Začetek sojenja za Hardija povozili smrt Naserja Beriše tuji diskontniki Stran 15 Stran 4 St. 84/ Leto 62 / Celje, 23. oktober 2007 / Cena 0,81 EUR □ Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim AŠKERČEVA 14, 3000 CELJE 9770353734020 GODICI NOW TEDNIK Odločitev za predsednika na marti novo V prvem krogu predsedniških volitev največ glasov Lojzetu Peterletu in Danilu Tiirku - V Celju II zmagal Gaspari, v Velenju I Türk, drugod Peterle -Jelinčič drugi v petih volilnih okrajih Nedeljske predsedniške volitve nam po pričakovanjih niso prinesle predsednika, saj nihče izmed sedmih kandidatov ni dobil večine glasov volivk in volivcev. Po začasnih neuradnih izidih sta največ glasov dobila Lojze Peterle in Danilo Türk. Najverjetneje med njima bomo izbrali predsednika v drugem krogu predsedniških volitev 11. novembra. Najverjetneje zato, ker je zaostanek Mitje Gasparija za Danilom Türkom skromen, za manj kot 4 tisoč glasov, volivcem, ki imajo stalno bivališče v tujini, pa so poslali 39 tisoč glasovnic. Glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine, bodo prišteli šele 29. oktobra. Šele takrat bodo znani uradni rezultati prvega kroga volitev. Po preštetih 982.879 glasovnicah je bila volilna udeležba 57,18-odstotna, kar je najnižja doslej (pred petimi leti je bila v prvem kro- V drugem krogu naj bi izbirali med Lojzetom Peterletom in Danilom Tiirkom, če ne bodo glasovnice po pošti spremenile izida. gu 72-odstotna, v drugem 65-odstotna). Zmagovalec prvega kroga je Lojze Peterle, ki je zbral 28,54 odstotka glasov. Sledita mu Danilo Türk s 24,52 odstotka in Mitja Gaspari s 24,17 odstotka glasov. Na četrtem mestu je Zmago Jelinčič z 19,28 odstotka. Darko Krajne je prejel 2,17 odstotka, Elena Pečarič 0,88 odstotka in Monika Piberl 0,47 odstotka. Takšni so odstotki v celotni državi, na našem območju pa je kar nekaj odstopanj. V Volilnem okraju Velenje I so zmago dosodili Danilu Tiirku, ki je zbral kar 33,15 odstotka glasov, drugi je bil Mitja Gaspari s 23,57 in tretji Lojze Peterle z 22,47 odstotka glasov. V volilnem okraju Celje II je zmagal Mitja Gaspari, ki je prejel 28,22 odstotka glasov. Drugi je bil Danilo Türk s 27,90 odstotka glasov in tretji Lojze Peterle z 22,25 odstotka. Povsod drugod je zmagal Lojze Peterle, najbolj odločno v volilnem okraju Mozirje, kjer je dobil 35,76 odstotka glasov. Dobro se je odrezal tudi v Šentjurju - 32,42 odstotka glasov ter v Šmarju - 31,05 odstotka. Kar v petih od enajstih volilnih okrajev so na drugo mesto postavili Zmaga Jelinčiča in sicer v Slovenskih Ko-njicah, Šmarju, Šentjurju, Žalcu II in Mozirju. Od republiških povprečij odstopa tudi odstotek glasov, ki jih je dobil Darko Krajne v Šmarju pri Jelšah - 3,07. Uradni izid prvega kroga 5 volitev bo znan 29. oktobra, ko bo tudi uradno razpisan drugi krog volitev 11. novembra. MBP Boj proti steklini Republiška veterinarska uprava (Vurs) je z včerajšnjim dnem začela jesensko akcijo oralne imunizacije lisic, ki bo trajala predvidoma do 15. decembra. Polaganje vab bodo opravili piloti domačih športnih društev s posebej prirejenimi športnimi letali z višine 300 metrov. Polaganje oziroma odmetavanje vab bo po potrebi med drugim potekalo tudi z letališča v Levcu. Po zahtevah mednarodne zdravstvene organizacije je treba vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Če pride vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je treba to mesto dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto. Najbližja ambulanta je v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. S položenimi vabami nameravajo aktivno imunizirati lisičjo populacijo v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni. Kot opozarjajo v Vursu, psom v tem času ni dovoljeno prosto gibanje. Ker so vabe namenjene divjim živalim, prosijo lastnike psov, da svoje ljubljenčke na sprehodu privežejo. Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le imunizacija. US PRIDI m PRIŽglt PODPORO SPREMEMBI ZAKONA, DÀ SE Bi GOSTINCI SVOBODNO ODLOČILI ZA KADILSKI ÀLI NEKA DI I SK i l.OKM SOBOTA 20,10.2007 fw W.KA DI LSK i ZAKON É Prižigali so le... dišeče svečke in palčke. Kadilo se Je iz dišečih palčk! Tako imenovano civilno nepokorščino glede protika-dilskega zakona so v soboto izvajali v več kot 500 lokalih po vsej Sloveniji. Člani Združenja ponudnikov gostinskih storitev so tako v akciji Kadilo se bo na miroljuben način opozorili na bistvene pomanjkljivosti tobačnega zakona. Naša ekipa je že v soboto zjutraj ugotovila, da so si mediji in tudi nekateri gostinci sobotno nepokorščino popolnoma napačno predstavljali. Kljub akciji namreč v nobenem lokalu ni bilo dovoljeno kaditi! V lokalih, ki so se vključili v akcijo, so bile na mizah postavljene dišeče palčke, zraven pa napis Pridi in prižgi v podporo gostincem, da se lahko odločijo za nekadilski ali kadilski lokal. Torej prižigalo se je, a ne cigaret, in tudi kadilo se je, a nè iz cigaret, temveč iz dišečih palčk. Četudi je v soboto torej kdo izmed gostov želel prižgati cigareto v lokalu, so ga opozorili, da tega ne sme, da pa lahko kadi zunaj, kot to predpisuje zakon. Združenje ponudnikov gostinskih storitev se je torej opozarjanja na svoja stališča glede protikadilskega zakona lotilo na izviren način. Predsednica Slovenske zveze za tobačno kontrolo Mihaela Lovše je pojasnila, da so bili njihovi člani po vsej Sloveniji pripravljeni, da bi fotografirali lastnike lokalov, ki sodelujejo v protestu in tudi druge kršitelje zakona. A je bilo to odveč. Tudi inšpektorji, če so, so po terenu hodili brez učinka, saj gostinci zakona vseeno niso kršili. So pa v nekatere lokale prišli policisti, ki poleg tega, da so si lahko privoščili kakšno kavico, kazni ali opozorila niso pisali. Predstavnica Združenja ponudnikov gostinskih storitev Esmeralda Canjuga Vidmar je pojasnila, da bodo v primeru neodzivnosti s strani države akcijo nadaljevali čez 14 dni. Gostinci so ob akciji zbirali tudi podpise peticije za spremembo posameznih delov zakona, ki jih pripravljajo v združenju. Sicer pa so od uveljavitve novele zakona do 15. oktobra zdravstveni inšpektorji opravili 6434 pregledov in ugotovili 79 kršitev. Področja, na katerih bo Vurs izvajal ukrepe proti steklini, zajemajo tudi celotno celjsko območje. in grozdje je postalo vino. MARTINOVANJE V ORMOŽU 8. - 11. NOVEMBER 2007 Sejem kletarske opreme, VINA, TURIZMA IN OBRTI (KOVITO) riblja čorba glbonni zaklonišče prepeva čuki in drugi prikaz krsta mošta po starem ljudskem običaju program za otroke kulinarična ponudba WWW.JERUZALEM-ORMOZ.SI • Q mm DOGODKI Odškodnin še ni na vidiku Šola izplačevala plače po navodilih šolskega ministrstva za izračun plačnega količnika? Včeraj se je nadaljevala obravnava v primeru Antona Vorine, predavatelja celjske poslovno-komercialne šole, ki toži šolo za obdobje od oktobra 2004 do avgusta 2005 zaradi po njegovem nezakonitega obračunavanja plač predavateljem, ki delajo v povečanem obsegu dela. Kot pravi Vorina, gre za približno 30 tisoč slovenskih učiteljev, v igri pa je po njegovi oceni za okoli 150 milijonov evrov odškodnin samo za zadnjih pet let, brez upoštevanih zamudnih obresti. Zadnja obravnava aprila je bila zaradi razširitve tožbenega zahtevka Vorine preložena na včeraj, ko so ponovno zaslišali direktorico poslovno-komercialne šole Majo Krajne, pravnico SVIZ-a Nadjo Goetz in ravnatelja višje strokovne šole Bojana Sešla. Kot smo že pisah, se je ok- znižala za isto število tobra 2004 po vključitvi višjih strokovnih šol v sistem ŠKIS (računalniški program, po katerem izračunavajo plače) predavateljem, ki so poučevali hkrati v srednjih in višjih šolah, v okviru povečanega obsega dela plača bistveno znižala. Ta se je tako davanj in isti. obseg dela, kljub temu, da se zakonodaja ni spremenila vse od leta 1993. Vorini se je plača znižala za približno 104 evre, zato je zanj nezakonito, da bi se plača spremenila zgolj zaradi drugačnega sistema izračunavanja plač, kar naj bi bil vstop v omenjeni sistem ŠKIS. Vorina je odločbo o strukturi količnika za določitev plače prejel 22. novembra, mesec in pol po uvedbi ŠKIS-a. Krajn-čeva je na obravnavi dejala, da šola plače obračunava na osnovi navodil šolskega ministrstva, na katera nimajo vpliva, ter da načina, kako je prišlo do določitve količnika, ne pozna in se v šoli po besedah Krajnčeve v ta namen tudi niso izobraževali. Pravnica SVIZ-a Nadja Goetz pa pojasnila, da je bil računalniški program ŠKIS sestavljen na osnovi zakonodaje in so ga sestavili računalniški strokovnjaki, na kakšen način pa je ministrstvo do formule za izračun količnika prišlo, pa ji ni znano. Od kod formula Predstavnikov šolskega ministrstva na obravnavi ni bilo, kot pravi Vorina, pa doslej tudi niso obrazložili, zakaj je prišlo do znižanja plač, in se na pritožbe predavateljev niso odzivali. Je pa ministrstvo formulo za izračun povečanega obsega dela pojasnilo kar na dva različna načina, pri čemer je ni nikoli zapisalo in objavilo v uradnem listu. Vorina, ki je prepričan v svoj prav, meni, da je celotna zadeva načrtovana, saj je šolsko ministrstvo na ta račun prihranilo milijonske zneské. Od končne sodbe, ki ji še ni videti konca, bo torej odvisno, kolikšne in če sploh bodo izplačane odškodnine. MATEJA JAZBEC V svetu uspešni, doma zapostavljeni Ob mednarodnem dnevu izumiteljev so se v nedeljo na letnem srečanju zbrali Aktivni slovenski inovatorji. Ker je letošnje leto v znamenju ekoloških novosti, so srečanje pripravili v svojih specializiranih inovator-skih centrih - za ekologijo v Slovenskih Konjicah in za naravovarstveno kmetovanje in sobivanje z naravo na Planinci. Kot so ugotavljali udeleženci, je za njimi uspešno leto. V njem so ustanovili še dva inovatorska centra: center za raziskave, razvoj in inovacij e v Rogaški Slatini ter center za alternativne dejavnosti. Pripravili so katalog ponudbe 72 licenc, torej razvitih možnosti in avtorskih rešitev, ki jih ponujajo na sejmih. Uspešno so se predstavili na sejmih inovacij v Ženevi, Zagrebu in Mostarju, deset inovacij bodo predstavili tudi na mednarodnem sejmu tehničnih novosti IENA v Niirnbergu v Nemčiji. Vodja inovatorjev Marijan Stele je še posebej zadovoljen z delavnicami, ki so jih pripravili v svojih petih regionalnih inovatorskih centrih in osmih specializiranih centrih v Sloveniji. Na 15 delavnicah je sodelovalo preko 400 udeležencev: »Skušali smo jim predstaviti sodobne metode razvijanja novosti, poseben poudarek pa smo namenih še vedno problematični cenitvi vrednosti inovacij,« opisuje vsebino delavnic Marijan Stele. Kljub prizadevanjem združenja pa se razmere, v katerih delujejo, niso bistveno izboljšale: »Inovatorjem iz zasebnega sektorja in malega gospodarstva je lani država namenila nekaj malega pomoči, letos še te ne bo. Sub- Marijan Stele vencioniranje začetnih pogojev za razvijanje inovacij še vedno ni urejeno. Država daje vso prednost inovacijam v tehnoloških parkih in podjetniških inkubatorjih, zasebni sektor, ki je najbolj produktiven, pa pušča ob strani, je razočaran Marijan Stele in napoveduje: »Če ne bomo dobili pomoči od države, jo bomo skušali najti izven nje.« Aktivni slovenski inovatorji si namreč veliko obetajo od evropskega programa za konkurenčnost in inventivnost. MILENA B. POKLIC Množično Več kot dva tisoč učencev zadnje triade devetletke se je minulo soboto udeležilo 22. državnega tekmovanja iz logike, ki ga je v 22 slovenskih osnovnih šolah pripravila Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Na širšem celjskem območju je bilo državno tekmovanje v osnovnih šolah v Žalcu, Preboldu in Šoštanju, nastopilo pa je 270 učencev iz 38 osnovnih šol. Naloge bodo pregledali na sedežu zveze v Ljubljani. Gre za eno najbolj množičnih tekmovanj, ki jih pripravlja Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, saj je v šolskih in regionalnih preverjanjih znanja sodelovalo več kot 26 tisoč slovenskih osnovnošolcev. tekmovanje učencev S tekmovanja v I. OŠ Žalec V Saši trije kandidati Minuli teden se je v zgornjesavinjskih in šaleških občinah zvrstilo več sej, na katerih je bila v ospredju izbira elektorja in kandidata oziroma kandidatqv za prihajajoče volitve v državni svet. V Gornjem Gradu so za elektorja izvolili Andreja Preseč-nika, kandidatu pa, ker nimajo svojega, niso izrekali podpore. Podobno je bilo v Nazarjah, kjer so za elektorja izvolili Janeza Štiglica. V Lučah in na Rečici ob Savinji so svetniki kot kandidata podprli Stanka Zagožna, ki pridobiva največ podpore v zgornjesavinjskih občinah. Vseeno bi bil verjetno rezultat volitev znan vnaprej, saj so velenjski svetniki s sedmimi elektorji podprli Draga Bahuna, če se ne bi v četrtek med kandidate vpisal še Franc Sever. Severja so z desetimi glasovi podprli svetniki v Šoštanju, tako da zdaj ni jasno, kdo bo zastopal interese zgornjesavinjsko-šaleških lokalnih skupnosti v državnem svetu. US www.novitednik.com HypoGroup ALPE ADRIA pospeseno varčuje. Kaj pa vi? Vsi, ki se do 20. decembra 2007 odločite za Pospešeno varčevanje, prejmete darilo in se potegujete za potovanje v tople kraje. ARSTVO Moiri noNiK Hardija povozili tuji diskontniki »Zaradi popisa zaprto!« - Arka v postopku prisilne poravnave Lastnika podjetja Arka iz Žalca Dario in Alenka Saver, ki sta pred devetimi leti v Sloveniji odprla prvi diskont, sta v začetku meseca na okrožno sodišče v Celju vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Razlog naj bi bila močna tuja diskontnika, ki sta pred dvema letoma prvič stopila na slovenski trg. Podjetje Arka, ki ima v Sloveniji več kot 20 diskontov z imenom Hardi, je del svojih trgovin, med njimi tudi celjsko, že zaprla. Stranke na vratih čaka napis Zaradi popisa zaprto, dejanski razlog pa tiči drugje. V zadnjih šestih mesecih je imelo podjetje za skoraj 3 milijone evrov izgube, kar presega polovico osnovnega kapitala družbe. V enakem obdobju so imeli za dobrih 51 tisoč evrov izvržb na osnovi sodnih sklepov. Kot razlog v predlogu sklepa za prisilno poravnavo je navedeno, da družba ni več v stanju poplačeva-ti zapadlih obveznosti in prispevkov, saj so ji prihodki Trgovina Hardi v Celju, ki jo je podjetje Arka odprlo novembra 1999, je kljub temu, da v njej še gorijo luči, očitno zaprta do nadaljnjega. močno padli zaradi vstopa konkurenčnih trgovcev. Lastnikov, zakoncev Šaver, na več naslovih nismo uspe- li priklicati. Telefoni so zaman zvonili tudi v nekaterih njihovih trgovinah po Sloveniji. Kaj pomeni napis na vra- tih celjske trgovine, tako ni povsem jasno. Zakonca Šaver sta slab mesec pred predlogom za prisilno poravnavo na istem naslovu ustanovila podjetje Hardi, med nekaterimi njihovimi dobavitelji se širijo govorice, da bosta lastnika odslej imela le skladišče v Šempetru, spet drugje je slišati, da bosta prodajno mrežo prodala drugim. Kaj se bo zgodilo z zaposlenimi, koliko časa zanje nista mogla plačevati prispevkov, ni znano. ROZMARI PETEK »Še vedno se širimo, naša želja je, da bi se še hitreje in da še naprej ostanemo prvi in najboljši v Sloveniji. Upam, da se bo prepoznavnost diskontov, tudi našega, zdaj povečala,« je ob odprtju prve trgovine Hofer dejal Šaver, pionir med slovenskimi diskonti, ter obenem napovedal, da želijo v prihodnjih letih odpreti še enkrat toliko diskontov, kot so jih imeli takrat. Afrika - Cetisova obljubljena dežela Cetis je v začetku meseca k nizu afriških držav dodal še Burundi - Čakanje na posel, vreden pol Cetisa posla opravili kar v njihovi državi, del pa doma.« Posel z državo Burundi je prišel povsem nepričakovano. Čeprav gre za vrednostno manjši projekt, pa Cetisu prinaša pomembne reference pri ostalih državah, kjer ima Cetis že železo v ognju. »Večkrat, ko se sliši ime Če-tis, lažje ti zaupajo pri poslih, ki zadevajo izdelavo potnih listov, vozniških dovoljenj, viz, osebnih izkaznic ... Še posebej, ker smo bili Družba Cetis je v začetku meseca s predstavniki afriške države Burundi podpisala pogodbo za izdelavo 40 tisoč biometričnih potnih listov, ki jih bodo v celjski družbi začeli izdelovati prihodnji mesec. Za Cetis to letno pomeni okoli pol milijona evrov prihodkov, precej več pa si obetajo od posla, ki ga naj bi predvidoma prav tako naslednji mesec sklenili z za zdaj še skrivnostno državo črne celine. Ta skrivnostna država bo res skorajda potrebovali še Cetisu prinesla skoraj enkrat en Cetis,« je zatrdila glavna toliko prihodkov, kot jih ustvarijo sedaj, je slišati, to pa bi pomenilo tudi nujno razširitev célotnega Cetisa. »Če direktorica Cetisa Simona Potočnik. »To bo še stvar dogovora, kako se bomo z naročnikom odgovorili. nam uspe ta dogovor, bomo namreč zgoditi, da bomo del prej le slovenski ponudnik, povsod, kjer smo se želeli prijaviti, pa bi morali imeti reference vsaj dveh ali treh držav. Zdaj je referenc dovolj, zato prijave niso več tako težke. Vsaj v Afriki se nam stvari skorajda same odpirajo.« Cetis poskuša, sicer malo manj intenzivno kot v Afriki, prodreti še na azijske in južnoameriške trge. Poleg izdelave osebnih dokumentov želijo na novih trgih vzpostaviti tudi igre na srečo. »V Ga-bonu že imamo svojo loterijo, ki sicer po letu dni še ne more dajati dobrih rezultatov, konec leta pa bomo novo igro zagnali v Albaniji, kjer smo že pridobili 200 prodajnih mest loterijskih srečk. Skratka, iščemo priložnosti še naprej,« je zaključila Potočnikova. ROZMARI PETEK Primus za Bohinca Slovensko društvo za odnose z javnostmi je nagrado primus 2007 za odličnost me-nedžerja v komuniciranju podelila Franju Bobincu, predsedniku uprave Gorenja. Gre za nagrado, ki so jo šestič podelili v Termah Olimia, in sicer na slavnostnem večeru letošnje 11, Slovenske konference za odnose z javnostmi. Žirija je izkazano komuniciranje in vedenje vodilnih mene-džerjev ocenjevala na šestih po- dročjih. »V Gorenju smo odprti in dosledni pri komuniciranju do zaposlenih, poslovnih partnerjev, dobaviteljev, kupcev, odjemalcev, skratka do vse javnosti in vseh deležnikov, ki so pomembni za mednarodno korporacijo, kot je Gorenje. Trudimo se, da skozi celotno komuniciranje čim bolj izvajamo svojo strategijo in da smo pri tem vsak dan boljši,« je ob prejetju primusa povedal Franjo Bobinac. US Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je prejemnik letošnje nagrade za odličnost v komuniciranju. - Št. 84 - 23. oktober 2007 - Kakšna bo pot? Trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi se je po opazni negativni korekciji vrnilo nekaj višje, za kakšen večji napredek pa je zmanjkalo zaleta, saj so se cene pomembnejših delnic do konca preteklega tedna zaradi močnega prodajnega pritiska spet znižale. Osrednji borzni indeks SBI20 je tako v enem tednu izgubil 3,1 odstotka, njegova vrednost pa se je ustavila nekoliko nad nivojem 11.200 indeksnih točk. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 15.10. in 19.10.2007 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 146.00 10,20 -6,41 CETG Cetis 104,90 2.50 -0.86 CHZG Comet Zreče 13,95 0,00 0,00 GRVG Gorenje 45,18 1.487,00 -5.32 PI LR Pivovarna Laške i 95,70 1.199,40 -0.33 JTKS Juteks 134,18 73,60 3,17 -0.49 ET0G Etol 204,00 19,50 Investitorji na domačem trgu ta hip ne najdejo posebnega navdiha, razen tega se je pozornost borznih igralcev zadnje dni preusmerila na nam bližje trge v regiji, kjer so posebej zablestele delnice na hrvaškem trgu kapitala. Apatičnega razpoloženja ni uspela preobrniti niti informacija o potencialnih snubcih Telekoma - oziroma obratno - cene delnic so se še nekoliko spustile. Pisana druščina mednarodnih podjetij, ki so prejšnji ponedeljek oddala neza-vezujoče ponudbe za nakup skoraj polovice vseh izdanih delnic telekomunikacijskega podjetja, daje upanje, da se bo med njimi vnela borba, kar bi se lahko odrazilo v boljših pogojih in višji prodajni ceni, kljub temu pa je na trgu mogoče čutiti veliko negotovost. Po neuradnih informacijah naj bi ponudniki za delež v Telekomu ponujati med 350 in 450 evri po delnici, kar je sicer velik razpon, a kljub temu za trg dokaj vzpodbuden podatek. Vendar so te informacije še vedno le ugibanje, zaradi česar investitorji z razumljivo mero previdnosti ne morejo presoditi, pri katerih nivojih se bo med kandidatih vnel boj za nakup. Vpliv te negotovosti na trgovanje je očiten, saj se je cena delnice Telekoma po objavi spiska potencialnih parterjev Telekoma začela spuščati, prodajni pritisk, ki je bil posledica tudi izdanih certifikatov na delnice Telekoma, pa je znižal ceno delnice celo pod nivo 400 evrov. Razprodaja Telekomovih delnic je za seboj potegnila tudi vsa ostala pomembnejša podjetja. Zadnji tečaj 11.244.42 6.853,17 116,63 -1,01 -0,15 Delnice Krke, s katerimi se že tradicionalno ustvari največ dnevnega prometa, so se tako spet spustilo nekaj nižje, enako se je cena znižala še delnicam Gorenja, Luke Koper in Mercatorja. Nič bolj ugodno na cene delnic vpletenih podjetij ne vpliva prevzem Istrabenza s strani Petrola. Aktivnosti igralcev, ki so v preteklosti pozitivno vplivale na cene delnic obeh podjetij, so v zadnjem trenutku zastale. Z vsakim dnem se tudi zmanjšujejo možnosti za objavo konkurenčne ponudbe za prevzem Istrabenza po višji ceni, saj se rok, v katerem bi moral potencialni prevzemnik objaviti namero, ki bi ji sledila konkurenčna ponudba, izteče v tem tednu. Torej je verjetnost, da bo delničarjem Istrabenza v okviru prevzemne ponudbe ponujena višja cena, z dneva v dan manjša, borzna cena kot alternativa prevzemni ponudbi pa se zdi vse bolj mamljiva. Vprašanje je le, kakšen delež bo pridobil Petrol v okviru prevzemne ponudbe, ki se bolj ali manj kaže le kot odgovor na ponudbe, ki sta jih za svoj delež dobila Kapitalska in Odškodninska družba in kakšna bo cena po poteku prevzema. MATJAŽ BERNIK, borzrfi posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. www.radiocelje.com Kupon pošljite na dopisnicah na r Radio Celje, Prešernova 19, skrivata žrebanca Označite dve V razpredelnici označite dve polji, v katerih se skriva po en medvedek. Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in Jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje. Pravila si lahko ogledate na www.radiocelje.com in www.novitednik.com Stanovalci okoli novega Centra mladinskih dejavnosti so zgroženi zaradi razgrajanja obiskovalcev po odhodu iz centra. Zahtevajo red Upor prebivalcev centra Celja proti dogajanjem okoli Centra mladinskih dejavnosti Odprtje Centra mladinskih dejavnosti študentov na Miklošičevi 10 v Celju je povzročilo veliko ogorčenje okoliških stanovalcev. Petkovemu odprtju je sledila hrupna nočna zabava, ki se je ponovila še v soboto. Opiti mladi so po odhodu iz centra razgrajali, kričali okoli stanovanjskih objektov, urinirali ob cesti, se pretepali, prevrnili težko cvetlično korito, polomili zapornico na bližnjem parkirišču ... Strahovi stanovalcev tega gosto naseljenega dela mesta so se uresničili. Počutijo se izigrano, saj so ob obnovi stavbe nekdanje adventistič-ne cerkve zahtevali spoštovanje nočnega reda in miru in nasprotovali temu, da bi klub predvsem deloval kot gostilna. Mestna občina Ce- lje je Centru mladinskih dejavnosti izdala obratovalno dovoljenje do 4. ure za vse konce tedna v tem mesecu. Uvodne prireditve pa so bile za stanovalce moteče. Vrstile so se pritožbe, klici na policijo ... In če je bilo dogajanje v centru pod nadzorom in nemoteče, se je po zaprtju, v zgodnjih jutranjih urah, začelo dogajati vse mogoče. Ljudje so od občine in svoje Mestne četrti Center zato zahtevali, naj takoj ukrepa. Konec tedna so se predstavniki mestne četrti sestali z vodstvom centra in najemniki gostinskih prostorov. Predsednik Mestne četrti Center Franc Petauer je povedal, da sicer podpirajo dejavnosti v centru med tednom in da jih veseli, ker so mladi s centrom dobili možnost za druženje in razvijanje obštudijskih de- javnosti. »Opozorili pa smo na slabosti. Na zganjanje nereda, ki je po odprtju trajal do 5. ure. Vodstvo centra nam je zagotovilo, da bo storilo vse, da se nočno divjanje in uničevanje lastnine ne bi ponavljalo. Zato smo sklenili, da jim damo še eno možnost. Dogajanja minuli konec tedna bomo ocenili na ponovnem srečanju danes, v torek.« Šele po današnjem sestanku in oceni dogajanj se bodo v mestni četrti odločali o nadaljnjih korakih. »Če ne bo nič bolje, bomo ob podpori okoliških prebivalcev nadaljevali prizadevanja, da občina prekliče soglasja za podaljšanje delovnega časa ob koncu tedna,« pravi Petauer. In dodaja, da jih zlasti čudi pasivnost policije, ki se ni odzvala na pritožbe krajanov, prav tako pa ne morejo podpirati pro- gramske politike centra, ki vsaj v tem mesecu temelji zgolj na spodbujanju pitja različnih alkoholnih pijač. »Prav tako je nedopustno, da točijo tudi mladoletnim osebam,« zaključuje Petauer. Na občini, na oddelku za finance in gospodarstvo, pri tem pojasnjujejo, da imajo gostinci po zakonu možnost za podaljšanje odpiralnega časa 30-krat na leto in da so nemočni pri ukinjanju te pravice. Dovoljenje za podaljšanje obratovalnega časa pa so izdali le do konca oktobra. Do takrat naj bi se pokazalo, ali bodo prireditve resnično še naprej preveč moteče za okoliške prebivalce ali bo vodstvo centra tudi ob napovedanih zabavah znalo vzpostaviti red tudi izven prostorov centra. BRST, foto: AŠ Sprejem najboljših Žalski župan Lojze Posedel podeljuje knjižne nagrade zlatim maturantkam. Uspešno opravljena matura je velik dosežek za vsakega posameznika, odličen uspeh na maturi pa je vreden javne pohvale. Župan Občine Žalec Lojze Posedel vsako leto pripravi sprejem za zlate maturante iz žalske občine. Za letošnje štiri zlate maturantke je bil sprejem v soboto v Savinovi hiši. Župan Posedel jim je čestital za dosežen uspeh, zaželel, da bi dosegle vse zastavljene cilje, ter jim izročil knjižne nagrade. Zlati maturantki poklicne mature sta Urška Drofenik in Kaja Soršak iz Poslovno-ko-mercialne šole Celje, pri splošni maturi pa sta blesteli Anja Ivakič s celjske I. gimnazije in Ana Apat z Gimnazije Celje-Center. Sprejema so se udeležili tudi starši, podžupana Občine Žalec ter ravnatelji srednjih in osnovnih šol, ki so jih obiskovale zlate maturantke. V kulturnem programu je nastopil kvintet Harminet iz žalske glasbene šole. rveara za nase miaae DoiniKe □ tudi srebrno presenečenje! ADAMAS Ime, Priimek: _ Naslov:_ abartka. Znanje in izkušnje -naš vzorec za uspeh. Investicijsko bančništvo. /^dut. Negativno za Stankoviča Minister za šolstvo Milan Zver je v sredo izdal negativno mnenje o kandidatu Tomislavu Stankoviču pri imenovanju za ravnatelja Osnovne šole Rečica ob Savinji. Za mesto ravnatelja so se v rečiški šoli, ki deluje kot organizacijska enota Javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda Mozirje, potegovali trije kandidati. Stankovič je dobil podporo med starši, učitelji so podprli Zvonko Kladnik, občinski svet pa Gorazda Sotoška. Svet zavoda je v prvem krogu glasovanje pre- kinil, da so ravno zaradi Stankoviča in njegp-ve delovne dobe pridobili dodamo mnenje ministrstva, drugič pa so ga v drugem krogu izbrali za ravnatelja z osmimi glasovi proti petim, ki jih je dobil Sotošek. Minister Zver je zdaj izdal negativno mnenje z obrazložitvijo, da Stankovič ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev za imenovanje za ravnatelja osnovne šole. Mnenje ministra Zvera ni obvezujoče in ne vpliva na odločitev, ki jo je oziroma jo bo sprejel svet zavoda. US ABANKA V materinskem domu v Žalcu, ki je že sprejel prvo stanovalko, je Nadškofijska karitas Maribor v torek pripravila dan odprtih vrat, med katerim so vsem zainteresiranim predstavili štiri sobe ter tudi pogoje za bivanje v domu. Nadškofijska karitas ima na Celjskem podoben dom še v Mozirju, na obeh lokacijah pa nudijo začasno rešitev v procesu reševanja stisk in težav, s katerimi se srečujejo ženske in njihovi otroci. Žalski župan Lojze Posedel je izrazil željo, da bi bilo v domu čim manj pomoči potrebnih žensk in izpostavil dobro sodelovanje med občino in žalsko župnijo s patroma Viktorjem in Jožetom, govoril pa je tudi o pretrganih vezeh med ljudmi. Podobne misli, predvsem pa željo, da bi imeli v Žalcu vedno prosto sobo, je izrekel tudi predsednik Nadškofijske karitas Maribor Branko Maček. Dan odprtih vrat so popestrili s predavanjem Sare in Draga Jerebica iz Družinskega inštituta Bližina iz Celja z naslovom Nasilje in samopodoba - kako ge naučiti postavljati meje. US Foto: TT Po napovedi Branka Mačka bo stavba v neposredni bližini žalske cerkve prešla pod Škofijsko karitas Celje. Odprta vrata materinskega doma Tisoče evrov za gozdne ceste Na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vlada za sanacijo gozdnih cest po hudem neurju, ki je pred mesecem dni prizadelo večji del Slovenije, prerazporedila 400 tisoč evrov letošnjega proračunskega denarja. S tem denarjem bodo sanirali nekatere poškodovane ceste v 29 najbolj prizadetih občinah, med njimi so s Celjskega občine Nazarje, Vransko, Braslovče in Žalec. Zavod za gozdove Slovenije je pripravil podroben popis v naravni ujmi poškodovanih gozdnih cest. Dela bodo izvedli na podlagi podrob- nih sanacijskih načrtov, ki jih bodo pripravile občine v sodelovanju z zavodom, sanacija poškodovanih cest pa naj bi bila končana predvidoma do konca letošnjega novembra. Na podlagi sklepa ministra Iztoka Jarca so okvirno določene ceste, ki vodijo do kmetij oziroma zaselkov in pomenijo pomembno prometno infrastrukturo za prebivalce. Z določenimi občinami bodo podpisali anekse k pogodbam o vzdrževanju gozdnih cest. US Odlične naloge celjskih dijakinj Priprava drogov za postavitev žičnice Madžarski les za savinjski hmelj Hudo avgustovsko neurje s številnimi posledicami in z veliko materialno škodo je med drugim podrlo tudi 150 hektarjev hmeljskih žičnic. Nekateri hmeljarji so se odločili, da bodo žičnice ponovno postavili, vendar se namesto . betonskih odločajo za lesene drogove. Hmeljarju Otu Špornu iz Pariželj v občini Braslovče je padlo približno 7 hektarjev, v teh dneh pa žičnice na novo postavlja. Kot je povedal, so akacijine drogove uvozili z Madžarske, za to površino hmeljskega nasada pa bodo morali postaviti kar 700 drogov. Če bo vreme ugodno, bo nova žičnica stala v mesecu dni. TT Poslovno-komercialna šola Celje je ponovno uspešno sodelovala v mednarodnem projektu Jungend Schule Wirtschaft. Med najboljše projektne naloge iz vse Evrope sta se uvrstili kar dve šolski. Že v preteklih letih so dijaki Poslovno-komercialne šole Celje v okviru projekta posegali po najvišjih mestih. V letošnjem je sodelovalo kar 25 nemških šol ter 25 šol iz osrednje in vzhodne Evrope. Mladi so izdelovali projektne naloge in se spoznali z novinarskim delom. Lahko so izbirali med področji izobraževanja, umetnosti, sociale in glasbe, pod pogojem, da je bila izbrana tema regionalno povezana, da se upošteva, gospodarski vidik, uskla- diti pa se je bilo treba tudi s partnersko šolo. Poslovno-komercialna šola je sodelovala s šolo iz mesta Bad Oldesloe v bližini Hamburga, s katero sta pripravili medsebojne obiske s predstavitvami dežel, mest in regij. 13 celjskih dijakinj je tako pripravilo štiri projektne naloge, organizatorji pa so dve uvrstili med najboljših deset od skupno petstotih prispelih. Jasmina Pere, Ti-jana Kožar in Jasmina Pod-lesnik so pod mentorstvom Jadranke Prodnik pripravile nalogo z naslovom Biseri celjske ostrige. V veliki finale so se pod mentorstvom Mojce Sendelbah uvrstile še Tjaša Kukovič, Klavdija Strojanšek, Vesna Kumer in Tamara Majer, ki so napisa- le nalogo Knjižnice na digitalnem križišču. Razglasitev končnih uvrstitev bo 30. novembra v Berlinu. PM UEV Milica Je ulovila največ rib Vsako leto v začetku oktobra pripravijo v domu starejših v Šentjurju glasbeno prireditev, ki je namenjena domskim stanovalcem, zaposlenim ter svojcem in prijateljem. Pred domom postavijo večji šotor, pa čeprav ga vseh osem let, kolikor pripravljajo prireditve, niso potrebovali, saj jih je na ta dan spremljalo lepo sončno vreme. Jani Kukovič se je tudi tokrat potrudil in je pripravil dober izbor nastopajočih, ki so v dveh urah razveselili nekaj sto gledalcev. Osrednja točka prireditve je bila razglasitev rezultatov v športnih igrah, ki so se končale s tradicionalnim ribolovom. Zadnja leta je zmagoval in postal ribiški car Vinko Kovač, ki ga je letos prvič nadomestila ženska, ribiška carica Mihca Jegrišnik. Milica je sploh prvič lovila ribe in z osmimi ulovljenimi postala najboljša. Še posebej je bila vesela priznanja, ki ji ga je izročil eden najboljših slovenskih pevcev, Lado Leskovar, ki je bil osrednji gost na prireditvi. Ob Ladu Leskovarju, ki je navdušil s svojimi večno zelenimi melodijami, so v pro- Jani Kukovič (levo) je vodil razglasitev športnih rezultatov, ob njem sta Lado Leskovar in ribiška carica Milica Jegrišnik, v ozadju drugi uspešni športniki. gramu nastopih tudi Bojan Glavač kot Mr. Boy, čarodej iz Velenja, šaljivca Strašna Jožeta Jože Robida in Jože Krajne, pevci Paridolske korenine, harmonikarji KD Dobje, citrarka Tjaša Vodeb in ansambel Unikat. Zadovoljne domske prebivalce so z optimističnimi besedami pozdra- vih tudi direktor doma starejših Branko Gorečan, podžupan občine Šentjur Jože Artnak in župan Dobja Franci Salobir. Ob zaključni prireditvi so izdali tudi glasilo z objavo prispevkov stanovalcev ter razstavo ročnih del, z vsem pa so počastili 1. oktober, svetovni dan starejših. Tudi po uspeh prireditvi so se vsi skupaj še kar nekaj časa zadržali v prijetnem pogovoru, ponovno srečanje pa bo za martinovo, ko se bo 205 litrov mošta iz njihovega vinograda ob domu starejših spremenilo v vino. TONE VRABL Dobrodelni koncert Gimnazije Celje-Center Dijaki 3.c-razreda Gimnazije Celje-Center v petek v šolski športni dvorani pripravljajo dobrodelni koncert za pomoč prizadetim v poplavah. Dijaki so na dan žalovanja po nedavnih poplavah pred šolo že posadili drevo in se simbolično poklonili prizadetim, zadnji dan pouka pred počitnicami pa se bodo aktivno vključili v akcije, ki bodo po vsej državi. Ob 10.30 se bo v telovadnici šole začel dobrodelni koncert, s katerim želijo dijaki in profesorji zbrati sredstva za družine sošolcev, ki so v vodni ujmi utrpele največ škode. Na koncertu bodo nastopih dijaki šole s skupinami, poslušalcem pa bodo ponudili pester glasbeni izbor vseh žanrov ter gledalcem predstavili različne plesne ritme plesalk Plesnega foruma Celje. Sodelovali bodo vokalistka Urška Klajn, kitarist Janez Skaza, narodnozabavna skupina Gimnazije Celje-Center Krofi s Trojan, plesalki Neja Dvornik in Špela Kajtner, kitarist Miha Hliš, gimnazijski Oktet 9 in posebni gostje, skupina 500 m iz Zreč. Dobrodelnemu koncertu se bo pridružila tudi dijaška skupnost celjske I. gimnazije s svojim trobilnim sestavom Guča Boys. Z donacijo knjig in zvezkov se bo akciji priključil še Otroški muzej Hermanov Brlog. PM 23Tktobra2007 • I I JSE MEHKUtCEj Ponudba ne velja v trgovinah SPAR Zeleni dvor, BTC, Pečnik, Babnik, Vrhovci, Zalog, Kapitelj, Šempeter, Slovenska Bistrica 1 (Partizanska ulica 61) in Celje 2 (Aškerčeva 14). I NTERSRAR Ponudba ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike. Možen je nakup samo v količinah, primernih za gospodinjstva. Naslov velja za dvoje! Tako za program Radia Celje kot tudi za njegov sobotno-nedeljski žur pred dvorano Zlatorog v kombinaciji z rokometom. 53-letnico oddajanja smo obeležili in vsi, ki ste bili z nami v živo ali nas spremljate preko radijskih sprejemnikov, se boste strinjali, da se letom navkljub dobro držimo. Pa še na bolje gre! Niti Celje niti Slovenija ne pomnita, kdaj se je ob kakšni priložnosti nazadnje na istem odru zvrstilo toliko zvezd slovenske glasbene scene. V dveh večerih ste lahko slišali številne glasbenike, ki so kljub nekoliko zoprnim zimskim temperaturam naredili več kot spodobno predstavo in zabavo. Tisti, ki ste bili z nami (hvala vam za dobro voljo in za iz srca odpete voščilnice), tako veste, kako in kaj. Lahko ste spoznali dobršen del novinarske ekipe medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, ki vsak dan skrbi za kakovosten informativni program, naše tehnike, ki ves čas skrbijo, da je tisto, kar spustimo v radijski eter, brezhibno, naše voditelje, ki vas spremljajo vsak dan - glasove dobro poznate, zdaj jim lahko dodate še obraze. 53 let je sam po sebi dovolj zgovoren podatek. Seveda ste vi poslušalci tisti, ki krojite našo usodo. Brez vas nas ne bilo, zato je še enkrat na mestu zahvala, da ostajate zvesti našim frekvencam. Za vas se trudimo! 53 let, boste rekli, ni ravno okrogla obletnica. Zakaj smo jo praznovali s takšnim pompom? Poleg tega, da smo rojstni dan radia združili s spektakularnim rokometnim dogodkom v knežjem mestu, smo se odločili, da smo že dovolj zreli in stari, da si to lahko privoščimo. Po »abrahamu« je pač treba izkoristiti vsako obletnico posebej, zato se že zdaj veselimo 54. zmage Radia Celje. Če vas tokrat ni bilo z nami, boste pa zagotovo naslednje leto. Ponovno s številnimi znanimi pevskimi glasovi, ki jih tako radi poslušate na frekvencah 90.6, 95.1, 95.9 in 100.3! Kar poglejte, kakšen žur znamo narediti ... V živo in tudi vsak dan preko radijskega etra. PM, Foto: GREGOR KATIČ, ALEKS ŠTERN, GAŠPER GOBEC »Ni dileme, ko žura se non stop, ko pleše se non stop...« Kingstonovci že vedo!(Foto: AŠ) Strup, pravijo, je v majhnih »flaškah«. V našem primeru nepozabne tone iz sebe izvabi Nuša Derenda. (Foto: GG) Najboljše, kar se lahko zgodi vašim ušesom! Opala z Wemeijem in Brigito. Kot vedno sta navdušila občinstvo. (Foto: GG) Navihana nekdanja lisička je na odru navdušila. (Foto: GG) Rebeka in Domen že morda pojeta, da sta kot pes in mačka, ampak se tudi »noro ujameta«. (Foto: AS) Eksplozija seksapila! Dame in gospodje, Sexplosionl (Foto: AŠ) Turbo »angelčki« so razgibali predvsem moški del občinstva. Le zakaj... (Foto: GK) »In ti si z mano nocoj...« Nude v elementu ljubezni z Radiem Celje in s poslušalci. (Foto: AS) - Št. 84 -23. oktober 2007 - Radio Celje res »zažiga«!!!(Foto: GK) Del ekipe Radia Celje si je zasluženo po dvodnevnem rajanju tudi zaželel vse najboljše za rojstni dan. Kar na odru in v velikem slogu. (Foto: GG) Tadeju v pomoč Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje je pred kratkim Tadeju Narek-su iz Novak pri Novi Cerkvi podelilo prilagojen računalnik za slepe in slabovidne. Tadeju, ki se mu je vid pred štirimi leti naenkrat močno poslabšal, pripomoček pride še kako prav. Tadej je bil do petega razreda osnovne šole čisto običajen deček, nato pa je naenkrat opazil, da stvari ne vidi dobro. Nekaj časa mu tako v šoli kot doma sploh niso mogli verjeti, potem pa so se začeli mučni obiski zdaj tega, zdaj onega specialista, ki nenadnega poslabšanja vida še danes, ko Tadej obiskuje že osmi razred, ne znajo razložiti. »Sprva nas je bilo groza misli, da bi Tadej moral menjati šolo in se voziti v Ljubljano,« pripoveduje mati Darinka. »Z možem sva zato, da bi le lahko še obiskoval domačo šolo, kupila fotokopirni stroj, s katerim sva učno snov lahko povečala na takšno velikost, da jo je lahko bral, dolgoročno pa se to ni najbolje izšlo.