Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Pa pošti prejeman: ia celo leto naproj 28 K — h pol leta Četrt mesec 13 » — » 6 » 50 » 2 » 20 • V apravnlštvu prejemati: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1 »70 > Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserate sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2, Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n* vsprejeniajo. Uredništvo je v Seme-niškib ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 78, V Ljubljani, v torek, 7. aprila 1903. Letnik XXXI Ob učiteljskem shodu v Ljubljani. Od vseh strani naše ljube dežele se boste vsipali jutri v belo Ljubljano. Vi, ki so trudite za našo ljubljeno mladino po lepi gorenjski strani, po oddaljenih dolenjskih krajih in dolinah, na trdih kraških tleh naše Notranjske, sploh vsi, bodisi tla ste nastavljeni po lepih mestih in trgih ali pa vrženi tja v najodročnejše vasice in selišča v deželi, vsi boste prihiteli prvi dan velikonočnih počitnic v središče dežele poktzat svojo najbolj perečo rano, vsled katere boleha duševno in telesno toliko naSih najboljših učiteljev s svojimi družinami, pokazat bedo, katero provzročujejo sedanjim razmeram preslabe plače. Mi vas pozdravljamo. Mi odobravamo vaše stremljenje, izvirajoče iz resnične potrebe, ter vam iz vsega srca želimo ob lnega vspeha t Nečemo vas varati z obetanjem skorajšnjega uresničenja vseh vaših želj, ki izvirajo iz potrebe. Do tja je še dolga, dolga pot! Padale bedo pač drobtino za drob-tino, ki riaj potolažijo prevelik glad, a predno dobite to, kar vam gre, bo treba se vztrajnega dela in trdega boja. A ne omagajte na tej peti! Tudi drugi stanovi se vedno b; re v tem smislu. Od navadnega delavca do visokega uradnika ali bogatega tovarnarja se združujejo vsi, ki so si enaki po stanu, mišljenju, skupni potrebi in enakem stremljenju, v dosego gmotnih ciljev. Kaj drugfga so vendar karteli, društva uradnikov, organizacije obrtnikov, kmetov in delavcev. kakor neka pot, ki jih vodi do boljšega gmotnega stanja in socialnega položaja. Seveda je razlika v tem, da kar je enim lahko, je drugim neizrekljivo težko, a vseh težav se ne sme ustrašiti oni, ki hoče do seči nekaj trajnega. Vaše stališče ni baš prijetno, ^»gospodarja vam je država, ki svobodno razpolaga z vašimi silami, ter dostikrat eksperimentira z vami kakor kak bakteriolog s kunci, si ne da kratiti svojih pravic, ki jih ima do vas, prav nič, toda vaše vzdržavanje, vašeplačeje navalila kot velikansko breme deželam. To razmerje ni pravo in ni zdravo, kar čuti posebno učiteljstvo. Vaš absolutni gospodar ima zadrgnjen moš-njiček za vas, a milostno dovoljuje deželam, da vas plačujejo, ki pa tudi ne smejo vzeti denarja taoi, kjer bi hotele, kar se je tako lepo pokazalo na Češkem, kjer ni pustila visoko obdavčiti piva, da bi se plačalo učiteljstvo. Za vaše stanje vas ne more nihče zavidati. Mnogi od vas pričakujejo reSitve od vlade. To je napačno. Vlada ima za vas pač razne drakonične ukaze, vam svobodno kruti počitnice, vam nakloni lahko kake lormalne stopinje, vam skoraj predpisuje, koliko besedij smete iz-pregovoriti v šoli v gotovem času itd., a denarja nima za vas. Vaše napačno naziranje vas je spravilo na usodno pot, da ima del učiteljstva uprte oči samo navzgor, da od tam pričakuje pomoči, a ondi, kjer je edina pomoč v materielni s t i s k i, med ljudstvom, so pa izgubili trdna tla. Del učiteljstva in ljudstva sta se nekaitf odtujila. Zato, da se komu izmed nas posreči zlesti v gorko okrilje vlade, pač se ni treba ozirati celemu stanu na vlado kakor | na skrbno mater, kar v resnici ni, ker tiste, ki jih potrebuje, jih bo že poiskala, ampak treba je poiskati varna tla med ljudstvom, treba se je nasloniti na ljudstvo, med katerim živite, iz katerega ste izšli, od katerega pa vas je odtrgala neprimerna šolska in javna vzgoja. Največ so pa krivi tisti, ki so vas zaganjali v boj proti »klerikalizmu«. ki hočejo iz vas narediti »proti-duhovnike«. Mncgi izmed vas so zašli ter so se dali izkoriščati ket orožje v tem boju, a kakšen je bil vspeh? V tem boju ste pozabili na svoje stanovske interese. Namesto, da bi bili porabili obilno energijo za dosego svojih gmotni h i n duševnih p o t r e b, ste jo izgubljali v brezplodni agitaciji za sebične namene drugih. Mnogi med vami so spoznali to, pa se otresli javnega terorizma ter se vrnili med ljudstvo, kjer služijo nesebično njegovim idealom. In toje prav, t o j e potrebno tem bolj, ker vas ljudstvo plačuje, na katero ste tako tesno navezani po svoji službi. Nihče drugi vam ne more pomsgati k« kor ljudstvo. Jutri boste zborovali v slogi kot stan. To zborovanje pa ne bodi začetek in konec vso akcije, ampak premišljeno nadaljujte to delo, razdelite si nalogo, ki si jo boste postavili na tem shodu, pa zanesite agitacijo med ljudstvo. Naši poslanci vam pojdejo na roko inza vaše poštene stanovske težnjevamjenaše glasilo odprto. Nenaravno politično stanje v deželi ne more dolgo trajati. Tisti, ki o poslednjimi močmi vzdržujejo tako stanje, bodo odnehali ali bodo pa strti in potem pride doba mirnega, političnega razvoja in plodonos-nega dela ter čas, ko se bo moglo tudi za učiteljstvo kaj storiti. Dalujte in ne omagajte v borbi! Pa Bog blagoslovi vaše pošteno delo ! Zlobnosf celjske „ Domovine". S Stajarskega 2. aprila. Nedavno se je, kakor ste že poročali, v narodnih bojih osivel duhovnik insu.tiral v celjskem Narodnem domu. Insultirali so ga nekateri, če tudi ne odlični, celjski „narod-njaki". Takoj potem je prišla celjska „Do-movina" s svojim besnim člankom proti katoliško-narodni stranki odnoBno proti dr. Susteršiču in v prilog kranjskim liberalcem! Pisan je članek popolnoma v znanem žargonu kranjskih liberalcev in pisal ga je, tako vsaj trdi „Do-movina, »odličen rodoljub«. Celjska »Domovina« je v resnici popolnoma v rokah celjskih narodnih odvetnikov, toraj so ti za njeno pisavo odgovorni. Insultiranje duhovnika v »Narodnem domu' — potem ta članek »Domovine«, to ni več slučaj, temveč vidi se sistem. Simpatije celjskih »prvakov« do kranjskih liberalcev od nekdaj niso tajnost. Vendar so se doslej kolikor toliko čuvali te simpatije preveč kazati v svojih političnih dejanjih. Iskali