vsled pomanjkanja vlage bi morala poginiti. Veliki listni ploskvi pa preti nevarnost, da je ne pokvari veter. Pri buči je ta ploskev ne samo krpasta, temveč zunanji dve žili sta jako močni in stojita prav na kraju, da obrobljata list (obrobljena obleka!). 57 Stebla in liste pokrivajo večje in manjše ščetine ali bodice, ki varujejo bučo, da je ne uničijo živali. Veliki cveti stoje na kratkih pecljih posamezno v listnih pazduhah. Peterodelna čaša obdaja na pet rogljev nacepljen, rumen, zvonast venec. Na dnu venca se nahajajo veliki medovniki, ki do njih vodijo goste kocinice. Največ cvetov ima samo prašnike. Vse prašnice so zrastle v cvetu v kratek stebrič, ki sloni na treh nožicah okoli globeličastega medovnika. Dve nožiči sta močnejši od tretje. Smatrati moramo, da sta nastali vsaka iz dveh prašnih niti, in da so v stebriču zrastle prašnice peterih prašnikov. Drugi cveti imajo namesto prašnikov en sam dobro razvit pestič s podrastlo plodnico, s kratkim vratom in z veliko, petero- krpo brazdo. Buča je torej enodomna rastlina; samolastno opra- ševanje pri njej ni mogoče. Pelod prenašajo žuželke, ki iščejo medu. Pri tem delu jih pa ovirajo goste kocinice v venčni cevi, tako pri prihajanju kakor pri odhajanju. Na tem težavnem potu pridejo gotovo v dotiko s prašnicami ali z brazdo, česar bi pa ne bilo, če bi vodila do medovnikov gladka pot v širokem cvetu. Buča je jako občutljiva za mraz. Seme tudi šele kali, ko se je zemlja dobro ogrela. Že iz tega sklepamo, da je buča doma v južnih krajih. Sadimo jo pri nas šele sredi maja, ko se ni več bati slane, ki bi jo gotovo uničila. Najbolj cenjeni užitni buči sta lubenica (die Wassermelone) z rdeč¬ kastim mesom, in dinja (die Zuckermelone) z rumenim mesom. Obe smo dobili iz Srednje Azije ter sta posebno za južne kraje jako važno živilo in krepilo. Bučam podobna kumara (die Gurke) rodi podolgaste, bradavičaste plodove, ki orumene, ko so dozoreli. Zeleni plodovi se uživajo sirovi in kuhani. Bučnice so navadno enodomne rastline z viticami, z dlanasto rebrastimi listi in s pravilnimi, peteroštevnimi cveti. Plodovi so velike, mnogosemenske jagode. 24. družina; Zvončice (Glockenblumengewachse). Okroglolistna zvončica (die rundblattrige Glockenblume) [pod. 11] cvete v začetku poletja pogosto po solnčnih travnikih in po suhotinah, ter ima zaraditega globoko koreniko, ki poganja razrastle korenine v nižje, vlažne plasti ( 1 ). 58 Spodnji listi so okroglasti in pecljati, višji imajo pa vedno krajše peclje in ožje ploskve. Na visokem, vejnatem steblu se dvig¬ nejo modri, očitni cveti (2) nad druge rastline, a se takoj povesijo, ko se odpre cvet, da ne pokvari vlaga peloda in medovnikov. Peteroštevni cveti (3) imajo podrastlo plodnico, na njej pa okoli vratu me do vni k, ki ga pokrivajo v dnu razširjene prašne niti. Do medu morejo le večje žuželke, ki imajo krepkejše rilčke, majhnim žuželkam je pot zaprta. Iz dozorelih prašnic se siplje cvetni prah ter se nabira na ščetičastem vratu, odtod ga prenašajo žuželke na druge cvete. Samo- lastno oprašenje je izključeno, ker dozore v vsakem cvetu prašniki poprej, nego se razvije in odpre brazda. Plod je glavica (4). Po travnikih in pod grmovjem sta kaj navadni razprostrta zvončica (die ausgebreitete G-lockenblume) in breskvolistna zvon¬ čica (die pfirsichblattrige Glockenblume). — Kot njivni plevel je jako razširjena zrcalica (der Frauenspiegel) s kolesastim vencem vijoličaste barve. 25. družina: Košarice (Korbbliitler). Regrat (der Ldivenzahn) [slika 52.] raste povsod kot nadležen plevel, po travnikih in pašnikih, po njivah in vrtovih. Zlasti ljubi peščeno zemljo, bodisi suho ali močvirno. V največji suši regrat ne pogine, ker seza s svojo dolgo kore¬ nino globoko v zemljo, kjer je vedno dovolj vlage. Tudi kratko steblo tiči v zemlji. Listi pa leže v obliki listne rožice na tleh ter zadržujejo, da se zemlja pod njimi ne osuši prehitro. Na zgornji strani listov opazimo tudi majhne žlebe, ki vodijo vso vodo proti središču, h korenini. Listna rožica krije s svojimi dolgimi listi tudi vse rastline v bližini, jim jemlje svetlobo ter jih tako uničuje. Zato regrat zlasti v peščeni zemlji gospodari večkrat sam daleč naokoli. Ne godi se mu pa tako dobro na travnikih, kjer se mora sempatja stisniti in vzdigniti liste kvišku, da ga ne zaduše njegovi sosedje s svojo senco. Njegovi listi se na takem kraju podaljšajo, da morejo do svetlobe. Tudi niso tako škrbinasto narezani, temveč samo nazob¬ čani, da je listna ploskev tem večja. Votlo, brezlistno steblo je z ozirom na kraj jako kratko (v pesku) ali jako dolgo (v travi). Zgoraj se razširja v cvetno ležišče, ki je obdano od ozkih listov ovojka. Na ležišču nahajamo mnogo majhnih sedečih cvetov. Tako cvetišče imenujemo košek (košarice!). Ovojek pokriva in varuje izprva nerazvite cvete, pozneje ovira mravlje Podoba 11 m ° kr ogioiistna zv °nčica. Ir ’ Ra stlinstvo. "stisnila Kie. v barvah 59 in polže, da ne morejo blizu. Vsak večer se cvet zapre in zjutraj se zopet odpre. Zapira se cvet tudi ob slabem vremenu, da vlaga ne poškoduje peloda. Vsak posamezni cvet ima lasasto čašo in rumen venec z ozko cevjo, ki se pa podaljša v jezičast rob. Ta venec in lasasta čaša sta na kljunastem vrhu plodnice. Pet prašnikov, ki so zrastli s prašnicami v cev, obdaja vrat, noseč na koncu dvodelno brazdo. Na dnu venčne cevi se na¬ haja med. Med raz- cvitanjem se odpirajo prašnice navznoter. Nato se podaljša vrat, ki preraste cev, ter porine iz nje pelod. Ta se drži sedaj vratu in zunanje strani pokončnih, dlakavih brazd. Skoro se raz- prostreta brazdna kraka. Žuželke pre¬ našajo torej lahko pe¬ lod raz vrat mlajšega cveta na že odprto sprejemljivo brazdo starejšega cveta. Najprej se raz- vijejo v košku zu¬ nanji cveti, najkesneje notranji. Prvi imajo že razvite brazde, ko dozoreva v poslednjih šele pelod, če žuželke izostanejo, se vrši mnogokrat medsebojno opraševanje, ker se brazde sosednih cvetov v košku tako vrte in krivijo, da se medsebojno dotikajo. Ovojek varuje plodiče dokler ne dozore, pravtako, kakor po¬ prej cvete. Zaprti plod, čigar osemenje je tesno zrastlo s semenom, se imenuje rož k a (Schliefifrucht, Achene) in je nastal iz podrastle plodnice. Na podaljšanem kljunčku ima lasasto čašo, kodeljico. Ob suhem vremenu se nagne ovoj navzdol in se odpre, kodeljice se Slika 52. Regrat. 1 odrezani cvetni betvi, 2 povečan cvet, S rožka brez kodeljice, 4 cvetno ležišče z dozorelo rožko. 60 razširijo in vsak vetrič jih lahko raznaša daleč naokoli. V raz¬ širjeni kodeljici ima namreč veter mnogo upora, tako da jih lahko odnaša iz koška in nosi po zraku. Pri tem potovanju visi plod vedno navzdol, ker leži v njem težižče, kodeljiea pa rabi tedaj za padalo, čim pride plod do zemlje, se usidra vanjo z ma¬ limi zobci, kodeljiea pa odpade. Košarice z je- zičastimi cveti ali ježičnice so: ločika ali vrtna salata (der Gartensalat) [slika 53.], priljubljena zelenjad, ki raste divja okoli Sredo¬ zemskega morja. Veliki, mesnati, mladi listi stoje navadno glavato skupaj kakor pri kapusu ter varujejo nežni brstič ali srce (glavata salata). Še tisto leto požene iz glave vej nato steblo, po- rastlo z golimi listi, ki vsi dovajajo dežnico navpični, vretenasti,kore¬ nini. Dorastlo zelišče je polno mlečnega soka, ki oti -o ga brani raznih žuželk. Slika 53. \rtna locika ali salata. ° Vrhu vej m vejic se razvije poleti mnogo bledorumenih cvetnih koškov, ki imajo nekoliko jezičastih cvetov, kakršne smo opisali pri regratu. Ponoči in ob deževnem vremenu se zapro cvetni koški. Plodnice se razvijo v rjave rožke s pecljatimi kodeljicami. Izmed številnih zvrsti omenjamo salato vezan k o s pokončnimi listi, ki jih vežemo skupaj, da ostanejo notranji listi mehki. — Jezičaste, rumene cvete imajo tudi mnogovrstne skržolice (das Habichtskraut). — Sorodni potrošnik ali cikorija (die Cichorie) raste povsod po suhih travnikih in kraj potov ter cvete svetlomodro. — Po vrtili goje podobno endi¬ vijo (die Endivie) zaradi užitnih listov (zimska salata). Podoba 12. Plavica. Macher, Rastlinstvo. V barvah natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubfflfini* 61 Plavica (die Kornblume) [pod. 12.] je sicer navaden plevel med žitom, toda zaradi lepili, temnovijoličastih cvetov jo imajo radi in jo sejejo tudi po vrtovih, zlasti polnocvetne zvrsti. Plavica ljubi bolj suhe njive. Prevelikega hlapenja in pogina jo varujejo mali, suličasti listi, ki so še pokriti z dlačicami ( 1 ). Posebno dlakave so mlade rastline (zakaj ?). Ker raste med žitom, ima visoko steblo in dolge veje. Vrhu vej stoječi koški imajo večreden, iz luskolistov sestavljen ovojek. Veliki obrobni cveti ( 2 ) so sicer neplodni (brez prašnikov in pesti¬ čev), ali s svojimi svetlomodrimi, cevastimi venci vabijo žuželke, da izvršujejo opraševanje notranjih, neznatnih cvetov ( 3 ), ki imajo Slika 54. Brezstebelna kompava z odprtim in z zaprtim koškom. cevaste, na pet ozkih rogljev nacepljene vence. Tesno v vencu tiči pet s temnovijoličastimi prašnicami zrastlih prašnikov; prašne niti so proste. Ako se žuželka dotakne z rilčkom prašnikov, se niti takoj skrčijo in brazda se pririje skozi prašnice na podaljšanem vratu ( 7 ) ter iztisne iz njih pelod ( 4 ). Žuželke prenašajo potem pelod na razprostrta brazdna kraka ( 6 ), kakor smo to videli pri regratu. Venec in prašniki stoje na podrastli plodnici, ki ima tudi kratko, lasasto čašo. Plod, rožka ( 8 , 9 ), ima le kratko kodeljico, veter ga torej ne more raznašati. Razširja se ta plevel s tem, da ostanejo plodovi na njivi, ali pa, da jih sejemo z žitom vred, ker jih je težko odločiti od zrna. Samo cevaste vence imajo rdečebarvni osati (die Distel) z bodi¬ častimi listi in stebli (pomen!). Rasto po neobdelanih tleh, kraj potov in 62 ob ploteh. — Sorodna košarica je brezstebelna kompava ali bo¬ deča neža (die stengellose Eberwurz) [slika 54.], ki zapira ponoči in ob vlažnem vremenu svoje velike, bele ali rdeče cvetne koške. Zaraditega je kompava dober vlagoltaz. Marjetica (das G&nseblumchen) [slika 55.] raste povsod po tratah ter cvete od zgodnje spomladi do pozne jeseni. . 1 %. Slika 55. Marjetica. l cvetoča rastlina, 2 cvetno ležišče z ovojkom, s cevast cvet, 4 jezičast cvet. Pritlični listi varujejo plazečo vejnato koreniko prevelike suše. Lopatičasti listi se zožujejo v peclje. Brezlistna stebla ali betve so v nizki travi jako kratke, v visoki pa dolge, da pridejo posamezno vrh betev stoječi cvetni koški do svetlobe. Ob robu cvetišča naha¬ jamo samo bele ali rdečkaste jezičaste cvete brez prašnikov, v sredini pa na stožčasto vzvišenem cvetišču številne rumene, cevaste 63 cvete s prašniki in pestiči. Taki kolobarasti koški so jako očitni ter opozarjajo nase razne manjše žuželke, ki posredujejo opra- ševanje, kakor smo videli pri regratu. Ponoči in ob vlažnem vremenu se nagnejo koški, obrobni cveti pa zapro cvetišče, da vlaga ne pokvari prašnikov. Drobne rožke so brez kodeljic. Slika 56. Planika. če presadiš marjetico v boljšo zemljo, takoj pomnoži in poveča svoje obodne cvete, kar porabljajo vrtnarji, da vzgojujejo polno- cvetne zvrsti. Zgodaj spomladi raste zlasti po ilovnatih tleh lapuh (der Huflattich), čigar jezičasti in cevasti cveti so rumene barve. — Marjetici podobne, pa večje koške ima po travnikih rastoča ivanjščica (die Wucherblume) in njej sorodne krizanteme, ki smo jih dobili iz Kine in Japana ter jih pogostoma vidimo po vrtih, ko razvijajo v pozni jeseni raznobarvne, 64 polnocvetne koške. — Marjetici je podobna tudi prava kamilica (die echte Kamille) s stožčastim cvetnim ležiščem. — Dišavno cvetje kamilično kakor tudi sorodnega rmana ali mezinca (die Schafgarbe) rabi v zdravilstvu za čaj. — Pelin (der Wermut) in pehtran (der Estragon) sade pogosto po vrtih kot dišavni rastlini. — Visoko solnčnico (die Sonnenblume) goje zaradi oljnatih semen. Velike cvetne koške vedno obrača proti solncu. — Skal¬ nate grebene visokih planin pa krasi milovidna planika (das Edehveifi) [slika 56.], ki z njo radi krasijo planinci svoje klobuke. Belovolnati ovojni listi varujejo cvete v mrzlih nočeh, ker se zganejo skupaj. Katere košarice imajo jezičaste, katere cevaste in katere obojne cvete? Katere so človeku koristne ? Košarice so zelišča, ki imajo v koške združene številne cvete, ki sede na cvetnem ležišču ter so ob¬ dani z ovojkom. čaša je navadno lasasta, venec pa jezičast ali cevast in sedi s čašo vred na podrastli plodnici. Pet prašnikov zraste s prašnicami v cev, ki se skozi njo pririje dvodelna brazda. Plodnice se razvijo v enosemenske rožke, ki jih navadno venča lasasta čaša (kodeljica). Košarice se nahajajo po vsej zemlji in tvorijo naj večjo rast¬ linsko družino. Skoraj desetina vseh cvetnih rastlin spada h košaricam. Sorodne ščetice (Kardengevvachse) se ločijo od košaric s tem, da imajo v cevastih vencih vsajene štiri proste prašnike. Sem spadajo razni grintavci in ščetice [slika 57.]. Slika 57. Poljski grintavec. 1 cvetoče steblo, 2 notranji, 3 zunanji cvet, 4 prerezan in cel plod. 65 26. družina: Kovačniki (Geifiblattgewachse). Črni bezeg (der schwarze Holunder) [slika 58.] raste po grmovju; sade ga pogostoma tudi po vrtih. V senci je grm z veli¬ kimi listi, na pro¬ stem zraste tudi v več metrov vi¬ soko drevo z raz¬ pokanim lubom, a z manjšimi listi. Njegovo deblo in njegove veje ne olesene v sredi, temveč so napol¬ njene z mehkim - strženom. Iz njih delajo otroci puške in brizgalke. Nasprotni, liho- pernati listi so sestavljeni iz pet do sedem jajča¬ stih, ostro napilje¬ nih listkov. Mali, vonjavi cveti se razvijo meseca junija in julija in se združujejo v velike pakobule ter va¬ bijo že oddaleč žuželke. V pakobulu se končava vreteno z enim cvetom; pod njim se razvijeta dva cveta. Ako se to ponavlja na vsakem teh dveh pecljev zopet in zopet, nastane sestavljen pakobul [slika 59.]. Na cvetih opaziš peterozobo čašo in kolesast venec rumenkastobele barve, ki nosi pet prašnikov. Na pol podrastla plodnica nosi trokrpo brazdo. Cveti sicer nimajo medovnikov, ker so pa veliki in vonjavi, privabijo posebno razne dvokrilce, ki po¬ sredujejo opraševanje. Oprašene plodnice se razvijo v črne sladke jagode, ki jih uživamo ali pa kuhamo iz njih žganje. Z njimi se hranijo tudi ptice pevke, n. pr. taščice, penice, jeseni in pozimi zlasti razni drozdi, ki širijo rastlino. Mach er, Rastlinstvo. 5 Slika 58. črni bezeg. 1 cvetoča vejica (pom.), 2 podolžno prerezan cvet (pov.), 3 vejica z jagodami, * diagram. Slika 59. Sestavljen pakobul. 66 Uživa se tudi ocvrto cvetje. Posušeno cvetje daje bezgov čaj, ki se po njem človek poti. Po nerodovitnih tleh in kraj gozdov raste pogosto sorodni h ahat (der Attich) z belkastimi, neprijetno dišečimi cveti, ki dozore v črne jagode. —i Kozji parkelj ci ali kovač ni k (das echte Geifiblatt) je grm, čigar nežno, ovijajoče se steblo se varuje pred živalsko žrtnostjo le po grmovju. Zgornji listi mladik so pri dnu na široko zrastli. Bledorožasti cveti imajo mnogo medu, ki vabi s svojim vonjem dolgorilčaste somrač- nike, da ga srkajo iz globokih vencev in izvršujejo opraševanje. Kovačniki so grmi ali zelišča z nasprotnimi listi in s petero- števnimi cveti, ki se razvijo v jagode. 1 cvetoče steblo, 2 podolžno prerezan cvet, 1 cvetoča vejica, 2 plod, 3 povprečno prerezan plod, 3 podolžno prerezan plod, 4 diagram. 