« Zdaj je Tadej že drugo leto učenec devedetke Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. »Ljubljane sem se dobro navadil, pripomočka pa še bolj,« nam je po nekaj dneh uporabe računalnika zadovoljno povedal Tadej. RP DOŽIVITE NOVO LAGUNO NJENO POPOLNOST PREIZKUSITE PRI VAŠEM POOBLAŠČENEM PRODAJALCU RSL LEVEČ OD 18. OKTOBRA DALJE. VLJUDNO VABLJENI! MMUSUJlAJlŽITav^^ Nekaj več kot tisoč evrov vreden prenosni računalnik z dodatno opremo, prilagojeno za slepe in slabovidne, sta Tadeju podelila strokovna delavka društva Nada Močenik ter član izvršnega odbora Marjao Založnik. Uspešna predstavitev nove lagune V sredo, 17. 10. 2007, so v RSL v Levcu tudi uradno predstavili novo laguno. Vozilo, ki ga odlikujeta užitek v vožnji in pomirjanje duha, si je prišlo ogledat lepo število poslovnih partnerjev in potencialnih kupcev. Nova laguna izpolnjuje Renault ECO-2 standarde, kar pomeni da je izpust C02 nižji od 140 g/km. V razvoju in preizkusih pred lansiranjem prodaje je Nova laguna prešla več kot 6,5 milijona kilometrov po različnih celinah naše oble. Renault se lahko pohvali kar z osmimi vozili, ki imajo naziv najvarnejše vozilo po EURO-NCAP, med katere spada tudi nova laguna. Vozila so opremljena z bencinskima 1,6-16 V ter 2.0-16V in dieselskima 1,5-DCI in 2,0-DCI motorjema ter v različnih komercialnih opremah. Poleg veliko serijske opreme, ki temelji predvsem na varnosti voznika in sopotnikov, vam pri novi laguni lahko ponudijo nešteto variant, ki jih želijo zahtevnejši kupci. .Novo laguno lahko kupite že za 20.900 EUR, s tem pa dobite 3-letno garancijo ali prevoženih 150.000 km. Slaba dva kilometra pločnika V Šmarju pri Jelšah so začeli graditi pločnik ob cesti Mestinj e-Grliče-Kristan Vrh na odseku, ki iz Mestinja vodi proti Podčetrtku. Promet se je na omenjeni cesti v zadnjih letih zelo povečal, ker je blizu naselje, pa je na cesti tudi veliko pešcev. Ko bo pločnik zgrajen, si bodo zlasti oddahnili šolarji, ki ob tej cesti hodijo na' avtobusno in železniško postajo. V občinskem vodstvu poudarjajo, da gre za pomembno naložbo, saj bodo zgradili pločnik čez celotno krajevno skupnost Kristan Vrh v dolžini 1700 metrov. Ob cesti bodo uredili tudi javno razsvetljavo s 40 svetilkami, v naselju Grliče pa dve avtobusni postaji. Le pešcem bo namenjen nov most čez Mestinjščico pri podjetju Vital. Gradbena dela so zaupali celjskemu podjetju Ceste mostovi, naložbo pa naj bi po terminskem načrtu končali do maja prihodnje leto in jo uradno odprli ju- nija ob občinskem prazniku. Vrednost del. je 800 tisoč evrov. Sredstva bo občina zagotovila v letošnjem in prihodnjem letu. V teku so tudi dogovori, da bi 20 odstotkov denarja za naložbo zagotovila republiška direkcija za ceste. AK Širijo novo upanje V Celju je v soboto na dobro obiskanem koncertu gostovala 31-članska zasedba New Hope iz ene večjih baptističnih cerkva v Kaliforniji. Zbor je v Sloveniji tokrat gostoval že četrtič. Potem ko se mu je pridružilo tudi deset Slovencev, so se odločili, da bodo v Sloveniji nastopili s petjem v slovenščini. Njihov večmesečni trud pri učenju pravilne izgovorjave slovenskih besed se je obrestoval in zato zaslužijo vse spoštovanje. Slovenska turneja zbora New Hope, ki se je odvila prav pred praznovanjem praznika reformacije, je bila, to je že treba zapisati, bolj namenjena širjenju vere kot vrhunski glasbi. BS Soča šele decembra Že od konca junija je v Celju zaprta trgovina Soča, ki je ena od le še štirih živilskih trgovin v središču mesta, kjer zagotavljajo vsaj osnovno živilsko ponudbo i meščane. Lastnik objekta, v katerega pritličju je Soča, se je odločil za celovito obnovo objekta, zato so se tudi v Merca-torju odločili za celovito obnovo trgovine, ki je na tem mestu že dobrih 40 let. Ob začetku del so optimistično napovedovali, da bo obnova končana še v septembru. Zdaj pojasnjujejo razloge za zamudo. Do 3. gradbene faze je namreč za prenovo celotnega objekta odgovoren lastnik stavbe. »Ta dela zdaj zamujajo, za to pa ni odgovo- ren Mercator, ki je le najemnik prostorov za trgovino v tej stavbi,« sporočajo iz Merca-torja. Zdaj upajo, da bodo kmalu lahko začeli delati izvajalci, ki jih je izbral Mercator, in da se bo začela tudi prenova Soče. Obnovitvena dela naj bi bila končana do konca oktobra, montaža opreme in polnjenje prodajalne pa do konca novembra. To pomeni, da bo Mercator Sočo lahko spet odprl v začetku decembra. Trgovina ne bo nič.večja kot pred obnovo, bo pa bolj urejena po Mercatorjevih standardih. Soča bo imela 602 kvadratna metra površin. BS Na tem odseku bodo do maja prihodnje leto zgradili pločnik. VASE SKRITE ZELJE ^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Na zdravjeee!!! Naša bralka Dragica Brilej ob boku Jasni Kuljaj in Boštjanu Romihu - Dragici »dodeljen« ansambel Zasavci, za napoved je poskrbela sama Kolikokrat se pri nastajanju priljubljene oddaje TV Slovenija zasliši zgoraj navedeno, lahko povprašate Dragico Brilej iz Golobi-njeka pri Planini. Razložila vam bo celoten utrip, ujet pod žarometi ter obdan z velikim številom dobro razpoloženih obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi vseh tistih mojstrov, ki budno spremljajo, da zabavna oddaja poteka v profesionalnih in natančno določenih okvirih. Da, prisotni smo bih na snemanju oddaje Na zdravje, ki si jo boste lahko ogledah v petek, 26. oktobra, zvečer na prvem programu slovenske televizije. »Prepričana sem, da vsakomur z izpolnitvijo želje pustite poseben pečat v njegovem življenju,« je začela svojo pripoved Dragica Brilej, sicer zaposlena v Špesovem domu v Vojniku, ter nadaljevala: »V sebi že dolgo nosim prav posebno željo. Vedno, ko spremljam razne televizijske oddaje z narodnozabavno glasbo, me zagrabi želja, da bi tudi jaz napovedala katerega izmed gostujočih ansamblov ter z njimi malo poklepetala.« Kot je presodila, bi bilo to najboljše in tudi najmanj strašljivo z Jasno Kuljaj in Boštjanom Romihom v oddaji Na zdravje. »Z njima se zdi vse tako prijetno in domače,« je pojasnila Dragica, ki že ima izkušnje z nastopanjem v javnosti. Ob prepevanju je odra vajena kot članica Prosvetnega društva Zarja Šentvid, pa tudi kot voditeljica katere izmed kulturnih prireditev se je že preizkusila. Veliko ljubiteljico glasbe smo tako skupaj z njeno sestro povabili v snemalni studio v Ljubljano, kjer nastaja petkova oddaja, ki poleg na-rodnozabavne glasbe skuša gledalcem približati tudi slovenske običaje oziroma obrti. Sprejel nas je producent oddaje Jože Potrebuješ in ker se vse odvija po natančno določenem urniku, se je naša srečnica kmalu po prihodu že znašla pod rokami maskerke ter medtem še malo poklepetala s člani skupine Vic- tory oziroma ostalimi nastopajočimi. Dragica je presenetila z veliko mero dobre volje, stresanjem šal in predvsem odsotnostjo treme. »Imam že vse pripravljeno, kako bom napovedala ansambel Zasavci in res komaj čakam,« je dejala - kakopak z nasmehom - in že smo jo prepustili organizatorki, režiserju in ostalim ustvarjalcem oddaje, ki so potem na pravšnje, vidno mesto postavili njene dobrote ter dah znak za njen prihod v kader. Prav vse prisotne je naša zvesta bralka več kot navdušila s tekočo napovedjo in predvsem šaljivostjo. Po koncu oddaje pa je bilo še do volj časa za njen klepet s priljublje nima voditeljema oddaje. Ah bi bi la Dragica Brilej pravšnja za vode nje tovrstne zabave, se lahko pre pričate torej ta konec tedna, televizijski del pa bo nadgradila radijska reportaža v soboto nekaj minut čez deseto na Radiu Celje. MAJA GORJUP Foto: ALEKS ŠTERN Poleg številnih dobrot še darili za glavna akterja oddaje. Prvi je Dragico pozdravil producent oddaje Jože Potrebuješ. Dobrot na mizah tudi po zaslugi Dragice ni manjkalo. -- Št. 84 - 23. oktober 2007 - Kot sta potrdila Jasna in Boštjan, se je Dragica v vlogi TV-voditeljice izvrstno znašla. Voditelja sta jo očarala s svojo prijaznostjo - z Boštjanom sta celo zaplesala. Superpol (oslabljen« Celjski rokometaši izpustili iz rok veliko Ob praznovanju 60. obletnice celjskega rokometnega kluba je bilo v četrtek v dvorani Zlatorog odigranih šest tekem. Najprej so navijači Gorenja Šaleški graščaki premagali celjske Florijane s 17:16. Nato so celjski novinarji porazili ljubljanske z 10:7. Osrednjo tekmo so po pričakovanju dobili aktualni celjski zvezdniki proti nekdanjim z 19:14. Za nekdanje zvezdnike so igrali Boštjan Strašek, Rolando Pušnik, Tomaž Jeršič, Robi Šafarič, Tomaž Čater, Pepi Manaskov, Silvio Ivandija, Al- varo Načinovič, Tomaž Tomšič, Aleš Franc in Uroš Šer-bec (trenerja Josip Šojat in Zdravko Zovko), za aktualne pa Dejan Perič, Gorazd Škof, Edi Kokšarov, Miladin Kozli-na, Renato Sulič, Matjaž Mlakar, Marko Oštir in Dragan Ga-jič (trener Miro Požun). Pred koncem so bih na igrišču vsi, gledalce pa so zabavali še z nogometom. Na dveh veteranskih preizkušnjah med Celjem in Ljubljano so se bolje odrezali domači rokometaši. Stari nad 50 let so slavili s 6:5, nad 40 let pa z 10:9. Igralci nad 60 let so se razšli z izidom 5:5. Slab obisk Proslava visokega jubileja je vsebovala slavnostno skupščino kluba, revialne tekme in obračune v pokalu zmagovalcev Evropske rokometne zveze, Zlatorog tudi v soboto in nedeljo ni bil poln, kar pomeni razočaranje, celjski izbor polfinalnega tekmeca je bil popolnoma ustrezen, po finalu pa so se komentarji sprva sukali predvsem okoli odlične igre Kiela, potem pa vse bolj glede celjske predstave. Nakazala je namreč, da nima sistema igre, ali pa ima slabega. Nekaj odličnih celjskih posameznikov bo morebiti dovolj, da bosta padla Veszprem in Gummersbach, rezerve pa bodo ostale. A nič zato, pravijo nekateri, Celje je podpr-vak superpokala, spektakel je vsekakor bil, velmožje evropske rokometne srenje so zadovoljeni. Dva vratarja in osem igralcev Na 12. turnirju so bili prvič najboljši rokometaši nemškega Kiela, iz njegovih vrst (le deseterica v zapisniku) pa izhajajo tudi najvidnejši akterji: za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Sved Stefan Lövgren, nekoč celjska želja, najboljši strelec je Ve-lenjčan Vid Kavtičnik z 21 goli, najboljši vratar pa Francoz Thierry Omeyer. V finalu so Celjani zadnjič pri 13:13 v 19. minuti po golu Miladina Koz-line (brez zgrešenega strela 5-5) še držali korak z gostitelji, pa čeprav je do tedaj Igor Kos imel že zapisanih 7 napak! Potem pa so izgubili polčas kar s 23:17. Zdesetkano nemško moštvo je prikazalo fenome- Finale pokala zmagovalcev EHF Celje Pivovarna Laško - Kiel 34:38 (17:23) Dvorana Zlatorog, gledalcev 4.500, sodnika Poladenko in Černega (Rusija). CEUE: Škof 6 obramb, Rezar 7; Furlan, Gajič 5 (2), Go-renšek 2, Gregore, Kokšarov 10 (5), Kos 2, Kozlina 5, Špiler 4, Stojanovič 3, Sulič 2, Terzič 1, Trivundža. KIEL: Omeyer 21, Andersson; Ahlm 3, Anič, Kavtičnik 10 (1), Klein 6, Lövgren 8, Lund 7, Lundstrom 4, Szilagyi. Sedemmetrovke: Celje 10 (8), Kiel 2 (1). Izključitve: Celje 2, Kiel 10 minut. Za 3. mesto: Hamburg - Magdeburg 31:27. Polfinale: Celje - Magdeburg 33:26 (16:11); Škof 23 obramb, Kokšarov 9 (S), Špiler, Terzič 6, Gajič 4, Sulič 3, Kos, Kozlina 2, Stojanovič 1; Kiel - Hamburg 31:30. Na forumu RK CPL se je vnela goreča razprava o razlogih za padec v nemško centrifugo. Trener Kiela Noka Serdarušič je služil vojaški rok v Celju. Ko je drezal v kolego, je poudaril, da se še vedno spominja nekaterih slovenskih besed. In da se v Nemčiji glede jezika moraš prilagoditi v nekaj tednih. Nemško obrambo je sprva zlahka prebijal David Špiler, ko pa se. H E je poz Zmagovalcem je Nuša Derenda pela na mizi. Foto: GREGOR KATIČ Evropske legende celjskega kluba so se malce pozabavale tudi z nogometom. Foto: ALEKS ŠTERN Silvo Krelj (z žogo) in Cveto Pavčič: eleganca in spretnost sta ostali... Foto: GREGOR KATIČ Irnost usmerila nanj, tega ostali niso znali izkoristiti. Foto: GREGOR KATIC kal super emu) Kielu merkuu- A Pascal Hens je v polfinalu prepozno dobil priložnost. Foto: GREGOR KATIČ priložnost - Po igri sodeč je tudi niso imeli nalen rokomet, z enim levičarjem je vodilo že z devetimi goli prednosti. Navijači Florijani niso popuščali, nažalost pa so bili njihovi ljubljenci že pred zadnjo tretjino tekme v izgubljenem položaju. David Spiler je izjemno začel finalni obračun, dosegel prve tri gole za celjsko moštvo, njegovo genialnost sta du-šila povsem nerazpoložena zunanja napadalca. Špiler je ocenil storjeno v finalu: »Kiel je spet dokazal, da ima najboljše moštvo na svetu. Razo- čaran sem nad našo igro, predvsem sem pričakoval več našega odpora v obrambi. Ni nam stekla, bila je premalo agresivna. Izkušeni tekmeci so to dobro izkoristili. Ni sramotno izgubiti s Kielom za štiri gole, ne glede na to, da smo igrah doma. A naš zaostanek je bil že veliko višji.« Neresni Hamburg Magdeburg je četrti, tretji pa Hamburg, ki je morebiti precenil svoje moči v polfi- Magdeburg je bil zadnji, pa čeprav je imel najbolj gorečo navijačico. Foto: GREGOR KATIČ nalu proti Kielu. Tudi o tem Vid Kavtičnik: »Hamburg je pač začel tekmo, kot jo je začel. To ni naša zadeva. Mi smo igrali resno od začetka. Zbrano smo zaigrali tudi v finalu.« Hamburg je namreč proti Kielu krenil brez Joona, Hensa in Jansena, misleč, da bo z ritmom zlomil osmerico tekmecev. A se je uštel, trenerju Martinu Schwalbu se je maščevala malce podcenjevalna strategija. Šele po izteku časa bi Hamburg lahko izenačil, a je Lindberg iz sedemmetrovke zadel prečko. Magdeburg pa je v težki krizi, bolj psihološki, ko se poljski trener Bogdan Wenta ne razume več najbolje s svojima rojakoma in je proti Celju na klopi dolgo držal glavna aduta Bielecke-ga in Tkaczyka, ko je klub v finančni zagati in ko se za Wentino vlogo že pripravlja Marcus Baur. Manjka taktična igra Potem ko je Kiel ostal brez poškodovanih Karabatiča, An-dersona, Zeitza in Jiche, pa Aleš Pajovič ni imel pravice nastopa, kar je po eni strani logično, a EHF mu je odobrila nastop, ne pa Ciudad Real. »Pa-jo« in žena Tina sta v soboto zvečer popeljala Karabatiča v celjski Local: »Bil je zadovoljen, imela sva pač prosto. Nisem pričakoval tako lahke zmage v finalu. Celje ponavadi igra doma s pomočjo publike super, poleg tega pa imamo mi kar manjšo bolnišnico. Mishl sem, da bo razplet drugačen. A pokazalo se je, da Celju manjka taktične igre, da se preveč igra individualno.« DEAN ŠUSTER igm&S^ŠfSl rv rv w • ' X ' ti Celjska novinarska ekipa je zmago na K( potrdila še v Zlatorogu. Stojijo z leve: selektor Ivo Milovanovič (Televizija Slovenija), Mitja Knez (Novi tednik-Radio Celje), Dejan Obrez, 3 goli (Televizija Celje),Tomaž Lukač, G obramb (Televizija Celje), Peter Kavčič (TVS), Dean Šuster, 1 gol (NT-fiC), Slavko Kolar (zicer.com), čepijo Gregor Gajšek (Sportklub), Matic Flajšman, 5 golov (24ur.com), Peter Zalokar, 1 gol (Delo), Gregor Katič (NT-fiC). Foto: ALEKS ŠTERN Prvi zmagi Hopsov in Elektre Dve zmagi in dva poraza so bera naših petih moštev v ligi UPC Telemach, kajti Zlatorog je srečanje s Slovanom moral preložiti zaradi igranja Ljubljančanov v NLB ligi. Zmagala sta domačina, Hopsi na Polzeli in Elektra v Šoštanju, medtem ko sta preostali moštvi na gostovanjih ostali praznih rok. Ključna sredina tekme Polzelani so pred dobro napolnjeno dvorano v prvem domačem srečanju, odkar so se vrnili v 1. A Ugo, gostili Kraškega zidarja in po boljši igri prišli do prve zmage. Po živčnem začetku je igra ekipe Boštjana Kuharja stekla v 2. četrtini, ki je bila skupaj s tretjo ključna za uspeh. V tem delu (sredinskih dvajsetih minutah) so namreč Hopsi dosegli delni izid 48:34, imeli po 30 minutah igre prednost 13 točk, ki so jo brez težav zadržali do konca, in odvalil se jim je nemajhen kamen s srca. Spoznali so namreč, da imajo povsem enakovredno ekipo, in ko se bodo končale težave s poškodbami, bodo Hopsi še kako nevaren nasprotnik prav vsem. Z odlično igro je presenetil Uroš Godler (17 točk, 6 skokov), Klemen Breže (16) pa je po poškodbi že dokazal svojo kvaliteto. Tudi ostali si zaslužijo pohvalo za prikazano igro proti Sežancem. Pokazali zobe Šoštanjčani so bili še enkrat domačini, a so tokrat pokazali povsem drugačen obraz. Brez težav so zanesljivo ugnali ambiciozno ekipo iz Kopra, ki je ves teden napovedovala zmago sredi Šoštanja, domov pa se je vrnila povsem nadigrana. Od vsega začetka je Elektra dr- Zaradi rokometnega konca tedna je bila tekma 14. kroga 1. SNL med MIK CM Celjem in Gorico odigrana že v petek. Domača zasedba brez treh standardnih članov zadnje obrambne vrste (Schwantes, Travner, Ra-dulovič) ni dolgo tvegala, gostujoča pa je bila še bolj previdna. Nezanimiva predstava je s priložnostmi postregla šele v drugi Polzelani so se zelo potrudili proti Sežancem za pomembno zmago. žala vse niti igre v svojih rokah. Že po 10 minutah je bilo namreč +13 za Šoštanjča-ne, ki so na krilih Žana Vrečka (31,4 trojke), Borisa Jer-šina (20, 4 trojke) in Aleša Kunca (18+6) neumorno polnili koš nemočnih Koprčanov. Pred zadnjimi desetimi minutami je bilo že visokih +25, tako da je domači strateg Ivan Stanišak dal priložnost tudi mladim igralcem, in sicer ob navdušenju tokrat zelo zadovoljnih gledalcev v Šoštanju. Zamujena velika priložnost Šentjurčani so gostovali v Škofji Loki in bili zelo blizu prvi zmagi, a so po podaljšku morali čestitati domače- mu Mercatoiju za drugo zmago v sezoni. Večji del srečanja je ekipa Matjaža Čuje-ža držala igro v svojih rokah, imela že 9 točk naskoka v zadnjem delu tekme, a ni zdržala. Alpos je povedel s 73:71 pet sekund pred koncem, a so domačini uspeli izvleči podaljšek s košem sekundo pred koncem. Alpos je še prišel do meta v tej sekundi, a zgrešil. V podaljšku so domačini zmagali po zaslugi trojk. Šentjurčani so že bili oslabljeni, saj je trojica morala s parketa zaradi petih osebnih napak. Primož Kobale (21) in Srboljub Nedeljkovič (20+13), sta bila prva moža Alposa, ki je kljub porazu pokazal napredek v igri. Zdaj jih ta teden čakata dva lokal- na dvoboja. Že jutri (sreda) bo prvo srečanje 4. kroga pokala KZS proti Rogli iz Zreč, v soboto pa še prvo domače ligaško srečanje, in sicer proti Hopsom. Brez možnosti Rogla je že med tednom gostovala pri Heliosu in po pričakovanju doživela poraz. Čeprav je bilo to za Domžalča-ne že tretje srečanje v petih dneh, so znali izkoristiti svojo kvaliteto in tudi nepopolnost Zrečanov, ki so igrali brez poškodovanega Jureta Broli-ha: Že po 10 minutah je Helios prišel do prednosti 12 točk, ki jo je kljub novi odlični predstavi Boštjana Sivke (23) brez težav še povečal. Kljub temu Rogla nikakor ni razočarala, saj se je že pred tekmo vedelo, da je Helios bistveno močnejša ekipa. Znova polna dvorana Omeniti velja še tekmo B lige v Rogaški Slatini, kjer se je zbralo približno tisoč gledalcev, kar je številka, ki se ji ni niti približala nobena tekma A lige. Po pravi drami je Rogaška v podaljšku slavila proti Litiji z 92:91 ob znova sijajnem Veljku Petranovi-ču (23), ki je pri svojih 48 letih igral vseh 45 minut. Mož odločitve je bil Žiga Ravnikar (29). Celjski KK je dosegel še drugo zmago v sezoni, saj je slavil v Medvodah (72:71). Domen Ambrož je dosegel 24 točk, medtem ko so Konjice doma izgubile s Parklji, pomagalo pa ni 20 točk Tadeja Kebliča. JANEZ TERBOVC Foto: KZS . Peterka kroga: Jeršin, Vrečko (Elektra Esotech), Godler, Breže (Hopsi), Nedeljkovič (Alpos Šentjur). Igralec kroga: Žan Vrečko. ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 23.10. KOŠARKA 1. SL, 3. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan -Elektra (20). 2. SL - vzhod (m), 2. krog, Ljubljana: Union Olimpija mlajši - Pakman Celje (20.30). Sreda, 24. 10. NOGOMET Četrtfinale pokala NZS: Domžale - MIK CM Celje (18). 3. krog pokala MNZ Celje: Simer Šampion - Krško (15). KOŠARKA Četrtfinale pokala KZS (m): Alpos Šentjur - Rogla (19). 2. krog pokala KZS (ž), povratna tekma: Merkur Celje - Domžale (20). PANORAMA Nespretni polovici 1. polčasa. Celjani so nanizali pet zrelih, a se ni nič spremenilo. Blaž Puc ni bil pri strelu dvakrat (ko mu je podal Nejc Pečnik, je stranski sodnik nepravilno označil nedovoljen položaj). Marko Križnik je zadel vratnico, Pečnikov projektil pa domačo obrambo in za las obšel vrata, Domen Beršnjak pa bi s šestih metrov oddaljenosti premagal Piriha, a je zadetek spretno preprečil Se- bastjan Komel. Levi bočni napadalec gostov je bil zelo dejaven. Med enakovredno igro je Urbančeva podaja z očmi našla Sebastjana Gobca, ki je zamajal prečnik. Celjskih neizkoriščenih priložnosti je bilo preveč, da bi ostale nekaznovane. Po Komelo-vi podaji je Enes Demiro-vič spretno nastavil stopalo in zadel zgornji kot vrat ob nemočnem vratarju Muj- činoviču, v dodatnih treh minutah tekme pa je rezervist Etien Velikonja protinapad zaključil z zelo natančno odmerjenim strelom z roba kazenskega prostora. Potrdil je šesto zaporedno zmago Novogoričanov. Celjani so od štirih kar tri poraze doživeli na domači travi, tudi tokrat Pinnijeva četa ni imela niti kančka sreče. Da pa je vse le še huje, mora jutri v Domžale na tek- Itiajveč Strelčeva Nova Gorica: V 5. krogu 1. A lige so kegljavke Mi-roteksa dosegle maksimalno možno zmago proti domačinkam. Brigita Strelec je podrla 598 kegljev, tri oziroma šest manj pa Eva Saj-ko in Nada Savič. Celjan-ke imajo vseh 10 točk. Brest 9, Adria 8 .... Motokrosisti zaključili Slovenske Konjice: Na progi Skedenj je bilo zaključno dejanje DP v moto-krosu. Skupna zmagovalca sta pri članih tudi Sašo Kra-gelj (odprti razred) in Al-joša Molnar (do 85 kubičnih centimetrov), podprvak pa Klemen Gerčar (125 ccm), vsi iz AMD Feroda Ce-lje. Mojstrovka Celje: Zaradi enakega števila točk bosta vodilni moštvi 1. lige Novega tednika (mali nogomet na umetni travi) odigrali dodatno tekmo, ki bo odločila o prvaku. Obračun med B&G avtomobili in Škvadro bo na Skalni kleti v četrtek (20.20). (DŠ) mo četrtfinala pokala NZS, v soboto pa na derbi v Koper. DEAN ŠUSTER NOGOMET Izidi 14. kroga 1. SL: MIK CM Celje - Gorica 0:2 (0:0); Demirovič (72), Velikonja (92), Maribor - Domžale 0:1, Interblock - Koper 2:2, Nafta - Drava 1:1, Primorje - Livar 4:2. 11. krog 2. SL: Rudar Velenje - Aluminij 1:1 (1:0); Mu-janovič (11); Džakovič (79). Vrstni red: Triglav Gorenjska, Bela krajina 20, Bonifika, Aluminij 18, Rudar 17, Mura 16, Zavrč 13, Krško 12, Zagorje 10, Krka 4. 11. krog 3. SL - vzhod: Palama - Šentjur 0:3; Drobne (6, 87), Magdič (33), Kovinar Štore - Črenšovci 5:1; Rožman (21), Pižir (33), Filovič (62), Korun (71, 90), Dravinja -Stojnd 1:0; Radenkovič (39), Šmarje - Dravograd 1:2; Firšt (39), Šmartno - Veržeji:0; Fun-tek (15), Podbrežnik (56,83). Vrstni red: Šentjur 29, Šmartno 21, Dravinja 19, Šmarje, Odranci 18, Paloma 17, Ver-žej 15, Dravograd, Črenšovci 14, Malečnik 13, Stojnci 12, Kovinar Štore 11, Roma 6, Pohorje 4. 11. krog Štajerske lige: Möns Claudius - Gerečja vas 0:4, Šoštanj - Podvinci 1:3; Spasojevič (63), Partizan Fram - Rogaška 0:2; Drofe-nik (22), Neskič (76), Bistrica - Zreče 2:1; Marinšek (23), Simer Šampion - Železničar 6:0; Omanovič (36, 67), Kožar (42, 46), Lazičič (44), Naprudnik (61). Vrstni red: Simer Šampion 29, Gerečja vas 25, Šoštanj, Ormož 23, Bistrica 18, Möns Claudius, Podvinci 17, Rogaška 16, Partizan Fram 15, Peca 12, Zreče 11, Šentilj 10, Oplotnica, Železničar 3. 9. krog MČL Celje: Pivovarna Laško - Krško 2:1, Hrastnik - Ljubno 1:0. Vrstni red: Brežice 16, Kozje 11, Pivovarna Laško 10, Hrastnik 9, Krško 8, Ljubno 5. KOŠARKA 2. krog 1. SKL (m) : HopsiPol-zela - Kraški zidar 85:79; Godler 17, Breže 16, Čatovič 13, Riz-man 11, Rituper, Lorbek 8; Ju-rič 19, Vujovič, Rozman 14 .Elektra - Koper85:72; Vrečko 21, Jeršin 20, Kune 18, Ličartovski 10, Šimunič 6; Richter 18, Držič 16, TCG Mercator - Alpos Šentjur 90:83; Eržen 26, Skok 21 ; Kobale 21, Nedeljkovič 20, Delič 16, Dragšič 9, Koštomaj 6. Vrstni red: Krka, TCG Mercatori Elektra, Kraški zidar, Hopsi, Rogla 3, Helios, Zlatorog, Koper, Šentjur, Zagorje 2, Geoplin Slovan 0. 2. krog 1. B SKL (m): Rogaška - Litija 92:91, Konjice - Parklji 76:87,Medvode-CeljskiKK7l:72. Vrstni red: Postojnska jama, Jan-če, Parklji, Nova Gorica, Celjski KK4, Trbovlje, Gradišče, Rogaška, Radenska Creativ 3, Litija, Medvode, Konjice, Triglav, Hrastnik 2. 2. krog 2. SKL - vzhod (m): Grosuplje - Terme Olimia 86:64, Nazarje-Lastovka 97:69. Vrstni red: Maribor, Casino Maribor, Grosuplje 4, Ilirija, Nazarje, Calcit Mavrica 3, Pakman Celje, Union Olimpijamlajši, Ježića, Ruše, Lastovka, Terme Olimia 2. 2. krog Pokala KZS (ž), povratna tekma: A/M Maribor -Konjice 85:90. o a' ERC Začetek sojenja za smrt Naserja Beriše Prva glavna obravnava bo v petek - »Želimo pravico, čeprav nam sina in brata ne morejo vrniti,« pravijo Naserjevi svojci Na Okrožnem sodišču v Celju je za konec tedna razpisan začetek sojenja Mateju Boberi, policistu, ki je leta 1999 streljal v Naserja Berišo, pri čemer je slednji zaradi hudih poškodb umrl. Zatem ko je Okrožno državno tožilstvo v Celju po končani preiskavi zoper policista Policijske postaje Celje odstopilo od kazenskega pregona, je obtožbo za umor vložila odvetnica Beriševih Marjetica Nosan. Beriša je umrl 23. aprila 1999 na Cin-karniški poti v Celju. Zanj je takrat celjsko okrajno sodišče odredilo pripor, vendar se na odredbo ni odzval. Pred takratnim hotelom Celeia sta ga nato opazila celjska policista, a kljub njunem opozorilu, naj se ustavi, tega ni storil. To je storil šele na zatemnjeni Cinkarniški poti, se obrnil proti policistu, ki je bil za njim, in iztegnil roko, v kateri je, kot so kasneje ugotovili, držal mobilni telefon. Policist je takrat proti njemu izstrelil več nabojev, saj naj bi mislil, da mu Beriša grozi s pištolo. Berišo sta zadela dva naboja, usoden je bil strel v ledveni predel. Umrl je kmalu po prevozu v bolnišnico. Po tragičnem dogodku, ki po Celju odmeva še danes, je bilo na policiji govora o tem, da je Beriša hotel policista prestrašiti, saj v temi ni bilo mogoče prepoznati, kaj ima v roki. V svojih izjavah so vodilni na celjski policiji govo- Naser Beriša rili, da »... Beriša ni upošteval, da se je policist zaradi njegovega obnašanja počutil neposredno ogroženega«. Beriševi svojci so danes še vedno prizadeti zaradi izgube sina in brata, za katerega pravijo, da je bil ves čas doma in če bi ga policisti želeli prijeti, bi lahko to storili na njegovem domu, saj se ni skrival. Za njegove svojce je oktobra leta 2004 sledil nov udarec. Tožilstvo je namreč odstopilo od kazenskega pregona zoper policista, saj naj bi ugotovilo: »... da je ravnanje policista Bobe- re, torej uporaba strelnega orožja, posledica njegove dejanske zmote, saj je zaradi sočasnega vpliva različnih okoliščin zmotno mislil, da ga je oškodovanec napadel s pištolo in se je upravičen braniti, prav tako z uporabo strelnega orožja.« Po umoru Naserja Beriše se je veliko govorilo tudi o maščevanju njegovih svojcev: »To je absurd. Če bi se res hoteli maščevati za bratovo smrt, kot ves čas govorijo, bi se takoj! Še nikoli nisem videl tega policista, tudi če bi ga, ne vem, kaj bi mu rekel. Hočemo le pravico,« nam je pred časom povedal Naserjev brat Ramiz. Nadalje so še pojasnjevali, da je pravni učinek zmote odvisen od tega, na kaj se zmota nanaša, in od tega, ali je opravičljiva ali ne: »V obravnavanem primeru se je zmota nanašala na obstoj okoliščin, v katerih bi bilo storilčevo ravnanje dopustno, če bi bile res podane. Prav tako okoliščine kažejo na to, da je obstoj takšne zmote bil opravičljiv.« Decembra leta 2004 sta Marjetica Nosan in Milan Krstič, odvetnika sorodnikov pokojnega Naserja Beriše, zoper policista vložila obtožbo za umor. O petkovem sojenju bomo poročali naslednji torek. SIMONA ŠOLINIČ Romuna obsojena in za osem let izgnana o '■5 - Pred mesecem dni smo pisali o prijetju treh Romunov, ki naj bi s ponarejenimi bančnimi karticami na treh ban-komatih vCelju dvignili 5.100 evrov. Ker so policisti v preiskavi zbrali dovolj dokazov, se je sojenje dvema Romunoma (enega so v času preiskave izpustili) začelo in se že končalo minuli petek. Dvojica je zaradi kaznivega dejanja velikih tatvin dobila dve leti zapora s preizkusno dobo štirih let ter izgon iz Slovenije za osem let Poleg tega sta morala plačati vse sodne stroške, zasegli so jima tudi ves dvignjen denar. Od 19. septembra, ko so ju prijeli, do minulega petka sta bila tudi ves čas v priporu. Takoj po prijetju so policisti pri njiju našli ves dvignjen denar, torej točno 5.100 evrov, ter ostale bančne kartice. Šlo je za ponarejene kartice neke angleške banke, vsaka pa je imela na zadnji strani s flomastrom napisane tudi pin kode. Že v preiskavi oziroma na sojenju sta oba priznala in opisala način kaznivega dejanja, ki sta ga tudi obžalovala, kar je vplivalo na potek sodbe in višino kazni. Pokazalo se je, da sta oba namreč verjetno le »izvrševalca« kaznivega dejanja, do zdaj pa sta bila nekaznovana tudi v svoji državi. Na bankomatih sta opravila 39 zahtev za dvig gotovine, treh kartic jima bankomati niso vrnili, zato sta družba Bankari, ki skrbi za delovanje ban-komatov, ter policija tudi posumili na možnost kaznivega dejanja. Izsledili so ju v enem od celjskih hotelov, kjer sta bila prijavljena kot gosta. Romuni se predvsem v zadnjem času pogosto pojavljajo kot storilci kaznivih dejanj, največkrat povezanih z dvigovanjem denarja na podlagi ponarejenih bančnih kartic. Pred meseci so na primer prijeli neko združbo, ki je imela na vesti različne goljufije po trgovinah. V preiskavi so jim zasegli ukradene stvari, uspeli pa so se dogovoriti za tako imenovan odložen pregon. To pomeni alternativno, izvensodno reševanje kazenskih zadev. Tožilec s soglasjem oškodovanca odloži kazenski pregon zoper osumljenca, če je ta pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti nekatere naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Tako so se Romuni v omenjenem primeru s takšnim predlogom strinjali in dobili posebno nalogo: na račun celjske bolnišnice so morali nakazati 650 evrov. SIMONA ŠOLINIČ Moril z zoženo zavestjo? V petek so na celjskem sodišču nadaljevali sojenje Francu Frecetu. Grozi mu večdeset-letna zaporna zaradi umora očeta, poskusa umora partnerke in povzročitve hude tele-. sne poškodbe hčerki julija lani v Babnih Brdih. Kot v marsikaterem primeru se je tudi pri tem sojenju zataknilo pri ugotavljanju obtoženčeve prištevnosti v času umora. Na preteklih obravnavah so zaslišali kar nekaj Frecetovih sosedov v Babnih Brdih, največkrat so jih spraševali o obtoženčevem zdravstvenem Stanju, sàj ima epilepsijo. Priče so takrat povedale, da je Frece tudi njim kdaj omenil, da bo svoje pobil. V petek pa je svoje psihatričrio mnenje o Frecetu predstavil tudi psihiater Slavko Ziherl. Ta pravi, da je Frece osebnostno spremenjen, tudi zaradi večletnega alkoholizma, ter da je epilepsija pri njem pustila posledice. Omenjal je maščevalne misli in da jé Imel v času umora tako imenovano zoženo zavest, to pomeni, da je bil zaradi jeze in besa ter patološke ljubosumnosti osredotočen na svojega očeta. Naj spomnimo, da ga je z nožem zabodel in porezal kar 58-krat. Senat je ugodil predlogu tožilstva, in sicer da se izdela še eno, tokrat združeno psihiatrično-psihološko mnenje o Frecetu, je pa zavrnil predlog obrambe, da bi pridobili tudi mnenje nevrologa, češ da so zdravniki splošne medicine v tem primeru že vse povedali. V spis so vložili tudi sodbo iz leta 2005, ko je Frece že napadel očeta, ter poročilo centra za socialno delo. Obravnavò bodo nadaljevali 5. decembra, če bodo izvedenci svoje delo do takrat že opravili. SIMONA ŠOLINIČ Nesreča zaradi izsiljevanja prednosti V petek dopoldne je prišlo do nesreče na Cesti na Ostrožno. Trčili sta osebni vozili, za nesrečo pa naj bi bil kriv eden izmed voznikov, ker naj bi izsiljeval prednost. Posredovati so morali reševalci, a se je na srečo nesreča končala samo z lažjimi telesnimi poškodbami ene osebe. Foto: GREGOR KATIČ V sredo spet o Bedraču V sredo je na celjskem sodišču predvideno sojenje Danijelu Bedraču. Ta je pred leti vodil celjski dom za brezdomce, na sodišču pa se bo moral zagovarjati za kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja iz leta 1999. Kot vzgojitelj v Kriznem centru za mlade v Celju naj bi imel intimen stik z dvema osebama, starejšima od 15 let, a še vedno mladoletnima, ki sta mu bili zaupani v varstvo. Ob tem naj zapišemo, da ni šlo za prisilen odnos, temveč naj bi obe osebi v odnos prostovoljno privolili, ga menda celo napeljevali k temu. Gre za to, da naj bi Bedrač zlorabil svoj položaj kot vzgojitelj. Sšol - Št. 84 - 23. oktober 2007 Zbil peško in odpeljal Minuli konec tedna sta se na Celjskem zgodili dve večji prometni nesreči. V soboto zvečer je v križišču Jenkove in Prešernove ceste v Velenju 29-letni voznik osebnega avtomobila na označenem prehodu za pešce zbil 57-letnO peško. Poškodovani peški je sicer pomagal vstati, a je takoj zatem odpeljal, ne da bi pustil svoje podatke. Kmalu po nesreči so policisti povzročitelja izsledili, zoper njega pa bodo na pristojno sodišče podali tudi kazensko ovadbo. V nedeljo se jè huda nesreča zgodila na avtocesti izven Šentruperta. 28-letni voznik osebnega avtomobila je na delu, kjer avtocesta poteka v blagem levem preglednem ovinku navzdol, zapeljal na odstavni pas, nato pa na travnato površino, kjer je silovito trčil v betonski propust. Voznik se je pri tem hudo telesno poškodoval. Ulica II. grupe odredov je v Celju na Ostrožnem. Od II. grupe odredov do Kvedra Glažarjev sin Kakšnih 150 let nazaj je v Loki pri Žusmu obratovala druga največja glažuta na Štajerskem. Zaposlovala je okoli 80 rednih in še vsaj toliko občasnih delavcev oziroma okoliških kmetov, ki so si z delom v steklarni prislužili dodaten kos kruha. Vse do tedaj, ko je propadla žusemska grofija in ko je leta 1886 steklarna v Loki zaprla svoja vrata. O steklarstvu v teh koncih ter o glažutaijih, ki so morali s trebuhom za kruhom v širni svet, govori zgodovinski roman Daniela Artička Glažarjev sin, ki so ga minuli teden predstavili v Osrednji knjižnici Celje. Zgodba nazorno prikazuje življenje delavske družine, ki se je komaj izmuznila tlačanskemu redu, pa jo je z vso krutostjo vase posrkala industrijska revolucija. Čeprav je o steklarstvu v 19. stoletju na tem območju ohranjenega ogromno gradiva, pa ni nič znanega ali zapisanega o ljudeh, ki so se preživljali s steklarstvom. Daniel Artiček pa je v svojem romanu želel predstaviti ravno to. Pri pisanju se je opiral na ljudska pripovedovanja. V letu 1926, ko se zgodba Glažarjev Glažarjev sin je že šestnajsta knjiga Daniela Artička. sin končuje, so se namreč rodili ljudje, ki še živijo in so žive priče dogodkov. Tako se je nabralo precej gradiva, da je lahko avtor oblikoval zgodbo, ki je tako prepričljiva, da je skoraj nemogoče, da ne bi bila resnična. »Kraji, dogodki in datumi so resnični, zgodovinsko potrjeni, junaki zgodbe pa so izmišljeni. To pa ne pomeni. da ne bi mogli biti tudi resnični,« je pojasnil avtor, ki so ga presenetili odzivi bralcev. »Ljudje so knjigo lepo sprejeli. Kar na vsem lepem me hvalijo, kako dobro pišem,« je zadovoljen Daniel Artiček. Gla-žarjevega sina so bralci v hipu razgrabili s polic, tako da se že pripravlja ponatis. BOJANA AVGUŠTINČIČ Retrospektiva spečega na črepinjah mladosti V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje ulice II. grupe odredov, ki je v Celju na Ostrožnem. Poimenovali so jo po partizanski formaciji, ki je imela odločilne naloge pri osvobajanju Štajerske. II. grupa odredov je nastala spomladi 1942 s splošno preureditvijo slovenske partizanske vojske, ki jo je sprejelo glavno poveljstvo. Prvo dejanje oblikovanja II. grupe odredov se je zgodilo na Kremenjeku na Dolenjskem 4. aprila 1942, ko je bil na tamkajšnjem partizanskem taborišču zbor vseh borcev, razdeljenih v dva bataljona, od katerih je imel vsak po tri čete in en stroj-nični vod. V dnevnem povelju je bilo takrat zapovedano, da je bila tega dne oblikovana 1. štajerska partizanska brigada. Drugi in tretji bataljon brigade so sestavljale vse prisotne enote na Dolenjskem, prvi bataljon pa enote, ki so se nahajale na Štajerskem. To je bila takrat najmočnejša slovenska operativna enota, saj je štela več kot tristo borcev in imela v oborožitvi poleg lahkega orožja še dvajset lahkih in dve težki strojnici. Dejansko je bila to prva slovenska partizanska brigada in po času ustanovitve tretja v jugoslovanskem merilu. Drugo dejanje pri oblikovanju II. grupe odredov se je zgodilo 1. maja 1942. Ker so bile v vojnih razmerah zveze pogosto zelo slabe, je štab 1. slovenske partizanske (štajerske) brigade prejel ukaz o reorganizaciji slovenskih partizanskih enot s precejšnjo zamudo. Zaradi enotne organizacije je namreč glavno poveljstvo slovenske partizanske vojske že nekaj dni pred tem 1. slovenski partizanski brigadi ukinilo naziv brigade in zaukazalo, da se njene enote preoblikujejo v Pohorski odred z enim bataljonom in Savinjski odred z dvema bataljonoma. Oba odreda sta sestavljala II. grupo odredov. Komandant II. grupe odredov je postal Franc Rozman Stane in politični komisar Dušan Kveder Tomaž. Kljub preoblikovanju je enota še vedno obdržala lastnosti udarne brigade, in to vse do prihoda na Štajersko. O tem nenazadnje priča vrsta bojev, ki jih je enota bila. II. grupa odredov se je številčno hitro krepila. Že sredi junija je bilo v njenih enotah na Dolenjskem več kot sedemsto partizanov. Organizirani so bih v treh bataljonih Savinjskega odreda in dveh bataljonih Pohorskega odreda. Na Štajerskem pa je deloval njen 1. štajerski bataljon. Čeprav je imela II. grupa odredov za osnovni cilj krepitev narodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem, je bil njen prehod na to območje zaradi nemške premoči izjemno otežen. Po prvem ponesrečenem poskusu prehoda na Štajersko čez Savo pri Jančah, kjer se je enota 20. junija 1942 neuspešno spopadla z Nemci, je nato glavnina H. grupe odredov s 550 partizani krenila proti Štajerski čez Notranjsko in Gorenjsko. Prvi bataljon Savinjskega odreda se je moral na Štajersko prebiti celo čez Koroško. Preboj na Štajersko je trajal polna dva meseca, ko se je po mnogih bojih na njegovi poti glavnina zbrala na Dobrovljah. 