so neko slogo s katol. narodnjaki in jo vsled miro- ljubnosti in iskrenega narodnega čmtva duhovščine tudi našli. Sedaj pa, zdi se, prišel je čas, ko mislijo krinko vreči proč in se odkrito zagnati v naročje dr. Tavčarja in Malovrha. Svobodno jim I Vsekako je značilno za njihov narodni ponos, če to storijo ravno sedaj, ko so kranjski liberalci razkrinkani, kako so prodajali slovenski značaj Jesenic in Tržiča; če to storijo baš eno leto potem, ko so k a -toliško-narodni Slovenci v držav, zboru, pod vodstvom R o b i č a in dr. t> u • steršiča rešili celjsko gimnazijo v zmagonosnem parlamentarnem boju, mej tem ko so kranjski liberalci takoj po zmagi izvršili baš v tej stvari najgrše narodno izdajstvo, kar ga slovensko ljudstvo od Dežmanovih časov sem pomni. Celjski prvaki so takrat sami javno protestirali zoper to postopanje kranjskih liberalcev — in sedaj, ko so kranjski liberalci Celju dodali še Tržič in Jesenice, sedaj lezejo v njihov tabor? Ali so tako hitro prišli na stališče Tavčar-M a 1 o v r h o v o, da ne stoji narodnost na prvem mestu, temveč liberalizem, kakor ga ta dva razumeta, to je gonja zoper vero, cerkev, duhovščino! Položaj je resen, dozorel je do odločilne točke. Na nesramnost »Domovine« treba je odgovoriti. Pa ne s polemiko na njen članek — te v r e d e n ni, ker je prepodel, prenizek, prelažnjiv in preneumen. Odgovoriti je treba z dejanjem. In to dejanje je kratko rečeno : da se katol. - narodna stranka na Štajarskem samostalno organ i z u j e. Za zdavna se v odličnih katoliško narodnih krogih na to misli. Toda doslej se je opustilo iz gole spravoljubnosti. Katoliški narodnjaki niso hoteli storiti prvega koraka do nesloge. Sedaj so jih celjski liberalci odvezali od potrebe, storiti ta korak, kajti sami storili so prvi korak, ločili so se od štajarskega narodnega programa in vrgli se v naročje mejnarodnemu kranjskemu libe ralizmu. Toraj na delo! Skliče naj se shod katoliško narodnih zaupnikov štajarskih — r. pr. v Pragarsko, ki leži v srcu Spod. Stajarja — izvoli naj se vodstvo stranke, ki bode za katoliško-narodne volivce odslej j e d i n o merodajno v vseh političnih zadevah, in začnimo krepko delovanje po vsej deželi, v kolikor je slovenska, po vzgledu katoliško narodne stranke na Kranjskem. In celjski liberalci bodo kmalo, prav kmalu uvideli, da so — generali brei armade. Videli bodo, da ni nič ložje, nič bolj popularno mej našim poštenim kmet-skim narodom, nego degradiranje celjskih liberalcev od njihove namišljene in preten-dirane vlade nad spod. štajarskim slovenstvom. Liberalci hočejo — toraj bodi! Oni hočejo za vsako ceno vzdržati zveze s kranjskimi liberalci, če tudi so ti izdavna že izdali vse slovenske interese v prid svojemu »liberalizmu« — mi katoliško-narodni Slovenci pa nočemo in ne poznamo nobenega stika z narodnimi izdajicami. Vzeti hočemo jasno, pošteno, odločno narodno in katoliško politiko na svoje lastne roke. Vsak pošten rodoljub nam je pri tem dobro došel. Tavčarji in Malovrhi so pa izključeni. Gotov denar. Dunaj, 4. aprila. Avstrijska in ogrska vlada sta ta teden zbornicama predložili načrt zakona, ki določa, da naš papirnat denar dobi gotovo, zlato veljave. Ta korak je svrš;tek zakona z dne 2 avgusta 1892, s katerim se je pričela uravnava valute. Po domače bi rekli: Doslej je imel naš papirnat denar le prisilno veljavo, ki jo je dajal kredit države; ko pa stopi v veljavo novi zakon, je banuoveo za 20 kron toliko vreden, ko 20 kron kovanega denarja v zlatu. Avstro-ogrska banka je sicer žo od leta 1901 prostovoljno izdajala zlat denar v promet; ko pa Btopi v veljavo novi zakon, tedaj bode banka prisiljena vsak bankovec na zahtevo zamenjati za zlato. Seveda ostanejo bankovci še vedno v prometu, ker občinstvo raje in priličneje nosi v žepih in listnicah papirnat, nego zlat denar. Zato bode avttro-oerska banka v smislu zakona izdala še za 160 milijonov novih bankovcev po 5 kron Dalje bode banka izdala ša za 64 milijonov srebrnega denarja po 5 kron, da zadosti putrebam prometa. Vprašanje pa je: Ali so ta izplačila v gotovini ali v zlatu nujno potrebna? V tem oziiu so mnenja še jako različna. Ogri zahtevajo z vso silo, da se čim-preje uveljavi ta zakon, ker upajo s tem utrdi,i svoj denarni kredit, zboljšati svojo finance, seveda s kreiitom avstrijske državne polovice, ki je v banki založila zlata 70%, a Ogrska le 30%. To je vzrok, da je avstrijska vlada previdnejša in v zakon sprejela določbo: Z*kon stopi v veljavo z dnem cesarske naredbe. To se pravi: Vlada določi obvezni dan iz plačil v zlatu tedaj, ko pride ugodni treno-tek. Da to pojasnim, navedem sledeče : Naš deaar ima doslej za podlago srebrno veljavo. Vel|ava srebra pa je jako pre-menljiva, r.egotova, vsled tega tudi vrednost, oziroma plačila blaga in tlela. Mnogo stal-nejšo, trdnejšo veljavo ima zlato. Ziato sta avstrijski in ogrski parlament že leta 1892 sklenila zakon, da se valuta vravna in s časom vpelje v državi zlata veljava V zadnjih 10 letih je država nabavila toliko zlata in ga izročila avstro-ogrski banki, da jo pokril ves popirnat denar. Tako je banka dovolj močna in obrestna mera je razmerno nizka in stalna. Reči smemo, da že imamo zlato veljavo, katero so v prvi vrsti zahtevali veliki trgovci in industrijci. Novi zakon torej v istim ničesa ue premeni. toda za bodočnost more biti ta zakon velika nevarnost za državo. To je Avstrija pred 1. 