4 semeni. Prvenec (der Waldmeisier) [slika 60.] ima jako vejnato kore¬ niko, ki poganja četveroroba in členasta stebla. Prvenec raste v senci, zato so nežni njegovi suličasti listi, ki jih stoji šest do osem v navideznih vretencih. Mali, beli, četveroštevni cveti so združeni v 67 pakobule (glej str. 65.). Čaša je komaj vidna, venec je četverodelen in lijast. Štirje prašniki so vsajeni v venčni cevi. Podrastla plodnica ima dva vratova. Prijetni vonj teh cvetov vabi čebele in čmrlje. Plodove, ki so porastli s ključičastimi ščetinicami, razširjajo ljudje in živali. Plod je dvodelen plod pokovec. Cvetoče rastline namakajo v vinu, kar je spomladi jako priljub¬ ljena pijača. Sem spada tudi kavovec (der Kaffeebaum) [slika 61.], ki je nizko drevo ali grm z velikimi, nasprotnimi, vedno- zelenimi listi. Vonjavih, belih cvetov se prikaže po več skupaj v Ijstnih pazduhah. Plod je dvosemenska jagoda, ki je iz- prva zelena, potem rdeča in nazadnje vijoličasta. V izluščenih zrnih ali v kavi se nahaja strup „kofein“, zato kava škoduje, ako je preveč uživamo. Hranil¬ nih snovi nima, torej je bolj nasladilo nego živilo. Domovina kavovca j e vzhodn j a Afrika, sade ga pa zdaj po vseh toplih krajih. Sorodni k i n o v c i (der Chinarindenbaum) rasto v Južni Ameriki. Iz lubja teh dreves pri¬ delujejo kinin, ki je važno sredstvo zlasti zoper mrzlico. Sem spadajo tudi razne lakote (Labkrauter) z ozkimi, v vretencih stoječimi listi. Br oščnice imajo nasprotne ali v vretencih stoječe liste, četvero- ali peteroštevne pravilne cvete. Plodovi so pokovci ali pa jagode. Sorodni trpotci (die Wegericharten) [slika 62.] rasto povsod kraj potov, po pašnikih in tratah. Daši imajo kratko koreniko, jih suša vendar ne uniči, ker pritlični, široki listi pokrivajo zemljo, da se ta pod njimi ne osuši prehitro. Pokončna, brezlistna stebla nosijo neznatne, v valjaste klase združene cvete. Veter maje stebla in raznaša pelod, ki praši iz prašnic. S plodovi (glavicami) se hranijo ptice pevke. Seme je tako drobno, da ga lahko raznaša veter. Slika 62. Trpotec. l cvetoča rastlina, 2 cvet, 3 odprt plod, 4 seme, 5 diagram. 5 * 68 28. družina: Oljčnice (01baumgewachse). Slika 63. Oljika. 1 cvetoča vejica, 2 podolžno prerezen cvet, 3 pov¬ prečno prerezana plodnica, 4 plod, 5 podolžno pre¬ rezan plod. Oljika (der Olhaum) [slika 63.] raste v deželah okoli Sredozemskega morja, njena prava domovina je pa Palestina. Ta grm ali drevo spominja s sivkastim lubjem v marsičem na vrbo. Učaka pa visoko sta¬ rost ter postane navadno votla. Nasprotni listi so suličasti, vednozeleni in usnjasti. Zgoraj so temnozeleni, spodaj pa so pokriti z bledimi luskami, ki zapirajo reže in varujejo drevo prevelikega hlapenja. V začetku poletja se pri¬ kažejo v listnih pazduhah bel¬ kasti cveti v kratkih grozdih. Posamezen cvet ima četvero- zobo čašo, lijast, četverodelen venec, dva pra¬ šnika in pestič. Plodnica se raz¬ vije pozno jeseni v zelenkast, ko- ščičast p 1 o d, olivo. Plodove uži¬ vajo sirove in vkuhane, veči¬ noma pa stiskajo iz njih oljično ali laško olje, ki se rabi za razsvet¬ ljavo in za za¬ belo. V južnih krajih nadome- stuje to olje Slika 64. Lipovka. 1 list, 2 del kite, 3 cvet, 4 podolžno prerezan venec, 5 prašnik, 6 brazda, 7 podolžno prerezana plodnica, 8 glavica. 69 svinjsko in govejo mast. Trdi, lepo plamenasti les rabijo strugarji in rezbarji. Da rodi oljika večje in obilnejše plodove, jo je treba večkrat pognojiti. Zanemarjeno drevo rodi vedno manjše olive. Lipovka (der Flieder) [sl. 64.] je jako priljubljen grm po vrtovili in nasadih; posebno je pripravna za žive meje. V južni Evropi obdrži tudi pozimi svoje velike, srčaste liste, je torej vednozelen grm. Pri nas mu odpade listje vsako leto. Cvete sestav¬ lja četveroroba Čaša in lijast če- tverodelen venec lilaste ali bele barve. V venčni cevi sta vsajena dva prašnika, na čašnem dnu pa sedi en pestič z dvodelno brazdo. Cveti so sicer majhni, a vendar kar mrgoli žuželk na njih, ker je mnogo cvetov združenih v velike, očitne kite, ki lepo diše ter imajo v venčni cevi polno medu. Ako hočejo žuželke do medu, morajo mimo brazde in prašnikov. Na svojih rilČkih prenašajo potem pelod od cveta do cveta. Ako izostanejo žuželke, pada tudi pelod iz prašnic na niže stoječo brazdo ter jo oploja (samolastno opraševanje). Plod je glavica, ki se odpira dvoloputasto. Veter razmetava in raznaša potem ploščato, malo seme, ki je še nekoliko okriljeno. Iz korenike poganjajo številne mladice. Z njimi vzgojiš naj¬ hitreje živo mejo. Po grmovju in kraj potov raste sorodna kalina (die Rainweide). Iz belih cvetov nastanejo črne jagode, ki se z njimi rade hranijo ptice. n.Lam 71 ^ 71 - Slika 65. Včliki jčsen. l cvetoča vejica, 2 list, S dvospolni cvet, 4 prašni cvet, 5 dozorela perutka, 6 plod brez krila, 7 podolžno prerezan plod s kalčkom. 70 Slika 66. Razsnova jesenovega popka ali brsta. Veliki jesen (die gemeine Esche) [slika 65.] je visoko drevo z nasprotnimi, lihopernatimi listi. Veje poganjajo že jeseni debele, črnorjave popke ali brste [slika 66.]. Pokrivajo jih pa večredni, s smolnato tvarino zlepljeni luskolisti. Med njimi se nahajajo mladice, t. j. nerazvite vejice z listi in s cveti (cvetni popki), ali vejice z listi (listni popki). J esen je vetrocvetka, zato cvete prej nego razvije listje. Neznatni cveti so združeni v goste late. Goli so, t. j. ni¬ majo ne čaše in ne venca ter sestoje iz dveh prašnikov in enega pestiča. Nahajajo se pa tudi cveti, ki imajo le prašnika ali le pestič. Plodovi oreški odpadajo šele proti spomladi. Lahko jih raznaša veter, ker so jezičasto krilati (perutke). Z vejami krmijo ovce in koze, trdni in prožni les pa cenijo zlasti kolarji in stolarji. Na Krasu in dalje proti jugu je navadnejši mali jesen (die Manna- esche), čigar vonjavi cveti imajo čašo in bel venec. Iz vbodenega (škržat!) ali narezanega lubja teče sladek sok, ki se na zraku strdi in rabi potem v zdravilstvu pod imenom „mana“. 01 j č n i c e so drevesa ali grmi z navzkrižnimi listi in s četvero- števnimi cveti, ki imajo samo dva prašnika in en pestič. V bližnjem sorodstvu z oljčnicami so svišči (Enziangewachse), kamor spada pomladanski zaspanček ali svedrec (der Friihlingsenzian) [slika 67.]. Drobna korenika poganja pritlično listno rožico in majhno pokončno steblo, ki ima velik, moder peterošteven cvet. Zgodaj spomladi cvete po travnikih in gorskih pašnikih ter zapira svoj cvet ponoči J n ob slabem vremenu (zakaj?). Po planinah cvete še več lepših vrst, ki spadajo k najkrasnejšim planinskim cvetlicam. — Podobne, pa manjše rdeče cvete ima zlati grmiček ali tavžentroža (das Tausendguldenkraut). Slika 67. Pomladanski zaspanček. l rastlina, 2 podolžno prerezan cvet, S diagram. Podoba 13. Brezstebelni jeglič ali trobentica. Macher, Rastlinstvo. V barvah natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 71 29. družina: Jegliči (Schlusselblumengewachse). Brezstebelni jeglič ali trobentica (die stengellose Schliissel- blume) [pod. 13.]. Z veseljem pozdravljamo to našo drago oznanjevalko pomladi, ko pokriva meseca marca in aprila širne prostore kraj gozdov s svojimi rumenimi cveti, v družbi z modrim jetrnikom. Že prejšnje leto je pripravila rastlina potrebno gradivo za prihodnje leto ter ga je nakopičila v svojem valjastem podzemnem steblu, v koreniki. Zato prileze na dan, čim postane solnce toplejše. Korenika poganja pritlično listno rožico (1). Nežni listi jajčaste oblike so izprva grbasti, dlakavi in pokončno stoječi, ter imajo nazaj zavihane robove (2). S tem so zavarovani, da ne izgube iia solncu preveč vode ter ne ovene. Pozneje se listi očvrstč ter stoje vodoravno. Iz korenike prihaja več pecljatih cvetov. Peterokrpa, cevasta čaša obdaja spodnji del rumenega venca. Ta je cevast, zgoraj li- jasto razširjen in razcepljen na pet rogljev. V venčni cevi je vsajenih pet prašnikov. Obla plodnica ima nitast vrat z glavičasto brazdo. Prijetni vonj in živorumeni cveti vabijo žuželke, da izvršujejo opraševanje. Medovniki se nahajajo na dnu dolge in ozke venčne cevi. Do njih lahko dospo le žuželke, ki imajo dolge rilčke (čmrlji in metulji). Pot do medu pa vodi mimo prašnikov in brazde; njih »e morajo dotekniti žuželke, ako hočejo do medu. Ako opazujemo več cvetov natančneje, vidimo, da imajo pestiči različnih cvetov različno dolge vratove, in da so prašniki v dolgovratnih cvetih sredi cevi pod brazdo, v kratkovratnih cvetih pa visoko vsajeni, a je brazda sredi cevi (3ab). Ta raznovratnost pospešuje medsebojno opraševanje. Ako hoče čmrlj v dolgo vratnem cvetu do medu, se dotakne z glavo brazde, s sredino rilčka pa prašnic. V kratkovratnem cvetu pa zadene obratno z glavo v prašnice, s sredino rilčka v brazdo. Ko prihaja iz kratkovratnega cveta, ima pelod na glavi, opraši torej lahko dolgovraten cvet. Poizkusi so dokazali, da se razvija kaljivo seme le tedaj, če so pri oprašenju prinesle žuželke cvetni prah dolgovratnih cvetov na kratkovratne, in obratno. Plod je mnogosemenska glavica (4), ki se odpira ob vrhu s pe¬ timi zobci. Trpežna čaša jo obdaja in varuje. Ob vlažnem vremenu se zobci nagnejo in zapro glavico, da se seme ne zmoči ter ne začne kaliti. Ob suhem vremenu pa maje veter pokončne glavice in raztresa semena. 72 Mnogoštevilni jegliči z rumenimi, vijoličastimi ali rdečimi cveti rasto po planinah in senožetih ter jih goje v raznobarvnih zvrsteh tudi po vrtih. Rumene vonjave cvete razvije v kobulih vrhu pokončnega stebla lepi jeglič ali avrikel (die Aurikel). Listi so mesnati in kakor z moko potreseni (pomen!). Navadni kokorik ali ciklamen (das Alpenveilchen) raste po gorskih gozdih na apnenih tleh. Iz velikega gomolja poganja okroglasto- srčaste, belolisaste, spodaj rdeče liste in dolgopecljate, kimaste, rdeče cvete. Ob dozoritvi se pecelj vijakasto zavije in skrajša ter potegne zrelo glavico v varno zavetje v zemljo. Jegliči imajo pravilne, peteroštevne cvete in nadrastle plodnice. Plodovi so glavice, ki se odpirajo z zobci. 30. družina: Ustnatice (Lippenblutler). Bela mrtva kopriva (die weiBe Taubnessel) [pod. 14.] je precej navadna rastlina kraj potov in po grmovju. Pecljati, kocinasti listi imajo napiljene robove in so podobni listom prave koprive, toda so mrtvi, t. j. ne pečejo. Zaradi te podobnosti in ker diše rastline neprijetno, se jih ogiblje živina. Po dva lista sta si nasprotna ter se križata z nižjim in višjim parom (navzkrižni listi); vsled te razvrstitve ne delajo drug drugemu sence. Iz poševne korenike ( 6 ) poganjajo navzdol vlaknate korenine, ki dovajajo hrano. Korenika se deli večkrat vejnato in te veje se cesto prikažejo kot nadzemna stebla, ki se kot pritlike (Auslaufer) ne¬ koliko plazijo po tleh, se potem vkoreninijo in slednjič slokasto vzdignejo. Zato nahajamo na majhnem prostoru vedno veliko mno¬ žino te rastline. Luskasti listi na koreniki in na pritlikah varujejo popke, ki iz njih poganjajo nova stebla. četverorobato nadzemno steblo (1) je votlo. V kolencih, kjer izvirajo listi, nahajamo povprečne stene, ki dele steblo na krajše cevi. Zaraditega je steblo trdnejše, zakaj dolgo cev laže prelomiš nego kratko. V pazduhah zgornjih listov je šop (3 do 7) sedečih cvetov (2). Vidijo se, kakor da bi bili nameščeni okoli stebla v vretencu. Zvo¬ nasta, peterokrpa čaša obdaja beli venec. Spodnji del venca je cevast, ob vrhu se pa razcepi j a na čeladasto zgornjo ustno in na trodelno spodnjo ustno (ustnatice). V venčni cevi sta vsajena dva daljša in dva krajša prašnika (dvomočni prašniki); njih prašnice pokriva in varuje vlage zgornja ustna. V čašnem dnu je četverodelna plodni ca, ki ima nitast vrat z dvodelno brazdo (3). Podoba 14. Bela mrtva kopriva. Mac h er, Rastlinstvo. V barvah natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 'l 73 Med se nahaja na venčnem dnu, kamor lahko dospevajo le žuželke z dolgim rilčkom. Vabita jih vonj in svetla bela barva mnogoštevilnih cvetov, čebele imajo za to dolgo cev še prekratke rilčke, metuljem dnevnikom so pa dolga in trda krila na poti, da ne morejo do medu. Vešče, ki iščoč medu ne sedajo na cvet, pridejo pač do medu, toda ne posredujejo opraševanja, ker ne odnašajo peloda. Opraševanje opravljajo samo dolgorilčkasti čmrlji (4). Na srednjo, vodoravno krpo spodnje ustne, na «klopico», sede žuželka ter zleze v cvet tako, da ji pokriva zgornja ustna glavo in hrbet. Ker se nahajajo tu prašniki in brazda, se jih mora dotekniti. Pra- šnice so nameščene sredi zgornje ustne, dve više, dve niže; vse štiri druga poleg druge bi ne imele prostora. Ker se vrhutega še pra- šnice odpirajo navzdol, jih mora čmrlj okrtačiti s svojim kosmatim hrbtom in prenesti pelod v drug cvet. Tu se dotakne najprej ene, navzdol obrnjene brazdne niti ter jo opraši. Niže doli je venčna cev zožena in porastla z dlačicami. Majhnim žuželkam je s tem zaprta pot do medovnikov, krepkejših čmrljev pa to- ne ovira. Ko mrtva kopriva odcvete, odpadejo razen čaše cvetni deli in na časnem dnu zapazimo na štiri plodiče razcepljen plod. Iz teh rjavih plodičev (5) (oreškov) izraste nova rastlina, ako jih je otresel veter ter so padli na zemljo, kjer lahko kale. Beli mrtvi koprivi so podobne: lisasta mrtva kopriva (die ge- fleckte Taubnessel) z rdečimi cveti in belolisastimi venci. — Škrlatno- rdeča mrtva kopriva (die purpurrote Taubnessel), navaden plevel po njivah. — Po gozdih in pod grmovjem raste pogosto rumena mrtva kopriva (die Goldnessel). Travniška kadulja (der Wiesensalbei) [slika 68.] raste po suhih travnikih, zlasti po solnčnatih gričih. S svojo korenino sega globoko v zemljo, tako da ji ne manjka vlage tudi ob veliki suši. Z zgrbančenimi listi se varuje prevelikega hlapenja. Spodnji listi so dolgopecljati, zgornji sedeči, vsi so pa navzkrižno razvrščeni (pomen!). Kakor vse ustnatice, izločuje tudi kadulja močno dišeča hlipna olja, kar jo varuje živalske žrtnosti. Peterokrpa čaša je dvoustna, pravtako tudi modri ali vijoličasti venec. Izmed štirih prašnikov sta zadnja dva krnasta. Kratki niti sprednjih dveh pa imata na zgornjem koncu nekak neenakoramen vzvod. Daljša vzvodna rama s prašno vrečico je pod zgornjo ustno, krajša rama se pa končuje v majhno ploščico, ki je zrastla z enako 74 Slika 68. Travniška kailulja. Cvetoča rastlina, zgoraj na levi plod s trpežno čašo. ploščico drugega pra¬ šnika. Obe ploščici sta brez prašnic ter zapirata venčno cev. Ako hoče čmrlj do medovnikov v venčnem dnu [slika 69.], sede na spodnjo ustno ter potisne z glavo ali rilčkom ome¬ njenim ploščici v cev. Daljši vzvodni rami se zavrtita obenem navzdol in odprti pralnici otepa- vata čmrljev hrbet in zadek ter sipljeta na njiju lepki pelod. (Poizku¬ šaj posnemati čmrljevo delo z ošpičenim svinčni¬ kom !) Ako sede potem oprašena žuželka na drug cvet, se dotakne s hrbtom ali z zadkom dvodelne brazde, ki moli izpod čeladaste zgornje ustne, ter jo opraši. Četverodelen plod pokovec ostane v čaši. Slika 69. Opraševalne naredbe travniške kadulje. Okoli Sredozemskega morja raste divje koristna kadulja (der Gartensalbei), ki jo pri nas goje po vrtovih. Uporablja se tudi v zdravilstvu. — 75 Po vrtih sade tudi druge aromatične ustnatiee, n. pr. rožmarin (der Kosmarin), maj oran (der Maj oran), meliso (die Melisse), ma¬ terino dušico (der Thymian), pravo sivko (der Lavendel) in meto (die Pfeffermiinze). Vse te rastline so zdravilne, dišavne, pa tudi lepotne rastline. Žgoči okus in dišeča hlipna olja jih varujejo sploh živalske žrtnosti. Opazuj, kako izvršujejo žuželke opraševanje na ustnatieah! Ustnatiee so zelišča s četverorobatim steblom in z navzkriž¬ nimi listi. V dvoustnatem vencu so navadno štirje prašniki, dva daljša in dva krajša. Plod je četverodelen plod pokovec. 