11. septembra 1942 je štab II. grupe odredov borce, ki so prispeli z Dolenjske, teh je bilo približno 120, in borce 1. štajerskega bataljona preuredil oziroma razvrstil v štiri bataljone (Pohorskega, Savinjskega, Mo-ravškega in Kozjanskega) z namenom, da postanejo jedro za nove odrede. Borce enot, ki so ostale na Dolenjskem ah so se tja vrnile po neuspešnem preboju na Štajersko, so vključiti v prve tri obstoječe SNOUB (slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade). Organizacija partizanskih enot v t. i. II. grupi odredov, ki so imele za nalogo krepiti narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem, pa je bila kratkega daha. Po komaj sedmih mesecih delovanja so jo 26. decembra 1942 znova preoblikovali. Glavno poveljstvo slovenske partizanske vojske je namreč II. grupo odredov ob splošni reorganizaciji slovenskih partizanskih enot preoblikovalo v IV. operativno cono. Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Ulice Dušana Kvedra, ki je v Celju na Ostrožnem. Zgodbo o II. grupi odredov je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Poezijo običajno recitiramo, pojemo, beremo, Gorazd Matela pa se je odločil, da jo bo razstavil. Na kakšen način je to storil, si lahko še do četrtka ogledate v galeriji Subkultura v Celju. »Tudi sam še nisem videl, da bi kdo razstavljal poezijo, zato mi je bila ta ideja še toliko bolj zanimiva. Poezijo se da razstaviti na fin način, saj ti lahko besede, spletene v kite, dajo tudi neko likovno vizi- jo. Za razstavo svoje poezije pa sem se odločil tudi zato, ker je danes težko priti do pesniške zbirke in mogoče se bo med obiskovalci razstave našel tudi kdo, ki bo pripravljen sponzorirati mojo pesniško zbirko,« pravi Gorazd Matela, ki se s poezijo ukvarja na različne načine. V svojo be-ležnico stresa občutja, vtise, razmišljanja, jezo, razočaranja, veselje, drobne radosti in vsakodnevne utrinke ter odkruške življenja. Del njegove poetike so tudi pesmi brez besed in matematične pesmi. Posebnost Retrospektive spečega na črepinjah mladosti, kot je Matela poimenoval razstavo, je tudi ta, da bo imela. bolj svečano zaprtje, kot je bilo njeno odprtje minuli četrtek. Razstavo bodo zaprli z nastopom avtorja in kantav-torjev, s katerimi je nekoč sodeloval. Matela se je namreč v preteklosti ukvarjal tudi z glasbo, pri čemer je izdal tri nosilce zvoka. BA, foto: NM Nova sezona celjskih godalcev Celjski godalni orkester, ki ga vodi Nenad Firšt, je sinoči začel letošnjo abonmajsko sezono. Orkester bo v letošnjem abonmaju pripravil pet koncertov. Na prvem koncertu je kot solistka nastopila flavtistka Luisa Sello. Naslednji bo novoletni koncert s solistoma: baritonistom Gabrijelom Lipušem in violinistom Markom Zupanom, oktober 2007 - Pod taktirko Nenada Firšta bodo zaigrah dela Čajkovskega, Stolza, Leharja, Kalmanna in Straussa. Tretji koncert bo popestril saksofonist Dejan Pre-šiček, aprila v goste prihajajo oboistka Maja Kojc, fagotist Zoran Mitev in klarinetist Jože Kotar. Na zadnjem abon-majskem koncertu celjskih godalcev pa bodo kot solisti nastopih violinisti Tanja Mi-klavc, Tomaž Pavlin, Vesna Čo- bal, Alenka Firšt, Dušan Kne-ževič in Andraž Slakan, violisti Alenka Mandič, Valentina Pasarič, Maja Rome, Gea Pantner Volfand in Urša Doler ter violončelist Aleksandar Kuzmanovski. Celjski godalni orkester sodeluje s številnimi priznanimi solisti in skladatelji, saj v svoj repertoar redno uvršča tudi sodobna, domača dela. BA '^KBMInfond vzajemni skladi so oktobra brez vstopne provizije« V čase Rima in Celeie V Celju deluje točka za raziskovanje preteklosti, namenjena najmlajšim Sevniško podjetje Arhej, ki po vsej državi opravlja zahtevne arheološke raziskave, je v Celju odprlo točko za raziskovanje preteklosti (TRAP). Zamisel za točko, v kateri bodo otroci med 9. in 11. letom lahko na poučen, a hkrati izjemno zanimiv način spoznavati zgodovino svojega mesta in pomen arheologije, se je porodila ob izkopavanjih na trasi zdaj razširjene in obnovljene Mariborske ceste. Podjetje Arhej je takrat od občine za potrebe raziskav in obdelave najdenega gradiva dobilo prostore nekdanjega vrtca na Krekovem trgu. Zdaj se pripravlja na odkup teh prostorov, v katerih so ob de-poju, v katerem hranijo izkopanine in jih obdelujejo za predajo v muzejske zbirke, urediti pravo učilnico preteklosti. V prvem učnem prostoru so postavili maketo rimske hiše z rimsko streho, obe-dovalnico in nekaj oblačil in opreme. Na sosednjem zidu se, vrti film o arheoloških najdbah rimske Celeie, videti pa je mogoče tudi rekonstrukcijo nekdanjega antičnega mesta. V drugem prostoru so za otroke pripravili kotiček za izkopavanje - nekakšen pe-skovnik, v katerem lahko ob skrbnem izkopavanju otroci najdejo kakšno ostalino preteklosti. Nad njim je prav poseben zid, s katerim so praktično ponazorili izkopavanja in najdbe. Začne se s plastjo cestnega asfalta in nato otroke po plasteh vodi skozi zgodovino mesta, od srednjeveških ostalin do Celeie in ča- sa Keltov. V sobi je še kotiček za pogled od blizu, kjer lahko otroci najdeno opazujejo pod mikroskopom, dokumentirajo svoje »najdbe«, jih narišejo in podobno. Otroke skozi TRAP vodijo kostumirani animato rji in jim tako na res plastičen, razumljiv, otrokom dojemljiv in zanimiv način predstavljajo zgodovino mesta, pa tudi pomen arheoloških izkopavanj. Gre, skratka, za združevanje znanstvenih metod in zabave, za plastičen vpogled v delo arheologov. V Areheju so TRAP razviti po zamisli Ane Plestenjak, ogled, obisk in igra v TRAP-u pa sta možna po vnaprejšnjem dogovoru, pri čemer v Arhe-ju največ stavijo na zanimanje šol. BRANKO STAMEJČIČ 19.00 Dom sv. Jožefa__ Spremljanje otrokovih-šolskih obveznosti večer za starše 19.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec Neža Mauer: Od mene k tebi in Raj predstavitev pesniških zbirk 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Predavanje o kontracepciji: da ali ne 20.00 Kulturni center Laško Mestno gledališče Ljubljansko: Vse o ženskah komedija 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku_ Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico in Mojco 17.00 Knjižnica Rogatec__ ježkove urice zabavnauricazaotrokeod 1. do 3. razreda 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove urice zabavnauricazaotrokeod 1. do 3. razreda 17.00 Knjižnica Velenje VODNIK U. Karger: Ples duhov v otroškem vrtcu N. Gray: Medvedkov dedek ura pravljic za otroke 18.00 Mladinska knjiga Celje Maček Molto Jamesa Joy- CiciklUbove pravljične ui ce 18.00 Dvorana Gasilskega doma Šempeter _ Štefanija Kos Zidar: Vrtovi naših babic predavanje o vzgoji avtohtonih okrasnih rastlin 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Dekliški zbor Kud Stiv Naumov iz Makedonije dobrodelni koncert 16.00 Knjižnica Šoštanj U. Karger: Ples duhov v otroškem vrtcu T. Kočevar: Storžek v težavah urapravljiczaotrokeod4. do 8. leta 17.00 Knjižnica Šentjur - enota Gorica pri Slivnici Makalonca, ljuba igrača Jožeta Plečnika ura pravljic a šola Celje: Levji kralj otroški mimkal 18.00 Osrednja knjižnica Celje Neža Mauer: Raj in Od mene k tebi predstavitev pesniških 18.00 SLG Celje_____ Richard Bean: Evrofilija izven abonmaja 18.00 Knjižnica Šentjur Trubar in Sveto pismo Krajne in Igor Grdina 18.00 Zgornji trg-Ipavčeva hiša Šentjur Ipavčevi kulturni dnevi 2007 Poletni ex tempore Ponikva 2007 odprtje razstave 18.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec_ Razstava herbarija Marije Gaber-projekt Poleg branja 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_ Zmago Lenardič: Liquid Space II/ slike, risbe, video odprtje razstave www.novitednik.com www.radiocelje.com Novačanova srečanja na pol poti Ob odprtju točke za raziskovanje preteklosti so na parkirišču ob železniški postaji za otroke uprizorili pravo obleganje antičnega gradu. Z gromkimi salvami smeha številnega občinstva je Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic s predstavo Kralj Artur in sveti gral v soboto sklenilo prvo polovico petnajstih Novačanovih gledaliških srečanj. Predstavo, ki jo je režiral Gregor Čušin, je občinstvo nagradilo z najvišjo oceno doslej - 4,81, pri čemer je komedija pred slabim mesecem v Postojni prejela tudi najvišje državno priznanje Lihartovega srečanja gledaliških skupin Slovenije. Komisija občinstva, tokrat je bil v njej tudi slikar Jurij Godec, ki je skupini podaril svojo sliko, je za igralca večera izbrala Bojana Dornika za vlogo enega od vitezov okrogle mize kralja Arthurja. Minuli konec tedna, v petek, so se na odru trnoveljskega kulturnega doma predstavili tudi člani gledališke skupine KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani z dramo Lahko noč, mama. Občinstvo je predstavo ocenilo z oceno 3,75, komisija občinstva, ki jo je ta večer dopolnjeval slikar Vlado Geršak ml., pa je za igralko večera izbralo Sonjo Grudenc. Na letošnjih Novačanovih srečanjih so se že predstavih tudi člani KUD Pirniče Oder treh herojev s komedijo Trije vaški svetniki (ocena 3,92 igralec večera Rastko Tepina) ter velenjski gledališčniki s Pacienti v čakalnici (ocena 3,75, igralec večera Karli Čretnik). Člani Ljubiteljskega gledališča Teharje, v sodelovanju z vokalno skupino In špiritu KUD Franceta Prešerna iz Vojnika, so Novačanova srečanja 11. oktobra odprli z recitalom poezije Antona No-vačana. Občinstvo je uprizoritvi namenilo oceno 3,61, komisija občinstva pa je za igralca večera izbrala Andreja Hribernika. S svojim umetniškim delom - sliko - pa je v spomin na sodelovanje skupino počastila slikarka Amina Ko-larič. 12. oktobra so člani KUD Zaija Trnovlje Celje obiskali tudi Novačanov grob na vojniš-kem pokopališču, kjer so položiti venec in prižgali svečo. Predstave letošnjih Novačanovih gledaliških srečanj se bodo nadaljevale do 24. novembra, ko bo tudi zaključek srečanj. ŽIVKO BEŠKOVNIK - Št. 84 - 23. www.infond.si 080 22 42 Šolarji v domu upokojencev V sredo, 10. oktobra, smo učenci Osnovne šole Polzela obiskali oskrbovance Doma upokojencev Polzela. Ob prepletanju tedna otroka in dneva starejših smo šolarji popestrili starostnikom njihov vsakdan. V polni jedilnici doma starejših občanov se je zbralo lepo število oskrbovancev. Mladi smo starostnikom popestrili njihov jesensko obarvan vsakdan s kulturnim programom in skromnimi papirnatimi izdelki. Zbrani so z veseljem prisluhnili petju, plesu, igranju in recitiranju podmladka s polzelske šole. V kulturnem programu je sodelovalo 50 učencev. Vse zbrane sta pozdravili ravnateljica Osnovne šole Polzela Valerija Pukl in direktorica Doma upokojencev Polzela Petra Lenko. Oskrbovanci so prisluhnili zborovskemu petju pevskega zbora Sonček z mentorico Mijo Novak. Obujali spomine na otroštvo ob gledanju nastopa folklorne skupine pod mentorstvom Helene Lah. Kulturni program sta povezovala Ina Rojnik in Juš Jagarinec, poezijo je recitirala Tea Turnšek. K prijetnem vzdušju so svoje dodali glasbeniki Ana Jelen, Ne- ca Ožir, Katarina Slokar, Sara Strajner, Eva Podbregar, Luka Dobnik, David Ugovšek in Rok Novak. Organizacijo in izvedbo srečanja sta koordinirali mentorici šolske organizacije Rdečega križa Dragica Vidmar in Mateja Au-breht. Srečanje smo zaključili z obljubo na ponovno snidenje, saj se sreča pričenja na dnu srca, ko jo dajemo drugim. MA Intenzivne vaje pred Češko Pred odhodom na Češko so pevci in pevke mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Vojnik na Celjski koči imeli tridnevne intenzivne pevske vaje. Pevske vaje so bile uvod v trdo delo pevcev, ki gredo v mesecu maju prihodnje leto gostovat na Češko. Vodila jih je zborovodkinja Emilija Kladnik Sorčan ter korepetitorji Aleš Kolšek, Davida Preložnika ter spremljevalki Simona Žni-dar in Milena Jurgec. V lepem okolju in ob prijaznem osebju je delo potekalo zanimivo in kvalitetno. Poleg prepevanja so doživeli kostanjev piknik, nočni in dnevni pohod ter zabavni večer. MILENA JURGEC Mladi ustvanalci so ponosni na svoje razstavljene grafike. Ustvarjalna energija S0TR05KI ČA50PI5* Jesen v vrtcu V Žalcu je bilo odprtje 13. bienala otroške grafike v I. osnovni šoli. Letos so pripravili razstavo z naslovom Pika, črta in ploskev. Naslov si je zamislil častni predsednik bienala Peter Krivec in predstavlja moto, po katerem so mladi risarji ustvarjali z vso svojo domišljijo. V I. osnovni šoli so prejeli Slovenije. V šoli so jih raz-1300 grafičnih listov od stavili malo več kot tristo, de-otrok iz šol in vrtcev iz vse set pa so jih tudi nagradili. Najboljši izdelki otrok bodo v šoli razstavljeni dve leti. Grafični bienale se je začel pred 26 leti, zamislila pa sta si ga takratna likovna pedagoginja Dragica Sajovec in takratni ravnatelj Franci Šuler. Letos je na grafikah mogoče videti džungle, fosile, fantazijske svetove, starše, domove in še mnogo drugih zanimivih stvari, ki so jih narisali otroci. Pred odprtjem razstave so svoje umetniško znanje pokazali tudi tisti otroci I. osnovne šole, ki niso sodelovali v risanju grafik. Pod vodstvom mentorice Polone Kuder so pripravili predstavo, v kateri so peli, plesali in recitirali. Rdeča nit nastopa sta bila hrast in želod, naslov pa Preprosta zgodba. Tako kot vsako leto smo tudi letos v vrtcu Studenček obeležili teden otroka. Posebno skrb smo posvetili skupnemu druženju staršev otrok in strokovnih delavcev. Starše smo povabili k sodelovanju na jesenskih delavnicah. Glede na letni čas in material, ki nam ga ponujata narava in okolje, smo se skupaj dogovorili za teme, vsebine. Starši so imeli možnost, da razmislijo o svojih idejah za izvedbo delavnice, vključno s pripravo vnaprej dogovorjenega materiala. Na igrišču pred vrtcem smo pripravili vse potrebno za uspešno izvedbo delavnic. ALBINA JAGODIC in MARJANA ŠRIMPF, Vrtec Rogaška Slatina, enota Studenček Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjižku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjiž-kom. 5 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Prehrana in dodatki »Sin najstnik se ukvarja s športom in hodi v fitnes. Ker njegovi prijatelji menda pijejo nekakšne proteinske dodatke, ki naj bi pomagali k lepšim in večjim mišicam, si to želi tudi on. Sama sem zelo skeptična do takšnih pripravkov, zato me zanima, kaj zdravniki menite o tem in o vplivu teh preparatov na zdravje.« Ni velike razlike med prehrano zdravega človeka in vrhunskega športnika. Vsi uživajmo zdravo hrano, ki naj vsebuje vse pomembne energetske in gradbene elemente ter esencialne snovi. Pomembno je, da se naučimo uživati takšno hrano, ki bo zagotavljala dnevne energetske potrebe in bo vsebovala vse potrebne snovi (mikroelemente, vitamine, antioksidante in druge komponente, potrebne za življenje). Zato se bomo posvetili pravilni prehrani športnika v času razvoja, pred in med treningom, pred, med in po tekmovanjih, v času treninga v fitnesu, različnim pre-hrambnim dodatkom, ki so na trgu in jih priporočamo, a tudi odsvetujemo. Pregledali bomo energetske potrebe, osnovne snovi za tvorbo energije, za izkoristek energetskih zalog in kisika, do- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog datke, ki vse to omogočajo in izboljšujejo. Delo je vskladiščena energija. Športniki je porabijo več, saj opravljajo večje delo kot normalna populacija. Zato je za različne dejavnosti poraba energije zelo različna. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s presnovo in pretvorbe energije v delo, so že zdavnaj energetsko ocenili različne aktivnosti in energetske potrebe za določene obremenitve in oblike treninga. Glavne energetske substance v organizmu so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine. Energija se v organizmu koristi zlasti na dva načina; na aerobni in anaerobni, torej s kisikom in iz rezerv, ki omogočajo naglo sproščanje energije, a le za relativno kratek čas. ATP (adenozintrifosfat ) s pretvorbo v ADP (difos- fat) in v AMP (monofosfat) sprošča energijo. Ta se izkoristi v parih sekundah in omogoča nenadne in velike obremenitve, to je energija mišic. Podobno tvorijo energetsko rezervo v mišicah snovi, poznane pod imenom krea-tinfosfat (CP), ki jih je nekaj več kot ATP ter omogočajo aktivnosti do 10 sekund (tek na 100 m). Če se začne presnova ogljikovih hidratov brez kisika, nastane mlečna kislina, ki spremeni kislost organizma. S treningom se lažje prenese večja količina laktata. Če so obremenitve kontrolirane, se z rednim donosom kisika v celico omogoči presnova laktata v jetrih in srčni mišici, a tudi regeneracija ATP v mitohondri-jih, kjer se regenerira v poznanem Krebsovem ciklusu (delo lahko traja tudi več ur). Poraba energije je zelo različna od človeka do človeka že v mirovanju. Energiji, ki jo organizem potrebuje za osnovno funkcioniranje, pravimo bazalni metabolizem. Odvisen je od številnih dejavnikov - spola, telesne teže, starosti, dednih značilnosti, hormonske aktivnosti ščitnice. Tako je izračunana in izmerjena energetska poraba v bazalnih pogojih približno 1 kkal na kg tele- sne teže na uro. Moški pri 90 kg bo potreboval bazalno 2.100 kkal dnevno, ženska s 50 kg le 1.200 kkal. Obroki hrane bodo za oba, tudi ob opravljanju enakega dela, torej različni. Poraba se spremeni ob opravljanju različnih opravil - tako porabimo za lažje delo po hiši le okrog 150 kkal, hojo 250, tek 600, džoging 600-750, trening v fitnesu 800-1.000, šprint 1.150-1.300 kkal/uro. Poraba energije se še poveča, če med treningom ali hojo nosimo še kakšno dodatno breme. Z rednimi obroki lahko nadomestimo 2.500 do 3.500 kkal. Že iz prikazanih porab energije je jasno, da so porabe pri intenzivnih obremenitvah, zlasti če so te dolgotrajne, zelo velike. Zato se energija nadomešča v več obrokih, ki morajo vsebovati okoli 60 % ogljikovih hidratov, 30 % maščob in 10 % beljakovin. Nadomestiti je treba tudi porabljene vitamine, minerale, in nekatere esencialne snovi (aminokisline) za hitrejšo izgradnjo celic in boljši izkoristek (L karnitin, L ar-ginin, kreatin) energije v celicah. To je pogosto težko le z normalno prehrano, zlasti pri športnikih, ki gradijo aktivnost na izraznosti mišične mase. Če imate vprašanje za primanja Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Pogosto se delajo drobne napake, ki so lahko usodne. Uživa se premalo tekočine, vitaminov in mineralov, pomembna napaka je preveč mastna hrana po treningu s premajhno količino ogljikovih hidratov, v pripravi na trening uživamo premalo kvalitetnih beljakovin. Redna fizična aktivnost je torej zaželena, saj znižuje telesno težo in dejavnike tveganja, povečuje pa vitalnost in ustvarjalnost ter veselje do življenja. O tem, kakšna hrana v posameznih obdobjih in kateri dodatki v prehrani ob različnih fazah treninga ali v času počitka, pa naslednjič. Demenca - da bi jo spoznali Na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani je lani potekal projekt z naslovom Skrb za osebe z demenco v skupnosti, v okviru katerega sta Silva Ljubej in Nataša Verdinek naredili diplomsko nalogo z naslovom Doživljanje svojcev oseb z demenco. V okviru naloge je bila v občinah Šentjur in Šmarje opravljena raziskava, v kateri sta se avtorici osredotočili predvsem na svojce oseb z demenco, ki zanje skrbijo doma, poleg njih sta v raziskavo vključili še strokovne delavce iz različnih služb na področju zdravstva (zdravnika, patronažni sestri) in sociale (socialni delavci iz centrov za socialno delo, socialni