1866 že doživela. Ta mogoča nevarnost je senčna stran zakona. Mogoče je namreč, da zlato, ki leži v avstro-ogrski banki, polagoma zgine iz države. Naša država ima večino dolgov na tujem. Ko bi ti upniki zahtevali izplačilo v zlatu, kar gotovo ni absolutno negotovo, potem bi morala banka zvišati obrestno mero, da si ohrani zlato. To pa bi bil hud udarec za domačo produkcijo, ne le za veliko industrijo in trgovino, ampak tudi za obrtnike in delavce. Danar bi bil dražji, a blago in delo cenejša. Upniki države, Rot-šildi in drugi denarni baroni, bi si seveda veselja mencali roke, dolžniki pa, to je v prvi vrsti država in vsa produkcija, ti bi trpeli škodo. In to je, kar mnoge straši, da se izjavljajo proti zakonu. Dalje moramo uvaževati, da trgovina naše države peša. V trenotku nimam pri rokah številk, ki kažejo, da je naša trgovinska bilanca od leta do leta neugodnejša. Sicer številke še izkažejo aktivum, a ta se vedno manjša, to je: Vrednost tujega blaga, ki ga na leto dobiva naša država, vedno raste, a no v isti meri vrednost našega blaga, ki ga izvažamo čez mejo. Torej mi moramo v inozemstvo več plačati nego dobimo. Isto velja o vrednosti prometnih papirjev. Vsako leto mora naša država sprejeti več efektov, nego jih vrne. Ako pa dobimo obvezno izplačilo v zlatu, potem je denar le zlato. Naj nastane še vojska, n. pr. na Bal- kanu, potem bodo ljudje kar drli k avstro-ogrski banki in njenim podružnicam, ter zahtevali zlato za papir. V nemirnih časih ima vsakdo raje zlato, nego papirnat denar. Posledica bi bila, kakor sem že gori omenil, zvišanje obrestne mere, denar bi bil dražji, in vse to breme bi padlo na produktivne stanove. Dalje de ne vemo, ali in kako sklene naša država trgovinske pogodbe z vnanjimi driavami, po katerih bod« mogoče ceniti naš > bodočo trgovinsko bilanco. To so vzroki, da so razni krogi nasprotniki tega zakona. Krščanski socialoi so včeraj sklenili, da bodo do zadnjega moža pobijali to zahtevo. Tudi v poljskem klubu so odločni nasprotniki. Vse je mogoče, da vlada dobi večino za avstro-ogrsko nagodbo le tedaj, ako odloži na ugodnejšo dobo zakon glede gotovih izplačil (Krono za dober prevod besede: Barzahlung! Op. por.) Hoj proti mladoeeškemu klubu nadaljujejo z vso silo gotovi radikalni na rodni voditelji. Posebno intenzivno delovanje razvija poslanec F. i t Minulo nedeljo je imel ta poslanec kar dva shoda, enega izmej njih v Češkem Brodu. Piijemal je v prvi vrsti klubovega načelnika poslanca Pacaka in ministra Rezka ter označil sedanjo klubovo taktiko kot katastrofo za češki narod. O ministru Rezku je mej drugim dejal, da v smislu Korberjeve politike razdvaja Č^he ter s tem vladi omogočuje, da vlada dalje proti Čehom. Temu je krivo po F. ftovem mnenju to, ker narcd nima previdnega in zmožnega voditelja. D e 26 aprila vršeči se shod zaupnikov je dolžan v tem ozira na praviti red in klubu naročiti, naj deluje v smislu državno-pravnih zahtev. — Poslancu so konečno izrekli zaupanje in ga pozvali, naj obdrži mandat in nadaljuje v označenem smislu. — Tako se narod pripravlja na bližnji zaupni shod. Narodni shod prepovedan. Narodni shod, ki so ga hoteli sklicati na javnem mestu zagrebški meščani, na čelu jim dr. Derenčin, je redarstvena oblast zagrebška, kakor se nam javlja, zabranila z motivacijo, češ, da se je bati novih izgredov in demonstracii na simem shodu, po-Bebno pa še pri obhodu, ki ga je nameravalo meščanstvo prirediti po shodu po zagrebških glavnih ulicah Zdaj se zabranju-jejo po celem Hrvatskem shodi s takimi motivacijami, čeravno nimajo nobenega dokaza v rokah, kajti prvi zagrebški shod se je vršil mirno in brez vsakih demonstracij. Nameravani shod bi bil imel seveda poseben pomen, ker bi se bilo razpravljalo o ustavnih pravicah, ki se ravno zdaj Dajhuje gazijo, in o izključnej porabi hrvatskega jezika na Hrvatskem, kjer ga zdaj Mažari preganjajo iz skupnih uradov. Pokazalo bi se bilo tudi, da ni res, kar trdijo uradni časopisi, češ, da se udeležuje takih skupščin le otročarija in brezposelni svet, ne pa pravo meščanstvo. Ko bi bila oblast dovolila shod in obhod, bi se bili mažarcni prepričali, kako grdo lažejo. A oblast, ki je prepričana o čem drugem, m hotela dati dovoljenja, da se pred svetom ne pokaže pravo etanje naših žalostnih in za današnji zistem sra motnih razmer. t Knez Evstahij Sanguszko. V G iesu pri Bolzanu na Tirolskem je umrl bivši deželni maršal v Galiciji, knez Evstahij banguszko. Bil je izvrsten človek, kateri si je pridobil spoštovanje vseh, ki so ga poznali. Bil je dober gospodar, ki je svoje gospodarstvo povzdignil do primeroma vi šoke stopinje. Bil je izvoljen v drž. zbor, pozneje je prišel v gosposko zbornico. Leta 1890 je bil imenovan za deželnega maršala, ko je odstopil grof Tarncvvski. Cesarski na mestnik je bil takrat grof Kazimir Bideni. oanguszko se je udal popolnoma vladni politiki. V tem sm slu je enkrat tudi jako ostro nastopil proti radikalnim elementom v Galiciji. Zagrebških vseučiiiščuikov odgovor ogrskim dijakom. Zagrebški vseučiliščniki so sklenili na sobotnem shodu, da se odgovori ogrskim vseučiliščnikom na fanatične napade z adreso, v katerej se bode dostojno in mirnim načinom oholej mladej gospodi v Budimpešti razjasnil odnošaj med Ogrsko in Hrvatsko, kakor je določen po jasnih postavah, V tej adresi se mora razjasniti, da Hrvati niso podložni Mažarom nego ž njimi ravnopravni ter da že sama pristojnost zahteva, da se ž njimi ravna kakor z zavezniki. Danes popoldne se bode razpravljalo o tej adresi v vseučiliščnej auli, in takoj po sprejetju se odpošlje v Budimpešto. — Ob enem je se stavilo dijaštvo vseh zagrebških višjih šol memorandum z več sto podpisi, v katerem se izjavlja najojstreje proti vsem strogim nareriham proti dijaštvu od strani vlade radi zadnjih demonstracij. Pritožujejo se radi splošnega zapora in pa radi odvzetih Štipendij. Izgredi v Belemgradu. Radi odredbe, ki jo je izdala beligrad-ska policija, ki nalaga trgovskim pomočnikom, da morajo nositi službene knjižice, so hoteli isti v nedeljo demonstrirati proti temu, kar pa jim je preprečilo orožništvo. Demonstrantom so se pridružili tudi visoko-šolci. Ob soopadu z orožniki je bilo ranjenih več oseb. Na večer so se demonstracije ponovile in je došlo na lice mesta tudi konje-ništvo, ki je radi izzivalnega vedenja dijakov tudi streljalo. Število ranjenih še ni znano, hkazalo se je, da sla ona dva eskadrona konjemštva prišla na pozorišče šele potem, ko so orožniki že razpršili demonstrante. Vojaki so vseskozi strel|aii le slepo, da so preprečili nadaljno nabiranje ljudij. O polu noči je vladal popoln mir po vsem mestu. — Večina opozicijskih listov je bila zaplenjena radi poročil o zadnjih dogodkih Eden ranjencev, neki trgov, knjigovodja, je umrl vsled dobljenih ran. Število ranjencev cenijo na 15 do 20 oseb. Demonstrante so klicali: Živela armada!, kar je dokaz, da so ti dogodki tudi v zvezi z zadnjo krizo. Pri uredništvih vladnih listov so pobili okna. Minister Pelletan proti kongrega-cijam. Ni nekem banketu, ki so ga ministru