31. družina: Ziialke (Rachenbliitler). Slika 70. Madronščica. J cvetoča vejica, 2 cvet, 3 podolžno prerezan cvet, 4 spodnja ustna, 5 dozorela glavica, G seme, 7 diagram. Slika 71. Rdeči naprstec. 1 končni del cvetočega stebla (pom.), 2 list, 3 spodnji del razcepljenega cveta. Madronščica ali žabri (das gemeine Leinkraut) [slika 70.] je po peščeni zemlji navadno zelišče. Uspeva pa lahko na taki podlagi, 76 ker ima globoko, vretenasto korenino. Ker raste po suhotinah, ima le majhne, črtalaste liste, ki malo izhlapevajo. Ti listi stoje jako nagosto, ker ne delajo drug drugemu sence. V pazduhah zgornjih listov se prikažejo pecljati, bledorumeni, precej veliki cveti v gostih grozdih, čaša je peterodelna, venec pa dvousten. Zgornja ustna je dvodelna, spodnja pa trodelna, v sredi pomarančastorumena in napihnjena. S tem delom se naslanja popol- Slika 72. Lužnik. 1 končni del cvetočega stebla, 2 del stebla z listi, 3 razcepljen venec odzgoraj, 4 razcepljen venec odspodaj, 5 in 6 prašnika, 7 dozorela glavica, 8 seme. noma na zgornjo ustno ter zapira grlo (zakrit cvet). Prašniki so d v o močni (primerjaj z ustnaticami!), plodnica edinega pestiča pa je na poševnem medovniku. Med se nabira v podaljšku spodnje ustne, v ostrogi. Manjšim žuželkam je med sploh nepristopen, ker ne morejo odpreti cveta, čebele pa ne dosežejo z rilčkom dna globoke ostroge. Do medu dospejo le dolgorilčkasti čmrlji, ki pri¬ dejo pri tem v dotiko s prašniki in z brazdo ter posredujejo opraševan j e. Pač pa se dogaja, da čebele odstrani vlomijo v ostrogo. — 77 Plod je jajčasta glavica, ki se dozorela odpira z zobci. Veter maje steblo in raztresa ob lepem vremenu številno seme nadaleč, kar je tem laže, ker je seme okriljeno. Po vrtih sade odo!in (das Ldwen- maul) s podobnimi, rdečimi ali belimi cveti. Namesto ostroge je grbasta vreča, ki se v njej nabira med. Rdeči naprstec (der rote Finger- hut) [slika 71.] raste po gorskih gozdih ter je v vseh svojih delih jako strupen: Visoko steblo ima velike, škrlatnordeče, v enostranski grozd združene cvete. Štirje dvomočni pra¬ šniki so v visečih, zvonastih vencih varni pred vlago. Pasoča živina se ogiba naprstca. Nabirajo ga in rabijo v zdravilstvu. — Pri nas je še bolj navaden velecvetni na¬ prstec (der grob bi uti ge Fingerhut) z bledo- rumenimi cveti. Lučnik ali papeževa sveča (die Konigskerze) [slika 72.] je dvoletna rastlina, ki se nahaja pogosto po suhih, solnčnatih gričih, kjer sega s svojo vretenasto kore¬ nino globoko z zemljo. Sele v drugem letu požene visoko steblo, ki je, kakor vsa rastlina, gosto kuštrasto, torej zavarovano proti prevelikemu hlapenju, kar je tem večje važnosti, ker raste lučnik po suho- tinah. Steblo obsegajoče listne ploskve dova¬ jajo dežnico proti korenini. Rumeni petero- števni cveti so somerni. Izmed petero pra¬ šnikov so trije krajši in belovolnati. Razni jetičniki (der Ehrenpreis) [slika 73.] imajo somerne, kolesaste vence, pa le po dva prašnika. Zijalke imajo someren, večkrat dvousten venec in glavičaste plodove. 32. družina: Pojalniki (Sommerwurzgewachse). Slika 73. Vrednikov jetičnik. 1 cvetoče steblo, 2 venec, 3 podolžno prerezan cvet, 4 glavica s čašo. Pojalniki so skoraj brez listnega zelenila ter žive kot zajedalke na koreninah raznih zelišč (detelja, materina dušica). Po svoji obliki spominjajo na kukavice, imajo pa štiri dvomočne prašnike. Rjavorumen- kasto rastlino lahko opazijo žuželke med zelenjem. — Dvoustne, zijalaste 78 vence z dvomočnimi prašniki ima lusnec ali luš (die Schuppenwurz), ki raste kot zajedalka zlasti na koreninah leske in bukve. Spomladi po¬ ganjajo iz luskaste korenike nadzemna stebla z rdečkastimi, v enostranske grozde združenimi cveti. 33. družina: Razhudniki (Nachtschattengewachse). Krompir (die Kartoffel) [slika 74.]. V 16. stoletju so prinesli krompir iz Južne Amerike v Evropo. Splošno so ga zaceli saditi šele sredi 18. sto¬ letja. Dandanes je težko misliti, kako bi mogli živeti brez krompirja. Pernato razre¬ zani listi imajo neenake oddelke; večji se menjavajo z manj širni. Med njimi je pa vendar toliko prostora, da more svetloba dospevati do niže stoječih listov. Cvet ima na pet krpic razcep¬ ljeno čašo, ki ovija kolesast peterokrp venec bele ali bledo- vijoličaste barve. Pet prašnikov ob¬ daja s svojimi pra- šnicami vrat v obliki stožca, ki moli iz njega brazda. Cveti so brez medovnikov, peloda je malo, zato prihaja le malo žuželk na cvet. Navadno je samolastno opraševanje, in to se vrši tem laže, ker vise cveti navzdol ter se odpirajo pra¬ šniki na vrhu prašnic. Plod je zelena, strupena j ago da. Njeno osemenje sestaja iz zunanje kožnate in notranje sočnate ali mesnate plasti, ki se v njej nahaja seme. Slika 74. Krompir. l cvetoče steblo, 2 podolžno prerezan cvet, 3 prašnik s cvetnim prahom, 4 plod, 5 povprečno prerezan plod, 6 pritlike z gomoljema, 7 podolžno prerezano seme. 79 Ako se seje krompirjevo seme, rodi rastlina šele v drugem ali tretjem letu tako debele gomolje [slika 75.], da so za rabo. Zato krompir sadimo. Gomolje navadno razrežemo na krhlje, pri čemer je pa treba paziti, da ima vsak krhelj vsaj en brstič ali eno oko. Iz njih se razvije namreč v zemlji nova rastlina, ki poganja podzemne pri- tlike ali živice (Auslaufer). Pritlike moramo prištevati k steblu ali k vejam, ker imajo luskoliste, korenine pa nimajo nikdar listov. Konci teh pritlik in njih vej se vedno bolj debele ter se razvijajo v gomolje. Da se več gomoljev razvije, obdajamo spodnji del rastline s prstjo, t. j. okopavamo ali osipavamo jo. V gomolje pretvorjeni konci pritlik imajo v plitkih globelicah popke ali očesa. Jeseni pogine rastlina in pozimi hranimo gomolje v topli kleti, da ne zmrznejo. Koža jih varuje, da ne izgube vse vode. Olupljen krompir se kmalu posuši z očesi vred. Ako kali krompir spomladi v kleti, se hrani oči- vidno iz gomolja. Zaradi hrane, ki je v gomolju nakopičena, je krompir važno živilo za ljudi in živali. To hrano sprejema izprva na polju tudi mlada rastlina, ki izraste iz vsaje¬ nega krhlja. Zaradi neprijetno dišečih in strupenih listov nima dosti so¬ vražnikov. Le ameriški krompirjevec in smrtoglavčeva gosenica se hranita z njegovim listjem. Krompirjeva plesen pa uničuje več¬ krat vse nasade. Jako strupeni so plodovi in kaleči gomolji, ako ozelene na solncu. Norica ali volčja češnja (die Tollkirsche) [slika 76.] raste po senčnih gozdih v hribovitih krajih, zato ima velike in tanke liste ter naraste do meter visoko. Kimasti cveti imajo peterodelno čašo, vijoličastorjave, zvonaste vence, en pestič z dolgim vratom in pet proti vratu nagnjenih prašnikov. Plod je svetločrna, češnji podobna jagoda, ki tiči v povečani čaši. Lahko jo je zamenjati s češnjo črnico. Slika 75. Krompirjevi gomolji. A razsnova gomoljev: b luskolisti, le gomoljčki, r korenine. B podolžno prerezan mlad gomolj: h luskolisti, g končno oko, m stržen, f cevni povezek. 80 Vsa rastlina je strupena, zlasti pa jagode in korenine. Mnogo¬ krat so se že zastrupili ljudje, zlasti otroci, ko so použili njene jagode. Posledica takega zastrupljenja je vrtoglavje (norica!), omo¬ tica in tudi smrt. Kot protisredstvo se priporoča močna kava. Za- Slika 76. Norica ali volčja češnja. 1 cvetoča vejica; 2 načrt po steblu razvrščenih listov: Ob, lb, 2b podporni listi; la, 2a, 3a prilistki; 3 razcepljen cvet, 4- podolžno prerezana jagoda. strupljenemu človeku se poveča zenica. To je dalo povod, da rabi zdaj ta strup (atropin) očesnim zdravnikom, kadar je treba povečati zenico v bolnem očesu. Tudi živalim je nevarna, le drozgi in kosi zobljejo sočne in sladke jagode brez skrbi. S tem pa raznašajo seme in razširjajo rastlino. 81 Zlasti v južni Evropi so postali neobhodno potrebno živilo plodovi paradižnika (der Paradiesapfel). Gladke ali brazdate jagode so živo¬ rdeče barve ter se pripravljajo na razne načine. — Zaradi podolgastih rdečih jagod, ki so žgočega okusa, sade posebno na Ogrskem papriko (der Paprika). Obe rastlini smo dobili iz Južne Amerike. — Sorodno, strupeno pasje zelišče (der schwarze Nachtschatten) raste povsod po grobljah in , kraj potov ter ima drobne, bele cvete in črne jagode. — Druga, tudi strupena sorodnica, gren ko¬ si a d (der bittersufie Nachtschatten), je po- lugrm z vijoličastimi cveti. Nestrupene, škr- latnordeče j agode so iz- prva grenkega, pozneje osladnega okusa (ime!). Tobak (der Tši¬ bak) je enoletna rastlina, ki smo jo dobili iz Amerike, ter jo goje zdaj v raz¬ ličnih zvrsteh. Goste, lepljive dlačice jo po¬ krivajo in varujejo škodljivih žuželk. Navadno vej- nato steblo ima ve¬ like, jajčaste liste. Zgornji listi so se¬ deči in manjši, spod¬ nji veliki in pecljati (važnost!). Starejši se nagibajo navzdol. Po njih se odtaka"dežnica do vodoravnih korenin, ki zapuščajo globoko v zemljo segajočo glavno korenino. V late združeni peteroštevni cveti imajo zvonasto čašo, lijast venec in pet prašnikov. Plod je mnogosemenska glavica, ki jo obdaja trpežna čaša. Najnavadnejši vrsti sta kmetiški tobak (der Bauerntabak) [slika 77.] z zelenorumenim vencem in navadni tobak (gemeiner Tabak) z belim, rožnordeče obrobljenim vencem. Slika 77. Kmetiški tobak. l cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 3 dozorela glavica, 4 diagram, 5 cvet navadnega tobaka. Mach er, Rastlinstvo. 6 82 Tobak so prinesli v Evropo šele leta 1560. Kadili, žvečili in nosljali so ga v začetku le vojaki. Zdaj se je pa to strupeno zelišče silno razširilo. V Avstriji sade tobak po Ogrskem in v Galiciji, boljši tobak pa uspeva po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Gojiti se pa sme pri nas le z dovoljenjem državne oblasti, ker je tobak državni monopol kakor sol. Sajenje, obdelovanje in spravljanje nadzirajo finančni uradniki in stražniki. Posestnik ga sme prodati le tobačnim upravam. Ko listi dorastejo, se odtrgajo, nabero na vrvice in suše v posebnih zračnih prostorih. Ko jih jeseni sprejme tobačna uprava, se nekoliko poškrope in vlože v velike kupe, kjer nastane vsled vpliva glivic in toplote neke vrste vrvež. V listih in semenu se razvije omotni strup nikotin. Zdaj se to¬ bak šele lahko uživa. Za mladino je tobak hud strup. Preobilno uživanje škoduje tudi odrastlim, ker vpliva slabo na prebavo in srce ter povzročuje bljuvanje, glavo¬ bol in utripanje srca. Ni¬ kotin je tako hud strup, da umori ena sama kapljica psa. Po grobljah in kraj potov raste pogosto zobnik (das Bilsenkraut), jako strupena in neprijetno dišeča rastlina. Vejnato steblo in listi so lepljivi, cveti zamazanorumeni. — Na prav takih mestih se nahaja tudi kristavec (der Steehapfel) [slika 78.]. Svoje globoke, bele vence odpira šele ponoči. Nočni metulji izvršujejo opraševanje. Seme je v bodičasti glavici varno pred zrnojedimi pticami. Vsa rastlina diši zoprno in je jako strupena. Listje in seme rabijo v zdravilstvu. Kateri razhudniki imajo jagodaste, kateri glavičaste plodove? , Slika 78. Kristavec. 1 cvetoča vejica, 2 dozorela glavica, 3 celo in podolžno prerezano seme. 83 Razhudniki imajo pravilne, peteroštevne cvete, ki dozore v jagode ali v glavice. Izvečine so to inozemske, strupene rastline. Nekatere rabijo v zdravilstvu, druge so važne kulturne rastline. 34. družina: Srholistnice (rauhblattrige Pflanzen). Navadna potočnica (das Sum p f- V ergifi rn e in n ich tj [slika 79.] raste prav pogosto po vlažnih travnikih, oh potokih in v vodnih jarkih. Posebno bujno cvete po pomladanskem deževju, posamezne cvetoče rastline dobimo še jeseni. Iz plazeče korenike poganjajo pokončna, sočna, spodaj robata stebla s premen j alnimi, suličastimi listi. Stebla in listi so porastli s kratkimi kocinicami, ki varu¬ jejo rastlino zlasti pred nenasit¬ nostjo raznih polžev. Zgornji mlajši listi se prilegajo na steblo, da pride laže med rastlinami na površje ter tako tudi na solnce. Stebla so tem daljša, čim večja je trava in druga zelišča, ki se na¬ haja med njimi potočnica. V vodi ali v mokrem pesku razvijajo od¬ trgana stebla nove koreninice, rasto N ava( hia potočnica. dalje in Cveto neprestano. 1 cvetofia vejica, 3 venec (pov.), 3 razcepljen , , ,. . . . venec (pov.), 4 orešek (pov.), 5 cvetišča z Mali, pravilni cveti stoj e v eno- oreški (pov.). stranskih pakobulih, takozvanih svaljkih (Wickel), ki nastanejo s tem, da se razvije v sestavljenem pakobulu enkrat desni, enkrat levi pecljati cvet. Tako nastane navidezna glavna os (glej str. 65. črni bezeg), razcvetje je pa nazunaj podobno enostranskemu grozdu. Nazadnje razviti cveti stoje najviše, vrh stebelca s popki je zakrivljen nazaj. Odcveli deli stoje tudi niže, ker se podaljšuje skupno cvetno vreteno. Ker se cveti razvijajo drug za drugim, cvete rastlina dalj časa nego druge; žuželke izvrše lahko medsebojno opraševanje. Cveti imajo peterozobo čašo in višnjev, cevast, peterokrp venec. V kratki, z rumenkastimi luskicami (privenčkom) zaprti venčni cevi se nahaja pet prašnikov. V čaši je pestič s četverodelno plodnico. Plod je četverodelen pokovec. 6 * — 84 — Mušice iščejo medu na dnu venca in posredujejo opraševanje glavičastih brazd. Privenčič zožuje zgoraj cvetno grlo, da ne moreta dežnica in rosa pokvariti medovnikov in prašnikov v pokončnih cvetih. Plodiče obdaja s ključičastimi dlačicami posejana čaša. Ta se lahko prime živalskega kožuha ter obtiči na njem. Živali skrbe torej za razširjanje milovidne potočnice. Slika 81. Gabez. 1 cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, S diagram. E.Qunther,.x.a. Slika 80. Pljučnica. 1 cvetoča vejica, 2 list, 3 podolžno prerezan cvet, 4 podolžno prerezana čaša z dvema oreškoma. Sorodne vrste rasto po suhih in peščenih krajih. Imajo pa manjše liste, a veliko daljše in gostejše kocine, s čimer se branijo živalske žrtnosti in prevelikega izhlapevanja. Zgodaj spomladi se prikaže po svetlih gozdih in ob potokih na apneni zemlji pljučnica (das Lungenkraut) [slika 80.], ki je tudi vsa pokrita s kosmatinami. Jajčasti listi so včasih belolisasti, cveti pa izprva rožnati, pozneje rdeči, nazadnje modri in vsled tega očitnejši. Zaradi raznovratnosti pestičev (glej jeglič str. 71.) je mogoče le medsebojno opraševanje. — Podobne cvete ima tudi trdokocinasti gabez (die Beinwurz) [slika 81.]. Ker 85 cveti vise, ne more vlaga pokvariti prašnikov. V venčni cevi je pet pra¬ šnikov in pet stožčasto vkup nagnjenih belih luskic, ki zapirajo vhod do medovnikov na dnu venčne cevi. Žuželke, ki se hočejo pririti z rilčkom do medu, stresajo prašnice in te sipljejo nanje suh prah, ki ga prenašajo potem na brazde drugih cvetov, čmrlji pa pogostoma vlomijo v cvet, da pridejo do medu. — Na suhih krajih, zlasti po grobljah raste gadovec (der Natternkopf), ki ne pogine tudi v naj večji suši, ker ima jako globoko korenino. V vseh svojih delih gosto kocinasta rastlina izhlapeva tudi malo vode ter je dobro zavarovana pred živalsko žrtnostjo. Ker dozore prašniki poprej nego pestič, je mogoče le medsebojno opraševanje, ki ga izvršujejo zaradi vonjajočih medovnikov zlasti čebele. Srholistnice so zelišča, ki imajo s srhkimi kocinami porastle liste in stebla. Cevasti, peteroštevni cveti stoje v takozvanih svaljkih (enostranski pakobuli). Dozorela plodnica razpade na štiri oreške (Četverodelen plod pokovec). Katere enodomne zrastolistnice poznaš? Ali je samolastno opraševanje izključeno tudi v cvetih s prašniki in pestiči? Naštej takšne družine! Zrastolistnice se ločijo od prostolistnic, da imajo iz več v cev zrastlih lističev sestavljen venec in več v venčni cevi vsajenih prašnikov. III. skupina: Brezvenčnice. 