oskrboval-ki), ki prihajajo v stik s temi ljudmi ter same osebe z demenco. Želeli sta ugotoviti, s kakšnimi obremenitvami se srečujejo svojci oseb z demenco, ki zanje skrbijo doma ter katere oblike pomoči so jim na voljo v njihovi občini. Rezultati raziskave so pokazali, da je organizirana pomoč svojcem, ki doma oskrbujejo osebo z demenco, zaenkrat še skoraj popolnoma zanemarjena, hkrati pa se tudi strokovni delavci srečujejo s problemom pomanjkanja specifičnega znanja o demenci, zaradi česar ne morejo nuditi ustrezne pomoči svojcem. Na podlagi rezultatov diplomske naloge je v Šentjurju izšla zloženka o demenci. Ta vsebuje osnovne podatke o bolezni in informacije o možnih oblikah pomoči za osebe z demenco in njihove svojce. Dostopna je v zdravstvenem domu, centru za socialno delo, domu starejših, društvu upokojencev. Rdečem križu, lekarnah in prostorih cerkve. NV ROŽICE IN CAJCKI Pravi in divji Jesen je v deželo prinesla kostanj, ki ga kostanjevi navdušenci že pridno nabirajo. Pravi kostanj (Ca-stanca sativa), naj si bo pečen ali kuhan, ima mnogo ljubiteljev, čeprav je precej težko prebavljiv in ima visok glikemični indeks. Divji kostanj (Aesculus hippo-castanum) pa le imejmo na zalogi v primeru bolečih in oteklih nog, vnetij krvnih žil, revmatičnih težav ... Pravi kostanj, ki je ime dobil po mestu Kastansis v Te-saliji, izvira iz Male Azije. Drevo, ki lahko živi tudi pol tisočletja, raste samoniklo v vseh delih sveta z zmerno klimo. Pri nas, z izjemo Koroške, raztreseno raste po vseh pokrajinah. Poznan je zlasti goriški maroni, ki je debelejši in ima slajša semena. Prav tega navadno na ulicah mest pečejo in prodajajo ko-stanjarji. Svoj čas je pravi oz. domači kostanj na naših tleh predstavljal pomemben vir jesenske in zimske prehrane. Imel je podobno vlogo, kot jo ima sedaj krompir. Za naj-debelejši znani pravi kostanj v Sloveniji velja Gašperjev kostanj, ki raste v dolini So-pote nad Radečami. Visok je 15 m, z obsegom kar 3,36 Pravi kostanj ne vsebuje holesterola, ima nizko vsebnost maščob, je dober vir mineralnih soli, vsebuje vitamine C, BI, B2 in proteine. Je izvrstna in kalorična hrana, ki krepi telo. Priporoča se zlasti tistim, ki imajo oslabel organizem - slabotni otroci, ostareli, rekonvalescenti - in športnikom. V strokovni literaturi ga opisujejo tudi kot adstringens (sredstvo, ki krči tkivo), antidiarotik (sredstvo za zdravljenje driske), ekspektorans (sredstvo, ki pospešuje izkašljevanje sluzi iz bronhijev) in roborans (krepčilo,.tonik). Ker sodi med težko prebavljiva živila, je pri uživanju potrebna previdnost in zmernost. Med iz domačega kostanja je zelo prijetnega okusa. Dober okus bo dobil tudi čaj, če ga bomo osladili z njim. S tem medom so v ljudski medicini zdravili tudi obolenja črevesa, želodca in jeter. Piše: PAVLA KLINER Na hitro poglejmo še zdravilne učinke divjega kostanja, ki jih priznava ljudsko zdravilstvo. Če slabo spimo ali smo nervozni, se kopamo v vodi, ki smo ji dodah zmlete kostanjeve plodove. Proti vnetju sklepov in išiasu litrsko steklenico napolnimo do polovice s plodovi, ki smo jih prej stolkli z lesenim kladivom. Do vrha steklenice nato nalijemo domače žganje, dobro zapremo in pustimo stati štiri tedne, vmes vsebino občasno pretresemo. Z dobljeno tekočino vsaj trikrat dnevno masiramo obolela mesta. Tonik za nego kože pri krčnih žilah lahko pripravimo tudi tako, da 20 svežih zrelih kostanjev olupimo, drobno zrežemo ali naribamo na »ribežn« in prelijemo z litrom 70-odstotnega etanola. Po dveh tednih tekočino filtriramo. Hranimo jo lahko dalj časa. Pred uporabo jo razredčimo z enakim delom vode in jo uporabimo v obliki oblog pri bolečih in oteklih nogah, vnetjih krvnih žil ali kot dodatek kopelim za noge. Obnese se tudi kot dodatek kopelim pri revmatičnih težavah. Tonika pa nikoli ne smemo uporabljati pri poškodovani koži. Proti rev-mi lahko plodove narežemo na drobno in jih kuhamo, dokler ne dobimo goste zmesi; dodamo jo vodi za kuhanje. Mešamo, dokler se tekočina ne speni, potem pa si naredimo kopel in se v njej kopamo 20 minut. Ta kopel dobro dene še pri protinu in povečani prostati. HU4SANJE S-12 kg mesečna Dr. PIRNAT I2?<252 32 55,01/519 35'5? INFORMACIJE IVIALI OGLASI Moje ime je landseer, Felix landseer. Sem pomočnik tajne agentke iz tajne Nogometa žal ne bom mogla igrati s tabo, saj sem si v prometni nesreči agencije MB (Maribor). Med misijo v Celju smo padli v zasedo. Skril sem poškodovala nogo. Lahko pa se igrava čohljaj me, čohljam te ...To je se v grmovje, moja agentka pa je izginila neznano kam. Pozivam jo, da me tudi zanimiva igra, se ti ne zdi? (4964) pride iskat, saj imam naslednji teden že novo misijo. (4967) ISCEMO TOPEL DOM -novifednik-\ Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos rie boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. v___/ rrrrrrrrnr VOZILA IZ3BOI58ÄX ElQlPffiQE3Q®l30E] CITROEN SQxo, letnik 1997, ugodno prodam. Telefon 031802-709. 5458 OSEBNI avto, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 361-304. 5257 Odganjamo tudi strah Strah je naš največji sovražnik. Kadar se znajdemo v situaciji, ki v nas prebudi občutje strahu, se nam srčni utrip poveča, krvni tlak naraste, telo začne proizvajati toploto, sproži se hormon akcije adrenalin, hkrati pa postanemo še nervozni in nemirni. Vzroki za strah so pri ljudeh različni; nekatere je strah službe, ene vznemirja prisotnost drugih ljudi, drugi trpijo za klavstrofo-bijo, nekateri bežijo pred pajki. Obstajajo tudi ljudje, ki se bojijo psov. Tovrstni strah se imenuje kinofobi- ja, obstaja pa tudi felinefo-bija - strah pred mačkami. Na splošno se strah pred živalmi imenuje zoofobija. Zavedati se moramo, da gre v primeru strahu za bolezen oziroma za vrsto psiholoških simptomov, ki lahko resno onemogočijo normalno življenje bolnika. Zdravljenje običajno traja dolgo časa. Pri kinofobiji je pomembno, da bolnika postopoma privajamo na bližino psa. Navaditi se mora namreč njegove bližine, ne da bi se ob tem vznemiril oziroma da bi ga postalo strah. Pri enih ljudeh poteka zdravljenje hitreje kot pri drugih, hitrost ozdravitve pa je odvisna tudi od intenzitete strahu, kot ga ocenjuje najprej bolnik, nato psihiater, v veliki meri pa prispeva k hitrejši ozdravitvi bolnikova pripravljenost soočiti se s strahom in njegovim premagovanjem. Ljudje, ki se ne bojijo kuž-kov in muc, pogosto ne razumejo, kako lahko nekdo zaradi ljubke puhaste muce ali razigranega psička doživi napad panike. Takšnih ljudi ne smemo obsojati in jih gledati postrani, sploh če gre za nekoga, ki ga dobro poznamo. Poskušamo jim pomagati - mogoče tudi tako, da jih peljemo v zavetišče, kjer bodo lahko stik s kuž-kom vzpostavili preko zaščitne mreže. Vabljeni, torej, v zavetišče Zonzani v Jarmovec pri Dramljah, kjer vas naši kuž-ki in muce že pričakujejo ter upajo, da vam bodo pomagali v boju z vašim strahom. Seveda ste tudi vsi ostali vabljeni, da si naše navihance ogledate v živo od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, lahko pa nas tudi pokličete na 03/749-06-00, fotografije živali pa so dostopne tudi na spletnem naslovu www.go.to/zonzani. NINA ŠTARKEL Že res, da sem bil med fotografiranjem malce plašen, a v resnici sem živahen, pripravljen na igro vedno in povsod. Tega mi ne gre zameriti, saj sem še otrok. (4903) KOSILNICO Bes dupleks, dobro ohranjeno, prodom. Ceno po dogovora. Telefon 031 842-010. Š724 MANJŠE stanovanje, v Celju ali okolid, nujno kupim za gotovino. Telefon 041 727- PRODAM 2 h gozda in 1 h travnika, sončno lega, prodam. Telefon 041 976-668. 5423 ŽALEC, center. Manjšo stanovanjsko hišo prodam za 149.000 EUR. Telefon 041 389-238. 5446 KUPIM STAREJŠO hišo, v Celju ali okolid (Vojnik, Ljubečna), takoj kupim. Telefon 041 672-374. 5390 PARCELO oli nadomestno gradnjo, v Celju ali bližnji okolid, kupim. Telefon 041 352-267. 5390 SOBO s souporabo sanitarij oddam. Telefon 041650-737. 5472 WEmmM PRODAM PEČ za centralno, rabljeno eno sezono, prodam. Telefon 031 638-934. 5428 ELEKTRIČNO negovalno posteljo, z vložkom trapezom, na kolesih, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 041 744-103. APARTMA, RTC Trije kralji, na Pohorju, prodam. Telefon 031 638-934. 5428 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje, v Celju ali okolid, kupim. Telefon 031321-946. 5390 PRODAM SUHA drva za kurjavo, možna dostava, prodam. Telefon 031271-435. 5431 DRVA, bukova cepljena, prodam. Dobrna, telefon 781-8171 ali 041480-486. 5429 BUKOVA drva, suha, z dostavo ali brez, prodam. Telefon 041 220-495. 5470 SUHA bukova diva in mešana (gaber, hrast, jesen) prodam. Telefon 031527-635. 5471 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna Urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si Pasja ovratnica 5 eur, povodec 8 eur, pasja hrana 15 eur. Imeti ob sebi posebnega kužka (kot : posebnima uhljema in dobrim značajem - neprecenljivo. (4910) Prenosi, oddajo Ponedeljkovo športno dc Na novem bencinskem servisu OMV, Dečkova 39 v Celju, razpisujemo prosto delovno mesto NATAKAR/-ICA. Pogoj so izkušnje v GOSTINSTVU, komunikativnost, pripravljenost za delo v dveh izmenah. Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delöm in stimulativnim plačilom. Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev (s svojo telefonsko številko) pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: OMV Celje-Aero, Dečkova 39, 3000 Celje. O izboru bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi. Inf. 041 681-747. ■^MJJINM ZENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnilo že vet kot 10.000 osebom, posreduje zo vso starostno obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Orešnik s. p., Dolenjo vas 85, Prebold. n MLADE burske rodovniške koze prodam. Telefon 040 304-477, (03) 5771-096. Š716 ODOJKE, težke od 20 do 50 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 604-308. 5420 BURSKEGA kozla, starega 5 let, prodam. Telefon 548-4309,051 226-286. 5427 BURSKE koze, stare 6 mesecev, z A rodovnikom, zelo ugodno prodam. Telefon (03) 749-1790,031 605-274. 5426 TELIČKO simenlalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 5799-273. Š721 BIKCA simentalca, 130 kg, prodam. Telefon 031 616-154. 5445 TEUČK0 simentolko, staro 14 dni, steletom, prodam. Telefon 031 509-687. 5454 PRAŠIČE, težke od 200 do 250 kg in telico, težko 250 kg, prodam. Možna dostavo, ceno po dogovoru. Telefon 031 743-351. 5455 TELICO, težko približno 200 kg, prodam ali menjam za kosilnico Muta ali Bes. Telefon 051259-305. 5460 MLADEGA, lepego ovna, zo nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 800-809. Š723 TELIČKO simenlalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 763-727. 5474 GARAŽNO mesto v garažni hiši i trgu, pritličje, prodamo za 9.000 EUR. Telefon 041 605-786. Ž189 PRAŠIČA, 130 kg, domača hrana in krmno peso, prodam. Telefon 041 976-668. 5423 ŠTIRI letne gume, dve skoraj nove, za VW polo, letnik 2001, prodam za 100 EUR. Telefon 051 846-816. 5425 RAČUNALNIK Pentium, 700 Mhz, 30 Gb, 128 Mb ram, komplet z monitorjem Samsung, 17«, tipkovnico, miško in naloženimi programi, prodam za 100 EUR. Telefon 051 864-354. CISTERNO za kurilno olje, 20001, prodam. Telefon 748-2055. 5467 ZIMSKE gume s platišči, 185-604514, zo ford focus, ugodno prodam. Telefon 041 841-735,031868-317. 5462 KUPIM CISTERNO za olje, 15001, kupim ali menjam 20001 cisterno za 1500 I.Telefon 031 499-038. 5430 STARO sekiro, cimermanko, staro knjigo, razglednico, medaljo, fotografijo in bajonet kupim. Telefon 031 809-043. Iskreni fantje Iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato pun- stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. Leopold Orelnik. s.p., Ookrnja vas 85. Pebold. PREMOŽEN moški, 48 let, dobrega značaja, želi prijateljico od 30 do 43 let. Resna zveza, lahko te tudi zaposlim. Agencija Alan, telefon 041 248-647; ww.superolan.si. 5475 30.000 posredovanj, 11.000 i poznanstev je bilo v preteklen-sklenjenih z našo pomočjo. Leti SIMPATIČNA ženska, 32 let, zaposlena, s poklicem, želi prijatelja do 44 let. Resna zveza. Agencijo Alan, telefon 041 248-647; www.superalan.si. 5475 mJ'Uim'i Družba Simer, d.o.o., pogodbeno zaposli več montažnih skupin za montažo stavbnega pohištva. Zahtevana znanja: montaža PVC stavbnega pohištva, senčil, ročne spretnosti. Pisne prijave pošljite na naslov Simer, d.o.o., Ipavčeva 22.3000 Celje, kontaktna oseba Marko Reberšak, GSM 041 736-170. HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. I J|>/|];> tudi letnik 2007 A J1W1] :1 s prilogo TV-OKNO! ™ J Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal sa a potrebe naročniške službe Novega tednika ORGANIZATOR transportnih storitev. V svoje okolje vabimo ambicioznega in dinamičnega posameznika-(co) z veseljem do dela na področju storitev prevoza. TIS, d. o. o., Truboq'eva 5, loško, telefon (03)734-3316. n PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna, s. p., Leveč 40,3301 Petrovče zaposli natakarja ali natakarico z izkušnjami. Telefon 031 714-990. n AGM Nemec, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško zaposli gradbenega delavca. Telefon (03) 5648-841,041 625-913. L497 AGM Nemec, d. o. o., Sedraž 3,3270 Laško zaposli voznika kamiona. Telefon (03) 5648-841,041 625-913. L497 AGM Nemec, d. o. o., Sedraž 3,3270 Loško zaposli natakarja za delo v restavraciji in pizzeriji Aqua Roma in Guliver. Telefon (03) 5648-841,041 322-889. AGM Nemec, d. o. o., Sedrož 3,3270 Laško zaposli strojnika gradbene mehanizacije. Telefon (03) 564M41,041 625-913. AGM Nemec, d. o. o., Sedraž 3,3270 Laško zaposli kuharja za delo v restavraciji in pizzeriji Aqua Roma in Guliver. Telefon (03) 5648-841,041 322-889. L497 AGM Nemec, d. o. o., Sedraž 3,3270 Laško zaposli zidarja in tesarja. Telefon (03) 5648-841,041 625-913. L497 RO+SOi SKALETOVA13, 3000 CEUE Zaposlimo 1. sprejemnika vozil SKODA. Pogoj: poznavanje avtomobilskih rez. delov, najmanj V.stopnja izobrazbe Pogoj: ustrezna izobrazba Prošnje pošljite na gornji naslov 8 dni po objavi GOSTILNA Pri Medvedu, Ul. Cirila Debeljaka 7 a, 3000 Celje redno zaposli samostojnega kuharja ali kuharico. Telefon 041 3264)19. 5477 ODVOZ kosovnih odpadkov, čiščenje kleli in podstrešja. Telefon 041 911-981. Tazo-deja, Zoran Vuksanovič, s. p., Opekamiš-kal2f, 3000 Celje. 5246 hladovino javor, hrast in ostalo. Plačilo takoj. Tel.: 041-636-739. KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. o. o, Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 5416 IŠČEMO celodnevno ali delno pomoč za starejšo bolno osebo na domu na Otoku. Telefon 051 354-205. 5453 ne stranke in druge zainteresirane osebe, da je podjetje KOVINARSTVO INOX Stanislav Kozjan, s.p., Rogaška cesta 45, 3240 Šmarje pri Jelšah, davč. št.: 45393273, avgusta 2007 začelo postopek za preoblikovanje oz. prenos imenovanega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo, ki se bo zaključil predvidoma do decembra 2007, in sicers sklepom pristojnega sodišča o prenosu podjetja na novo družbo z omejeno odgovornostjo. 11. oktobra je ugasnilo zlato srce naše ljube n in omice JOŽICE ŽGAJNER ZAHVALA vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Atlasa in znancem, da ste.jo na vojniškem pokopališču pospremili k večnemu počitku, z nami delili žalost in bolečino ter ji darovali cvetje in sveče. Omica, za vedno boš ostala v naših srcih. IVoji: Nataša, Hamed, Yasin, Rok, Jan, Dejan, Nina in Miro OBELEZITEV DNEVA SPOMINA NA MRTVE POČASTITEV SPOMINA ČASTNIM MEŠČANOM Mestna občina Celje se vsako leto pred 1. novembrom - dnevom spomina na mrtve, poleg spominskih komemoracij, spomni tudi umrlih častnih meščanov. Ti meščani so: Albert Sirk, dr. Josip Tominšek, Stane Kokalj, Fedor Gradišnik, Blaž Pristovšek, Fran Roš, Janko Orožen in Franc Kač. Ob tej priložnosti bodo predstavniki MOC v ponedeljek, 29. oktobra 2007, ob 12. uri obiskali njihove grobove na Mestnem pokopališču in prižgali sveče. Ob dnevu spomina na mrtve bodo delegacije Mestne občine Celje polagale vence na naslednjih grobiščih in spominskih obeležjih: STARI PISKER, torek, 30. oktober 2007, ob 11. uri polaganje venca s krajšim programom TEHARJE, torek, 30. oktober 2007, ob 12. uri polaganje venca GROBNICA GOLOVEC, torek, 30. oktober 2007, ob 16. uri osrednja slovesnost in polaganje venca KOMEMORACIJE, KI JIH PRIREJAJO KRAJEVNE ORGANIZACIJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB Celje: četrtek, 25.10., ob 11. uri pri spomeniku OŠ Hudinja četrtek, 25.10., ob 17. uri pred spominsko ploščo V. prekomorske brigade v MČ S. Šlander petek, 26.10., ob 10. uri pri spomeniku I. K. Efenke v parku IV. OŠ na Dečkovi c. petek, 26.10., ob 11. uri pri spominskem obeležju Stegu petek, 26.10., ob 11. uri pri spomeniku v Šmartnem v Rožni dolini petek, 26.10., ob 15. uri pri spominskem obeležju v Škofji vasi ter ob 17. uri pri domu krajanov v Ljubečni petek, 26.10., ob 16. uri pri spominskem obeležju pri gasilskem domu vTrnovljah Vojnik: petek, 26.10., ob 10. uri pri spominskem obeležju na Dobrotinu petek, 26.10., ob 11.30 uri pri spomeniku NOB Vojnik Nova Cerkev: petek, 26.10., ob 9.30 uri pri spomeniku NOB Nova Cerkev petek, 26.10., ob 11. uri pri spominskem obeležju na Veliki Ravni Frankolovo: petek, 26.10., ob 10.30 uri na pokopališču pri grobišču ZZB Dobrna: četrtek, 25.10., ob 11.30 uri pri spomeniku v Dobrni petek, 26.10., ob 12. uri na Paškem Kozjaku na pokopališču Štore: torek, 30.10., 10. ob 12. uri pri spominskem obeležju torek, 30.10., ob 16.30 uri pri spomeniku na Svetini Stranice: sreda, 31.10., ob 11. uri pri spomeniku Sto frankolovskih žrtev wuuw.novitednik.com BORZA DELA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http : / / www, ess, gov, si : • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CEUE Gradbeni delavec gradbeni delavec, polagalec asfatta; do 24.10.2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9.3220 Štore. Delavec brez poklica voznik taksija; do 1.11.2007; Amari d.o.o.. Pod gabri 9.3000 Celje; čistilec, delo v Celju; do 30.10.2007; Bio-eco center d.o.o.. Stegne 25,1000 Ljubljana; montaža pohištva in zaključna dela v gradbeništvu; do 30.10.2007; Rubeve d.o.o., Okrogarjeva ulica 13,3000 Celje. Pomožni delavec sortirec, predsortiranje in sortiranje materiala v proizvodnji (kovine, plastike, papir); do 26.10.2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje. Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje; delavec v proizvodnji izdelkov; do 30.10.2007; Celjske mesnine d.d.. Cesta vTrnovlje 17.3000 Celje; pomožni delavec v proizvodnji, raz-tovarja in natovarja material in izdelke, izvaja razrez materiala za zobate in gu-mirane kolute, snema gumijaste obloge; do 1.11. 2007; Elastomeri d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4,3000 Celje; voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu, Avstrija; do 10. 11.2007; Euro-tanktrans d.o.o., Kocbekova cesta 8,3202 Ljubečna; delavec za preprosta gozdarska dela, delo z motorno žago; do 31.10.2007; GozrLkom d.o.o.. Železarska cesta 3.3220 Štore; pomožna dela v pekarni; vloge na naslov: Pekarna Duh, Kovinarska c. 7a, 3000 Celje; do 30. 10. 2007; Pekarna Duh, Kari Duh s.p.. Kulturniška ulica 2, 3000 Celje. Snažilka čistilka v ZD Celje, DE Higiensko čistilni servis s pralnico; do 23.10.2007;Zdravs-tveni dom Celje. Gregorčičeva ulica 5. 