Pelletanu na čast priredili njegovi prijatelji, je minister obširno govoril o idealih revolucije, katerim morajo Francozi ostati zvesti. To zvestobo morajo pa pokazati posebno 8 tem, da zatro vse kongregacije in kar mogoče enakomerno porazdele bogastva. Govorniku, ki je seve namigaval na „ogromna bogastva« francoskih kongregacij, so navzoči burno ploskali, kar bi se pa gotovo no bilo zgodilo, če bi bil govoril o razdelitvi bogastva židovskih milijonarjev a la R tšild. Velik štrajk na Nizozemskem. Ii Amsterdama ee poroča z dne 6. t m.: Minolo noč je bil po vsej deželi proglašen sploSni štrajk vseh delavce« in železniških uslužbencev, nameščenih pri prevažanju oseb in blaga. Radi tega 6tražijo vojaki vse železniške črte, kolodvore in obrežja, pri katerih pristajajo trgovinske ladije. Nekega delavca, ki ni vedel o tem, da je proglašen štrajk in ki se na poziv vo in blagoslovljenje novo zastave, diič 10. avguBta slavi »Hrvoj« v M o-staru svojo 15letaico, gUvna skupščina zveze hrvatskih pevskih društev pa bo v Bakru dne 15 avgusta. — Is Šmartna pri Kranju. Nekaj nenavadnega vam moram danes poročati. V fari. katera šteje 2514 duš, od 24. februvarija t. I. do danes ni nihče umrl. Kaj podobnega se že od pamtiveka ni zgo dilo. Ta nenavadni pojav pa spričuje, kako zdrav kraj je dolinica, nad katero se veličastno dvigujeta sv. Jošt in Smarjetna gora s svojim prijaznim C fUčem. Obe gori sta priljubljeni letovičarjem domaČim in tujim. Ž 3 letos sta privabili ob krasnih dnevih mnogo turistov — Dr.e 29. marca je odšlo od tukaj kakih 60 mladenčev in mož s tre buhom za kruhom v Pinvgau na Tirolsko, kjer delajo pri železnici. Ž ilostno ! Domačini morajo iskati delo na tuiem, tujci pa ga najdejo dosti na kranjskih tleh. — Dr.6 2 apr la je zadala lepa sreča Rotijo Rijgelj iz bred B tinja, ko ji je nepričakovano prinesel poštni sel več nakaznic iz Amerike. Dobila je zapuščino po svojem bratu duhovniku v znesku 2720 K 86 h. Srečna dekle! — V izobraževalnem društvu se v štirih za porednih predavanjih podajalo udom zgodovinski podatki o luteranizmu na Kranjskem v 16. in 17. veku. Po velikonoči na belo nedeljo bode predaval preblag. g. prof. Remec o jetiki. Ker je tvarina jako zan'miva, pričakuje se obilna udeležbs. K predavanju imajo vstop prost udje društva in po njih vpeljani ero^tje. — Židje smeie dr Stadlerja. Dunajski žiaovsai liBt »Die Zeit« je v svoji tedenski prilogi prinesel karikaturo sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja, s katero hoče pokazati, da je v B >sni Kallay zatiran od — katoliške cerkve. Tak uspeh dosegajo naši liberalci 8 svojo neumnostio pri Židih. Ljubljanske novice. Pokopali bo danes ob '/»5 uri popoldne realca Friderika Cererja, ki se je ponesrečil v neki jami pri Podutiku. Izgubil je od Kongresnega trga do Sv. Petra ceste brivec g. Ferkula nekaj pobotnic. Kdor jih je našel, naj jih odda pri g. Ferkuli na Polianski ces'i. Zapriseganje uslužbencev južne železnice. Poseben vlak z Dunaja do Trsta vozi od včeraj in se ustavi na vsakem inšpektoratu, kjer zapriaegajo uslužbence južne železnice. Zraven je tudi generalni inšpektor z Dunaja. Z odra padel Zidar Anton Jevnikar je danes pri uršulmskem samostanu padel z odra ter se tako poškodoval, da so ga oddali v bolnico. , Brat brata ustrelil. Sina cerkovnikovega iz Št. Pavla pri Sv. Lenartu Franca Smre-karja 14 let starega, je včeraj v glavo in levo roko zadel 1(> letni brat, ko ee je igral s puško. Prepeljali so Franca Smrekarja v tukaj. dež. bolnico. V Ameriko se je včeraj mimo Ljubljane odpelialo okoli 200 Hrvatov. Z rešilnim vozom. Antona Barceta je včeraj ugriznil konj v Tivolskem gozdu, ko je les nakladal, v desno nogo tako hudo, da so Berceta z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. V bolnico so pripeljali Franc B e r-g a n t a z Dobrove, ki se je peljal včeraj v Ljubljano in se mu je mej vožnjo konj splašil ter prevrnil voz. Bergant Bi je zlomil desno nogo. S ceste. Detterjevemu hlapcu je včeraj ukradel nekdo z voza konjsko odejo. — Včeraj je povozil Viktor Aocetto s kolesom v Komenskeg* ulicah nekega Šolskega učenca. V mejnarodni panorami je tekoči teden razstavljana vrsta slik iz ampeške doline do kraja Cadore. Slike predstavljajoče gorske skupine, posebno sneinike, gorska jezera in znameniteje krajo tega dela hških Tirol, so kakor vedno, dobro pogojene in izvršene strogo po naravi. — O velikonočnih praznikih, od 12. do 18. t. m., bodo pa razstavljene zopet slike iz večnega Kima. To pot se bo videla cerkev sv. Prtra z notraniščino, del Vatikana ter razne druge cerkve in znamenitosti. — Za prihodnji teden je pa pripravljena. kakor čuiemn, Opatija. Književnost in umetnost. * 'Zgodnje Danice" uredništvo in lastništvo naznanja bralnim društvom sledeče: SI. „Kat. Napredek« Št. Vid ob Zatičini. Prejeli ste pomot; ma 2 proizvoda. Pri-opazujete: »A'i naj eden vrnemo; a vsak hoče list brati?" Odgovor: Ne vračajte. Pošljemo Vam pa. če Vaš ljud bere tako rad, več nam vrnjenih številek. Teh nam celo obiluje. Samoumevno se mora nov list marsikam poslat', kjer ga — se ve — ne sprejmejo, torej vrnejo. To isto učinimo se drugim s), .bralnim društvom«. Brezplačno, se ve. Naj naporom in troški sklenjena stvar ne pogine. Sos bno rabljiva je p^va „Dani-čina« ali »papeževa številka*. Prav kakor celoten spohljaj jo govoreč le samo o Leonu XIII. In te imamo največ. „Dinica" si šteje pač v posebno srečo, da je ta njen prvi list — Leonov, in razširi naj se uprav ta 1. list kakor mogoče daleč. * »Heautontimorumenos« so imenuje strašen atentat na zdravo človeško pamet, katerega ja zagrešil neki Jeranov v »Ljubljanskem Zvonu«. Mož je zašel ves v Četrto dimenzijo, kjer so je nekam izgubil. Za zgled tega ,modernega- leposlovja tu en odstavek: „Prav praviš, Kreš mire, nežnopolto Venero kaj rad čam obleti, če je na osveži ži-rovna rosa Bacchova — ali kaj sličnega. .. Tudi mojo mlado ljubezen je po prvi vročinski noči izpreletela mrzlica — in legla je na bolniško postelj. Ko sera se bil namreč zjutraj prebudil, jo ležala moja duš* pred meno', trepetajoč, drgetajoč ... Iz brezna med vulgarno in transcendentalno dušo je vzrastel hobat bršljan, opletajoč in prepre-zajoč zevajočo globel ... Po vulgarni duši se je že razpredlo bohotno bi>je po vseh razpoklinah in goležih ter poganjale so ponekod cvetice, živobojne, sončate, vonjave... H >bati bršljan pa je iztezal dolge svoje roke nad breznom, m sto in sto prstov je grabilo za transcendentalno dušo, da jo objamejo, oklenejo in privijejo k sebi. Duša pa so je vzpenjala, odmikala in napenjala \se sile, da se ubrani stoterim dolgim prstom. »Zaljubljenih čenč in prismojenih pisem, tega jo še treba!