35. družina: Dresni (Knoterichgewachse). Ajda (der Buchweizen) [slika 82.] je doma v srednji Aziji. Sejejo jo pri nas navadno kot drugo setev, ker hitro dozori. V višjih ležali jo pa sejejo zaradi mrzle jeseni že meseca maja. Vretenasta korenina sega zlasti v peščeni zemlji globoko, da pride do vlage. Rdečkasto, vejnato steblo je sočno, pri tem pa votlo in kolenčasto členasto (glej str. 72.). Iz vsakega kolenca po¬ ganjajo spodaj pecljati, zgoraj sedeči (važnost!) srčastopuščičasti listi, ki obsegajo in utrjujejo steblo z močno razvito nožnico.. V gostocvetne pakobule združeni cveti imajo bel ali rožnordeč petero- delen perigon, osem prašnikov in pestič s trodelno brazdo. Cveti so jako medoviti ter se razvijajo drug za drugim. Ajda cvete torej več tednov in vabi s svojimi lepimi, vonjajočimi cveti zlasti čebele, ki posredujejo opraševanje. Največ medu dobe pri nas čebele v ajdi. Kakor se razvijajo cveti, tako dozorevajo tudi plodovi. Prvi so zreli početkom septembra, zadnji šele mesec pozneje, če moramo 86 torej zgodaj pokositi ajdo, ki je jako občutljiva za slano, imamo polno nezrelih ali napol zrelih plodov. Plodnica dozori v trorobat, črnorjav, z moko napolnjen orešek. Iz moke pečejo črn kruh, najbolj se pa cenijo ajdovi žganci. Icvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 3 plod, 4 diagram. l rastlina s pestičnimi cveti, 2 vejica; s prašnimi cveti, 3 prašni cvet, 4 pestični cvet, 5 podolžno prerezan pestični cvet, G plod, 7 diagram. Po travnikih cvete sorodna kislica (der Sauerampfer) [slika 83.], ki ima kislaste liste in stebla, zato se je ne lotijo nekatere živali, n. pr. polži. Rastlina ima dvodomne cvete in cvetne late na visokih steblih, da se pelodna zrnca, ki jih raznaša veter, lahko ulove na čopičastih brazdah. Rabi nam kot zelenjava, zlasti za kislaste omake. Dresni so rastline s petero- do šesteroštevnimi cveti in z nad- rastlimi plodnicami, ki se razvijo v trorobate oreške. 87 36. družina: Lobodnice (Meldengewacbse). Pesa (die Runkelriibe) [slika 84.] raste divja okoli Sredo¬ zemskega morja, toda njena korenina je olesenela in je vsled tega neužitna. Današnjo peso, ki ima debelo, mesnato korenino, je človek vzgojil tako kakor repo. V prvem letu zraste debela, mesnata korenina in z njo šop velikih listov. Drugo leto pa požene čez meter visoko vejnato steblo iz korenine, ki se v njej nahaja nakopičena pričuvna hrana. Spodnji listi so dolgopecljati, zgornji pa proti vrhu vedno manjši (zakaj?). Zelenkasti ali rdeči cveti se nahajajo po dva do trije v pazduhah posameznih listov. Peterodelno cvetno odevalo obdaja pet prašnikov in en pestič, ki se razvije pozneje v orešek. Medu nimajo; pelod prenaša veter. Sadimo pa več vrst te rastline. Bdeča pesa (die rote Kiibe) je cenjeno kuhinjsko zelišče; bela pesa (die Burgunderriibe) je izvrstna Slika 84. Pesa. l cvetoča vejica, 2 cvet, 3 po¬ dolžno prerezan cvet, 4 trije plodiči, 5 diagram. Slika 85. Navadni volčin. 1 cvetoča vejica, 2 podolžno prerezan cvet, 3 vejica s plodovi. 88 37. družina: Mlečnice (Wolfsmilchgewachse). Zeleni klobuk (die sonnemvendige Wolfsmilch) [slika 87.] je navaden enoleten plevel po grobljah in njivah. Vsa rastlina je polna strupenega mlečnega soka, zato se je ogiba živina. Ako zare¬ žemo steblo, se pocedi iz rane ta sok; strdi se pa kmalu na zraku in zalepi tako nastalo rano. Pokončno steblo ima svetlozelene, lopatičaste, nakoncu napi¬ ljene liste. Vrh stebla požene v enaki višini štiri do pet lcobulasto razvrščenih vej, ki obkrožujejo en sam cvet. Vsaka veja se zopet v vrhu prav taho razhaja v vejice, in včasih se te dele še dalje. Sredi živalska hrana; najnavadnejša je pa rumena pesa (die Zuckerriibe), ki ima v svoji korenini do 18 °/ 0 sladkorja. Seveda se je dosegla ta množina pri njej z vzgojo, ker navadno ima le 7 do 8 % sladkorja. Priljubljeno kuhinjsko ze¬ lišče špinačo (der Spinat) smo dobili iz Azije. Kuhano špinačo priporočajo zdravniki zaradi že¬ leznih sestavin. Sorodni volčini (die seidelbastartigen Pflanzen) ob¬ segajo majhne grmiče, ki raz¬ vijajo svoje četverodelne peri- gone zgodaj spomladi. Strupeni sokovi napolnjujejo rastlino ter jo varujejo živalske žrtnosti. Kraj gozdov se nahaja pogosto navadni volčin (der ge- meine Seidelbast) [slika 85.] s škrlatnordečimi, strupenimi jagodami. Tudi dvodomna lavorika (der Lorbeer) [slika 86.] spada sem. Vednozeleni, aromatični listi rabijo za dišavo in v zdra¬ vilstvu ; dobivajo pa iz njih tudi hlipno olje. Lavorika je že odnekdaj podoba časti in slave. V Dalmaciji uspeva zunaj, po Istri in na Primorskem pa le v zavetju pred burjo. Slika 86. Lavorika. 1 vejica s pestičnimi cveti, 2 podolžno prerezan prašni cvet, 5 prašnik, 4 podolžno prerezan pestični cvet, 5 plod. 89 najvišjih vejic pa tiče cveti. Kobulaste veje in vejice podpirajo štiri- do petlistna ogrinjala. To razcvetje, ki ga obrača zeleni klobuk vedno proti solncu, spominja na kobulasto razcvetje korenja (str. 50.), pa tudi na pakobule (str. 65.), ker se završujejo veje in vejice s cveti. Takozvani cveti imajo zvo¬ nast ovoj, ki obdaja več prašnikov, in dolgopecljat pestič. Vsak prašnik sedi na posebnem peclju, ki ga pod¬ pira navadno majhen listič. Zato moramo smatrati vsak prašnik za samostalen prašni cvet. Zvonasti ovoj obdaja torej več prašnih cvetov in en pestičen cvet; takozvani cvet je torej enodomno razcvetje. Iz ovoja se prikaže najprej pe¬ stič s trorobo plodnico, ki ima tri dvodelne vratove. Ko se posuše brazde, se podaljša pestičev pecelj, in plod- nica visi preko ovojnega roba. Tako nastane prostor za razvijajoče se prašne cvete, ki se sedaj drug za drugim vzdigujejo iz ovoja ter od¬ pirajo prašnice. Neočitni cveti ne privabljajo mnogo žuželk, večinoma zapazimo na njih le dvokrilce, ki iščejo medu v štirih rumenih žlezah na ovojnem robu. Tu se dotikajo v mlajših cvetih brazd, v starejših pa prašnikov ter izvršujejo medsebojno opraševanje. Ko plod dozori, se pecelj zopet vzravna in raztresa iz glavice črno, hrapavo seme. Slika 87. Zeleni klobuk. 1 cvetoča rastlina, 2 razcvetje, 3 prerezano razcvetje, 4 prašni cvet, 5 plod, 6 seme. Po suhih tratah in ob potih raste povsod cipresasti mleček (die zypressenartige Wolfsmilch). Iz korenike poganjajo pokončna stebla z gostimi črtalastimi listi. — Nekateri po vročih irraj ih rastoči drevesasti mlečki so podobni figovcu. Po vročih stepah in puščavah imajo pa mlečki mesnata, kaktom podobna stebla, da ne poginejo v hudi suši. — Sorodni golš ec (das Bingelkraut), ki nima mlečnega soka, je najhujši plevel po 90 vrtih in grobljah. Prašni in pestični cveti spominjajo na cvete mlečkove, nahajajo se pa na različnih rastlinah, so torej dvodomni. Kot lepotno rastlino goje go vrtih navadni kloščevec (der ge- meine Wunderbaum). Doma je v Afriki. Sade ga pogosto po vročih krajih zaradi oljnatega semena, ki iz njega iztiskajo ricinovo olje (čistilo!). V Braziliji domači kavčnkovec (der Kautschukbaum) daje mlečen sok, ki iz njega pripravljajo kavčuk. 38. družina: Koprivnice (Nesselgewachse). Hmelj (der Hopfen) [sli¬ ka 88.] poganja iz vztrajne ko¬ renike enoletna, do 10 m dolga, šibka stebla, ki se ovijajo na desno visoko navzgor po opo¬ rah, in sicer zato, da pridejo listi in cveti do svetlobe. Med našimi rastlinami raste najhi¬ treje. Ker uspeva le na rodo¬ vitni zemlji, bi ga tudi bujno rastoče druge rastline zamo¬ rile, ako bi se ne povzpel preko njih v višino. Za plezanje mu pomorejo tudi ključičaste dla¬ čice, ki je z njimi porastlo steblo. Srčasti, tro- do peterokrpi listi so debelo napiljeni in zavaro¬ vani s srhkimi dlačicami. Hmelj je dvodomna ve- trocvetka. Za oprašenje je tudi potrebno, da se popne s svojimi številnimi cveti visoko nad druge rastline. V late zdru¬ ženi prašni cveti imajo pet obodnih listov in pet prašnikov. Velike prašnice vise na tankih nitih. Nekoliko poprej se razvijeta na drugih rastlinah v listnih pazdu¬ hah navadno po dve jajčasti mačici s številnimi krovnimi luskami. Za vsako lusko tičita po dve plodnici, ki molita svoji dolgi brazdi čez krovno lusko. (Važnost za vetrocvetke!). Slika 88. Hmelj. 1 razcvetje s prašnimi cveti, 2 vejica s pestičnimi mačicami, Slika 127. Riž. l lat, 2 odprt cvet. tečen kruh ali kuhajo žgance. Iz zdroba pa napravljajo posebno Italijanom nad vse priljubljeno polento. Kuretini, konjem in prašičem so zrna izvrstna in hraniva pica. V mrzlejših krajih, kjer ne morejo dozoreti zrna, sejejo turščico in jo pokladajo živini kot sočno zeleno 127 krmo. Iz suhih krovnih listov turšeične slame delajo papir, vrvi in razne pletenice, ali napolnjujejo z njimi slamnice in podzglavnike. Suha stebla rabijo tudi za kurivo. K latnatim travam spada razen turščice, ta seveda le glede prašnih cvetov, oves (der Hafer) [slika 126.], ki ga sejejo sedaj povsod kot krmo za konje in kuretino. Uspeva tudi v slabši zemlji in pod neugodnim podnebjem. Oves je edino žito, ki zori po gorskih krajih, in Slika 128. Sladkorni trst. 1 cvetoča rastlina, 2 cvet s prašniki in pestičem. Slika 129. Indijski trst. 1 trstova šuma, Z stebelni del z vejami. ki ga sejejo daleč proti severu na Škotskem in Norveškem. Iz moke peko kruh ovsenjak, ki pa ni posebno okusen. Oves sejejo spomladi. Podolgasto, špičasto ovseno zrno je luščinasto. — Po toplejših legah sejejo po peščenih tleh proso (die Hirse), ki smo ga dobili iz Indije. Njegove močne, kratke in polne bili nosijo velike, kimaste late. — Najkoristnejše latasto žito je pa riž (der Reis) [slika 127.], ki se z njim živi več sto milijonov ljudi v Aziji. Sedaj je pa tudi važno živilo zlasti za južno Evropo. Riž raste po rečnih nižinah toplejših krajev. Ko cvete, je treba polja poplaviti. Iz zrn napravljajo tudi žganje (arak) in rižni škrob. — 128 Po stoječih vodah raste naša največja trava trsti k a (das Schilfrohr), ki daje zlasti ob Donavi in Tisi raznim vodnim pticam varno zavetišče. Plazeča korenika poganja gosta, po več metrov visoka stebla, ki so z listi vred napolnjena s kremensko kislino; zaraditega je rastlina trda, ostro- roba in neužitna. Z njo pokrivajo strehe, izdelujejo Štorje, košare itd. — Y Aziji je doma sladkorni trst (das Zuckerrohr) [slika 128.], ki ima v svojih steblih mnogo sladkorja. Sedaj ga goje povsod po toplejših krajih, zlasti v Srednji Ameriki. — čez 20 m visoke, čvrste bili razvija indijski trst ali bambus (das Bambusrohr) [slika 129.], in sicer tako gosto, da ni mogoče prodreti skoznje. Olesenele bili se uporabljajo raznovrstno. Tudi večina senožetnih trav ima latnato razcvetje. Spoznavaj žita po polju tudi prej nego zore! Trave rastejo družno po vročem in zmernem pasu. Z njimi se hra¬ nijo: divjačina, domače živali in človek. Najkoristnejše trave so žita, ki uspevajo najbolje v zmernem pasu. Sele ko je človek pričel sejati žito, je mogel trajno bivati v enem kraju in kulturno napredovati. Trave so rastline z vlaknatimi koreninami ali s korenikami. Navadno votlo, členasto deblo (bil) ima črtalaste, celorobe liste, ki obsegajo steblo s cevasto nožnico. Na prehodu v listno ploskev se nahaja listna kožica. Neznatni cveti so združeni v klaske, ki jih obdajata po dve ogrinjalih plevi. Sedeči klaski se združujejo v klas (klasnate trave), pecljati pa v lat (latnate trave). Posamezni cveti imajo dve cvetni plevi, krovno plevo in predplevo, navadno tri prašnike in nadrastlo plodnico z dvema peresastima brazdama. Vse trave so vetrocvetke. Enosemenski zaprti plod je ali gol (rž, pšenica) ali luščinat, t. j. obdan s trpežnima cvetnima plevama (ječmen, proso, riž). 51. družina: Šaši (Riedgraser). Pomladanski šaš (das Friihlings-Riedgras) [slika 130.]. Drobna korenika poganja podzemne pritlike ali živice in pokončna, troroba stebla. Vrhu stebla nahajamo prašen klas in pod njim dva ali več pestičnih klasov. Rastlina je vetrocvetka, zato ima dolgonitaste prašnike in velike brazde. Cvete zgodaj spomladi po tratah in gričih. Daši je nizka rastlina, jo vendar lahko opaziš, ker trava še ni pognala. Drugi, travam podobni šaši rasto v veliki množini po močvirnem svetu ter dajejo malovredno „kislo seno“, ki ga zaradi ostrih listov ne mara živina. — Po mokrih travnikih je videti lepi munec (das Woll- gras), čigar klaske pokrivajo bele dlačice (cvetno odevalo). Veter jih 129 zaraditega lahko raznaša in raz¬ širja. — Iz ličja sorodnega, do tri metre visokega egiptov¬ skega papirovca (die Pa- pierstaude) so delali prvi papir. Zakaj nekatere rastline lahko zgodaj cveto ? Ali poznaš razen enokalienic tudi še druge rastline z enojnim cvetnim ode- valom ? Katere enokaličnice imajo somerne cvete? Naštej najvažnejše družine enokalienic! Enokaličnice (Einkeim- blattrige) so cvetoča zelišča ali drevesa z eno samo kalico, ki dovaja kaleči ra¬ stlini v semenu nakopičeno hrano. Mnoge razvijajo čebule ali gomolje. Listi so celorobi in vzporedno ali slokastožil- nati. Navadno troštevni cveti imajo enojno cvetno odevalo (perigon). H.B.X.A Slika 130. Pomladanski 1 cvetoča rastlina, 2 prašni cvet, 3 krovna luska pestičnega cveta, 4 pestični cvet. Pregled kritosemenk. Dvokaličnice in enokaličnice razvijo osnove bodočih semen ali semenske popke v plodnicah. Ker vsled tega njih semena obdaja in pokriva iz plodnice nastalo o sem e nje, jih ime¬ nujemo krit ©semenke (bedeektsamige Bliitenpflanzen). II. oddelek: Golosemenke. III. razred: Storžnjaki. 52. družina: Iglasto drevje (Nadelholzer). Gozdni bor (die gemeine Kiefer oder Rotfohre) [slika 131.] raste po nižavah in po gričih, zlasti na peščenih tleh. Nahaja se pa tudi po nerodovitnih krajih, kjer ne uspeva nobeno drugo drevo. Mach er, Rastlinstvo. 9 130 Dolga, glavna korenina sega globoko v zemljo in razteza močne, razrastle veje na vse strani. Bor je torej dobro usidran celo v rahli, peščeni zemlji ter dobiva lahko tudi tukaj potrebno vodo in hrano. Njegove koreninice so takoj pod gozdno rušo; najmanjši dež pride lahko do njih. RjavordeČe lu¬ bje je v spodnjem delu debla globoko razpokano, više gori se pa lupi listasto. Les in lubje sta polna smole. Z njo zalije takoj vsako rano, ki je nastala na deblu. Smola varuje bor tudi pred marsikaterim škodljivcem in pove¬ čuje odpornost in go- rivost njegovega lesa. Deblo raste na¬ ravnost kvišku ter po¬ ganja vsako leto v vretencu stoječe veje, ki se prav tako razraščajo. Na pri¬ krajšanih vejicah iz- rasto iglasti listi (igle), po dva in dva skupaj. Te igle so izprva jako nežne, zato jih obdajajo med seboj zlep¬ ljeni luskolisti. Pozneje vidimo ob začetku listov le kratke, bele nožnice. Bodeče igle so zelo čvrste in trdne. Ker imajo le malo listnih rež, izhlapeva skozi nje malo vode. Ako pade spomladi sneg na listnato ozelenelo drevje, polomi veje, ker se nabere na širokih listih. Na vedno zelenih iglastih borovih listih se pa ne more nabrati toliko snega, da bi se lomile debele in gibke veje. Borovi gozdi so pusti in dolgočasni. Pod drevjem ne do¬ puščajo na debelo nastlane smolnate igle, da bi rastla tam druga rastlina, še celo mah zamorč. Slika 131. Gozdni bor. 1 cvetoča vejica: a prašne mačice, b plodni mačici, c enoleten storž, d igli; 2 prašna lista: a odstrani, b odzunaj ; 3 plodni luski s semenskima popkoma: a odznotraj, b odzunaj; 4 a plodna luska s semenoma, b krilo, c seme; 5 seme v prerezu. 