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba adjuster, adjustiranje valjanega materiala v proizvodnji; do 26.10. 2007; Adecco h.r., Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje; valjavec, delo v zlagalnem žepu v valjarni; do 26.10. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6.3000 Celje; pomoč pri strojnih instalacijah, ključavničarska dela; do 10.11.2007; Instalacije Razgoršek d.o.o., Plinarniška ulica 2,3000 Celje; skladiščnik, prevzem, odprema in pakiranje blaga; do 7.11.2007; Intercom Celje d.o.o., Teharje 6 b, 3221 Teharje; voznik avtobusa; do 17.11.2007; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20.3000 Celje; viličarist iščemo izkušene viličariste, ki bi nakladali tovorna vozila, delo je večizmensko in v večjem trgovskem podjetju; do 30.10.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; komisionar, komisioniranje trgovinskega blaga za naročnika, delo v večjem skladišču, kjer pripravljate blago za odpremo, potrebna je fizična moč. saj je blago v kartonih ali zabojih, ki jih nalagate nakomisionarni voziček ali paleto; do 30.10.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje. ličar; do23.10.2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6,3000 Celje. Sobarica sobarica, čistilka, čiščenje in pospravljanje hotelskih sob in skupnih prostorov hotela; do 28.10.2007; Hotel Evropa d.d., Krekov trg 4.3000 Celje. Naja poklicna izobrazba (do 2 let) pomočnik mizarja, monterja, delo bo obsegalo rezanje večjih lesnih plošč po talilec livar, upravljanje in kontroliranje elektro indukcijske peči za taljenje železa; do 5.11.2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3.3220 Štore. ključavničar, razrez materiala, vrtanje, varjenje, sestava izdelkov, barvanje izdelkov, brušenje vseh vrst kovin, izdelava raznih konstrukcij, popravilo strojev, prenašanje in dvigovanje bremen, čiščenje strojev in delovnega orodja, pomoč pri drugih delih; do 3.11.2007; Manpower d.o.o„ PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Strugar brusilec valjev, brusi valje in kolute na podlagi delovnih nalogov, opravlja ja balansiranje valjev, raztovarja, pakira in natovarja izdelke (valje in kolute); vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; do 1.11. 2007; Elastomeri d.o.o. Celje. Bežigrajska cesta 4.3000 Celje; CNC operater, nastavljanje in popravila CNC strojev; do 3.11.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Brusilec brusilec/stnigar, delo na strojih, kjer se brusi in struži; do 26.10.2007; Manpower d.o.o„ PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. instalater strojnih instalacij, monter ogrevalnih naprav, monter vodovodnih instalacij; do 26.10.2007; Esitel d.o.o.. Delavska ulica 8.3000 Celje. Strojnik prodajalec orodij, prodaja in svetovanje na področju ročnih orodij, urejanje prodajnega prostora, zlaganje, skrb za založenost prodajnega prostora; do 3. 11.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; komisionar, delo v Celju; do 23.10. 2007; Mladinska knjiga logistika d.o.o., Brnčičeva ulica 45,1231 Ljubljana-Čmu-če; viličarist delo v Celju; do 23.10.2007; Mladinska knjiga logistika d.o.o., Brnčičeva ulica 45. 1231 Ljubljana-Črnuče. Strojni mehanik obdelovalec kovin; do 23.10.2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6,3000 Celje; varilec; do 23.10. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6.3000 Celje; instalater strojnih instalacij, monter ogrevalnih naprav, monter vodovodnih instalacij; do 26.10.2007; Esitel d.o.o.. Delavska ulica 8,3000 Celje; mehanik; do 26.10.2007; Ski & Sea d.o.o„ Mariborska cesta 200 a, 3000 Ce- avtomehanik; do 30.10.2007; Branko Kolenc s.p., Ipavčeva ulica 12,3000 Celje; skrbnik voznega parka, skrb za nova in rabljena vozila, vzdrževanje, skrb za registracijo in zavarovanje; do 26. 10. 2007; Ski & Sea d.o.o.. Mariborska cesta 200 a, 3000 Celje. Elektrikar energetik delavec na montaži; do 23.10.2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6,3000 točenje in strežba pijač v dnevnem baru; do 23.10.2007; Slavko Djakovič s.p., Ulica mesta Grevenbroich 9,3000 Celje; strežba pijač; do 30.10. 2007; TRC Celje d.o.o.. Dečkova cesta 1,3000 Celje. meri ter vgrajevanje in montiranje le-teh v večje omare, regale; do 26.10.2007; Manpower d.o.o., PE Celje. Stanetova ulica 4,3000 Celje. Naja poklicna izobrazba (do 3 let) pomožni monter za reklamne table, delo na terenu, kjer se montirajo reklamne table; do 26. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Vrtnar prodajalec za vrtni program, prodaja in svetovanje kupcem, urejanje prodajnega prostora, zlaganje, skrb za založenost polic: do 3.11. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje. Mesar mesar klavec in izkoščevalec; do 30. 10.2007; Celjske mesnine d.d.. Cesta v Trnovlje 17,3000 Celje; mesar v razsekovalnici mesa; do 7. 11. 2007; Ledas d.o.o. Celje. Lava 7 f, 3000 Celje; mesar v prodajalni svežega mesa in mesnih izdelkov; do 7.11.2007; Ledas d.o.o. Celje. Lava 7 f, 3000 Celje. Celje, " Avtoličar avtoličar; do 31.10.2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21,3000 Celje. samostojni frizer; do 23.10.2007; Dok d.o.o„ PE Frizerski salon Dok 2, Mariborska cesta 100,3000 Celje. prodajalec za gradbene materiale, prodaja gradbenih materialov, svetovanje kupcem, urejanje prodajnega prostora, skrb za založenost polic; do 3.11.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. upravljalec gradbene mehanizacije za zemeljska dela; do 23.10.2007; Wi(-comd.o.o, Bukovžlak40,3221 Teharje. Žerjavar žerjavovodja, vzdržuje, servisira in kontrolira obratovalno sposobnost mostnega transportnega dvigala; do 26.10. 2007; Kovis-livarna d.o.o., Železarska cesta 3,3220 Štore; žerjavovodja livni, upravljanje mostnega dvigala iz kabine, transportiranje razne opreme, izdelkov, naprav in drugih predmetov in bremen; do 5.11.2007; Valji d.o.o. Železarska cesta 3,3220 Štore. Prodajalec monter, prodajalec kuhinj; do 26.10. 2007; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje. Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje; prodajalec v trgovini za male živali; do 14.11.2007; Alfapet d.o.o. Letališka cesta 29,1000 Ljubljana; prodaja v trgovini na drobno z ležaji, hidravliko in pnevmatiko; do 22.11.2007; Intercom Celje d.o.o, Teharje 6 b. 3221 trgovec, strežba in prodaja obutve; do 23.10.2007; Leather & Shoe international d.o.o, PE Jello obutveni center. Bežigrajska cesta 16.3000 Celje; prodajalec barv in lakov. del. mesto v Celju, prevzem blaga, neposredna prodaja blaga, mešanje barv in lakov na posameznih mešalnicah za ta namen, svetovanje kupcu in odprema blaga; do 30.10. 2007; Mavrica d.d. Domžale, Slamnikarska cesta 1,1230 Domžale; prodajalec; do 31.10.2007; Nold uvoz-izvoz, trgovina Dobova d.o.o. Selska cesta 2,8257 Dobova; zastopnik, zbiranje naročil pri znanih kupcih za objave in oglase v produktih podjetja: Pirš, Potrošniški vodnik, delo je terensko na območju Celja; do 21. 11. 2007; Slovenska knjiga d.o.o. Stegne 3,1000 Ljubljana. Kuhar zahtevna kuharska dela; do 26.10. 2007; Nada llič s. p. Cesta v Teharje 7. 3202 Ljubečna. Natakar strežba pijač; do 2.11.2007; Gostilna Mlakar, Marija Mlakar s.p.. Teharska cesta 26,3000 Celje; natakar, iščemo natakarje za strežbo hrane in pijače po naročilu, delo poteka v dveh izmenah, prazniki so prosti; do 30.10.2007; Manpower d.o.o, PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; natakarza delo za šankom; do 26.10. 2007; Nada llič s. p. Cesta v Teharje 7. 3202 Ljubečna; strežba pijač, urejanje lokala, del. mesto je Bar Prestige, Planet Tuš Celje; do 30.10.2007; Rudolf d.o.o. Žalec, Kvedrova ulica 16.3310 Žalec; administrator I v kadrovski službi, vnašanje podatkov o delavcih v računalnik, urejanje evidenc; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 23.10.2007; Skupina Tuš d.o.o., Resljeva ulica 16. 3000 Celje. Srednja 11 skladiščnik svežega mesa, prevzemanje mesa. skladiščenje mesa; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 23.10.2007; Engrotuš d.o.o. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; komercialist, prodajalec avtoservisne opreme na terenu za območje Celje; do 27.10.2007; Förch d.o.o.. Cesta v Gorice 10 a. 1000 Ljubljana; posluževalec strojev, del. mesto v Ljubljani vse do selitve podjetja v Celje; do 30.10. 2007; Manpower d.o.o, PE Celje. Stanetova ulica 4,3000 Celje; varnostnik, varovanje prodajaln; do 26.10.2007; Prosignal d.o.o, Kersnikova ulica 19.3000 Celje. Lesarski tehnik samostojno delo na CNC stroju; do 21. 11.2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15,3212 Vojnik; lesarski tehnik, komercialist za prodajo; do 26.10.2007; Vaj d.o.o, Gregorčičeva ulica 7,3000 Celje. Strojnitehnik upravljalec CNC stroja; do 23.10.2007; Container d.o.o. Bežigrajska cesta 6,3000 Celje; vodja avtostrojnega parka; do 3.11. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o„ Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje; proizvodni tehnolog, tehnolog, vzdrževalec, del. mesto v Celju; do 30.10. 2007; Ki interim d.o.o, PE Zupančičeva jama. Železna cesta 14.1000 Ljubljana. serviser računalniške in komunika-rijske opreme; do 28.10.2007; Metaling d.o.o, Krakovo 11.1433 Radeče, Gradbeni tehnik izvajalec terenskih meritev; do 3.11. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8.3000 Celje; vodja gradbišča; do 30.10.2007; Ko-tori d.o.o. Novo mesto. Bršljin 6,8000 zastopniški kandidat do 17.11.2007; Adriatic Slovenica d.d., PE Celje. Lava 7. 3000 Celje; promotor kozmetike, promocija kozmetike v trgovskem centru; do 30.10. 2007; Agencija M servis d.o.o.. Poslovalnica maribor I, Slovenska ulica 33,2000 Maribor; referent za tajniška in knjigovodska dela; do 26.10.2007; Avtošola Mazzoni d.o.o. Ljubljanska cesta 20.3000 Celje; komercialist prodaja pnevmatik, hidravlike in pogonskih elementov; do 22. 11.2007; Intercom Celje d.o.o, Teharje 6 b. 3221 Teharje; poslovni sekretar, izvajanje pisarniškega poslovanja, priprava zapisnikov, opravljanje manj zahtevnih računovodskih del, materialno knjigovodstv, nabava pisarniškega materiala, kadrovska evidenca, knjiženje; do 14.11.2007;Kom-pozit emra d.o.o. Tkalska ulica 13,3000 Celje; referent za plačilni promet, usklajevanje obveznosti, pripravljanje kompen-cacij, fakturiranje; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 23.10.2007; Skupina Tuš d.o.o, Resljeva ulica 16. 3000 Celje; referent za obračun plač I. pripravljanje in vnašanje podatkov, obračunavanje plač; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 30.10.2007; Skupina Tuš d.o.o, Resljeva ulica 16, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik pripravnik, zavarovalni zastopnik za območje Celja, pripravnik; do 3.11.2007; Prima zastopstvo d.o.o. Partizanska ulica 19.1000 Ljubljana. Komercialist svetovalec, delo obsega trženje kozmetičnih izdelkov; do 30.10.2007; Agen- ti, pripravnik; do gorčičeva ulica 5,3000 Celje. Srednja strokovna aH splošna izo- notranjo opremo, prodajalec, arhitekt; do 14.11.2007; Gradbeništvo in trgovina Siter d.o.o, Dramlje 13 c. 3222 Dramlje. tehnolog strojništva; do 23.10.2007; Containerd.o.o., Bežigrajska cesta 6,3000 Celje. v nepremičnin, ai informatik II, instaliranje programov, nadzorovanje baznih podatkov, testiranje pravilnosti delovanja programov; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 23.10.2007; Skupina Tuš d.o.o, Resljeva ulica 16,3000 Celje. komercialist na področju prodaje pohištvenega okovja in razreza lesnih re-promaterialov; vloge na naslov: Slove-nijales d.d., Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve. Dunajska 22.1511 Ljubljana; do 26.10.2007;Slo-venijales trgovina d.o.o., PE Celje, Medlog 18.3000 Celje; komercialist na področju prodaje lesnih oblog, lesnih profilov in drugih finalnih lesnih izdelkov; vloge na naslov: Slo-venijales d.d.. Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve. Dunajska 22,1511 ljubljana; do 26.10.2007; Slovenijales trgovina d.o.o, PE Celje, Medlog 18.3000 Celje. Dipl. inž strojništva (VSj vodja mehanske obdelave, organizira in vodi delo v mehanski obdelavi struženja, rezkanja, brušenja obdelovancev/ valjev, skladno s tehnologijo obdelave, planom proizvodnje, tehnološkimi postopki. opravlja druga podobna dela; do 1.11.2007; Valji d.o.o. Železarska cesta 3.3220 Štore. Univ. dipl. inž. računalništva in infor- referent v odd. trženja; do 26. 10. 2007; Metro d.d.. Lava 8.3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist za komercial- produktni vodja, plasiranje novih produktov. sklepanje poslov, beleženje potreb strank, priprave dopisov, analize poslovanja, planiranje, koordiniranje dela ekipe za doseganje načrtovanih planov, operativno prodajo le do ključnih strank; do 30.10. 2007; Manpower d.o.o, PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; komercialist izvajanje marketinških aktivnosti, pridobivanje novih in ohranjanje obstoječih strank, koordinacija dela z nabavno-prodajnim oddelkom ter financami, organizacija in udeležba na sejmih, dogovarjanje za pogodbe pri kupcih v sodelovanju z nadrejenimi; do 30. 10.2007; Manpower d.o.o, PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Visokošolska strokovna izobrazba zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Celju; do 30.10.2007; Finpro C d.o.o, Slamnikarska cesta 3,1230 Domžale; zavarovalni komercialist za premoženjska in osebna zavarovanja; do 30. 10.2007; Zavarovalnica Triglav d.d.. Območna enota Celje, Mariborska cesta 1, 3000 Celje. UE LAŠKO Delavec brez poklica pomožna pleskarska dela; do 23.10. 2007; Levko d.o.o. Na Pristavi 28.3270 i, zlaganje embć nfekcije, del. me-;do31.10.2007; 17,1000 Ljubljana; razvojno produktni inženir, izvajanje procesa razvoja po op 0403-1, obvladovanje procesa razvoja, posredovanje idej za nove izdelke in razvoj vsaj enega izdelka, katerega idejo bo posredoval, v svoji produktni skupini skrb za izdelavo optimalnih tehnoloških rešitev; do 30. 10. 2007; Cetis d.d.. Čopova ulica 24. 3000 Celje. Univ. dipl. kemlskiprocesni inž. specialist kemijski tehnolog; do 6.11.2007; Po-cinkovalnica d.o.o. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. grafične tehnologije razvojno produktni inženir, izvajanje procesa razvoja po op 0403-1, obvladovanje procesa razvoja,posredovanje idej za nove izdelke in razvoj vsaj enega izdelka, katerega idejo bo posredoval, v svoji produktni skupini skrb za izdelavo optimalnih tehnoloških rešitev; do 30. 10. 2007; Cetis d.d, Čopova ulica 24. 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist pripravnik za usposabljanje na del. mestu 2736, samostojni referent za trgovanje s finančnimi instrumenti, v sektorju finančnih trgov, oddelek trgovanja s finančnimi instrumenti, trgovanje z valutami in izvedenimi finančnimi instrumenti; do 23.10.2007; Banka Celjed.d, Vodnikova ulica 2,3000 Celje; 2757 poslovni svetovalec za spremljavo tveganj, v sektorju upravljanja s tveganji, oddelek bonitetnih analiz, poročanje Banki Slovenije in vodstvu banke s področja kapitalskih zahtev, spremljanje regulative ecb in ns s področja kapita; do 23.10.2007; Banka Celje d.d. Vodnikova ulica 2.3000 Celje; nepremičninski posrednik, vsakodnevna komunikacija s strankami osebno in po telefonu, organizacija in vode- ; zaključevanjem projektov, skrb za konkurenčnost spremljanje trga, beleženje potreb strank; do 7.11. 2007; Manpower d.o.o, PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje; strojnik gradbene mehanizacije; do 27.10.2007; MSV Žohar d.o.o, Trobni Dol 34,3271 Šentrupert Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) delo v proizvodnji inox izdelkov; do 6. 11. 2007; Zdenko Vrbovšek s.p. Spodnja Rečica 81 a, 3270 Laško. 2007; Komunala Radeče d.o.o, Titova montaža kovinskih konstrukcij, pomožni delavec; do 26.10.2007; Goran Potisek s.p. Cesta za gradom 5 a, 1433 Radeče. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav; do 30.10. 2007; Ivan Kerin s.p, Marija Gradec 58, 3270 Laško. Strojnik izmenovodja, organizacija in vodenje dela izmene, upravljanje s stroji, del. mesto v Jagnjenici; do 31.10.2007; Nova kuverta d.o.o, Slovenčeva ulica 17, 1000 Ljubljana; strojnik, upravljanje s kuvertnimi stroji, del. mesto v Jagnjenici; do 31.10.2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17,1000 Ljubljana. Avtomehanik avtomehanska in vulkanizerska dela, menjava in centriranje gum v delavnici in po potrebi na terenu; do 2.11.2007; Bregar d.o.o, Armeško 41,8280 Bresta- Grafičar ' tiskar; do 26.10.2007; Radeče Papir Muflon d.o.o, Titova ulica 99,1433 Radeče. Zidar izolater fasader. montaža demit fasad; do 21.11.2007; Demit d.o.o. Spodnja Rečica 77,3270 Laško. Prodajalec prodajalec tekstila in obutve; do 23. 10. 2007; Avtoprevoznik Marjan Drozg s.p. Zgornji Duplek 156 a, 2241 Spodnji Duplek. Prometni tehnik disponent organizator delovnih procesov; do 31.10.2007; US d.o.o„ Trubarjeva ulica 5.3270 Laško. zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Laškem; do 30.10.2007; Finpro C d.o.o, Slamnikarska cesta 3.1230 Dom- voznik avtobusa; do 17.11.2007; Izletnik Celje d.d., PE Mozirje, Hofbauerje-va ulica 22,3330 Mozirje. Natakar natakar, priprava in strežba pijač, napitkov, hrane in drugih izdelkov iz prodajnega programa, pripravlja prostor in mize za postrežbo, naroča pijačo in skrbi za zalogo le-te; do 7. 11. 2007; Grlica d.o.o. Mozirje. Hofbauverjeva 2. 3330 Mozirje. laganje mavčnih plošč in vmesnih stropov; do 17.11.2007; Elgis d.o.o.. Spodnje Preloge 8 a. 3210 Slovenske Konjice. Delavec brez poklica čistilka na območju Zreč. čiščenje poslovnih prostorov in opreme, pon.-pet 2 uri/dan; do 23.10.2007; ISS Servisy-stem d.o.o.. Ptujska cesta 95,2000 Maribor; čistilka na območju Slov. Konjic, čiščenje prostorov in opreme, pon.-pet. 4 h, sob.1 h; do 23.10. 2007; ISS Servisy-stem d.o.o., Ptujska cesta 95,2000 Maribor; pomoč v kuhinji, priprava solat razdeljevanje obrokov, pomivanje posode, čiščenje kuhinje; do 30.10.2007; Peter Leskovar s.p.. Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice. upravljalec stroja, razlagalec v proizvodnji brusov; do 26.10.2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje. Ulica XIV. divizije 6.3000 Celje; pomožna dela v gradbeništvu; do 30. 10.2007; Keramika-kamin Škrabard.n.o, Bezovje nad Zrečami 1.3214 Zreče; bolniški strežnik, nega in oskrba, pomožna dela pri nezdravstveni oskrbi varovanca; do 23.10.2007; Lambrechtov dom Slovenske Konjice, Šolska ulica 4. 3210 Slovenske Konjice; kuharski pomočnik, pripravljanje in čiščenje živil; do 26.10.2007; Lambrechtov dom Slovenske Konjice, Šolska ulica 4,3210 Slovenske Konjice; čiščenje šolskih prostorov; do 24.10. 2007; Osnovna šola Zreče, Šolska cesta 3,3214 Zreče; lazlagaleu, prepiuslu razkladanje in transportiranje, preprosta dela z večjim fizičnim naporom in uporabo preprostega ročnega orodja; do 27.10.2007; PDV d.o.o., Židovska ulica 1.2000 Maribor; pomožni delavec pri razkladanju govejih kož, del. mesto v Slovenskih Konjicah; do 23.10.2007; Trenkwalder d.o.o.. Leskoškova cesta 9 e, 1000 Ljubljana. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) skladiščnik v poslovalnici, dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 23.10.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš Supermarket Slov. Konjice, Oplot-niška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice. Nižja poklicna izobrazba (do 3 M) upravljalec stroja II. izdelovanje vseh vrst brusov in drugih izdelkov ter polizdelkov na strojih (stiskalnice, polavto-mati, unije), nastavljanje strojev, preventivna vzdrževalna dela; do 27.10.2007; PDV d.o.o.. Židovska ulica 1,2000 Mari- visa; do 21.11.2007; Klas d.o.o.. Tepanje 71 a. 3210 Slovenske Konjice. avtokleparska in avtoličarska dela; do 30.10.2007; A.R.C. Zdenko Fri-dau s.p.. Kovaška cesia 25,3205 Vita- Prodajalec prodajalec, skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje; do 23.10.2007; Engrotuš d.o.o., Tuš Supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b. 3210 Slovenske Konjice. prodajalec, del. mesto v Mozirju; do 26.10.2007; Sam d.o.o. Domžale, Pre-serska cestai, 1235 Radomlje. Gostinski tehnik kuhar, naroča in prevzema živila, pripravlja jedi po jedilnih listih; do 28.10. 2007; Grlica d.o.o. Mozirje, Hofbauerje-va ulica 2.3330 Mozirje. Visokošolska strokovna izobrazba zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Mozirju; do 30.10.2007; Finpro C d.o.o.. Slamnikarska cesta 3,1230 Dom- UE SLOVENSKE KONJICE Gradbeni delavec priprava hitre hrane; do 23.10.2007; Mladinski center Dravinjske doline, Žič-ka cesta 4 a. 3210 Slovenske Konjice. Kuhar kuhar, pripravljanje, kuhanje in delitev obrokov navadne hrane; do 23.10. 2007; Lambrechtov dom Slovenske Konjice. Šolska ulica 4, 3210 Slovenske zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Slovenskih Konjicah; do 30.10. 2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3,1230 Domžale. UE ŠENTJUR PRI CELJU Ključavničar hišnik; do 26.10.2007; ŠC Šentjur. Cesta na Kmetijsko šolo 9.3230 Šentjur. Strojni mehanik delavec v montaži - sestavljanje in montiranje sestavnih delov, izvajanje operacij varjenja, čiščenje, ključavničarska dela; do 23.10.2007; Tajfun Planina, d.o.o.. Planina pri Sevnici 41 a, 3225 Planina pri Sevnici. 2.11.2007; MTO d.o.o.. Obrtniška cesta 13,3214Zreče; kuhar; 30.10.2007; Peter Leskovar s.p.. Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Natakar strežba hrane in pijač; do 26.10.2007; MTOd.o.o.,Obrtniška cesta 13,3214Zre- če; strežba pijač; do 30.10.2007; Peter Leskovar s.p.. Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice. bolničar sodelovanje in opravljanje manj zahtevnih del v procesu zdravstvene nege; do 23.10.2007; Lambrechtov dom Slovenske Konjice, Šolska ulica 4,3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 26.10. 2007; Klas d.o.o.. Tepanje 71 a. 3210 Slovenske Konjice. Strojnitehnik orodjar; do 14.11.2007; Koplast ek-struzija d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. serviser gostinske opreme na terenu in v delavnici; do 27.10. 2007; Segon Klemen Šket s.p., Goričica 13,3230 Šent- samostojni keramik; do 14.11.2007; Marjan Pekošak s.p., Stopče 21, 3231 Grobelno. Tesar tesarska dela, opažanje objektov visoke in nizke gradnje na področju Slovenije; do 30.10. 2007; Obra, gradbeništvo. trgovina in storitve d.o.o., Dramlje 55,3222 Dramlje. Zidar zidanje objektov visokih gradenj po Sloveniji; do 30.10.2007; Obra, gradbeništvo, trgovina in storitve d.o.o., Dramlje 55,3222 Dramlje. Voznik voznik tovornega vozila v mednarodnem cestnem prometu; do 24.10.2007; Jožef Kukovič s.p., Jakob pri Šentjurju 24,3230 Šentjur. načrtovanje in izdelava tiskanih vezij, montaža in umerjanje instrumentov, programiranje, delo z računalnikom, meritve fizikalnih in kemijskih parametrov na terenu; do 2.12. 2007; Echo d.o.o. Slovenske Konjice, Stari trg 37, 3210 Slovenske Konjice. tehnolog; do 27. 10. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. skladiščnik; do 14.11.2007; Koplast ekstruzija d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. vodja konstrukcije in razvoja, koordinacija dela v oddelku, skrb za pravočasno in kakovostno izvedbo del v oddelku, konstruiranje izdelkov in izdelava popolne dokumentacije, podpora in nadzor novih izdelkov, vodenje projektov; do 28.10.2007; Baumuller Dravinja d.o.o. Delavska cesta 10.3210 Slovenske Konjice. Univ. dipl. inž. strojništva konstrukter; do 14.11.2007;Koplast ekstruzija d.o.o. Tovarniška cesta 2.3210 Slovenske Konjice. Univ. dipl. inž. gradbeništva izdelava gradbenih kalkulacij, vodenje gradbišč; do 30.10.2007; Kongrad d.d.. Tovarniška cesta 3, 3210 Sloven- montaža knauf sten in stropov; do 29.11.2007; SimonSiters.p., Dramlje 13 c, 3222 Dramlje. 27.10.2007; Bohor d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 9.3230 Šentjur. gradbena dela, pomoč pri zidanju in tesarskih delih; do 30.10.2007; Obra. gradbeništvo, trgovina in storitve d.o.o., Dramlje 55,3222 Dramlje; pomožni delavec; do 17.11.2007;Par-ketarna Jagerd.o.o, Proseniško 14,3230 Šentjur; strežba pijače in hrane - ženske; do 21.11.2007; Športno društvo Rajski otok, Proseniško 88.3230 Šentjur. Ključavničar strojnik rezalno brusilnih strojev; do 23.10. 2007; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1.3250 Rogaška Slatina. krovec - stavbni klepar; do 14. 11. 2007; Močnik - jsm d.o.o., Polžanska vas 17.3240 Šmarje pri Jelšah. Voznik voznik tovornjaka po Evropi; do 26. 10.2007; Jože Černelič s.p., Poklek pri Podsredi 28.3257 Podsreda. Prodajalec živilskib-prebramb. artiklov prodajalec živil; vloge na Trgotur d.o.o. Ljubljanska c.13b, 3320 Velenje; do 26. 10.2007; Megrad, d.o.o., Laše 2 a, 3241 Podplat. Kuhar priprava jedi; do 26.10.2007; I Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina. Srednja poklicna izobrazba natakarica - točenje pijač; do 26.10. 2007; Šmarjetrans Cvetko Jezovšek, d.o.o.. Obrtniška ulica 10.3240 Šmarje pri Jelšah. podjetja: Pirš, Potrošniški vodnik, delo je terensko na območju Velenja; do 21.11. Stegne 3,11 prodajalec tehničnega blaga; do 28. 10.2007; Edicom, d.o.o.. Prijateljeva uli-ca'12,3230 Šentjur. Natakar natakar-ica - strežba hrane in pijače; do 27.10. 2007; Jožica Jug s.p.. Ulica skladateljev Ipavcev 18,3230 Šentjur; natakarica; do 30.10.2007; Memeti Džafer s.p., Kardeljeva cesta 57,2000 Maribor. Srednja poklicna izobrazba preprosta fizična dela - žaganje, manipulacija z lesom; do 26.10.2007; Jožef Bračko s.p., Primož pri Šentjurju 21 a, 3230 Šentjur; upravljalec cestno transportne mehanizacije, voznik v mednarodnem transportu; do 23.10.2007; Trgošped, d.o.o., Šentjur pri Celju, Vodruž 2.3230 Šentjur. Kmetijskitehnik vodja hladilnice viličarist; do 6. 11. 2007; Meja Šentjur, d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 3.3230 Šentjur. Univ. dipl. inž. rac. in informatike informatik - vzdrževanje in nadzor, upravljanje računalniških sistemov, nameščanje in konfiguriranje tehničnih sistemov; do 23.10.2007; Tajfun Planina, d.o.o.. Planina pri Sevnici 41 a, 3225 Pla- Doktor medicine zdravnik v šolskem dispanzerju in splošni ambulanti; do 30.10.2007; ZD Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3 b, 3230 Šentjur. zavarovalno finančni svetovalec II -delo v Šentjurju pri Celju; do 30.10.2007; Finpro c d.o.o., Slamnikarska cesta 3, 1230 Domžale. UE ŠMARJE PRI JELŠAH montaža pvc stavbnega pohištva in obdelava s knaufom; do 26.10. 2007; Srečko Narat. s.p.. Cesta na Boč 2,3250 Rogaška Slatina; izdelava kovinskih orgelskih piščali; do 26.10.2007; Srečko Narat s.p.. Cesta na Boč 2,3250 Rogaška Slatina. Pomožni delavec pomoč v vulkanizerski delavnici; do 27. 10. 2007; Dušan Drača s.p., Levstikova ulica 3 a. 3250 Rogaška Slatina. pralec in vzdrževalec vozil in montaža gum; do 6.11.2007; Montaža gum in avtopralnica Zvonko Plevčak s.p., Irje 36 a, 3250 Rogaška Slatina. Brusilec stekla grobi brusilec; do 23.10.2007; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1,3250 Rogaška Slatina. Mizar mizarska dela v delavnici ter na terenu; do 23.10.2007; Mizarstvo Sekirnik, Janez Sekirnik s.p.. Velike Rodne 30 c, 3250 Rogaška Slatina. poslovodja živil; do 30.10.2007; Ja-gros, d.o.o., Laše 1/b, Podplat Laše 1 b, 3241 Podplat. do 23. 10. 2007; Mab transportd.o.o, Kidričeva ulica 52 a,3250 Rogaška Slatina. um odvetniški pripravnik ali odvetniški kandidat; do 30. 10. 2007; Odvetnik -Preininger Robert, Rogaška cesta 29, 3240 Šmarje pri Jelšah. UE VELENJE Delavec brez poklica pomožni delavec v proizvodnji kopalniške in sanitarne opreme; do 2.11. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje; pomočnik razgrajevalca vozil; do 26. 10. 2007; Karbon d.o.o. Velenje. Partizanska cesta 78,3320 Velenje; zidarska dela; do 21.11.2007; Mei-bau d.0.0., Jenkova cesta 17,3320 Vele- pomožna dela. laker; do 24.10.2007; Vesna d.o.o., Kidričeva cesta 57,3320 Velenje. hnolog, vzdrževalec, proizvodni teh-U delo v Velenju; do 30.10.2007; Ki m d.o.o.. PE Zupančičeva jama. Že-cesta 14,1000 Ljubljana. varovalni zastopnik za Velenje, pri- .......... izastops- , lOOOLjub- Srednja strokovna ali splošna izth • brazba zastopnik, svetovalec na terenu, delo v Velenju; do 1.11.2007; Lango d.o.o, Rojčeva ulica 18,1000 Ljubljana. programer, nastavljanje parametrov v aplikaciji pantheon, oblikovanje raznih izpisov, poročil, razumevanje osnov sql jezika, poznavanje blagovnih tokov (prevzemi, izdaje, poraba materiala, proizvodnja), skrbi za strojno in programsko opremo; do 26.10.2007; Plastika Skaza d.o.o„ Selo 20 a, 3320 Velenje. računovodja; do 23.10.2007; Bisol d.o.o.. Štrbenkova cesta 10,3320 Vele-nje. tržnik. prodaja storitev čiščenja, izdelava ponudb za javna naročila, kontaktiranje s kupci; do 23.10.2007; Hernaus d.o.o„ Kopališka cesta 2.3320 Velenje. Univ. dipl. inž. elektrotehnike inženir zaščitnih sistemov, delo v Velenju; do 2.11.2007; HSE d.o.o., Koprska ulica 92,1000 Ljubljana. zavarovalno finančni svetovalec II, delo v Velenju; do 30.10.2007; Finpro C d.o.o., Slamnikarska cesta 3.1230 Dom- UE ŽALEC delavec na montaži kopalniških blokov v proizvodnji; do 26.10.2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje; pomožni delavec, delo v Slovenskih Konjicah; do 23.10.2007; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova cesta 9 e. 1000 Ljub- zidar, delo v tujini; do 31.10.2007; Luksing Robertson Djerdji s.p.. Cesta Simona Blatnika 1,3320 Velenje. Monter ogrevalnih naprav monter vodovodnih naprav, monter ogrevalnih naprav; do 26.10.2007; Krev-zel instalacije d.o.o., Metleče 14 a. 3325 Šoštanj. oblikovalec kovin, samostojno opravlja delo na strojih in napravah, izvaja zahtevnejše meritve, rezka, reže, vrta, vijači, krivi, brusi, po končani obdelavi proizvode sortira, zloži in označi ter pripravi za nadaljnjo obdelavo; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13b, Velenje; do 30.10. 2007; Vimosa d.o.o„ Koroška cesta 37 c, 3320 Velenje. Delavec brez poklica točenje pijač v dnevnem lokalu, nedelje in prazniki prosto; do 24.10.2007; Damjana Zupan, s.p, Svetelka 2,3222 Dramlje. sestavljalec malih gospodinjskih aparatov^ 26. 10.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; terenski čistilec; do 30.10.2007; Panhy-gia d.o.o., Arja vas 101,3301 Petrovče; omrežni monter, električar instalater, energetik-elektronik, tehnik; do 3. 11. 2007; Atm si d.o.o., Prešernova cesta 9 b. 3320 Velenje. Slikopleskar slikopleskar, čisti in pripravlja stene in druge površine za pleskanje, nanaša ali razpršuje barve, lake in podobne materiale na površine, opravlja draga pleskarska in zaključna dela; do 21.11.2007; Boris Trs s.p., Šlandrova cesta 16,3320 Velenje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik gradbene mehanizacije in voznik B kategorije; do 3.11.2007; Tomaž Ostervuh s.p., Florjan 168,3325 Šoštanj. Prodajalec zastopnik, zbiranje naročil pri znanih kupcih za objave in oglase v produktih krovec; do 10.11.2007; Lesodekor, Plohi Anton s.p, Ločica ob Savinji 56 i, 3313 Polzela. Pediker pediker; do 26.10.2007; Kana, d.o.o, Žalec, Savinjska cesta 45,3310 Žalec. mesar - rezanje in pripravljanje mesa ter rib...; vloge na naslov Engrotuš d. o. o, kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 30.10.2007; Engrotuš. d.o.o. Tuš market Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1,3310 Žalec. samostojna mizarska dela na lesnoob-delovalnih strojih; do 23.10.2007; Biva-hiše d.o.o, Šmatevž 26,3303 Gomilsko; monter pohištva; do 26.10.2007; Igor Vidrgar s.p. Leveč 26 c, 3301 Petrovče. Monter ogrevalnih naprav pomoč pri montaži ogrevalne inštalacije; do 23.10.2007; Peter Facheris s.p, Kasaze 14.3301 Petrovče. elektrikar energetik, elektroinštala-cijska dela na objektih in napravah; do 26.10.2007; Energa. d.o.o, Gotovlje 62 d, 3310 Žalec. Elektrikar elektronik monter - montaža naročenih elementov, ipd.; vloge na Trgotur d.o.o. Ljubljanska 13/b, Velenje, do 23.10.2007; Matjaž, d.o.o, Petrovče, Petrovče 115 b, 3301 Petrovče. voznik za prevoz blaga; do 3.11.2007; Matjaž Žgank s.p. Ruše 12, 3301 Petrovče. voznik- delo v Žalcu; do 26.10.2007; Sam d.o.o. Domžale. Preserska cesta 1, 1235 Radomlje. Prodajalec prodajalec(-ka) - natakar(-ica) v trgo-vini-bara Šešče, občasno prodaja kruha na terenu; do 26.10.2007; Natalija Pe-ternel s.p. Hmeljarska cesta 12, 3312 Prebold; zastopnik - zbiranje naročil pri znanih kupcih za objave in oglase v produktih podjetja: Pirš, potrošniški vodnik, delo je terensko na območju Žalca; do 21.11. 2007; Slovenska knjiga, d.o.o.. Stegne 3,1000 Ljubljana. Prodajalec avtom., rez de!., kmet prodajalec (prodaja avtomobilske dele, strokovno svetuje strankam pri nakupu ...); vloge na Trgotur d.o.o. Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje posredovanje; do 23.10.2007; Avto - Romi. Goleč -Dolar Romana s.p, Šlandrov trg 11.3310 Žalec. ak a in točenje pijač in toplih napitkov; do 30.10. 2007; Dnevni bar in trgovina Sebi. Tavčar Breda s.p. Zgornje Grušovlje 18.3311 Šempeter v Savinjski dolini; natakar, točenje in strežba pijač; do 23.10.2007; Hrnezad KZ Gotovlje z.o.o„ Gotovlje 71,3310 Žalec; natakar; do 26.10.2007; Lužnik An- Srednja poklicna izobrazba voznik z B-kategorijo - za razvoz živil in z znanji za manjša popravila; do 3.11. 2007; Anton Zvone Štorman s.p. -Gostilne - hoteli Štorman, Rimska cesta 10, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; prodajalec-delo v Žalcu; do 26.10. 2007; Sam d.o.o. Domžale. Preserska cesta 1.1235 Radomlje. prodaja pohištva in svetovanje; do 2. 11. 2007; Lesnina. d.d. prodajni center trgovina s pohištvom Leveč, Leveč 18, 3301 Petrovče. komercialist; do 26.10.2007; Kana, d.o.o, Žalec, Savinjska cesta 45.3310 Žalec. vodja projektov na področju montaže strojnih instalacij (prezračevanje, klimatizacija, vodovod, ogrevanje) na objektih v Sloveniji; do 31.10.2007; Gozni-kar d.o.o. Novi dom 26,1420 Trbovlje. - vodi in usklajuje tehnično o dokumentacijo po načrtih in delovnih nalogih, prevaja tehnološke opise, opravlja operativne naloge priprave dela, planira izvedbo del po fazah dela in zaključek dela, pripravlja in daje predloge za izboL; vloge na Trgotur d.o.o. Ljubljanska 13/b,Velenje;do 23.10.2007; Matjaž, d.o.o, Petrovče, Petrovče 115 b. 3301 Petrovče. Poslovni sekretar poslovni sekretarja uprave, ki bo deloval v okvira del in nalog, ki bodo usmerjene na izvrševanje administrativnih in komercialnih del za potrebe vodstva in uprave družbe; do 3. 11. 2007; Termo shop d.o.o. Cesta talcev 5,3320 Velenje. Dipl. inž. rač. in informatike (vs) razvojnik informacijskih sistemov I.; do 26.10.2007; Nova Vizija d.d., Vrečer-jeva ulica 8,3310 Žalec; Visokošolska strokovna izobrazba zavarovalno finančni svetovalec II -delo v Žalcu; do 30.10.2007; Finpro c d.o.o, Slamnikarska cesta 3,1230 Dom- ZANIMIVOST □ i vtsamsma Potem ko so se bili prisiljeni odseliti, se »Tajčentalarji« na svoj nekdanji dom, čeprav od njega ni ostalo nič več, radi vrnejo. Pol stoletja mature Pet desetletij od uspešno opravljene mature je dogodek, ki ga je vredno proslaviti. Ta visoki jubilej so pred kratkim v Laškem praznovali nekdanji dijaki 5. letnika učiteljišča v Celju. Generacija dijakov in dijakinj, ki je mu-turirala v šolskem letu 1956/57, je bila prva generacija, ki je opravljala petletnikov srednje šole na celjskem učiteljišču. Nekdanji maturanti so se po končani srednji šoli raz- kropili po celi Sloveniji ter opravljali različne poklice. Obletnice mature sta še udeležila tudi dva njihova profesorja, Lojzka Gostenčnik in Ljuban Šega, za kar so jima nekdanji učenci še posebej hvaležni. Srečanje so popestrili učenci GŠ Laško in veseli upokojenci iz Laškega. Zbrani so si obljubili, da se, če ne prej, ob 60-letnici mature zagotovo spet snidejo. BA Nekdanji maturanti celjskega učiteljišča Alojzija z rekordno ajdovko Kot dokazuje tudi tale fotografija, je letošnje leto gobarjem zeio naklonjeno. Alojzijo Marot iz Olešč nad Laškim oziroma Pehovega sela, kakor se je nekoč reklo tej vasi, je doletela posebna gobja sreča, saj je nedaleč stran od doma v gozdu našla ajdovko, ki je tehtala 1,25 kilograma. Še posebej so bih bere veseli Alojzijini domači, saj je aj-dovka končala na njihovih krožnikih, mnoge druge gobe, ki jih pogosto najde, pa bodisi posuši ali vloži v kis. MM »Tajčentalarji« spet skupaj Že drugo leto zapored so se v kraju Slovenski Dol v Libojah, ki ga domačini še danes imenujejo »Tajčental«, kot so nekoč pod nemško oblastjo imenovali ta predel Liboj, srečali vsi, ki so kdajkoli bivah tam. Srečanje je zanimivo še toliko bolj, ker so se bih prebivalci po rušitvi zgradb na tem območju prisiljeni razseliti na različne konce in kraje, tudi izven Slovenije, pri čemer so le nekateri ohranjali stike. Na tem območju je bila leta 1815 tovarna keramike, ki jo je ustanovil Ignac Scmidl iz Nemčije in je nato pogosto menjala svoje lastnike vse do leta 1928, ko je bila proizvodnja dokončno ustavljena. Leto zatem je libojski rudnik te prostore preuredil v konjušnico, zatem pa so prostore začeli preurejati v stanovanja, kamor so naseljevali keramične in rudarske družine. Uredili so tudi dvorano, kjer so bile kulturne prireditve in vaške veselice. Od vsega tega po rušitvi ni ostalo nič, le spomin na stare čase in obenem prostor, ki näj bi odslej služil za tradicionalna srečanja. MATEJA JAZBEC, foto: DN Trofeje male Maje 6-letna Maja Novak je doma iz Brda v okohci Planine pri Sevnici in zelo rada nabira različne pridèlke ih gozdne sadeže. Zadnje čase pobira same trofeje. Eno je našla na domačem vrtu, drugo pa v bližnjem gozdu. Očka Franc je poskrbel, da sta dogodka zabeležena za spomin. Foto: FN Pri Podrepšek »kožuhali« Ličkanje koruze ali »kožuhanje« je eden od starih in pristnih načinov druženja, ki dandanes le še redkokje živi v praksi. V Laškem, na domačiji Hohkraut ah po domače pri Podrepšekovih, vsako leto pripravijo »kožuhanje«, ki se ga udeleži veliko domačinov. Glavni namen tovrstnega srečanja, ki je sleherno leto na isti domačiji, je seveda druženje, obujanje spominov in zabava. Letošnjega ličkanja se je udeležilo več kot sto ljudi, med drugim tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek, tisti najbolj zagnani pa so pomagali ne le pri samem ličkanju, temveč tudi pri pripravah na to opravilo. Prijeten večer ni minil zgolj ob koruzi (mimogrede, »nakožuhali« so jo za kar šest traktorskih prikolic), temveč tudi ob odlični domači pijači in jedači, vse skupaj pa je, kot se spodobi, podpiral ubran zvok »frajtonarice«. Podrepšekovim se seveda »kožuhači« zahvaljujejo za gostoljubje in se priporočajo tudi pri naslednjem ličkanju koruze. NP, foto: PETER HOHKRAUT