« je vzrojila transcendentala duša. »Pokleknil boš torej pred to žlobudravo devet-kelo, ki ša ne ve, čemu živi, ki sploh — ne živi! ... Ali je to življenje, kali: papkati, £ebrnjati in žgoleli pa spančkati? . . . Tako živi tudi muca na peči in šoja na orehu 1 ... Pa zarod človeški ? — Bak 1 Za to že skrbi pohotna poulična žlota! . . - Ljubimska pisma, ha, ha, ha ! . . . ." Trtn^cendentalna duša me je obladala z vso silo, toda vzdrževala se je b) z največjim naporom na površju. Nepretrgoma je bahljalo iz globine . . . čuvstva so silila navzgor.« — Naši »mo derni" že itak nimajo mnogo pameti, a kot se vidi, ae še na vso moč trudijo, da bi ša tisto zatajili, kar jim je še ostalo. »Heautontimorumenos" zdihuje: »Misli vulgarne in transcendentalne duše so igrale po moji glavi slepo miši. Bilo mi je čelarno, da nikdar tega.« Verjamemo. Postalo je »čelarno" tudi nam, ko smo to neumnost brali. * Zemljopis Hrvatske. Napisali Dr. Hranilovič i D. H i r c Vlastitom na kladom pisaca. — Tega znamenitega dela je izšel 12. zvezek. * Mercur. Wegwaiser fiir Capitals-anlagen. Mit besonderer Barticksichtigung oesterreichisch ungariseher Wertpapiere. He-rausgegeben in der Wecbselstuben Actien-gesellschaft »Mercur« in Wien. Druck und Verlag der »Steyrermiihl«. Ladenpreis 1 K. To brošuro bodo kapitalisti in sploh vsi, ki se bavijo z denarnim prometom, sprejeli z velikim zanimanjem, kor dobe tu na kratko zanesljive informacije o avstrijskih in ogrskih vrednostnih papirjih. Balkan. D n 6 2. marcajebiloveč bojev v ohridskem okraju. Turška vojska ima vsled tega 30 mrtvih in ranjenih. Na bolgarski strani so izgube majhne, a padel je znani četovodja Davidov. Vladi se je naznanilo, da nameravajo revolucionarji več dinamitnih atentatov v Carigradu in v Solunu. Vsa policija je na nogah, da jih prepreči. V Mustali so aretirali Bolgara, ki je na sumu, da je sokriv atentata na železniški mest. Vest o novem dinamitnem atentatu, ki smo jo prinesli v soboto, se ne potrjuje. V e 8 t i o vataškem gibanju. Poleg 16 maloazijskih bataljonov »redifov« se bodo mobilizovali še 16 evropskih bata-lijonov »Hove« iz obsežja 3 voia za akcijo proti Albanci m v vilajetu Skopje. GLsom c lic jelnih poročil je bilo proti Albancem, ki so napadli Mitrovico, izpuščenih 270 strelov iz topov. Vest v cficijoznem srbskem listu „Sloga" da so sa napada na Mitrovico udeležili večinoma katoliški Albanci, je popolnoma ne resnična. Vodite^i in glavni elementi al banskega gibanja so mobamodani, katerih zadnji sklepi s > ravno v prvi vrsti obrneni proti krščanskim orožnikom in poljskim iu vajem. * s • Doli s krinko Turčiji! Iz Carigrada poročajo turški viri, da |e porta baje odredila za ukročenje Amavtov 33 ba taljonov voske. Ruski liss »Novcsii« pravi, da ako Turčiia ne bode mogla ukrotiti Ar navtov, da bodeta morala to prevzeti Rusija in Avstrija. S.idaj bode Turčija morala pokazati svoje namero. Odločiti se bo morala resno ali z» reforme ali za Arnavte Aio ne bo odločno nastopila proti Arnavtom, tedaj bodeta Avstrija in Rusija videli, da so za gibanjem Arnavtov skrivajo turški diplomati. Večinoma iz srbskih virov prihajajo zadnji čas v razne liste poročila ki hočejo vso odgovornost za nemire na Bdkariu zvrniti na katoliške redovnike, češ. ti so krivi, da so kristiiani in mohamodmci ne morejo. Na tem ee?eda ni pčice resnica, kajti redovniki nikogar ne hujskajo, v Makedoniji sploh katoliških redovnikov skoro nič ni, pač pa mnogo pravoslavnih in judov. kateri vsi enako trpe pod tuišiimi neredi V vilajetu Skoplje so voditelji Albancev vsi mo-hamedanci, in zadnji njihovi naklepi so na perjeni vsi proti kriatijanom. V drinopoljskem vilajetu se množe vstaške čete. Iz Carigrada in okolice pošlie sultan tje več vojaških praporov. Makedonski odbori delujejo na tihem dalje. Vlade in prebivalstva sploh bo je polastil velik nemir, ker so razširjene govorice, da nameravajo revolucionarji prihodnje dni uprizoriti nekai nepričakovanega. Kotiček za liberalee. »Čuvaji ob Adriji« se v »Eii nosti« seveda zopet repenčijo nad »Slovencem«. Naša tolažba je ta, da „Edinost« že davno ni več glasilo vseh narodnih težaških Slovencev, ampak jo bolj premišljeni možje žo odločno obsojajr. Glede našega zadnjega poročila o Ricmanju pravi „E linost", da jo — izmišljeno. Neroden izgovor. Ko bi zares kaj izmišljenega poročali, bi »Edinost« vpila, kot bi jo kdo na meh drl, ne pa tako mimogrede rekla, da je izmišljeno. Prijeli smo jo, zakaj molči o nar)dnem izdajstvu liberalne stranke. Na to istotako nerodno odgovarja, da je »njemu, ki je bolj oddaljen od pozorišča, težko ustvariti si jasno sliko«. Tako p'Š3 o liberalcih. O »klerikalcih" pa ima „Edinost« vedno „iasno sliko«, seveda vedno — negativ, na katerem je črno, kar bi imelo biti belo. Zapomnili si bomo to »oddaljenost od pozorišča", kadar se gre za liberalna izdajstva 1 Z zlobnostjo stare ženske pa se zaganja „Edinost" v nas, češ ela se mi vežemo z Nemci! To je infamno! Isti hip, ko se izgovarja z »oddaljenostjo od pozorišča", hoče pri nas videti celo stvari, ki jih ni. Naša stranka ti je ohranila vedno čist naroden prapor, in ravno od naše stranke bi se lahko »čuvaji ob Adriji" učili, kako verski element, združen s sjcialno idejo ustvarja močno ljudsko stranko, katera bi bila tudi v Trstu krvavo potrebna. »Edinost« pa v temelju razdira še tisto slogo, ki je bila doslej. Svoje ime naj zbriše »Edinost" z naslova in vanj napšj: „Needinost inrazkol"! Mi ljudstvo z e d i n j a m o. (seveda brez liberalnih izdajic, ki k ljudstvu ne spadajo), »Eiinost« pa ima svoje veselje nad tem. da uboge tržaške Slovence žene v medsebojen boj, ki jim bo vzel delavnost in energijo za cela desetletja, ako bo to pogubno delovanje ne ustavi. Glede »vladne" politike pa naj »Edinost" molči, drugače