131 Prašni cveti te enodomne rastline se združujejo v rumene mačice, ki jih proraščajo mladike. Ščitasti prašni listi imajo na zunanji strani po dve prašni vrečici, ki sta polni rumenega peloda. Pestični cveti so rdeče storžaste mačice vrhu mladik. Plodne luske imajo na notranji strani dva gola semenska popka (golosemenke). Pestični cveti so neznatni, brez vonja in medu; prašni cveti so sicer rumeni, pa tudi nimajo vonja in ne medu. Za žuželke ni torej nikakršnega mamila; opraševanje mora posredovati veter. Mladike s prašnimi mačicami so na zunanji strani drevesa, torej prihaja veter lahko do njih. Pelod je suh prah, ki ima dva z zrakom napolnjena mehurca; veter ga torej lahko raznaša. Peloda je v vrečicah toliko, da je časih po tleh vse rumeno (žvepleni dež). Pestični cveti stoje kvišku vrhu mladik; izpostavljeni so torej vetru. Njih plodne luske stoje narazen, tako da prihaja pelod lahko do semenskih popkov. Po oprašenju se plodne luske zapro in zlepijo s smolo; seme se razvija popolnoma zavarovano v zelenem storžu. Drugo leto se storž poveča, nagne navzdol in njegove plodne luske olesenč ter porjave. Šele spomladi v tretjem letu je dozorelo seme. Storž visi sedaj popolnoma navzdol, njegove luske se ob suhem vremenu raz¬ maknejo, in seme izpada. Ker je seme lahko in krilato, ga raz¬ naša veter na vse strani. Borov les je smolnat, torej jako trpežen; ceni se kot gorivo in stavivo. Smolo dobivajo s tem, da globoko narezujejo drevesa. Iz borove smole delajo terpentin in kolofonij, iz borovih saj pa voščilo za čevlje. Borove igle in vejice rabijo za steljo, v gozdu pa nastane na peščeni zemlji iz odpadlih igel prva plodna plast. Sovražnikov ima bor mnogo. Največ mu škodujejo: rjavi hrošč, borov rilčkar, borov lubadar, borova grizlica ter gosenice borove vešče, borovega in smrekovega prelca. Včasih uničijo cele gozdove. Zato je treba varovati ptice pevke, ki pokončujejo te škodljivce. Podobni črni bor (die Schwarzfohre) ima sivo lubje, mnogo daljše, temnozelene igle in večje storže. Jako je razširjen po Avstrijskem. Pri nas uspeva med vsemi drevesi najbolje na golih kraških tleh. — Ležeče, semintja zvito deblo ima pritlikavi bor ali rušje (die Zwergkiefer oder Legfohre), ki raste pri nas po visokih planinah na krajih, kjer ni plazov. — Okoli Sredozemskega morja raste pinija (die Pinie), ki ima širok, ploščat vrh, ter rodi velike, jajčaste storže z užitnimi semeni (pinijole). 9 * 132 Smreka (die Fichte) [slika 132,] tvori razsežne gozdove po gorak v srednji in severni Evropi. V Alpah raste do 1800 m visoko. V gozdu stoje 30 do 40 m visoke smreke navadno tako gosto, da ne rasto v senci pod njimi nikake rastline. Tudi živali ni tam, ker ne dobijo niti skrivališča, niti hrane. Ker nima glavne korenine, uspeva s svojimi vodoravno razrastlimi koreninami tudi v plitvi zemlji. Ali prav zaraditega jo večkrat izruje vihar. Slika 132. Smreka. 1 cvetoča vejica: a prašne mačice, b plodna mačica; 2 prašnik: a odzunaj, b odstrani; 3 plodna luska: a odznotraj s semenskima popkoma, b odzunaj s krovno lusko; 4 storž, 5 plodna luska s semenoma, 6 seme, 7 seme v prerezu. Ravno, pokončno deblo pokriva rjavo, pozneje razpokano skorjasto lubje, ki je z lesom vred jako smolnato. Ravne veje stoje v vretencu in tvorijo piramidast vrh. Iglasti listi poraščajo kroginkrog veje in vejice. Cveti so enodomni. Prašne in pestične mačice so podobne borovim. Rdečkaste, pokončne pestične mačice rasto po oprašenju dalje in so drugo leto do 15 cm dolgi storži. Ti se sedaj povesijo 133 in odpro ob lepem vremenu olesenele luske. Veter pa raznaša izpadlo krilato seme. Pozneje odpade cel storž. Bela, mehka smrekovina se teše v bruna in reže na deske. Smola daje terpentinovo olje in kolofonij, lubje se pa uporablja za čreslo. Slika 133. Jelka. i cvetoča vejica: a prašne inačice, b plodna mačica; 2 prašni listi: aodzunaj, h odstrani; 5 krovna in plodna luska s semenskima popkoma: a odznotraj, b odzunaj; 4 storž, 5 plodna luska s seme¬ noma, 6 plodna luska dozorelega storža, 7 seme, 8 seme v prerezu, 9 igla odspodaj. Izmed sovražnikov je omeniti smrekovega lubadarja in smre¬ kovega prelca. Podobna jelka ali hoja (die Tanne) [slika 133.] ima sivkasto lubad in ploščate igle, ki so razvrščene češljasto dvoredno. Storži stoje na vejah pokončno, a plodne luske odpadajo s semenom vred. Znano je, da se uporabljajo mlade jelke in smreke za božična drevesca. 134 Macesen (die Larche) [slika 134.] uspeva sicer povsod, vendar mu najbolj ugajajo visoke planine, kjer tvori razsežne gozde. Kjer ne moreta več rasti smreka in jelka zaradi prevelikega snega, se še vzdržuje macesen, ki mu sneg ne more toliko škodovati in ki dobi s svojimi vejnatimi koreninami brano tudi med skalami. Deblo je čvrsto in ravno, vrh pa stožčast. Veje so tanke in gibke, sneg jih torej ne more polomiti. Na starejših vejah nahajamo na kratkih vejicah mehke igle šopoma po 20 do 30 skupaj; na mlajših, visečih vejicah stoje igle posamezno. Jeseni odpadejo igle, kar je zopet bolje za macesen, nele zaradi izhlapevanja, temveč tudi zato, da se na njem ne more nabrati pre¬ več snega, ki bi ga gotovo porušil. Mnoge vejice se posuše, ostanejo na deblu ter bodejo, in tako je vršič mladih dreves varen pred srnami, domačimi in divjimi kozami. Ko pa deblo nekoliko zraste, mu ne morejo te živali blizu. Kakor na boru in smreki, nahajamo tudi na macesnu dvovrstne cvetne ma¬ čice, ki se razvijajo skupaj z iglami me¬ seca aprila, na visokih planinah seveda še pozneje. Malih, rumenih prašnih mačic je jako mnogo, rdečih pestičnih mačic le •malo. Ker se v prašnih mačicah razvije mnogo peloda, se izvršuje opraševanje po pomladanskih vetrovih jako lahko. Pestične mačice se razvijo do jeseni v male, jajčaste storže, ki odpro svoje luske šele drugo spomlad. Semena izpadajo in ker so krilata, jih veter lahko raznaša. Trdno, rdečkasto, smolnato macesnovino čislajo za mizarska in tesarska dela, posebno za okna, mostove in brodove. Iz smole se napravlja benečanski terpentin. Sopaste, a vednozelene igle ima tudi libanonski ceder (die Zeder vom Libanon). Njegovo deblo ni ravno kakor pri večini storžnjakov, ampak je podobno bolj hrastovemu, čez 3000 let stari cedri se dobe še na Libanonu Kdečkasto cedrovino jako cenijo rezbarji. Brina (der Wacholder) [slika 135.] je grm, redkeje nizko drevo, ki raste v hosti, po pašnikih, tudi v najslabši zemlji. Vednozelene igle so zelo priostrene in stoje po tri v vretencu skoraj vodoravno ter dobro varujejo rastlino živalske žrtnosti. Slika 134. Macesen. 135 Dvodomni cveti se pokažejo spomladi v listnih pazduhah. Prašni cveti so združeni v majhne, rumene mačice, ki nosijo pod ščitastimi krovnimi listi tri do šest sedečih prašnikov. Pestične mačice so še manjše, zelenkaste, sestavljene iz plodnih lusk. Zgornje tri luske obdajajo semenske popke. Ti trije luskolisti zrasto in omesene pozneje ter tvorijo trosemenski storž, ki je podoben 1 vejica s prašnimi cveti, 2 vejica s plodnimi cveti in s plodovi, 1 a prašna mačica, 2 a plodna mačica, 3 vrh plodne mačice s semenskimi popki, 4 seme. Slika 136. Tisa. 1 vejica s plodnimi cveti , 1 a prašna mačica, lb ščitaati prašni list odzgoraj in it odspodaj, 2 plodni cvet, 2 a plodni cvet v prerezu. jagodi; imenujemo ga tudi brinovo jagodo. Ta plod je izprva zelen, dozori šele nastopno leto ter je potem črn in modroslivast. Zrele plodove zobljejo pozimi kaj rade brinovke, ki potem razširjajo neprebavno seme. Iz njih kuhajo hrinovec ali jih rabijo za kadilo, dišavo in v zdravilstvu. Rdečkasti les cenijo posebno strugarji. Sorodna cipresa (die Zypresse) ima pokončne, četverorobate veje, ki jih pokrivajo temnozeleni, luskasti listi. Cveti so enodomni. Mali 136 storži imajo pod olesenelimi, ščitastimi luskami mnogo semena. Cipresa raste okoli Sredozemskega morja ter spominja glede oblike na laško topol. Zaradi mračne zunanjosti jo sade že od starodavnih časov po pokopališčih. — Ne smemo je pa zamenjati s podobno ki ek o (der Lebensbaum), ki je jasnejše barve ter ima bolj razkrečene veje. Tisa (die Eibe) [slika 136.] raste večinoma posamezno, videti jo je pa pogostoma v nasadih in živih mejah. Glede listov spominja na jelko. Cveti so dvodomni. Plodni cveti nosijo en sam sedeč semenski popek, ki se pokrije ob dozorevanju z živordečim, mesnatim plaščem. Mladike so strupene. Spoznavaj razno iglasto drevje! V čem se loči drugo od drugega? Kateri storžnjaki imajo iglaste, kateri luskaste liste? Kateri imajo eno¬ domne, kateri dvodomne cvete? V čem se ločijo od eno- in dvokaličnic? Storžnjaki so lesaste rastline ali grmi navadno z vedno- zelenimi, iglastimi ali luskastimi listi. Eno- ali dvodomni cveti tvorijo mačice. Pestične mačice sestavljajo plodne luske, ki za njimi tiče goli semenski popki. Če plodne luske olesene, tvorijo lesasti storž, če omesene pa jagodasti storž ali pajagodo. Izvečine rasto v severnem zmernem pasu, tvoreč cele gozdove. Pregled golosemenk. Goioseineiilte imajo gole cvete in gole semenske popke, ki ne tiče v plodnici. Kalček obdajajo v vretencu stoječe, iglaste kalice. Pregled cvetnih rastlin. Kritosemenke in golosemenke tvorijo I. oddelek rastlinstva. Vse te rastline razvijajo cvete in semena, zaraditega jih imenujemo cvetne rastline (Bliitenpflanzen). B. Brezcvetne rastline. 1. razred: Praproti (Farne). Glistna podlesnica (der Wnrmfarn) [slika 137.] raste pogosto po vlažnih gozdih in ob potočnih bregovih. Poševno koreniko pokrivajo ostanki odmrlih listov in črno- rjavi luskolisti, na spodnji strani pa vlaknate korenine. Na enem koncu korenika odmira, na drugem raste dalje in poganja šopaste liste ali mahala, ki tvorijo v krogu stoječi obliko livnika, da laže dovajajo koreniki dežnico. Kakor sploh vse v senci rastoče rastline, ima tudi listna podlesnica velike in nežne liste. Da pa teh listov ne trga veter, so pernati, in vsak listek je zopet večkrat razdeljen na suličaste krpice. Veter torej lahko piha skozi presledke in giblje posamezne listne krpice, ne da bi trpela pri tem preveč vsa listna ploskev. Odtrgani listi hitro vene in jeseni jih uniči prva slana. Mlad list je polžasto zavit in pokrit z rjavimi luskolisti. Tako laže pririje iz zemlje in listja ter se pri tem ne pokvari. V tej obliki tudi manj izhlapeva. Neprijeten vonj varuje liste pred živalmi. Na spodnji strani starejših mahal, torej na varnem mestu, nahajamo ledvičaste, izprva zelene, pozneje rjave kupčke, ki jih po¬ kriva nežno zastirale e. Jeseni se to zastiralce posuši in zgrbanči ter se prikažejo pecljate glavice. Te se kmalu odpro, in veter raznaša silno drobna, prahu podobna zrna, ki jih imenujemo tros (die Spore). Na vlažni zemlji prične tros v par dneh kaliti ter se razvije v zemlji v majhno, zelenemu, srčastemu lističu podobno predkal [slika 138.]. Na tej predkali se razvije potem plojenja mlada podlesnica. Razvitek: rastlina, tros, predkal, mlada rastlina — to opazu¬ jemo pri vseh praprotih. 138 Slika 137. (jlistna podlesnica. 1 rastlina (pom.): a nerazviti listi; 2 povprečni korenični prerez: a konopci cevnih povezkov; 3 spodnja stran listne krpice s plodnimi kupčki: a zastiralce, b trosna glavica; 4 podolžno prerezan plodni kupček; 5 plodni kupček v povprečnem prerezu: a listno staničje, b zastiralce, c trosne glavice; 6 trosna glavica: a pecelj, b glavica, c obroč, d trosi. 139 Nežna predkal se jako rada posuši in pogine, zato uspevajo praproti le v vlažni gozdni zemlji. Korenika je važno zdravilo proti trakulji in glistam. Orlova praprot (der Adlerfarn) je naj večja gozdna praprot. Trioglata, velika, večkrat pernastodelna mahala imajo na spodnji strani plodne kupčke. Na poševno prerezani koreniki se prikaže slika dvoglavega orla (ime!). — Sladka koreninica (der Tupfelfarn oder das EngelsuB) ima sladko koreniko in podolgaste, pernate liste. — Pri jelenovem jeziku (die Hirschzunge) se razvijo na nerazdeljenih listih dvoredni podolgasti plodni kupčki. — Po vlažnih, senčnatih gozdih vročega pasu rasto do 20 m visoke drevesaste praproti. Spoznavaj domače praproti! Slika 138. 1 predkal s koreninicami, 4 predkal z mlado rastlinico : a prvi list, b korenina. Kakor smo videli pri fižolu (str. 19.), se nahaja v vsakem semenu kalček, t. j. osnutek nove rastline. Tros se pa loči od semena, da sestoji iz ene same stanice, torej nima mnogostaničnega kalčka. Praproti imajo koreniko, ki poganja navadno pernata mahala. Na spodnji strani mahal so z zastiralci pokriti kupčki trosnih glavic. Iz trosa nastane predkal, na njej potem oplojenja mlada rastlina. Večina jih raste v tropičnih krajih. 2. razred: Lisičjaki (Barlappe). Navadni lisičjak (der gemeine Barlapp) [slika 139.] raste po¬ gosto po jelovih gozdih in po gorskih tratah. Dolga, plazeča, vilasto- vejnata stebla pokrivajo zeleni luskolisti. Posamezne vejice se 140 vzdignejo in podaljšajo v redkolistnate peclje, ki imajo v vrhu na¬ vadno po dva plodna klasa. Klas sestavljajo dolgi krovni lističi, Slika 139. Navadni lisičjak. 1 trosonosna rastlina, 2 krovni listič s trosno glavico (pov.), 3 trosi. ki imajo na notranjem dnu ledvičaste trosne glavice, napolnjene z drobnim, rumenim trosom. Iz kalečega trosa se razvije pred- kal, in na njej potem oplojenja mlada rastlina. 3. razred: Preslice (Schachtelhalme). Njivna preslica (d er Ackerschachtelhalm) [slika 140.] je na¬ vaden plevel po mokrih, peščenih njivah in v cestnih jarkih. 141 Slika 140. Njivna preslica. l plodna stebla, a klas; 2 neplodno steblo, 8 krovni listič s pecljem in trosnimi glavicami odstrani in 4 odspodaj, 6, 6 in 7 trosi s pračicama. Spomladi poganjajo iz zemlje votla, kolenčastočlenasta, rumen¬ kasta plodna stebla. Spodnji, mladi členi so dalj časa nežni in mehki, zato jih obdajajo in varujejo v kolencih izvirajoči, v vretencih 142 stoječi listi, ki so med seboj zrastli v tesno nožnico. Steblo se končuje v plodni klas. Ko ta rije iz zemlje, bi se gotovo pokvaril, ako bi ga ne obdajali listi zgornjega kolenca. Plodni klas sestavljajo pecljati, šesterooglati krovni lističi. Na spodnji strani teh lističev visi okrog peclja šest vrečic, trosnih glavic, ki jih napolnjujejo trosi. Okoli vsakega trosa se ovijata dve prači c i. Ko se ob suhem vremenu raztezajo pračice dozorelih trosov, prihajajo ti drug za drugim iz glavic, in veter jih raznaša. Ako padejo trosi na vlažno zemljo, se razvijo v majhne predkali, ki iz njih izvirajo nazadnje zopet mlade rastline. Za plodna stebla, ki prihajajo že marca in aprila na dan, je nakopičeno gradivo v globoki, členasti koreniki, ki poganja iz koleno vlaknate korenine. Plodni poganjki so porabili vso pričuvno hrano. Poleti požene korenika zelena, neplodna stebla, ki imajo ob kolencih vretenca tankih, ostrorobih vej. Ta stebla nabirajo zopet novo hrano ter jo kopičijo v koreniki. Vse preslice imajo v zgornji kožici mnogo kremenske kisline, zato jih živina ne mara. S preslicami čistijo in likajo zlasti kovinske posode. Razžari preslice na pločevini, da dobiš kremensko ogrodje! Preslice imajo členasta stebla in luskaste liste. Trosne glavice sestavljajo vrhu stebla plodni klas. Razvitek: plodna in neplodna stebla, tros, predkal, mlada rastlina. 4. razred: Mahovi (Moose). Navadna praprotica (das gemeine Haarmiitzenmoos) [sl. 141.] je največji mah naših gozdov in močvirij. Podzemno steblo raste na enem koncu dalje, na drugem pa gnije in odmira, kakor smo to videli pri koreniki vetrnice (str. 1.). Navzdol poganja rjave dlake, korenske kosmatine, navzgor pa do 30 cm visoka stebelca, ki jih poraščajo gosti, zeleni lističi. Ob suhem vremenu se listi tesno drže stebla (manjša površina zaradi hlapenja!), ob mokrem se pa oddaljujejo od njega. Iz nekaterih stebelc se vzdigujejo dolge, rdeče ščetine, ki imajo v vrhu četverooglato pušico s kapico (3). Ko odpadeta kapica in pod njo ležeči pokrovec (4), se prikaže ustni obrob (5), ki zapira ustje. Ako se ob suhem vremenu vzdignejo ti zobci, maje 143 veter pušico in raztresa suhi tros. Vlažnega trosa veter ne more raznašati, zato zobci ob vlažnem vremenu zapro ustje. Kapica in pokrovec varujeta še nera¬ zvito pušico vlage in pre¬ močnih solnčnih žarkov. Ko tros dozori, sta ti varovalni napravi nepotrebni ter od¬ padeta. Iz trosa se razvije na ugodni podlagi nitasta pred- kal [slika 142.] in na njej brstiči (c), ki iz njih iz¬ raste nova rastlina. Na rast¬ linah vzrasto zopet po osnovi posebnih [plodil trosonosne pušice. Po vlažnih krajih po gozdu tvorijo mehke tratiee razne vrsti s e d j a (das Astmoos) [slika 143.]. Po močvirjih rasto bledi šotni mahovi (die Torf- moose) [slika 144.], tvorec goste ruše. Njih spodnji deli ne morejo v vodi ne strohneti, ne zgniti, pač pa oglenč ter tako pripravljajo šoto. S svo¬ jimi stebli in z listi vsrkavajo vodo kakor goba. Od navadnih mahov se raz- likuje v marsičem studenčni jetrenjak (das Brunnen- Lebermoos) [slika 145.], ki je kaj navadna rastlina po mo¬ krotnih mestih. Nj egovo steblo je listasto, nepravilno kr- pasto in na spodnji strani po- rastlo s koreninicami in z Slika 141. Navadna praprotica. majhnimi luskolisti. Iz Zgornje 1 stebelce, 2 stebelca s trosonosnimi pušicami, 3 pušica strani se vzdigujejo pecljati s ka P lc0 ’ 4 P ušica brez kapice, s pušica brez pokrovca, i 1*7 • i . 6 povprečno prerezana pušica, 7 in 8 stebelna vršička s plodil O nosci, ki SO ali plodili, ki se iz njih razvijajo ščetine s pušicami. 144 šoitaste (1) ali zvezdaste oblike (2). Na njih se raz vidijo trosne pu¬ šice, in iz trosov zrastejo zopet mlade rastline. Razmnožuje se pa jetrenjak tudi z majhnimi zarodnimi brstiči, ki nastanejo na zgornji strani v odprtih, čašastih posodicah. Prej so ga rabili zoper jetrne bolezni. Mahovi rasto po vsej zemlji, ruše pa tvorijo le v zmernem in severnem pasu. Na¬ selijo se po skalah, deblih, zidovih in strehah. Ako dalj časa ne dežuje, se popol¬ noma osuše. čim pa pade nekoliko dežja, takoj zopet ožive in ozelene. Slika 143. Sedje. Slika 144. Bledi šotni mah. 1 trostrano sedje, 2 svetlo sedje. Med mah prinaša veter prah, ki se druži z odmrlimi deli rastline. Vedna vlaga pospešuje preperenje in prhnenje kamenja. Tekom let pripravijo mahovi plodno zemljo za druge, višje rastline. Mahovi so torej z lišaji vred (str. 158.) prvi na- selniki na golem kamenu, ali kakor pravimo, mahovi orjejo ledino. Na močvirnih tleh nastane iz odmrlih mahov šota. Ako zmešamo to s peskom, nastane plodna zemlja. Mahovi, zlasti pa šotni mahovi, sprejemajo silno množino vode. Ako se vlije ploha na gole vrhe, odteče takoj večina vode. Potoki Slika 142. Predkal šotnega mahu. a kaleči tros, b predkal, c brstiči. 145 in reke naraščajo, in posledica temu so povodnji, če pa nekoliko časa ne dežuje, nastane zopet suša. Kjer pokrivajo gore gozdovi, so tla porastla z gostim mahovjem. Mah pije vodo ob nalivih kakor goba in jo potem oddaja le počasi. Gozdni mahovi varujejo torej povodnji in suše. Na travnikih in njivah je mah nadležen plevel. Tudi moramo čistiti mahu sadno drevje, ker se v njem rade naselijo škodljive Slika 145. Studenčni jetrenjak. 1 ščitasti plodilonosci, 2 zvezdasti plodilonosci in posodice z zarodnimi brstiči. žuželke, in ker zaradi vlage debla in veje niso nikdar suhe in rade gnijejo. V mah zavijamo krhke stvari, z njim nastiljamo živini. Mahovi so nizke rastline z luskastimi listi in s pušicami, ki se v njih razvijajo trosi. Iz njih nastane predkal, na njej brstiči in iz njih nova rastlina. 5. razred: Alge (Algen). Nitaste alge (die Wasserfaden) [slika 146.] tvorijo po potokih in rekah zelene, hlataste šope, ki sestoje iz enostavnih, tankih niti. Ako jih pod povečalom povečamo, opazimo, da jih sestavljajo v trakastih redeh nanizane stanice. Rastlinsko zelenilo ima v stanicah posameznih vrst posebno obliko (vijakasti trak, zvezda itd.). Prazrno (d as Urkorn) sestoji iz ene same zelene, drobne stanice, ki sprejema hrano iz zraka in vode ter uspeva le na vlažnih Mac h er, Rastlinstvo. 10 146 krajih, po lubju, ploteh, zidovih in skalah. Kot sluzasta tvarina se nahaja na omenjenih predmetih večinoma na severni strani (zakaj ?). Množi se z deljenjem tako, da razpade vsaka stanica na štiri dele. Suhe stanice raznaša veter. Kremenaste alge (die Kieselalgen) [slika 147.] so enostanične, rjavkaste alge, ki se nahajajo po Slika 146. Nitaste alge. V 2 tvori rastlinsko zelenilo vijakasti trak, v 3 pa zvezdaste plošče; 2 b tros snujoči stanici, 2c zimski tros, 1 a in b blodilice. vlažni zemlji ali plavajo po sto¬ ječih in tekočih vodah, zlasti po morju v silnih množinah. Oblike so raznovrstne, večinoma so pa podobne škatlicam s pokrovci. Razen rastlinskega, zelenila se nahaja v njih še neko rjavo bar¬ vilo. V staničnili mrenicah izlo¬ čajo kremen in se tako obdajajo s trpežnim oklepom. Ta oklep ostane tudi, če poginejo alge. Ker se čudovito hitro množe, tvo¬ rijo na dnu vode vedno debelejše plasti, kakršne vidimo semintja še iz prejšnjih časov, kakor v Kamniški Bistrici in pri Bilinu na Češkem. Te kremenaste ostanke rabimo za čiščenje ko¬ vin in za dinamit. Slika 147. Razne kremenaste alge. Večina alg živi v morju. Glede barve in oblike so pa morske alge jako različne, toda vse imajo v svojih stanicah rastlinsko zelenilo, dasi ga zakriva včasih modra, rjava ali rdeča barva. Zelenkastorjave barve so usnjaste haluge (die Ledertange) 147 [slika 148.], ki na njih razlikujemo ko¬ renini, steblu in li¬ stom podobne dele. Prirastle so na mor¬ ske pečine ali na _ školjke, včasih pa po¬ krivajo v ogromni množini morsko gladino. Težke, usnjaste, tudi do 100 m dolge, rastline nosijo pa veliki, z zrakom napolnjeni me¬ hurji. Posebno znana je velika množina teh alg med Bermudskimi in Kanarskimi otoki v Atlantskem morju. Vsled teh alg se imenuje ta del tudi Atlantski travnik. Množe se alge z deljenjem ali z blodilioami (Schwarm- sporen, sl. 146., 1 a in b), to je z majhnimi stanicami, ki se gibljejo v vodi kot živalce s pomočjo dveh ali več vejic. Ako se posuši voda, kjer žive alge, tedaj ne poginejo, temveč napravljajo s čvrsto kožo zavarovane zimske trose (sl. 146., 2 c), ki jih raznaša veter. Kakor hitro zopet dežuje in je zadosti toplo, kali tros in se razvije v algo. Nekatere alge uživajo ljudje, iz drugih dobivajo jod in brom. Izvečine se pa hranijo z njimi vodne živali ter se skrivajo med nje. Ako sije solnce na alge in druge vodne rastline, izhajajo me¬ hurčki. Lahko se prepričamo, da so napolnjeni s kisikom. Alge pri¬ pravljajo torej z drugimi vodnimi rastlinami kisik za vodne živali. Ako deneš alge v vodo, kjer gnijo živalski ostanki, se voda čisti ter izgublja neprijeten vonj. Alge porabljajo namreč živalske Slika 148. Mehurjasta haluga. a plodila, b zračni mehurji, c morske pečine. 10 * 148 snovi zase. Ker pogine in gnije v vsaki vodi velika množina večjih in manjših živali, bi te gotovo okužile vodo, ako bi je alge ne čistile. V okuženi vodi pa ne morejo živeti živali. Alge so torej glavni pogoj življenju vodnih živali. Alge so eno- ali mnogostanične brezcvetne rastline raznovrstne oblike. Žive po vlažnih krajih, zlasti v morju. Množe se ali z deljenjem ali z blodilicami ali s trosi. V stanicah se nahaja cesto razen rastlinskega zelenila še kako drugo barvilo. 6. razred: Glive (Pilze). 1. Gniloživke (Faulnisbewohner). Užitni goban ali jur (der Herrenpilz) [slika 149.]. Po jesen¬ skem dežju nahajamo po naših gozdih razne glive, ki lezejo iz Slika 149. Užitni goban ali jur. 1 mlada in dorastla gliva, 2 del podolžno prere¬ zanega klobuka: a zgornja, mesnata plast, b plo¬ dovnica (pom.). Slika 150. Podgobje z nerazvitimi plodišči. zemlje. K najnavadnejšim užitnim glivam pa pripada goban, ki se pripravlja raznovrstno ter se ceni zaradi prijetnega okusa. Jako je okusen in hraniv, pa nekoliko težko prebavljiv. Goban ima kratek, debel bet, ki nosi močno vzbočen klobuk. Zgornja plast klobuka je bela, gosta in pokrita z rjavkasto kožo; 149 spodnjo ločljivo plast pa sestavljajo ozke, tesno stisnjene cevke, ki se v njih razvijajo trosi. To plast imenujemo plodovnico. V prerezu ostaneta bet in klobuk bela ter ne menjavata barve. Ako preiščeš prst pod betom, zapaziš gosto spolstene bele niti, ki tvorijo podgobje [slika 150.]. To se naseli vedno na gnijočih rastlinskih in živalskih ostankih, zlasti na gnijočih drevesnih štorih, odkoder dobiva tudi hrano. Nadzemna gliva je torej le nekako plo- dišče, da razvija trose. Gobanu podobna, pa jako strupena gliva je vražji goban (der Satanspilz), čigar meso hitro pomodri. — Lesast klobuk brez beta raz¬ vija na bukovih deblih kresilna goba (der Feuerschwamm), ki se iz nje pripravlja znana netilna goba. Trosi se snujejo tudi v tankih cevkah. Slika 151. Cele in podolžno prerezane pečenke razne starosti. Pečenka ali kukmak (der Feld-Champignon) [slika 151.] pri¬ leze poleti ali jeseni iz podzemnega podgobja, in sicer na polju, po travnikih in kraj gozdov. Podolgasti bet ima širok, izprva bel, pozneje rjav klobuk. Ko pride pečenka na dan, je zavit še klobuk v tanko zastiralo, ki se pozneje pretrga, in čigar ostanke vidimo potem na betu kot takoimenovani obroč. Na spodnji strani klobuka pa za¬ pazimo sedaj tanke, iz gostih niti sestavljene listke, ki so nani¬ zani trakasto od središča proti robu. Ta listasta plodovnica, ki je izprva belkasta, potem rožnordeča in slednjič rjava, razvija med listki mnogobrojne trose. Male trose raznaša veter, pa tudi polži in žuželke. Mnogo se jih raztrosi po krajih, kjer se ne razvi¬ jajo. Le na gnijočih rastlinskih in živalskih ostankih uspevajo, ker imajo tu pripravljeno zadostno hrano, da razvijajo podzemno pod¬ gobje in vsako leto na njem številna, nadzemna plodišča. 150 S cevasto (goban) ali z listasto plodovnico se povečava prostor za razvitek trosov, ki jih je pod vsakim klobukom na milijone. Ob dozorevanju trosov se raztrga zastiralo, da more veter do njih. Ker je klobuk nasajen na precej dolg bet, je olajšan vetru dostop. Veter raznaša le suh tros. Pod klobu¬ kom so pa trosi tudi v varnem zavetju ob deževnem vremenu. Zaradi okusnega plodišča jo goje tudi vrtnarji po vrtih in kleteh na posebnih gredicah. Pazi pri nabiranju na rjavo barvo plodovnice in na poseben vonj po janežu! Slika 152. Mušnica. Slika 153. Ježevka. a del podolžno prerezanega klobuka (pom.). S pečenko je sorodna mušnica (der Fliegenschvranam) [slika 152.], ki ima škrlatnordeč klobuk in na njem krpaste ostanke raztrganega zastirala. Jako je strupena. Namakali so jo nekdaj v mleko ter nastavljali muham, odtod tudi njeno ime. — Po jelovih gozdih je pri nas še bolj navadna in prav tako strupena siva mušnica (der Panterschwamm) s sivim, ploščatim klobukom. — Užitna gliva z listasto plodovnico je kar žel j (der Kaiserling), ki je nekoliko podoben mušnici, pa ima rumen klobuk in bet. — Nepravilen, rumen klobuk ima užitna lisičica (der Eier- schvvamm); njeni trosonosni listki se iztezajo po betu navzdol. Sorodna užitna ježevka (der Habichtsschwamm) [slika 153.] ima na spodnji strani klobuka sivkaste, trosonosne zobce. Svetlorjav klobuk 151 pokrivajo velike luske. — Pri drugih glivah pokriva plodovnica površino grmičastih plodišč. Sem spada rumena griva ali lisičji parkeljci (die Barentatze oder der Ziegenbart) [slika 154.], ki ima rumeno, krhko, vej nato, užitno plodišče. Pogosto Slika 154. Rumena griva. jo je videti jeseni po gozdih. Navadna krvnica (der Riesen- staubling) [slika 155.] ima v obličastem plodišču silno množino rjavih trosov. Odpira se z luknjicami na temenu. Mlade krvnice so užitne. Užitni mavrah (die Speise- morchel) [slika 156. ( 2 )~\ raste pogosto spomladi po gozdih in senožetih. Nje¬ gova plodovnica se nahaja v jamicah na rjavem klobuku. V plodovnici so trosni mehovi, v vsakem mehu pa po osem Slika 155. Navadna krvnica. Na levi nerazvita, na desni godna (pom.). trosov. Med mehovi so še sočne niti, ki se napijo ob dozoritvi vlage ter pripomorejo s pritiskom na mehove k izpraznjevanju trosov. — Po jelo¬ vim je navadnejši užitni smrček (die Speiselorchel) [slika 156. ( 1 )\ z nepravilno krpastim klobukom. Obe glivi sta užitni. Gomoljika (die TrUffel) [slika 157.] se naseli po toplejših krajih pod zemljo na koreninah listnatega drevja. Trosonosni mehovi so zaprti v glivi, v njih se nahajajo po štirje črni trosi. Prištevamo jo k najbolj priljubljenim jedilnim glivam. Težko je ločiti užitne glive ali gobe, kakor jim navadno pra¬ vimo, od strupenih. Škodljive so tudi užitne glive, če so že dorastle ali so začele gniti. Strupene ali vsaj sumljive glive so one, ki izpreminjajo barvo, ako jih prelomiš, ki imajo neprijeten vonj ali 152 okus, ki so preveč sluzaste in ki rastejo po nesnažnih krajih. Ako je gliva le nekoliko dni stara, nahajamo v njej vse polno ličink mušice glivarice. Ne nabiraj gliv, ako jih dobro ne poznaš! Spoznavaj glive ali gobe, ki jih prinašajo na trg! Slika 156. Smrček ( 1 ) in mavrah ( 2 ). 3 trosni mehovi in sočne niti iz plodovnice. Slika 157. Gomoljika. 1 celo plodišče, 2 prerezano plodišče z mehovi in s trosi. Glive gniloživke so rastline, ki imajo iz spolstenih niti sestavljeno podgobje ter žive na gnijočih rastlinskih ali živalskih ostankih, ker nimajo rastlinskega zelenila. Navadno poganja podgobje velika plodišča, ki razvijajo na plodovnici številne trose. Nekatera plodišča so užitna, druga strupena. 153 2. Zajedalke (Sehmarotzer-Pilze). Čopičasta plesen (der Pinselschimmel) [slika 158.] se nahaja • kot sivozelena prevlaka vlažnih krajev na kruhu, siru, na svežem in vkuhanem sadju, na prekajenem mesu ter pokvari te jestvine s svo¬ jim neprijetnim vonjem in okusom. Ta plesen živi na omenjenih tvarinah kot zajedalka in sestoji iz spolstenih niti, ki so brez rast¬ linskega zelenila. Nekatere niti se vzdigujejo kvišku, se v vrhu vej- nato cepijo ter odločujejo v vrvico nanizane trose tako, da imajo obliko pokončno stoječih čopičev. Dozorele trose raznaša veter, in ako pridejo na ugodno podlago, kale in se razvijejo v novo rastlino. Krompirjeva plesen (der Kartoffelpilz) [slika 159.] se nastanja na krompirju in uničuje liste in gomolje. Na obolelih listih se pokažejo črnorjave lise. Posamezne niti se prikažejo na spodnji strani iz listnih rež in razvijo na koncu vejic jajčaste trose, ki dalje razširjajo bolezen. Če je listje uničeno, se ne morejo razvijati gomolji. Ta gliva pa napade tudi gomolje, ki razpadejo potem v suho ali pa v gnoj nato črno tvarino. Zlasti pospešuje vlaga razvitek te glive. Sadi le zdrav krompir na suhih njivah! — Trtna plesen ali p e r o n o s p o r a (der Kebenschimmel) živi v listih in jagodah vinske trte. Uspešno rabimo proti njej raztopljeno modro galico. — Grozdno glivo (der Traubenpilz) pa uničujemo z žvepljanjem spodnje listne strani. — Mušja smrt (der Fliegenpilz) Slika 158. Čopičasta plesen. a trosonosci, b trosi (pov.). Slika 159. Krompirjeva plesen. 1 povprečno prerezan list z listno režo, ki se iz nje vzdiguje trosonosec, a, c trosi, b kaleč tros, / kaleč tros, ki se zariva v krompirjev list. 154 pokonča jeseni mnogo teh žuželk. — Sneti (die Brandpilze) uničujejo klasje in latje nekaterih žit (ječmen, oves, proso, koruza) s tem, da razvijajo v njih neizmerno drobne, črne trose. Škrlatnordeča glavnica (der Mutterkornpilz) [slika 160.] se naseli v plodnieah rži, jih razkraja ter se slednjič izpremeni v 1 do 2 cm dolge ržene rožičke ( 1 ), ki sestoje iz spolstenih, znotraj belih, zunaj temnejših niti. Eožički prezime na njivi in poganjajo nastopno spomlad pecljate, rdeče glavice ( 2 ) z vrčastimi plodišči ( 3 ), ki razvijajo v mehovih ( 4 ) Slika 160. Škrlatnordeča glavnica. 