povemo mi, kako je ravno »vladna« politika v »Edinosti" zakrivila zadnji politični razpor zaradi volitev. Toleranca . . . »Edinost« piše: „Če hočeno biti pametno odločni, moramo biti močni; če hočemo biti močni, moramo zbirati svoje moči, moramo gledati, da bo delovanje naših zastopnikov koncentrirano; a če hočemo to, morajo biti vsaj poslanci na Dunaju tolerantni toliko nasproti programom naših domačih strank kolikor nasproti osebam. Brez take t derance ostaja vse klicanje na skrajno odločnost — le prazna fraza". „Edi-nosti" se očividno mudi nam in našim poslancem priporočati tolerantnost. Nam se zdi, da je na naši strani še preveč tolerant nosti napram dr. Tavčarjevim izbruhom proti našim poslancem in posebno proti dr. Su-steršiču. Lepa narodna in protivladna odločnost bi bila mej naSimi poslanci, ako bi se klonili pred »Narodovimi« psovkami in jih mirno požirali ter mižali, ko liberalci ba- rantajo z nasprotniki za slovenske interese. Kadar bo na Dunaju mej jugoslovanskimi podanci taka tolerantnost, da bodo kaj takega mirno prenašali, potem bodo jugoslovanski poslanci tako brez glave, kakor so izvestni tržaški politikarji. O slogi naj »E lino8t« molči, dokler dela sama največjo zgago d ima in razdira s'ogo tržaških Slovencev s tem, da jih žene v razkol. Liberalna občutljivost. Naša sobotna notica »Liberalec se piganja za častjo«, je črnovrške liberalce zelo spekla. Črnovrški »ministri« so letali po hišah, ka kor ljubljanski policaji za konfisciranim »Slovencem«. C-ilo pri gospodu župniku so si ga izprosili, da bi zatrli vse izvode. Črnovrške liberalce smo samo pošegetali z drobno šibico, oa je že zašumelo v liberalnem taboru. Radovedni smo, kaj še le bo, kadar bomo poročali o liberalnih podlostih, o katerih se niti »Narodu« se sanjalo ni, da bi jih bil podtaknil kakemu kaplanu. Kaj bi rekli liberalci, če bi poročali o vožnji ne kega liberalca od tombole na Colu proti domu, kako je na vozu prosil, da bi ne zvedela njegova žena? Kako bi liberalci stokali če bi res s kolom udarili po njih, ko jih je že n».*a majhna sobotna notica tako zasrbela. Čudno je, d* so liberalci v zad njem času postali tako občutljivi, ko so vendar v prejšnjih časih tolikokrat imeli priliko, pred sodiščem se poganjati za čast, pa se niBo. L'beralci ne poznajo pregovora: »Kar nočeš, da bi ti drugi storili, tega tudi ti drug m ne stori!«, zato lažejo o svojih nasprctaikih, kakor bi imeli za to patent. Mi smo le radovedni, koliko bi n. pr. dobil zapora liberalni črnovrški dopisnik, ki maže po »Narodu« o duhovn kih, in bi se pokazal izza širokega net jžljivega Tavčarjevega hrbta in bi se s svojim polnim imenom podpisal pod svoje laž ? Izpred sodišča. Meso od konjederca. Trgovec z mesom, perutnino itd. K Dolenecz, prej v Celovcu, pozneje v Beliaku, je pisal konjedercu M. Salotingerju v Radgoni, naj mu pošilja meso in slanino od crknjenih svinj. S. je oddal pismo okr glavarstvu, to drž. pravd-ništvu in tako je Dolenecz prišel pred ce lovško dež sodišče, kjer so mu prisodili kot pisateljsko nagrado za pisanje takih piBmov 3 tedne ostrega zapora. Doobof P illlch-Lenassi. Iz Gorice Be poroča : Državno pravdništvo je pričelo preiskavo proti gosp. P a 1 1 i c h u zaradi zl čina napovedanega dvoboja v smislu § 158. k. z. Od ptujske sodnlje. C k r. o k r. sodniji v Ptuji izročili so Jurija W i g e r a in Leopolda Petka iz mestnega in Drsteljskega vrha, ker sta v preteklem letu neko potujočo družino (moža in ženo) katera je prenočevala na škednju posestnika Potočnika, ob polnoči z nožem hctela napast'. Napadena sta začela kričati, na kar sta omenjena zločinca zbežala. Ker pa jih niso poznali, se je še le sedaj posrečilo ju dobiti in zapreti. — Dalie so zaprli znanega nevarnega tata Jožefa G o m z a iz Grajenskega vrha, ker je Jakobu Kola-nču iz istega kraja žugal z ubojem. — Lorenc F e l n o g a , viničar v Janževem vrbu, je svojo ženo nečloveško pretepel, in ji žugal, da jo ubije. Tudi njega so izročili ptujski sodniji. Bazne stvari. Najnovejie od raznih strani Vse svojce zastrupiti je ho tela kmetica Marta Bečarovič iz Tupunara v Bosni, ker se nikakor ni mogla strinjati ž njimi. Silenila je namreč, da zastrupi vse, ki so jej na poti. A'i ta namen sa jej ni posrečil. Ei otrok je bil opazil, kako je nekaj zamešala v testo za kruh, in je povedal to drugim domačim, ki so Marto izročili orožnikom. — Nesreča pri naboru. Pri naboru v Stanislavu so je podrl hodnik, na katerem so stali fantje, došli na nabor. V globočino je padlo nad sto nabornikov, ki so deloma lahko, deloma težko ranjeni. — 128 milijonov mark posojila hoče vzeti borolinska mestna uprava za zgradbo novih stavb. Vlada za to ne da dovoljenja. — Gledališče pogorelo je v Lille. Ogenj se je pojavil pol ure po predstavi. — V češki posojilnici v Hrubišici so zasledili ne dostatek 600000 kron, ki je nastal vsled ponesrečenih špekulacij. — Zopet je odšel v Ameriko dunajski v s e-učiliški profesor dr. Lorenz. Pozvan je zopet v Ameriko k neki opera ciji. — Vreme. Včeraj je na Dunaju snežilo, na kar je pričala padati toča. V Ino-moBtu je včeraj ves dan snežilo. — Demonstracijo v gledališču so priredili Čihi v Budjejevicah pri igri »Ceh v Ameriki«. — Odkrita zarota. V Petrogradu so odkrili novo zaroto proti življenju dveh ministrov. — Defravdant se je ustrelil. V mestni blagajni v Velikem Kostelecu na Češkem se je vršila včeraj skontraoija blagajne. Mej skontracijo se je ustrelil mestni blagajnik Kozak, ki je poneveril večjo svoto denarja. — Skladatelj Mascagni je odpotoval iz Amerike. — Vulkan na Češkem? V Mostah na Češkem se mudi znani geolog proftsor Sui 8s. Na Spitzbergu ki je od Most oddaljen četrt ure, so so pojavili v u 1 k a • nični izbruhi. — Košutov spomenik Ogrska neodvisna stranka namerava opustiti obstrukcijo, ako ji vlada dovoli postaviti Košutu spomenik v Budimpešti. — Stavkujočim stavcem v Rimu je vlada prepovedala vse shode. Tudi pekovski pomočniki se bodo pridružili stavcem. — Sveti oče je včeraj sprejel v avdienci 22 nemških časnikarjev. — Mlad morilec. V Przemislu je enajstletni deček Rolnik v prepiru zaklal svojega 18 let starega tovariša. — Radi ponarejanja denarja bo aretirali na Reki sodni iekega diurnista Pili piha. Sveti oče — krstni boter. Pariški »Journal« piše, da je bilo na dan papeževega jubileja v Rimu rojenih 39 otrok, iz-mej katerih je izbral sveti oče d«a dečka in eno deklico, katerim je bil v spomin svojega jubileja krstni boter. Sveti krst se je vršil v cerkvi sv. Petra. Narodno gonpodarntvo. »Gospodarsko zvezo« kritizira po svoje Lapajnetova »slovenska zadruga«, katera stoji vseskozi na stališču omejene zavisti. Nad gL^topisom" so jezi, da je knjiga predebela, zraven pa zopet toži, da je v mej premalo pouka. Na poulično liberalno stališče se postavlja ta list z inlam-nim napadom na uradnike »Gospodarske zveze«. Naravnost smešno ie, če Lapajnetov list odreka načelstvu »Grspodarske zveze* zadružnega duha. Zemljevid »Letopisa« vendar imponira celo tako borniranemu kritiku. Iz vsega so vidi, da razvoj »Gospodarske zveze« sicer ni všeč gospodom pri „Zadrugi", vendar se bodo morali tudi temu privaditi. Dur o vi. II. Izkaz. Ljutomer svojemu »Sokolu«! Na napade in grožnjo po nemških časnikih zoper »Murskega Sokola« je d«l Ljutomer sijajen odgovor: nabrali so ljutomerski narodnjaki za svoje najmlajše in že sedaj jako priljubljeno društvo 561 K 50 vin. V zbirki se nadaljuje. Tudi naši zavedni kmečki fantie in naša narodna dekleta so sklenili za »Sokola" nabirati. Živela narodna zavesi in požrtvovalnost, živeli „ S o k o 1 u " naklonjeni rodoljubi, živel > M u- r s k i Sokol«! K zbirki so prispeli: po 50 kron : gg. Ivan K u k o v e c, dr. Karol Grossmann, 25 kron: gospo Matilda Grossmann, Micika C h 1 o u -pek; 20 kron : gospa N na I v a n č i č , gg. Franc S e r š e n , Martin C a g r a n , Franc Sever, Anton Srabočan, Viktor K u k o v e c ; 15 kron: gosp. Alojz Vršič; 14 kron: gosp. kontrolor Alojz B e 1 š a k ; 10 kron : gg. Janko K a r b a , Hrabroslav Vrabelj, Fr. Schneider, J Kaučič, M. Kocuvan, Janez Vaupotič; 8 kron: gospa Marija Ser-š o n ; 5 kron: gg. Gibriel Postružnik, gdč. E Razlag, Janko Murecker, gospa Ivana Schneider, Ludvik Babnik, J. Bozina, Alojz R a j h ml., Frano R o p i č , Anton Mišja star., Mirosiav KniepeiB, A Heric, A. 0 s t e r c . Fran B o h i n e e st., Dragica Grossmann, Danica C h 1 o u p e k , Dragec Chloupek, Neimenovana, katere mož mera „tudi Nemec" biti; 4 K: gg župnik Peter Skuhala, dr. Ivan F a r k a s , Aloiz R a j h st., Ant. Božič; 3 K : gospa Matilda M i h a 1 i č , gdčna W e s s n e r . Vaupotič, gg. J. Robi č. Josip V e 1 n a r, Franc S e r š e n ml., Vinko Vauda, J. Cebiš; 2 kroni: gg. Viljem Schneider, Jakob R a j h , J. N. Kociper, Milan Vršič, Alojz Seršen,Fr. Magdič, J Bračko, 1 van Razlag, J. P o k 1 a r , gdč. P e -tovar, J. Cimerman, Adolf Mišja, J M u n d a , Ivan R a j h , Fr. S 1 a v i č, Ivan škrge t, Janez Crček, J Kola r i č , Martin Vrabelj, Jož. Vršič, gdč. Martina M e h o r a , J. D i j a k star., J. S 1 a n a , Josip K a r b a, Lovro Slana; 1 krono: gg. Jakob Volovec, J Lass-bacber, J. T o m a ž i č , J. Maurič, F. V o g r i n e c , Josip Sever, Josip Cepin, Josip M i 1 1 e r, Al. Mihelič, Janko Dijak ml., Franc S e r š e n star, A'ojz Skuhala, Anton Heric, Ivan Kramberger, Marko Belec, Josip S 1 e k o v e c. Jožo R o ž m a n , Matija S k e r 1 e c ; 50 vin.: g. Martin K a r b a. Skupaj 561 K 50 vin. Dalje so poslali: Gosp. Rožmann z gospo iz Veržeja 10 kron, g. notar D e t i č e k iz Celja 5 kron, gosp. P e 1 c 1 v Policah 2 K, gdčna Zefioa J u r e š iz Borec 5 K, g V r b n j a k od Sv. Miklavža 3 K, g. kaplan Janžekovič 3 K, g. nadučitelj Šalamun od 8r. Miklavža 2 K, blag. g. dvorni svetnik Miroslav P 1 o j z Dunaja 30 K, g. Z a d r a v e c it Središča 5 K. g. župnik O s e n j a k od Sv. Petra pri Radgoni 4 K, g. Š k e r 1 e e od Sv. Tomaža 3 K p. notar Oton P 1 o j iz Gornje Radgone 5 K, blag gosp sekt iiski ■vetnik dr. Jnnko B a b n i k z Dunaja 20 K, poslanec g. Janez R o š k a r od Sv. Jurija * Slovenskih goricah nabral 17 K, g. Fran H r a S o v e o, c. kr. sodnik v p. iz Gradca 10 kron. S k u p a j 129 K. K tomu zbirka v Ljutomeru 561 K 50 vinar. I. izkaz 456 K 32 v. S k u p a j 1146 K 82 v. Društva. (»Glasbeni Matici«) je daroval neimenovan denarni zavod znatni znesek štiristo kron. Najiskrenejša zahvala! Telefonska in brzojavna poročila. Maribor, 7. aprila. V zapor tukajšnjega okrajnega sodišča so pripeljali viničarko Hart od sv. Urbana, ki je našla in si prisvojila 410 K, katere je izgubil pismonoša Jožef Stok, ki se je radi tega v Ljubljani ustrelil. Dunaj, 7. aprila. Zastopniki vseh treh društev poštnih uradnikov so bili pri trgovskem ministru v zadevi počitniških dopustov. Minister je obljubil, da bo storil kar bode mogel, da ugodi želji poštnih uradnikov. Dunaj, 7. aprila. Na shodu srednješolskih profesorjev se je sprejel predlog, naj se prosi vlado, da aktivitetno doklado uvrsti v penzijo. Zader, 7. aprila. Sem je došla k grškoiztočnemu episkopu dr. Milašu deputacija iz Ricmanj. Zagreb, 7. aprila. Nemški časnikar Oton Weiss je izgnan iz Zagreba radi poročanja o zadnjih demonstracijah. Belgrad, 7. aprila. O demonstracijah se še poroča, da so demonstrantje napadli tudi uredništva vladi prijaznih listov. Demonstrantje so znosili na cesto časopise in jih sežgali. Vojaštvo je streljalo na demonstrante. Pet oseb je ustreljenih. 1(5 ranjenih. Solija. 7. aprila. Načelnik generalnega štaba Jliew je prosil za dopust in odpotoval v inozemstvo. Nadomešča ga general Dimitrijev. Sofijil, 7. aprila. Ouje se, da se v Makedoniji pripravljajo velika presenečenja, ki se vsak dan pričakujejo. Carigrad, 7. aprila. Položaj v Mi-trovici ranjenega ruskega konzula Ščerbina je vedno resnejši. Soluil, 7. aprila. (kiasti so prepovedale prebivalcem nositi pri sebi orožje. Petrograd, 7. aprila. Za proslavo dvestoletnice Petrograda je občinski svet dovolil 200.000 rublje v, ki se porabijo za sprejem gostov. K slav-nosti bodo povabljeni župani vseh večjih ruskih mest in uglednejših glavnih evropskih mest in raznih drugih slovanskih mest. Ouje se tudi, da se udeleže slavnosti srbski kralj, bolgarski knez in črnogorski knez. Petrograd, 7. aprila. Laška vlada je odklonila izročitev v Italiji aretiranega Rusa Gotza. Baden, 7. aprila. Tu je umrl najstarejši gledališki igralec v Avstriji Iv. pl. Klobušicky v 76 letu svoje dobe. London, 7. apr. Listi poročajo, da se bodo jeseni sešli v Kodanju ruski car, angleški kralj in nemški cesar. London, 7. aprila. „Standard" poroča, da so v I peku zbrane množice Albancev, ki hočejo udreti v Sandžak in N o v i b a z a r. Loildoil, 7. aprila. V okraju Cran-borne bo v četrtek hud volivni boj. Pri dopolnilni volitvi v angleški parlament kandidira proti vladnemu kandidatu Anglež Lavson, ki ima v programu zo-petno ustanovitev burskih republik. — 40 000 kron znese glavni dobitek loterije za sobo greva i o e. Opozarjamo, da je žrebanje neprekliono 2 3 aprila 1 903 in da se vsi dobitki izpladfjo v gotovini po odbitih 10% zneska. — Občesnano dajo Mautner jeva napojena semena ca krmsko repo najobilnejii pridelek Prav tako izvrstna in neprcsežna so tudi Mautbnerjeva z ti le njadna in cvetlična cemena Meteorologično porodilo. Vifiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak Y46'0 mm 1 Stanje g Cas opu- | baroni zoTauju i metra. T mm. Temperatura . P» Colsiju VetroTi. Nebo I« M ih T3 -»J1 a 9» » 6| H. i vež. | 737-1 6-2] si. svzh. jasno 0, J . ijutr. 1 733 0 \2. popol.J 733'2 —06 12 2 sl. svzh. sl.jjzali. jasno Srednja včerajšnja temperatura G'6" normale, 7 9*. Dunajska borza dn6 7. aprila. Skupni državni dolg v notah.....lfO 76 Skupni državni dolg v srebru.....100 60 Avstrijska zlata renta 4% .....121 8i Avstrijska kronska renta .....101-20 Ogerska zlata renta ......12155 Ogerska kronska renta 4% .....99'fv5 Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 15*99 Kreditne delnice, 160 gld..............673 50 London vista...........23 < 8< Nemški di ž. bankovci za JOO m. nem. drž. velj. 116 95 20 mark........................23 40 20 frankov (napol eondor)............1906 Italijanski bankovci................96 35 C. kr. cekini...........11-29 Zl i t ii t^ o e dne 7. aprila 1903. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za spomlad.....K 7 68 do 7-6« Rž za spomlad .........6 96 ,, 7'-7 Oves za pomlad ... ... 6-26 » 62/ Na budimpeštanski borzi: Pšenica za april K 7-55 do 7-66 » . maj............7'46 » 6.47 » » oktober.....» 7 46 » 7-47 Hi za april . . ... 6 *8 . 6 69 Rž za oktober.......» 6 38 » 6 40 Oves za april........6 01 „ 6 02 Koruza za maj................6 04 , fi Oo Koauza za julij......• » 6-10 » 6-11 (Efekti v). Dunajski trg Pšenica banaška.......K 7-75 do 8-45 Rž južne železnice......„ 6.b0 » 7'— Ječmen „ .......„ 6-40 , 7-40 ob Tisi.......„ 6-40 „ 7 75 Koruza ogrska.........6-70 „ 7 — Cinkvant stari.......„ 7 25 „ 7'60 , novi........ — ., — Oves srednji.........6 35 „ 7-65 Vlastelinstvo Hijscintjevo v Hrvatskoj prodaja lastno slivovko in tropinovca pc nizltfl} ccnal> Uzorei se pošiljajo zastonj Naslov : Hijacintjevo pri Krapini. 664 l-^i Jliša z gostilno v bližini mesta Celja ja radi bolehnoBti gospodarjev ped jako ugodnimi pogoj) na prodaj. Pri hiši ie tudi kegljišče in trije vrti, pripravna je tudi za mesarijo aii za vsako drugo obrt, tudi je več lepih sob za poletno goste in tuice ter leži v bližini petih tovarn. Več pove iz prijaznosti uredništvo »Slovenca". 465 6—1 Pralno in graj^a velikonočna šunka goriška pinca, ob postnih dneli raznotere sveže morske ribe 409 3—3 so dobiti pri J. C. PRAUNSE1SS v Ljubljani, trgovina z delikatesami in kranjskimi klobasami. v Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1903. Glavni dobitek Kron 40.000 Kron Srečke za sobe grevnice po 1 krono 145 12 6 priporoča J. C MAVER v Ljubljani. Vsi dobitki se izplačajo v gotovini po odštetih 10°|0 zneska. Vabilo na redni občni zbor posojilnice na Slapu pri Vipavi registr. zadruga z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil dne 1(). aprila popoldne ob 3. uri v posojilnični pisarni v Vipavi o o VSPORED: 1. Poročilo nnčelstvp. 2. Prememta pravil. 3. Olobrtiv letnega računa in razdelitev Ci.-t ga dobička. 4 Privoljenje remuneracije na^elstvu in nadzorstvu. S. Volitev na<'elstvp. G. Vulitev nadzorstva. 7. Rizni nasveti in prtd!ogi Ako ne bode ob napominani uri zastipano zadostno število uplačanih deležev, vršil se bode pol ure pozneie drugi občni zbor im istem mestu, z istim dnevnim redom, kateri sme v smislu S 3i zadružnih pravil brez ozira ua število zastopanih deležev veljavno sklepati Odbor. VABILO na vsprejme sedlarski mojster Fr. Wisjan v Ljubljani, linija cesta št. 11, kjer se poizvedo podrobni pogoji. 424 3-2 redni občni zbor hranilnice in posojilnice y Domžalah registrov, zadruge z neomejeno zav. kateri se bo vršil dne 19. aprila 1903 popoldne po litanijah v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. Potrjenje računa za leto 1902. 3. Vc btev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajne sti. Odbor. Biškote Ciril-Metodove 454 proda j«' 4—i i. Gregor Zamejic, Gradišče 10. ftcbrc iztirjenega krojaškega pomočnika ""'"...... takoj sprejme Janez Odrine krojaški mojster 4f2 2 1 Ponova vas št. 46, pošta Grosuplje. G---D Hled. univ. Dr IVAN ZAJEC »rdiiiirsi od 1—3 ure Sv. Petra cest* št. 101 (križišče električne železnice) .Pri solneu" SlijTL. gjl^Nfra m Priporočam prečast. duhovščini in si občinstvu svojo veliko zalogo najboljših ln najoenejlh umetnih cvetlic, šopkov in vencev za cerkveno in domačo porabo. Istotam so v zalogi: vse potrebščine za krojače ln ilvllje; dalje rokavioe in nogavloe najboljših vrst, različne srajoe kakor tudi velika izbira nagrobnih vencev in trakov z napisom; dobijo se tudi najboljše vrste peče (abtahi). Vezanje cvetic in Šopkov točno in po najnižjih cenah. 663 6—1 Za obila naročila se priporoča Preč. gg. novomašniki znižane cene! K^tinka Widwayer ,,pri solneu" za vodo v mestni palači. S IPlŠnl xh vodo. ■UT Nakup ln prodaja IA vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev Itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-tega dobitka. — Proniese za vsako trebanje. r^lanlni i t v r A i 1 n v naročil na boril. Menjarična delniška družba „11 EBCVBU I.. KKoIIzbHb 10 in 13, Dunal, I., Strobelgasse 2. Pojasnila "VI v vseh gospodarskih in finančnih ■tvareh , potem o kuranih vrednostih vseh ipeknlaoljskih vrednostnih papirjev in vestni naavdtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 181 Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.