1 godni rženi rožički, 2 rženi rožiček z glavnicami, S podolžno prerezana glavnica s plodišči, 4 plodišče s trosnimi mehovi, 5 trosni meh z nitastimi trosi. nitaste trose ( 5 ). V rženem cvetu kali ta tros ter se razvije v številne zamotane niti, glivno steljko, ki odločuje poletne trose. Te raznašajo žuželke in širijo bolezen. Meseca julija se glivna steljka izpremeni v rožičke. Rženi rožički so otrovni in tudi moka, ako so ji primešani zmleti rožički v večji množini. Rabijo se pa v zdravilstvu. Žitna rja (der Getreiderost) se pokaže na listih in bilih raznega žita v obliki rjastih lis in črt. Ta rja škoduje žitu in ovira zelo njegov razvitek. Spomladi se pa prav ta rja prikaže v drugi obliki na češminovih listih. Da se tedaj kolikor mogoče uniči, je treba odstraniti češminove grme blizu njiv. 155 Glive kvasovke (der Hefepilz) [slika 161.] so enostanični, silno majhni mehurčki. Ako pridejo v sladkornate tekočine, povzročajo alkoholno vre¬ nje, to je, pretvarjajo sladke tekočine v opojne. Pri tem se pa silno hitro množe s tem, da poga¬ njajo iz sebe majhne popke, ki rasto in se končno odločijo od prvotnega mehurčka; pravimo, da se množe po cimicah (die Sprossung). Pod imenom drože ali kvas rabimo te glive, da povzročamo nicah piva, octa, v pekarnah itd. Slika 161. Gliva kvasovka. Množeč se po cimicah (550 krat pov.). vrenje v tvor- 3. Glive cepljivke ali bakteriji (Spaltpilze oder Bakterien). Najnižja, najenostavnejša, pa za človeka najvažneja rastlinska bitja so glive cepljivke ali bakteriji, ki jih moramo včasih z drobnogledom tisočkrat povečati, da jih opazimo. Različne oblike so, obličasti mehurčki, krajše ali daljše paličice, slokasto ali vijakasto zavite stanice. Ako razredčimo z vodo belo tvarino, ki se nabira na naših zobeh, videli bodemo pod drobnogledom vse navedene oblike teh gliv, ki se jako hitro množe po delitvi, to je, stanica se pre- ščipava, dokler ne nastaneta iz ene stanice dve. Po tej delitvi jih imenujemo glive cepljivke. Ako je zadosti hrane, se ponavlja ta razmnožitev brez prestanka. Ako pa zmanjka hrane ali vlage, se pretvorijo v tros, ki lahko kali šele čez mesece in leta ter nastane iz njega zopet gliva. Nekatere glive ne uniči niti največja suša, tudi če se niso pretvorile v tros in obdale z močno mrenico. Osušene glive ali tros raznaša veter na vse strani, zato jih nahajamo povsod, na vseh predmetih in v vsaki tekočini. Gnilobni bakteriji. Ker glive nimajo rastlinskega zelenila, se morajo preživljati bakteriji večinoma z gnijočimi živalskimi in rastlinskimi ostanki. Zato jih nahajamo tudi povsod, kjer kaj gnije. Vzemimo tri trobeli ter denimo notri vode in nekoliko živalske ali rastlinske tvarine (meso, seno itd.). Prvo trobel pustimo, drugi dve pa razgrejmo, da zavre voda v njih. Poizkusi dokazujejo, da vrela voda uniči vse bakterije in tudi njih trose. Eno razgretih trobeli potem dobro zaprimo s čisto bombaževino. V nerazgreti tro¬ beli prične tvarina kmalu gniti, nekoliko pozneje v razgreti, odprti, a v razgreti, zaprti trobeli ostane tvarina neizpremenjena. Ako 156 — odmašimo to trobel, da morejo noter bakteriji iz zraka, gnije tudi ta tvarina. Iz tega poizkusa sledi, da se bakteriji ne hranijo samo z živalskimi in rastlinskimi ostanki, ampak da povzročujejo tudi gnitje in razkroj organskih teles. To je pa velike važnosti, ker sicer bi bilo povsod, po kopnem in po vodi toliko mrtvih organskih teles, da bi ne bilo prostora za živali in rastline. Bolezenski bakteriji se hranijo z živimi živalmi in rastlinami, ki se v njih nasele, silno pomnože ter povzročajo nalezljive ali kužne bolezni, n. pr. azijsko kolero in kugo, tuberkulozo, davico, legar, koze, ošpice, pljučnico, influenco, škrlatinko, oslovski kašelj, egiptsko očesno bolezen, vranični prisad, govejo kugo, steklino itd. Človek v boju proti bakterijam. Ker se nahajajo bakteriji povsod, zato se priporoča vselej in povsod največja snažnost. Skrbeti je treba za čisto vodo, za dobre odtoke, za moderna stra¬ nišča in gnojišča, za prostorna, suha in solnčna stanovanja, za čist zrak in zdravo hrano. Skrbno naj se snaži stanovanje, spalnica, ku¬ hinja, jedilna shramba, obleka in perilo. Povsod naj se uvedejo snažni pljuvalniki. Pomni, v pljunkih na sušici bolnih ljudi je polno bakterij! Ko se pljunek posuši, jih raznaša veter. Bakterije uniči toplina vrele vode. Mesne jedi, ribe, sadje sočivje kuhamo v neprodušno zaprtih škatlah ali posodah, kjer se potem ne pokvarijo več let. Pod -j- 5° C se bakteriji več ne množe. Zato devamo jedila, n. pr. meso na led, da se ne pokvari. Sočne pridelke, krompir, repo, sadje itd. shranjujemo v hladnih kleteh. Bakterijev pa ne uniči še tako nizka toplina. Za razmnožitev potrebujejo bakteriji vlage. Zato sušimo na zraku ali na sol n c u krmo, sadje, ribe, meso itd. Nekateri suhi plodovi (orehi, kostanj) in žita imajo tako malo vlage, da se ne pokvarijo, samo da jih hranimo v suhih prostorih. Protignilobna ali razkuževalna sredstva uničujejo bakterije ali ovirajo njih razvitek. V prvi vrsti je znana karbolna kislina, ki že razredčena (2 do 5%) uničuje bakterije. Z njo raz- kužujemo zlasti rane. Zdravniki rabijo dandanes še mnogo drugih razkuževalnih sredstev. Sol rabimo zlasti za meso in sočivje, ocet za sočivje in sadje, alkohol pa varuje gnitja razne živali. Repo in zelje varuje gnitja neka kislina, meso sušimo v dimu, vku¬ hanemu sadju dodamo sladkorja, da se ohrani. 157 Največji sovražnik bakterijev je pa solne e. Odpiraj torej okna in vrata, da posije solnce v tvoje stanovanje in v tvojo spalnico ter zrači na solncu obleko in odejo! Ne brani se solnčnih žarkov s solnčnikom, ker solnce je največji tvoj dobrotnik, najboljši pospe- ševatelj tvojega zdravja! Glive so eno- ali mnogostanične rastline brez rastlinskega ze¬ lenila. Žive na organskih tvarinah kot gniloživke ali kot zajedalke. Množe se z deljenjem, po cimicah, z blodilicami ali s trosi. Razširja jih veter ali razne živali. Plodišča mnogih gliv (gob) so užitna, druga so jako strupena. 7. razred: Lišaji (Flechten). Stenski skledičar (die Wand- oder Schiisselffechte) [slika 162.] tvori po drevesnem lubju, po starih deskah in kamenju listaste in krpaste prevlake rumene barve. Povečalo nam pove, da sestoji njegovo telo iz razrastlib, brez¬ barvnih glivnih niti, ki so zgoraj in spodaj gosteje, v sredi pa rah- leje spolstene. V tej srednji plasti tiče med nitmi enostanične zelene alge, in sicer posamezno ali zadružno. Gliva se drži z nitmi čvrsto podlage, srka vodo in v njej raztopljene soli, zelena alga pa napravlja potrebno hra¬ nilo in gradivo zase in za glivo. Lišaji torej niso samostalni organizmi, temveč zaradi prehranitbe za¬ družno živeče alge in glive. Pri lišajih imamo nekako medsebojno pomoč in pospeševanje v rasti, tako da ne moremo trditi, da bi bila gliva le zajedalka na algi. Na skledičarjevi površini zapazimo rumene gl ob e lice (plodišča), ki raz¬ vijajo trosne mehove, kakor smo to videli pri mavrahu (str. 152. [3]). Drobne trose raznaša veter, vzkale pa le tedaj, če najdejo dotično algo, ki tvorijo z njo nov lišaj. Navedeni ustroj nahajamo tudi pri drugih lišajih. Slika 162. Stenski skledičar. l rastlina, 2 podolžno prerezano plo- dišče: a globelica, b trosni mehovi. 158 Lišaji se naseljujejo po lubju, zlasti pa po skalah ter se tesno spa¬ jajo s svojo podlago, tako da tvorijo na njej raznobarvnim lisam podobne prevlalte, ki se ne dajo odločiti. Po .visokih gorah in v polarnih krajih pokrivajo tla skoraj edino le mahovi in lišaji. Nekateri teh lišajev imajo grmičasto obliko ter so važna hrana severnim jelenom, n. pr. izlandski lišaj (die islandische Flechte) [slika 163.], ki raste tudi pri nas po visokih gorah, in jelenovec (die Kenntierflechte) [slika 164.]. — Po morskih obrežjih južnih krajev raste barvilni skalovec (die Laek- musflechte), ki iz njega dobivajo za kemika važno modro barvilo, lakmu¬ sovo tinkturo. Slika 163. Izlandski lišaj. Slika 164. Jelenovec. Lišaji so najskromnejše rastline; uspevajo v polarnih krajih, na skalovju najvišjih gora, na neplodnem pesku in tudi na vročih pustinjskih tleh. Suhi, da jih raznaša veter, zopet ožive na vlažni podlagi. Na kamenitih tleh pospešujejo preperevanje, zadržujejo prah, ki ga donaša veter, strohneli pa zapuščajo prvo plodno plast, ki se v njej nasele potem druge, bolj razvite rastline. Z mahovi vred so torej lišaji za gole pečine ali za kamenita in peščena tla velike važnosti. Pregled brezcvetnih rastlin. Brezcvetne rastline ali trosocvetke. V ta oddelek spadajo praproti, preslice, lisičjaki, mahovi, alge, glive in lišaji. Ne raz¬ vijajo cvetov in tudi ne semen, množe se z delitvijo ali s kličnimi zrni (trosi). Najnižje trosocvetke so enostanične rastline. 159 — Notranja rastlinska osnova. Rastline so sestavljene iz majhnih, raznolikih mehurčkov, ki jih imenujemo stanice (die Zelle) [slika 165.]. Ker so stanice veči¬ noma mnogo manjše od milimetra, zato jih dobro vidimo le pod povečalom. Nekatere nižje rastline (alge, glive) sestoje iz ene same stanice, pri višjih rastlinah jih je pa združenih mnogo skupaj ter se navadno jako razlikujejo po velikosti in obliki. Najvažnejši del vsake žive stanice je neka sluzava tekočina, protoplazma (p), ki se nepre¬ stano giblje. Nekatere grudice pro- toplazme so zeleno barvane. To barvilo imenujemo rastlinsko zelenilo ali klorofil. Največ takšnih zelenih zrn je nakopičenih v zelenih listih. Nekje v proto- plazmi plava stanično zrno (z). Vse skupaj obdaja čvrsta stanična mrenica (m), ki daje stanici lastno obliko in trdnost, tako da lahko pomaga sestavljati večje rastline. Zaradi večje trdnosti se iz¬ ločuje v njej pogosto kremenska kislina ali apnenec. (Naštej takšne rastline!). V starejših stanicah opazimo še navidezne votline, ki jih napolnjuje stanični sok (s). V njem so raztopljene raztopne snovi, n. pr. soli, sladkor itd. V vodi raztopljene snovi potujejo od stanice do stanice skozi luknjičave stanične mrenice. če primanjkuje v stanicah soka, se manjša njih prostornina in tedaj pravimo, da rastlina vene. Kako se razvija zelena rastlina iz semena, smo opisali natančneje pri fižolu. Vsadi v cvetlični lonec fižol, deni ga na solnčno okno in opazuj razvitek nove rastline! Iz majhnega semena naraste velika rastlina. Potrebno gradivo mora dobiti ali iz zemlje ali iz zraka. V čisti vodi rastlina kmalu pogine. Sprejemati mora torej s koreninami v vodi raztopljeno hrano. V tmini kaleči fižol razvija pač izprva nadzemne dele, a ti ostanejo bledorumeni in kmalu poginejo. Ozelene pa ter se krepko razvijajo, ako pridejo na svetlobo. Zeleno barvo dobiva rastlina od rastlin- Slika 165. Rastlinska Staniča. m stanična mrenica, z stanično zrno, p protoplazma. s stanični sok. 160 skega zelenila in tega je največ v zelenih listih. V njih se torej tudi pripravljajo snovi, ki jih potrebuje rastlina za življenje in raz- vitek. Zeleni listi so torej tudi rastlinski hranilni organi. Na listnem prerezu [slika 166.] vidimo pod povečalom zgoraj in spodaj ploščate stanice s čvrstimi zunanjimi mrenicami. Tesno se drže druga druge ter tvorijo takoimenovano listno tenčico (z. t. in s. t.). Očividno ima ta tenčica nalogo, da varuje nežne notranje stanice, ki so polne rastlinskega zelenila. Zrak in plinaste hranilne le. Slika 166. Notranji ustroj zelenega lista. z. t. zgornja, s. t. spodnja listna tenčica, st. in g. stanice z rastlinskim zelenilom, le. in li. listna žila v prerezu, r. reža (320 krat pov.). sestavine prihajajo skozi odprtine v listni tenčici, ki jih imenujemo listne reže [slika 166. r. in slika 167.]. Največ rež je na spodnji listni strani, n. pr. na listu solnčnice do 14 milijonov; plavajoči listi jih imajo pa na zgornji strani (zakaj ?). V senci listnatega drevja uspevajo le prve pomladanske rastline, ki cveto preden ozeleni drevje. (Naštej takšne rastline!) Le pod hrastom je nekoliko več rastlinskega življenja, ker prodira svetloba skozi redko listje in gole veje do zemlje. Listi vsakovrstnih zelenih rastlin pa silijo k svetlobi in obračajo po potrebi tudi svoje ploskve proti solncu. 161 Opazuj rastline pozimi v sobah, kako obračajo svoja stebla, kako se podaljšujejo listni pecljil Rastline brez rastlinskega zelenila ne morejo pripravljati hrane, žive zato kot gniloživke na rastlinskih in živalskih ostankih (glive), ali kot zajedalke na živih rastlinah in živalih (glive, omela, po- jalniki itd.). V listnih stanicah nastaja iz sprejete hrane zlasti škrob (die Starke), ki se v večji množini do¬ biva iz krompirja, riža, pšenice, ječmena in kostanja, ter je znan kot važno živilo. Ako imamo rast¬ lino en dan poprej v temnem, ni v njenih zelenih stanicah več škroba. Za tvorjenje škroba je torej potrebna svetloba. Kam pa je izginil škrob iz listov, ki so bili en dan na temnem ? Škrob se pretvarja v sladkor, ki se raztapa v vodi in potuje od stanice do stanice tje, kjer je po¬ trebovala rastlina novega gradiva, kjer stanice rasto ali kjer se množe. Nekoliko te hrane se ne porabi takoj, temveč se nakopiči kot pričuvna hrana v semenih, v pod¬ zemnih steblih in v nadzemnih lesnih deblih, ter se porabi v prihodnji rastni dobi za razvitek nove rastline ali različnih rastlinskih delov. Kaleči krompir je sladak, prav tako tudi kaleči ječmen itd.; zakaj? Odreži meseca februarja veje divjega kostanja, lipovke, češnje, leske, drena, na- gnoja, vrbe in jih vtakni v vodo, ki jo menjaš vsake tri do štiri dni. Teje bodo ozelenele in tudi cvetele. Odkod so dobile za razvitek potrebno hrano ? Ako deneš sveže, z listi porastle vejice pod stekleno pokrivalo, se porosi steklo tudi tam, kjer se ne dotika listov. Ker se v praznem pokrivalu to ne dogaja, prihaja torej voda iz svežih rastlin, in sicer t obliki vodnih hlapov. HI apen j e je pa mogoče le skozi listne reže. Suh zrak, toplota, svetloba in veter pospešujejo hlapenje. Proti preveliki izgubi vode se pa varujejo rastline na različne načine: da se odebeli tenčica, da se pokrijejo z gostodlakavo prevlako (planika, lučnik), da se zmanjšajo reže, da se postavljajo listi vzporedno s solnčnimi žarki (robinija) itd. ki leže med stanicami s (200krat pov.). Mach er, Rastlinstvo. 11 162 Pozimi prestane hlapenje zlasti vsled nizke topline. Ako bi drevje ne izgubilo jeseni listja, bi vedno izhlapevalo vodo, korenine bi je pa ne mogle dovajati iz zmrzle zemlje. Zaradi po¬ manjkanja vode bi se drevje posušilo. Obdrže pa liste nekatera dre¬ vesa z iglastimi listi (smreka, jelka, bor itd.), ker je na njih le malo listnih rež. Listnato drevje bi pozimi polomil tudi sneg, ako bi listje ne odpadlo. Nekatere vrste, ki izgubljajo pri nas pozimi svoje listje, ga obdrže v toplejših krajih, tako n. pr. so vrtnice in lipovke na Grškem vedno zelene, prav tako graden v Napolju in breskva v afriških zelenicah. Korenina sprejema v vodi raztopna živila iz zemlje in trdno usidra rastlino v njej. čim večja je rast¬ lina, tem več potrebuje hrane, tem bolj mora imeti razrastlo in globoko korenino, čim živahnejše je hlapenje, tem več vode sprejema in z njo tudi večjo množino hrane. Hlapenje je torej važen povod, da prihaja rastlinska hrana navzgor v liste. Pripomniti je pa, da je hrana v vodi jako razredčena. Vsadi v vlažen pesek fižol ter izruj mlade rastline! Koreničico (glej fižol str. 19.) pokrivajo nežne korenske kosmatine, ki se z njimi zlepijo peščeni delci tako čvrsto, da jih tudi z vodo ne spereš. Staniče korenskih kosmatin imajo jako tanke mrenice; skozi nje lahko potuje voda in v njej raztopljena hrana. Zakoplji v moker pesek gladko marmorno ploščo ter položi nanjo fižol, da kali. Ako čez 14 dni ploščo očistiš, opaziš, da je postala tam hrapava, kjer so se je dotikale korenine. Korenske kosmatine izločajo torej tudi neko tekočino, ki razkraja in raztaplja zemljo ter pripravlja tako rastlinsko hrano. Korenina jez zemljo zlepljena, sprejema vodo in živila, pomaga pa tudi pripravljati hrano. Na povprečnem prerezu stebla enokaličnic [slika 168.] vi¬ dimo zunanjo kožico, v sredini pa iz obličastih stanic sestavljeno osnovno staničje ali stržen. V njem so raztreseni cevni po- vezki, to je, tanjši ali debelejši stanični konopci, ki prevlekajo korenino, deblo in liste. V listih jih imenujemo žile ali rebra. V teh konopcih nahajamo raznolike' stanice, zlasti pa iz navadnih stanic nastale dolge cevi. Zelnato steblo dvokaličnic [slika 169.] je sestavljeno slično, samo da so razvrščeni cevni povezki v krogu. Stebla so v sredini večkrat votla, ker izgine iz njih osnovno staničje. 163 Oglejmo si natančneje osnovno staničje lesastih dvokaličnic ali storžnjakov. V mladih deblih in vejicah stoje cevni povezki tudi v krogu ter niso združeni. Ločijo jih namreč proge osnovnega staničja, strženovi trakovi [slika 170.] (St 1 in St 2 ), ki vežejo stržen (M) in kožo (A). Vsak cevni povezek ima notranji lesni del (H) in zunanji ličnati del (B), v sredini je pa kambij (C), čigar stanice se množe po deljenju tekom rastne dobe ter prehajajo navznoter v les, navzvun pa v ličje. Kambij vseh cevnih povezkov se združi pozneje v kambijev kolobar. Notranje plasti tega kolobarja se Slika 168. Povprečni prerez debla enokaličnice. G cevni povezki. Slika 169. Povprečni prerez zelnatega stebla dvokaličnice (buče). G cevni povezki, Mh strže- nova votlina. Slika 170. Povprečni prerez triletnega stebla dvokaličnice. A zunanja koža in osnovno staničje, B ličnati del cevnega povezka, G kam¬ bijev kolobar, H lesni del cevnega povezka s tremi letnicami, M stržen, St x in St 2 strženovi trakovi. izpreminjajo leto za letom v lesne kolobarje, njega zunanje plasti pa v ličnate kolobarje. Debla rasto in se debele torej med lesom in ličjem. Stanice na jesen nastalega lesa so ozke in imajo debele stene, stanice pomladnega lesa so pa široke s tankimi stenami. Vsled tega zapazimo na povprečnem prerezu že s prostim očesom jesenski in pomladni les, oziroma posamezne letne lesne kolobarje, lesne letnice. Notranji, starejši les je temnejši ter se imenuje črnjava (Kernholz), zunanji mlajši, belina (Splint), je pa svetlejši. Vrtna balzaminka ima jako prozorno steblo. Ako pobarvaš z anilinom vodo rdeče, ter deneš vanjo odrezano balzaminko, zapaziš 11 * 164 takoj, da se vzdiguje voda v cevnih povezkih. V zel n atih rastlinah se pretakata voda in hrana po cevnih povezkih ter se potem razhaja v listne žile. Ako odlupimo kolobarček lubja kake vejice, ki se pa še vedno drži drevesa, do lesa, se stržen kmalu posuši, listi pa dalje zelene. Votla drevesa (vrba, lipa) zelene in rode leto za letom, dasi nimajo ne stržena, ne starejšega lesa (črnjava). Voda se pretaka torej v lesastih dvokaličnicah po belini. V prvem letu pokriva debla lesastih dvokaličnic zunanja koža, ki potem poka in odpada, ker postaje kmalu pretesna. Na¬ mesto nje se snuje iz več plasti sestavljeno plutasto staničje, ki je neprodušno za zrak in vodo. Ako je to staničje tanko, je de- helna površina gladka (bukev, gaber), ako je debelo, imajo debla hrapavo ali brazdasto površino (dob, maklen). Jako debelo, razpokano lubje pa razvija plutec (str. 101.). Ako se snuje pluta nekoliko niže pod zunanjo kožo, odmro nad pluto ležeče plasti zaradi pomanjkanja vode in brane ter tvorijo lubje (Borke), ki se lušči in odpada v večjih ali manjših kosili (vinska trta, smreka, bor). Navznoter se pa delajo v skorji (Rinde) nove plasti plute. Z odpadlo zunanjo kožico odpadejo tudi reže. Namesto njih izmenjujejo pline skorjine luknjice (Rindenporen), ki prodirajo skozi pluto. Rane in poškodbe na deblih zapre navadno takoj plutasto sta¬ ničje, da bakteriji ne povzročijo gnitja. Ako sežejo rane do lesnega dela, se zaraste nov les preko njih ter jih pokrije. To lahko vidiš pri drevesih, ki so jim bile odsekane veje. Pri češnji, češplji itd. pa zamaže nastale razpoke izločeni gumij, ter varuje deblo osuševanja, zlasti pa okuženja po bakterijih. Rastline žive eno, dve ali več let, potem pa poginejo. Da se ne zatre njih rod, razvijajo cvete in seme, ki iz njega zrasto zopet nove rastline. Najvažnejši cvetni deli so prašniki in pestiči. Za razvitek kaljivega semena je potrebno, da pride pelod iz prašnic enega cveta na brazdo drugega enakovrstnega cveta, kar imenujemo medse¬ bojno oprašenje. V nekaterih slučajih (vijolica, češplja, košarice) se vrši samolastno opraševali je, če opraši namreč pelod brazdo istega cveta. Dognano je, da je medsebojno oprašenje večinoma iz¬ datnejše, da se tem potem razvije krepkejše, rodovitnejše seme. 165 ‘Sa. — Ako pride pelod na brazdo, ki je posuta z lepljivimi bradavi¬ cami (zakaj?), se napne in poganja dolg pelode n mešiček (S.) [slika 171.], ki prodira skozi vrat (G.) v plodnico (F.) in dalje v semenski popek (Sa.). Večinoma je v plodnici več semenskih popkov. Ko se združi mešičkova vsebina s semenskim popkom, je ta oplojen. Po dokončani oplodbi se osuše navadno cvetni deli in odpadejo. Plod- nica se poveča in se pretvori v o se¬ me n j e, ki zapira v seme dozorele semenske popke. Iz popkovih ovo¬ jev (H.) nastane semenska koža, ki varuje bistveni del semena, mlado rastlino ali kalček in hraniva, ki so nakopičena v k a lic ah (glej fižol str. 19.), ali zunaj kalice (glej rž str. 122.). Nekatere rastline razvijo silno mnogo semena. Ako bi to seme kalilo tam, kjer je dozorelo, bi primanjko¬ valo pozneje rastlinam za razvitek po¬ trebnega prostora, hrane, svetlobe in zraka. Mnogo kalečih rastlin bi po¬ ginilo že takoj izpočetka, druge bi hirale in le malo bi se jih razvilo. Da se ohranijo poedine vrste je torej zelo važno, da se že plodovi ali seme kolikor mogoče raztrosijo daleč naokoli. Plodove ali seme raznašajo voda, veter, živali in človek. Naštej takšne rastline! Katere posebne uredbe pospešujejo razšir- jatev plodov ali semena? Navedi rastline s takimi uredbami! Seme je dobro zavarovano v semenski koži pred vlago in mrazom, zato se navadno dolgo ne pokvari. Ker ima s seboj tudi potrebno hrano za prvo potrebo, lahko kali pri večji toplini na vlažnem kraju ter se razvija v popolno rastlino, kakor smo navedli pri fižolu. Slika 171. V plodnici (F.) se nahaja semenski popek (Sa,.), ki ga obdajata 2 semenska ovojka (H.). Na brazdi (N.) je več pelodnih zrnec. Pelodni mešiček (S.) je prorastel vrat (G.) in prodira v semenski popek. . . Pregled rastlinstva a) Plodovi oreški. b) Plodovi mešički. 2. družina: Hožnice (Rosenbliitler). a,) Koščičasto sadje (Steinobstgewachse). b) Pečkato sadje (Kernobstgewachse). c) Rože (Rosengewtleh se). 3. družina : Metuljnice (Schmetterlingsbliitler). 168 II. skupina: Zrastlolistnice. 22. družina: Vresnice (Heidengewachse). 23. „ Bučnice (Kiirbisgewachse). 24. „ Zvončice (Glockenblumengew&chse). 25. „ Košarice (Korbbliitler). 26- „ Kovačniki (Gei£blattgewachse). 27. „ Broščnice (Krappgewachse). 28. „ Oljčnice (6lbaumgewachse). 29. „ Jegliči (SchliisseJblumengewachse). 30. „ Ustnatice (Lippenbliitler). 31. „ Zijalke (Rachenbliitler). 32. „ Pojalniki (Sommerwurzgewachse). 33. „ Razhudniki (Nachtscha,ttengewdchse). 34. „ Srholistnice (rauhblattrige Pflanzen). III. skupina: Brezvenčnice. 35. družina: Dresni (Knoterichgewachse). II. razred: Enokaličnice. 44. družina: Lilije (Liliengewdchse). a) Prave lilije (eigentliche Lilien). b) Podleski (Herbstzeitlosen). c) Beluši (Spargelge w&chse). 45. družina : Narcisi (Narzissengevvachse). 46. „ Perunike (Schwertliliengewachse). 47. ,, Palme (Palmen). 48. „ Kukavice (Knabenkrauter). 49. „ Kačniki (Arongewachse). 50. „ Trave (Graserj. a) Klasnate trave (Ahrengraser). b) Latnate trave (Rispengraser). 51. družina: Šaši (Riedgraser). II. oddelek: Golosemenke. III. razred: Storžnjaki. 52. družina: Iglasto drevje (Nadelholzer). 169 B. Brezcvetne rastline. I. razred: Praproti (Farne). II. razred: Lisičjaki (Barlappe). III. razred: Preslice (Schachtelhalme). IV. razred: Mahovi (Moose). V. razred: Alge (Algen). VI. razred: Glive (PUze). 1. Gniloživke (F&ulnisbewohner). 2. Zajedalke (Schmarotzer-Pilze). 3. Glive cepljivke ali bakteriji (Spaltpilze oder Bakterien). VII. razred: Lišaji (Flechten). Notranja rastlinska osnova. Kazalo Ajda. Akacija . Alge. Alge, kremenaste . . ■ Alge, nitaste . . . • Avrikel. Azaleja. Bakteriji. Bakteriji, bolezenski . . Bakteriji, gnilobni . . Bambus Banana. Beka. Beluš, porabni .... Beluši. Bezeg, črni . Blatnik. Bljuvanec . Bombaževec, zelnati . . Bor, črni . Bor, gozdni . Bor, pritlikavi . . . . Borovnica...... Bradavičnik. Breskev . Brest, poljski . . . • Bresti. .Breza, navadna. . . . Breze. Brezvenčnice. Brina. Brokola. Broščnice . Bršljan. Brusnica . Buča. Bučnice. Bukev. Burja. ' Stran Ceder, libanonski.134 Cer.101 Ciklamen.72 Cikorija.60 Cipresa.135 Citronovec.31 Čajevci.40 čajevec.4,0 čapljevec.28 čebula, bela . .109 čebula, navadna.109 čebulček, višnjevi dvolistni . . 108 čemaž.’. 109 česen.109 češmin.49 češnja. 7 češnja, volčja.79 češplja. 9 čeva, kurja.39 čeveljc.121 Debelolistnice.32 Detelja, laška.23 Detelja, medena.22 Detelja, nemška.23 Detelja, travniška.22 Detelja, turška ....... 22 Dinja. 57 Dob.99 Dren, navadni.53 Dresni. 85 Dušica, materina.75 Dvokaličnice. 1 Endivija.60 Enokaličnice.106 Figovec.93 Fižol, navadni ....... 19 Stran 85 23 145 146 145 72 55 155 156 155 128 121 96 112 110 65 49 55 30 131 129 131 54 32 10 93 93 102 102 85 134 46 66 52 55 55 55 101 55 172 Gaber. Gaber, črni. Gabez. Gadovec. Glavnica, škrlatnordeča .... Gliva, grozdna. Glive. Glive, cepljivke. Glive, kvasovke ...... Glog. Gniloživke. Goba, kresilna. Goban, užitni. . . . Goban, vražji. Golosemenke. .. Gomoljika. Gorčica. Graden. Grah. Grahor; pomladanski. Grašiča, navadna. Grašiča, plotna. Grenkoslad . .. Grintavec. Griva, rumena. Grmiček, zlati. Grozdjiče, rdeče. Grozdjiče, zlatorumeno . . . . Habat. Haluga, usnjasta. Hiacinta. Hmelj. Hoja. Homulica, ostra. Hrast, avstrijski. Hrast, poletni. Hren. Hrušica. Hruška. Iglasto drevje . Iva. Ivanjščica. Jablana. Jabolko, zlato. Stran 102 102 84 85 154 153 148 155 155 14 148 149 148 149 129 151 46 100 17 21 21 21 81 64 151 70 31 32 66 146 108 90 133 32 101 99 46 108 11 129 96 63 12 109 173 Klinček. Klinčnice.. Ključavnica. Ključ sv. Petra. Klobuk, zeleni. Klobuk, zlati. Kloščevec, navadni. Kobulnice. Kokalj. Kokorik, navadni. Koleraba. Komarček.. Kompava, brezstebelna . . . . Konoplja . . ’. Konopnica. Koper. Kopinjak. Koprec. Kopriva. * • Kopriva, bela mrtva. Kopriva, lisasta mrtva . . . . Kopriva, rumena mrtva . . . . Kopriva, škrlatnordeča mrtva . . Koprivnice. Koreninica, sladka. Korenje. Koruza. Kosmatinec. Kosmulja. Kostanj, divji. Kostanj, divji rdeči. Kostanj, pravi. Košarice. Koščičasto sadje. Košeničice. Kovačnik. Kovačniki. Krečnice. Kristavec. Kritosemenke. Krizantema. Križnice. Krompir. Krvnica, navadna. Krvomočnice. Kukavica, širokolistna . . . . Stran Kukavice.118 Kukmak.149 Kumara. 57 Kutina. 14 Lakota.67 Lan.28 Lapuh.63 Lasa, indijska.28 Lavorika.88 Leska.98 Lilije.106 Lilije, prave.106 Lilija, rdeča.108 Limbar, beli.108 Limbar, kranjski.109 Lipa.26 Lipe.26 Lipovec.28 Lipovka.69 Lisičica, užitna.150 Lisičjak, navadni.139 Lisičjaki.139 Lišaj, izlandski.158 Lišaji.157 Ljulika, omotna.125 Ljulika, trpežna . . . . . . 125 Lobodnice.87 Lokvanj, beli.48 Lokvanj, kraljevi.49 Lokvanji.48 Loža.35 Lubenica.57 Lučiča, kukavičja.39 Lučnik.77 Luk, drobnjak.109 Luk, navadni.109 Lusnec.78 Luš.78 Macesen.134 Mačeha.43 Madronščica.75 Mah, bledi šotni.143 Mahovi.142 Majolčice.35 Stran 38 38 114 116 88 109 90 49 39 72 46 51 62 92 46 51 16 51 92 72 73 73 73 90 139 49 125 2 32 25 26 101 58 7 23 66 65 31 82 1 63 43 78 151 28 118 174 Maj oran.• Mak, divji. Mak, vrtni. Maklen . .. Makovci. Malinjak. Mandeljevec . .... . . . . Marelica .. Marjetica. Mastnica, navadna. Mastnica, planinska. Mavrah, užitni. Meček . . . . . . . . . . Melisa. Mešinka .. Meta. Meteljka . . . . Metuljnice. Mezinec.• . Mišjak, pikasti. Mleček, cipresasti ...... Mleček, krvavi. Mlečnice. Mleko, ptičje. Mrkva. Munec.• Murva, bela. Mušnica. Mušnica, siva. Nagelj, vrtni. Nagnoj.. . Naprstec, rdeči. Naprstec, velecvetni. Narcis, beli. Narcisi. Nešplja. Netresk ......... Neža, bodeča. Nočnica. Nokota. Nopal.. Norica. Ogrščica. Ohrovt. Stran 75 47 48 24 47 16 10 10 62 34 34 151 116 75 34 75 23 17 64 52 89 48 88 109 49 128 93 150 150 38 23 77 77 114 112 14 33 62 46 23 33 79 46 46 175 Plesen, trtna. Plešec .. . Pljučnica. Pljučnik, rumeni ...... Plutec.. . • Podlesek, jesenski. Podlesnica, glistna. Pojalniki.. ■ Pokalica. Pomarančevec. Pomarančnice. Por. Potočnica, navadna. Potonika. Potrošnik. Praprot, orlova. Praproti. Praprotica, navadna. Prazrno ... . Preobjeda, prava. Preslica, njivna. ...... Preslice. Proso . Prostolistnice . . . ... • Prvenec . Pšenica ......... Rastline, brezcvetne. Rastline, cvetne. Rastlinska osnova. Ravš. Razhudniki. Redkev.. • • Redkvica. Regrat. .. Repa. Resa, mesnordeča .. Riž. Rja, žitna. Rman. Robida. Robinija. Rojnik. Rosika, okroglolistna. Rosike . .. Roža, divja. Stran Rože. 14 Rožičevec.23 Rožmarin.. . 75 Rožnice. 7 Rušje.131 Rž.122 Salata, vrtna.60 Sedje.143 Sivka, prava.75 Skalovec, barvilni. 158 Skledičar, stenski.157 Skledičnice.98 Skržolica.60 Slez, rožasti.30 Slezenovec, divji.29 Sleznice.29 Sliva. 9 Smokva.93 Smolnica .. 39 Smrček, užitni.151 Smreka.132 Smrt, mušja.153 Snet.154 Solnčnica.64 Srholistnice.83 Srobot . 3 Storžnjaki.129 Sveča, papeževa.77 Svedree.70 Svišč.70 Saš, pomladanski.128 Šaši. 128 Ščetica.64 Šebenik.46 Šeboj, poletni.46 Šeboj, zimski.46 Šipek.14 Špargelj.112 Šmarnica.110 Tavžentroža.70 Teloh, črni. 4 Teloh, zeleni ....... 5 Tisa.136 Tobak. 81 Stran 153 46 84 49 101 109 137 77 39 30 30 109 83 5 60 139 137 142 145 6 140 140 127 1 66 124 137 1 159 55 78 46 46 58 43 55 127 154 64 16 21 46 33 33 14 176 Stran Topol, bela.97 Topol, črna.97 Topol, laška.97 Trave.122 Trave, klasnate.122 Trave, latnate ....... 125 Trepetlika.96 Trn, črni.10 Trnoljica.10 Trobelika.52 Trpotec.67 Trst, indijski.128 Trst, sladkorni ... . . . . 128 Trstika.128 Trta, vinska . ..35 Tulipan.106 Tulipan, cesarski.108 Turščica.125 Uročnik.23 Ustnatice. 72 Vanilija.121 Velikonočnica. 2 Vetrnica, podlesna. 1 Vijolica, dišeča.40 Vijolica, pasja.43 Vijolice.40 Vinika ..38 Vinike.35 Višnja.10 Volčin.88 Stran Vrba, bela.94 Vrba, žalna. 96 Vrbe.94 Vres, navadni.55 Vresnice ..54 Zajedalke.153 Zaspanček, pomladanski ... 70 Zčlena.51 Zelišče, pasje.81 Zelje, glavato.46 Zijalke.75 Zlatica, ripeča. 2 Zlatičnice. 1 Zobnik.82 Zrastlolistnice.54 Zrcalica.58 Zvezdnica, navadna.39 Zvonček.112 Zvonček, veliki.114 Zvončica, breskvolistna .... 58 Zvončica, okroglolistna .... 57 Zvončica, razprostrta.58 Zvončice.57 Žabri.75 Žafran, pomladanski.115 Žafran, pravi.115 Žeravci . ..29 Zeravec, navadni.29 Žoltica.108 Popravek. Na strani 22., 10. vrsta odspodaj, naj se čita namesto »Dvojni listi* pra¬ vilno: Ovojni listi. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA