Poštnina plaćana v gotovini Leto LXIH., št. 132 V LJubljani, četrtek 12. junija 1930 Cena Din 1.- Izhaja vsak dao popoktae. izvzemli nedelte Is praznike. — laserati do 30 eetii a Din 2.—* do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji intereti petit vrsta Dio 4.—. Popast po dogovora. Inseratn: davek posebej. — •Slovenski Narod« vetja mesečno ▼ Jifoslaviji Din 12, xa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo ' Ljubljana, Knafiova nI. 5 Telefon it. 3122, 3123, 3124. 3125 m 312b. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trt 8.-- CELJE, Kocenova olica 2 — Tel 100- NOVOMESTO. UnbDacska cesta. teL §t. 26- JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri post. ček. zavodu v Lhrblian: it 10-351 POLOM NA NEWYORŠKI BORZI Zaradi nepopisne panike, nastale po neresničnih vesteh, so morali borzo zapreti — Izgube znašajo nad 224 milijard dinarjev — Samo- New York, dne 12. junija. Panika, kakršna od lanske jeseni še ni bila zabeležena« je zavladala včeraj na newyorški borzi. Ze ob otvoritvi borze je bilo opažati splošno nervozno«t. Kupčije so bile selo slabe in vladala je velika nesigurnost. Ko pa so se začele širiti razne vesti o bančnih in industrijskih polomih, se je nervoznost vedno bolj stopnjevala in dosegla je vrhunec, ko se je razširila vest. da je predsednik Hoover postal žrtev atentata. Vest je učinkovala na borzi mori špekulantov kakor bomba ter je izzvala nepopisno paniko. Vsi papirji so zaceli rapidno padati in so v četrt ure dosegle izgube povprečno 20%, pri nekaterih papirjih pa celo do 60 %. Na borzi so se odigrali nepopisni prizori. Ko je končno prišla še vest .da je odstopil tudi predsednik National City Banke in da je na njegovo mesto imenovan za direktorja Parker Gilbert, je nastala na borzi taka zmeda, da so morali borzo zapreti. Pred borzno palačo se je zbrala ogromna množica malih špekulantov, ki so večinoma izgubili vse svoje premoženje. Po dosedanjih poročilih je okrog 20 špekulantov, med njimi predsednik nekoga večjega bančnega koncema, čigar ime pa se drsi še v tajnosti, izvršilo samomor. Skupne izgube, ki so bile zabeležene samo včeraj na newyorški borzi, znašajo nad 4 milijarde dolarjev, to je nad 224 milijard dinarjev. To je največja izguba, kar jih je bilo na newyorškj borzi zabeleženih od lanske borzno panike. Kongres francosldh solunskih bojevnikov Nova manifestacija francosko-jugoslovenskega pobratimstva - Bojevniki za novo Evropo Beograd, 12. junija. Te dni se je vr* &xL kakor poročajo iz Bordeauxa, tamkaj svečan kongres bivših francoskih bojevnikov s solunske fronte. Zborovanju eo prisostvovali zastopniki vlade in mnogo naj-odlidnej?fth vojaških in civilnih oeefe. Zastopana je bila tudi naša država po predsedniku Udruženja rezervnih oficirjev g. Milanu Radosavljeviću. Glavni tagnik Cordier je poročal o zjetu skupine 250 bojevnikov na nekdanja vzhodna betfSoa in »lasti poudaril, kako je bila skupina Francozov izredno prijazno sprejeta pri Nj. Vel. kralju Aleksandra. Na banketu po zaključenem kongresu se je oglasil med drugimi k besedi tudi zastopnik Jugoslavije g. Radosavljević. čigar govor je izzvenel v ugotovitvi, da vežejo Jugoslavijo in Francijo nerazdražne zveze. Za njim je govoril rudi naš poslanik v Parizu g. dr. Spalajković. poudarjajoč, da je bratstvo v orožju in krvi morda edino, ki se nikoli ne pozabi. Bivši bojevniki žele, potom ko so izvršili svojo dolžnost na bojnih poljanah, služiti človeštvu s sodelovanjem pri uvajanju čim večjega reda v mednarodnih odnošajih. G. Spalagkovtč je omenjal težko situacijo Evrope napram parti-kularistični Ameriki in nemimi Aziji. Položaj se razvija v smeri evropske politične solidarnosti, na katero je pokazala Francija. Metoda, ki jo je izbrala Francija, verna svoji tradiciji v preteklosti, fe sposobna izvojevatj zmago novega evropskega duha. Italijansko-poljsko prijateljstvo Italijanski zunanji minister Grandi odpotoval iz Varšave na Dunaj, odkoder bo odiel v Budimpešto Varšava, 12. junija. V razgovorih, ki so se vršila o priliki poseta italijanskega zunanjega ministra Grandi ja med njim in poljskim zuinandirn ministrom Zaleskim o vseh vprašanjih mednarodne poli«tike, ki zanimajo v enaki meri obe državi, je bila po službenem komunikeju ugotovljena med obema državnikoma popolna soglasnost. V prijateljskem razmotrivanju vseh teh oprašanj sta prišla Grandi in Zaleski do ugotovitve, da med Poljsko in Italijo ni različnih interesov in da se razvijajo gospodarski odnošaji med obema državama v smeri, ki obeta tudi za bodočnpst lep razvoj in trdno osnovo za poglobitev medsebojnih odno-šajev. Opirajoč se na stvarnost poljske in italijanske kulture in na stoletja staro prijateljstvo med obema državama, sta prišla do popolnega soglasja v vseh političnih vprašanjih ter ob koncu soglasno izrazila željo, da bi obe dTŽavj z nesebičnim sodelovanjem pospeševali utrditev miru v Evropi. Varšava, 12. junija. Minister Grandi je danes dopoldne odpotoval. Pri povratku bo posetil Dunaj in Budimpešto, da stopi v stike tudi z avstrijsko in madžarsko vlado. Pred sestavo nove rumunske vlade Maniu odklonil mandat za sestavo vlade, ki bo bržkone poverfen generalu Prešanu Bukarešta, 12. junija. Pogajanja za sestavo nove vlade še vedno niso dovedla do pozitivnega rezultata. Včeraj je bil ponovno sprejet od kralja v avdijenci bivši ministrski predsednik Maniu, ki mu je kralj ponudil mandat za sestavo vlade. Ker pa se nista mogla sporazumeti o ose* bah, ki bi sodelovale v tej vladi, je Ma* niu odklonil mandat. Kralj je namreč vztrajal na tem. da morajo biti v vladi zastopani tudi liberalci, ki so se pod vodstvom .Turija Bratiana izjavili za novi režim. Maniu je glede na to predlagal, naj poveri kralj mandat za sestavo vlade ge« neralu Prešanu, vrhovnemu poveljniku rumunske vojske v svetovni vojni. Kralj je ta predlog sprejel in je bil general Presan snoči brzojavno pozvan, naj pride v Bukarešto. General Presan je davi že prispel v Bukarešto in je bil tekom dopoldneva sprejet v avdijenci. Glede na to, da uživa general Presan vsestransko zaupanje in ker je Maniu izjavil, da ga bo njegova stranka z vsemi močmi podpirala, je verjetno da bo on morda še tekom današnjega dne sestavil vlado. Monakovo, 12. junija. Semkaj je prispela iz Oberammergaua rumunska kraljica vdova Marija, ki se je takoj odpeljala z ekspresom v Bukarešto. Pričetek poslovanja Priv. izvozni-ške družbe Beograd, 12. junija. Privilegirana iz* vozniška družba je pričela pretekli teden s svojim poslovanjem. Njen prvi znatni uspeh je ta, da je dosegla izboljšanje cen koruzi za 5 do 6 par, tako. da je posko-čila cena od 99 do 106 par. Naša koruza je bila namreč do sedaj pod svetovno pariteto. Privilegirana agrarna banka je odobrila privilegirani izvozniški družbi 200 milijonov dinarjev kredita. Toungovo oosofilo New YOIk, 12. junija. Ameriški del Toungovega posojila v znesku 98,250.000 dolarjev bo potom bančnega cikata pod vodstvom Morganove finančne "skupine danes razpisanih na ameriškem trgu po tečaju 90%. Vihar orevrnil vlak London, 12. junija. »Temps« poroča iz Bombave, da je minuli torek silen orkan v bližini Himatmagara prevrnil vlak. obstoječ iz 8 osebnih in 4 tovornih vozov. Neki potnik je bil ubit, okrog 20 pa več ali manj težko ranjenih. Kriza v nemški vladi Berlin* 12. junija. Snoči 6o bile v političnih krogih razširjane vesti, da je finančni minister Moldenhauer zaradi odpora proti DJ^govim finančnim reformam podal ostavko ter da bo prevzel finančni resor dose-dsoiji minister za gospodarstvo, demokratski poslanec Ditrich. Vest o demisiji finančnega ministra uradno še ni potrjena. Akcija za evropsko postno unijo Beograd, 12. junija. AA. Na pobudo francoskega odbora mednarodne trgovske zbornice je bila imenovana mednarodna komisija, ki bo proučila pogoje za ustvaritev evropske poštne unije. Naloga unije bi bila. da zniža tarife in da z vsemi srrdstvi omogoči najtesnejše poštne zve* ze med posameznimi evropskimi državami. Poplave v severni Italiji Milan, 12. junija. V gorski dolini Ollo* munt severno od Aoste je nastala poplava, ki je povzročila ogromno škodo. Vse ceste so razdrte. Nekaj krajev je tako ogroženih, da so jih morali izprazniti. Podpis grško - turške pogodbe Pariz, 12. junija. A A. Havas poroča iz Stambula, da sta včeraj minister zunanjih zadev TuTČise Teftig Ruždi boj in grški poslanik PofchToniades podpisala grško-turško pogodbo. Afera gospe Hanau Paril, 12. junj-ja. Goepa Hanau, ki je bila nedavno izpuščena iz zapora, je včeraj prvič prišla v poslovne lokale svoje banke, kjer 6o jo navzoči upniki sprejeli zelo spoštljivo. Gospa Hanau je izjavila, da presegajo aktiva pasiva, in da bo zaradi tega vse tirjatve v polni meri izplačala. Nogometna tekma med Jugoslavijo in Bolgarijo Sofija, 12. jun.. AA. Za nedeljsko tekmo med Jugoslavijo in Bolgarijo vlada v Sofiji veliko zanimanje. Bolgarski sporta!, ki bodo odpotovali Jugoslovanom nasproti do D ragomana. List »Sport < posveča temu dogodku posebno Številko. Bolgarsko moštvo trenira že dva tedna, da s* pripravi na tekmo. Eksplozija dinamita London, 12. junija. AA. Iz Detroita v Združenih državah poročajo, da je v predoru, ki vodi 50 m izpod reke Detroit, eksplodiral dinamit. Štiri delavce je ubilo, 10 delavcev je dobilo težke poškodbe. 20 delavcev pa je zasulo. Zborovanje zastopnikov bank Beograd, 12. junija. Dne 14. t. m. se sestanejo v Beogradu zastopniki zvez vseh bank kraftevine. Na konferencah, ki bodo 14. in 15. trn., bodo razipra\4?ali med drugim tudi o vprašanju obrestne stopnje za vso državo, o vprašanju ustanovitve bančne zibonrce in o drugih važnih zadevah. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. C u r i h: Beograd 9.125, Pariz 20.255. 'London ?5.065. Newyork 516.90. Bruselj ■72, Milan 27.015, Madrd 61.5. Amsterdam »?07.45, BerVn 123.06, Dunaj 72.80, Sofija 3.74. Praga 15.305, Varšava 57.90, Budimpešta 90.30, Bukarešta 3.C65. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22 735. Berlin (13.4725—13.5012$ (13.4875), Bruselj 7 8954. i iBudimpešta 9.896, Gurih 1094 4—10974 i «(10.95.9). Dunaj 796.31—799.31 (797.81), •London 274.2*—275.09 (27469). Newyork 56.34.-56.54 (56.44). Pariz >'1.98, Praga •167.33—168.13 (167.73), Trst 295.14—297 <296.14). Zasedanje mednarodne konference dela Sestava petih komisij za obravnavanje raznih socialnih vprašanj — Debata o delovnem času v rudnikih Ženeva. 12. junija. AA. Mednarodna •konferenca dela je sestavila toornisije, ki 4>odo razpravljale o raznih problemih, ki so na dnevnem redu. Sestavljene so bile naslednje komisije: 1. komisija za proučevanje vprašanja •trajanja dela delojemalcev. 2. komisija za proučevanje vprašanja prisilnega ali obveznega dela, 3. komisija, ki se bo bavila i *z vprašanjem delovnega časa v nKJmJnh. •4. komfia, kri bo razpravljala o uredbah. 6. komnsiia, k)i bo razpravljala o člen« •408. versaiKske pogodbe, ki nalaga državam članicam Društva narodov, da mora-*r> vsako leto poročai mednarodnemu deru o iuvaianiu konvencij, k: so *h ratificirale. Prve tri komisije bodo razpravljale o raznih koirvenciiah in pred4c£rh predp^o-tiektov. kr r h ie pripravil mednarodni urad dela. Konferenca je razpravljala o delovnem času, da bo sklepala in prisilnem delu v kolonijah že lani. Konferenca je tedai sklenila, da bo sklepala o ten vprašanih sedanja konferenca dela. O teh vprašanjih so Me poslane od med na rednega urada dela vladam držav članic vprašal-e pole. Na temeliu rezolucije, k$ Jo je spreiela •zadnja skupščina Društva narodov, ie bila •otvorjena anketa o krizi v premogovni industriji, katero je sklicala uprava mednarodnega biroja dela. meseca januarja. Konferenca je bila posvetovalnega značaja in ie izdelala načrt konvencije, ki pred-4aga sedem in triče*rturnri delavnik na dan •za gotovo prehodino dobo in sedernorni delavnik, ki bo vej*a4 def nitivno. Komisije, ki razpravljajo o teh vprašanjih obsto-•ie iz enakega števila vladnih in delavskih zastopnikov m zastopnikov delodajalcev. Glede na delovni čas v rudrrfcih je danski zastopnik Oenrsted ixiavsl, v imenu skupine delodajalcev, da si pridržuje pravico razpravljat« o tem vprašani«. Boji angleških čet z Indijci Angleška letala so bombardirala postojanke vstaSkih rodov — Spopadi med Hlndujci in muslimani Bo mbar, 12. junija. Položaj na eevera-sapadni indijski meji se je po energični akciji angleških leta! nekoliko zboljšal. Kljub temu je nastal v angleških mdijekih političnih krogih velik odpor proti vladni indijski politiki. AngleSki politični Krogi očitajo vladi, da je bila proti propagandi indijskih nacijonalistov preveč prizanesljiva hi da je pustila v Pe&avarju in okolici nacijo-nalietičnim agitatorjem neovirano razvijati revolucijonarno propagando, ki je imela v veej pokrajini najresnejfte posledice. Oblasti eo dovolile Hajiju Truangzaju, da je oetal v bližini PeŠavarja z močno sovražno armado, kar je zbudilo med prebivalstvom vtis, da so vladne oblasti v Indiji brez moči- Ii$t >Times of Indija« očita vladi, da ni preprečila oborožitve plemena Afridov in da ni tako takoj v početku ie v kali zadušila njihovega gibanja. V tem primeru bi bilo veliko manj žrtev, kakor jih je bilo eedaj, ko so morale angleike vojaške sile nastopiti z vso strogostjo, da so zaduiile nevarni pokret tega plemena. List zaključuje e pozivom na indijsko vlado, naj ostro nastopi proti naraščajoči predrznosti indijskih nacijonalistov, ki vedno z no^a organizirajo krvave nemire in hujekajo indijsko prebivalstvo proti angleški nadvladi. Ob poatnicdh lahko in komodno ohranite svoje nežne obleke čiste in sveže z .LUK 14 j milnimi penami -ovimi KaJknta, 12. junija. Včeraj je prišlo v vasi Pančha, 40 km od Kalkirte, do krvavih spopadov med Hindujci in Mohamedana. Polici jeki načelnik je bil prisiljen streljati i revolverjem na množico, ki je hotela kamenjati policijo. Ubita je bila 1 oseba in vee ranjenih. Policija je aretirala več oseb, med temi nekega moha medan ca, ki je obtožen« da je ranil nekega policista z nožem. Iz Da_ ke poročajo, da je iabrohnil v zalogi lesa nekega Hindujea velik požar. Med Hindujci in mohamedanca je prifclo nato do krvavih spopadov, v katerih je bilo z noži in s streli ranjenih več oseb. Peša var, 12. junija. Položaj je v ozemlju Mohmaod na severozapadni tndijski meji n«zpremenjeii. Ves dan se je čulo močno streljanje in pokanje letalskih bomb. Gorski rodovi $o imeli velike Tngube. Moskva, 12. junija. Kakor poročajo, se krvavi boji med angleškimi vojaškimi četami in gorskimi rodevi, ki so se uprli na severozapadni mdijski meji nadaljuje io. Angleška letala so bombardirala postojanke teh gorskih rodov. Žeparji in tatovi na poslu Lhfbttana. 12. h*ni?a. Ze včeraj smo- poroča*, da ie bila 'n. ZdV se in vse kaže. da ■so na sejmu *posl^var'* hi*i žepaHi. ki so •se pritepV v L.Wb^ano. kai-ti domačih rt *otifro in Hi ima poferja fcoftfcer tofiko v evfdend. Tudi tatovi vsen vrst m hrami so zadnje čase precej pođ'etni. V Lartermano-vem drevoredu je te dni ponoči nekdo v*omjfl v voz Marrie TavčarVeve in ji odnese! 5 brisač. krHo in nekaj perila v skupni vreduost! par 100 Din. — Neznan ■stonilec se ie splazi v drvarnico te«aria ■ASoiaiia Ovna na Starem trgu 24 in mu odnesel tesarsko kladivo, ročno Žago in železni trikotnik v skuonri vrednost lrVl Oin. fe sobe hišice Ane Hvaletove v Ljudskem domu je nekdo odnesel 85 Din vredno uro budnfco. Na MiiWoš«čevi cesti je neman tat s kolesa trgovskega zastopnika Jospa Kam-nusa, ki le state pred hišo 20, sne! kartrid-no SAetfl^co, vredno 100 D}n. Spominjajte se slepih! Strast »SLOVENSKI NAROD«, dae 12. jnmja 1930 Rumunski avtomobilisti v Ljubljani in na Bledu Povsod v Sloveniji 00 bili pritrfao pozdravljeni — Prestolonaslednik Peter Castal Oan naiega AvtoUntbn — Lj ubijana, 12. jumda. Kakor smo že včeraj poročali, so se rumunski avtomotf fešti pripeljali na svojem potovanja po naši državi točno opoldne v sJdeojerri kororri kak* 40 voz pod vodstvom predsednika športne komisije ljubljanske sekcije £. Rado Hiribanja po Dolenjski cesti rn po cest! za gradom, Streliški iriici, Krekovem trgu, Pred škofijo m mirno rotovža po Mestnem, Starem in Šentjakobskem trgu čez most na Zoisovo cesto ter mimo nirskega spomen'fca po Vegovi ulici na Kongresni trg, kjer jih je pred kazino pričakovate velika množica, ki je gostom prirejala burne ovacije. V spremstvu rurnunsfcth rzletrrkov so se razen čdanov centrale jugosL avtokluba s I. podpredsednikom, bivšim ministrom g. dr. Vettzanjem Jankovičem m predsednikom športne komisije g. inž. Rističem, II. podpredsednkom centrale in predsednikom zagrebške sekcije g. Bošnjakom m predsednikom mariborske sekcije g. Pin-Urjern pripetjali v mesto tudi čterri ljubljanske sekcije z vsem odborom in sreski pogiavar ljubljanske okolice, :nspektor ministrstva notranjih del g. dr, Rudolf An-drejka, ki je vodil vse priprave za sprejem v svojem okraiu. Sprejem In zakuska v Zvezdi Pred kazino, kjer ima ljubicanska sekcija svoje reprezentativne prostore, so izletnike sprejeli podban g. dr. Pirkmajer s soprogo, divizijski general g. Sava Trip-kovjc, župan dr. Puc s soprogo, gospa dr. Tavčarjeva z znakom častne dvorne dame, konzularni zbor, gen. tajnik zbornice 701 g. dr. Windasoher ki rajnik g. dr. PJess, zastopnik poveljnika arožništva podpalk. g. Oljača, zastopnik pol. direktorja nadsvetnik s. dr. Mlekuž ter več druge gospode, k so odšli z avtornobflisfi na vrt restavraciae »Zvezda«, kjer je mestna ob-črna priredfla srjadno aranžirano zakusko. Rumifliom je v s3ovenskem m francoskem jeziku požele! dobrodošlico župan 2. dr. Puc ki naptf Rurnuniii, nakar je godba dravske drrizife odigrate rumunsfcfj himno. Za navdušeno aJclamirano zdravico se je v franeoSčmi v vartešeniri besedah za-bvahl predsednik romunskega avtokluba, bivši zunanji minister ekscelenca Miiiineu in napa Izubijani in Jugoslaviji kot nai-boJaSl prijateljici Rumtmide. Med burnimi ovaeijami le po pomenljivi zdravici velikega diplomata zaigrala godba naso himno, nakar je štedno še več krartfcfti govorov. Vožnja na Bled Po zakuski so se že ob 13. vsi avto- na sprejem na dvora, končno sta se na na estradi pokarala Se princa Tomislav te Ac-drej med njpronSnifšjm; ovacijaon" vseh navzočih. Banket Pa čajanki na dvoru je ostaio, kakor so se izražali nad lepoto Bleda očarani rumunski gostje, mnogo premalo časa za občudovanje Bleda, vendar so se pa voeJli okrog jezera, veslali po jezeru, kopali v krasno opremljenih termah hotela »Toplice«, nekater.; so se pa upali celo v jezero. Vsa terasa z zastavami okrašenega hotela »Toplice« je bila v pisanih lampijon-6kih, ko so se gostje ob pol 31. zbrati na njej k res svetsko aranžiran emu banketu, kjer je zapeto ceremonjemost tak od pre-magaJa najžrvahnejša animiranost. Kdo bi tudi mogel zadTžat; vzklike občudovanja, ko je tisoč in tisoč lučac razsvetilo grad, grajsko kopel, kolodvor m druge stavbe okrog jezera ter je nad Zako zaptepoJal velik kres. Visoko nad vencem luči se je spreminjal grad v bengaličnem ogoju, ki je osvetrjeva4 tudi kolodvor m začaral otok v pravljično sHko z raketami m lam-prjončki po čolnih s prepevajočimi domačini. In kdn bi se upiral ognju Bouvierje-vega »tigrovega mleka« in drugah najple-memtedših vin, ki so jafo res spretno servirali števrlnd natakarri pod vsevidrf m poveljstvom hotelirja g. MoSnarja. Veselo žuborentje je prekanil izkušeni stoloravnatelj mirtister g. dr. Venzar Jankove, ki je sedel na čelu mize z eksce-lenco Mitiiineu in podbanom g. dr. Prrfc-majerjem in naznanil, da se je k besedi oglasil njegov sosed, predsedsrik Hubljan-ske sekcij« g. Avgust Praprotnik, ki je v daijsem govoru pozdravil goste ter poudaril, da nismo z Rurmini zvezani le politično, temveč tudi po srcu, m nap H ru-munskernu in našemu kraljevskemu domu. Ptod^edsednik ljubljanske sekcije g. Karo! baron Born je tolmačil čustva naših avtomobilistov v francoskem jeziku, nakar je spregovoril navdušeno pozdravljen ekscelenca MrtHineu o ginoenosti nad url- srernm aprejeninu m lepoto naše domovine, m o.ČBstviiu ja so dosegii svoj višek v gest* v krakovskem domu. ki vete oba naredi - tudj s kumini vezmi. P0 dr. žavn- tarnat se je parvpnrik zahvalil odlično orsamzacaio Meta m napi g. dr. Veinacta Jenkoviču ne samo kot svojemu osebnemu prijatetn. temveč tudi kot iskrenemu priti atetju dveh somedmb v bratstvu 1 ■ fletii držav. Ustanovitev živinorejske zadruge r Častni Mani ta odlikovanja ffvajmo aklarrnrsn ie vstal manster g. dr. Jaobović in med nadbumejšim odobravanjem prečrtal zapiso* slavnostne seje centrale Avtokluba kraljevine Jugo-slavije dne II. junija 1930 na Bledu. Pri seri je Wub isvoiH za Častne Člane: Nj. Vfe. prestol onaslednka Petra, ministra ekscelenco MrrJhneu in podpredsednika rumunskega avtoiduba efcscelencn Cama-rasescu, brvsega mitristra notranjih zadev in bana bukareške guberntje. Z ziato iglo z monoayamom avtokluba A. C. Y. so odHkovatv ekscelenca Mitih"-neu, ekscelenca Camarasesou in princ Pier Ghika, član mednar. športne komisije v Parizu, s srebrno iglo z inioijalami A'- C. Y- pa un:v. prof. Persu. predsednilk rum. športne komisije, g. ferekrde, predsednik ra^sodiSča in g. Boerescu, načelnik nrmjstrstva za tnrizem. Castni člani dobe klubsko zastavico čltoov uprave A. C. Y., naprsno rcačko n značko za avto. Ekscelenca Camarasescu se je zahvalil za idejo n*eta dr. Jankovioa, ki jo je sprožil ie v Panmi ter sedad iavel s pomočjo športnega predsednica rrrž. I^sdca nad vse velicaseno. Po navdušujoč* govorih Se drugih gospodov so gostše odKla v slavnostno dekorirano kavarno hotela »Topiice«, met so ob zvoirrh izvrstne Hotzngenjeve dunajske godbe zaplesan* pod vodstvom mr-nistra dr. Jankovića kolo in zopet koto ter Še kodo in druge plese, dokler se niso raaHi z zago*ov*i, da krasnega dne ne porabijo nikdar. CVnerati moramo še, da so Mi na sprejem Ifcinitmov pTipravljerii tudi v Tržaču, Krartrski gori Bohinju ter p^ drugih vaseh, a ie obisk teh lepih krajev moral od-pasti zarad- sprejema na dvoru. Varnostna služba je funkcionirala izborno pod vodstvom kolesarskega bataljona g. podpolkovnika JaMiča, ki mu gre velika zahvala za krasen uspeh izleta. LuJo Lovrić (Beosrad). Sokolstvo v svetovni vojni Z avtor}evim dovoljenjem prloMhtie B. Drenlk Ko je 1. 1914. avstro-ogrska monarhija izročila ultimat kraljevini Srbija, nam je bik) vsem jasno, da je bil te obanem ulti-mat jugosloveofekemu sokoietvu posebej m veeslovanflikenru vobce. Vplivnejši bratje 00 že bili ze železnimi ključavnicami pod &i-POPiBsS, ki so se jim prild^tjčili tudi pod- I gumo etražo mrkih bajonetov; a oni, ki so ban g. dr. Pirfcmajer m župan g. dr. Puc I bili fo zunaj ježe, so bali int^rniraoi na s svojima soprogoma ter nekaj Sanov kon- I svojem domu. Napoved vojne je spravila so-zmamega zbora, nadaljevali pot po Go- koletvo v težak položaj. To je bila obenem rerjjski, kner so jih povsod pozdiavidailc napoved iztrebljenja Slovanov. Sokolstvo kot nafitavc m navduienje prcbivailStva, Zlasti nosilec idw|e vseslovaneke vzajemnosti, lep j€ W pa sprejem v šent Vjdu« kier jih ge pravice, svobode m waakopravtiv>«*i ni je sprejeta šoteka mladina z zastavicami, moglo reagia-ati na te drugače, kakor da je ki pa pred Lescami, kjer so naši kmeti« sprejelo borbo na življenje in smrt, boreč Bumuuom postavki celo mdaje in siavotok. so z vsemi sredstvi za pravice svojega na. Na vsej pota po dravski banovini So se pa j roda. Stopilo je odločno na stran onih, ki nasboti postav« šolarji na Laveroi, M so M*> se borili za kulturo m civilizacijo proti Romane pc«dT*vifi z rurmrnskmr: zastavi- wwi reakciji in tuaemu imperijalizmu, cam I Ko eo morali Sokoli obleči tujo uoiiormo Na Bledu so Rumunom priredra veti- avetrijskega vojaka in ko eo jim r^sniU časten sprejem z veHko skupino narodnih I v pu&e, da bi HS proti svojemu rod- noš domačini m tujci pod vodstvom sre-skega poglavarja g. dr. Tekavč*ea, župana g. I^usa in zdravi4;ske komasve z g. dr. Češarkom na čete, posebno te pa presenetil goste krasen album, ki ga je dobil vsak Rurnun kot dar dravske banovine z lastnoročno dedikac$o bana g. inž. Ser- Da gostje niso mogli ptrehvafrti lepote Bleda in naš h narodnih noš, nam in treba niti omenjati, zadostuje nam že to, da so svoj odhod preložili za danes opoldne, namesto da bi se odpetjah" že zjutraj z Bleda. Pri kraljici Popoidne ob 16. So se vsi, ki so se pri-peiiaii iz Ljubidane ter župan blejski g. Rus fn sreski poglavar radovljiški g, dr. Te-kavcič z damami peKjaii na dvor k čajanki, kjer so biH vsi predstavfljend kraljici Mariji, ki je z največjo Ijubezoirvosijo sprejela svoje rojake :n docnaome in jih MUHI bratu, eo na tihem prisegli, da is teh puBfc ne bo nihče ubit in da bodo nestrpno čakali na prvo priliko, ko bo mogoče zbežati na drugo stran, da obrnejo iste puške proti stoletnemu sovražniku evo joga naroda in svoje domovine. Čim so prvi avstrijski polki prišli na srbsko In rusko bojišče, so zadela prehajati k Srbom hi Rusom. Poleg posameznih predaj, te prišlo tudi do predaj v velikem itev$ta taks, da so se tu pa tam predali Rusom m Srbim celi polki v celi formaciji. V aokoleke vrrte je prodrla vest, da je sokolski znak legitimacija za sprejem v Rusijo ter da js vrhovni komandant ruske fronte, veliki kasa Nikolaj Nikolaj evic isdsl poziv na stevsaske narode, naj se ne bore proti Rusom, ki se bore za svobodo Slovanov. PfjJuPii v Srbijo in Rušite a* asM sokolski delavci iz mirnih oaaov Brtt med svojimi rojaki Idejo odkrite borbe proti svo-frm davnim sovražnikom. P oštra* so jih, dve uri zadržala v parku dvorca Sevobora. **J ^P1^ ^ f**0. Nepozabljiva pa ostane vsem udeležencem čajanke v spominu ljubka epizoda, ko se je pripela al z izprehoda prestolonasied-mk Peter, od vseh nagprisrčnejše pozdrav-Ideti. Mlada narednik prestola je mate v zadregi pred tako veliko množico takoj prijel za roko rrriristra g. dr. Vetizana Jankovića ter hitel k svoji kraijeviski ma-mjej n jo vprasai, kdo so gostje. Ko so mu povedati ter mu je luriiister efcsceienca Mjtiiineu '-zrvčM značko ruujuufflfcega, minister g. dr. Jankovie pa značko našega a*v-šojduba, je prestolonaslednik voadofičen potegnil iz žepa av^prsSanWumiuucoas>oas^l Svas K« LeSnftt, Maribor Srez Novo mesto: 2uženberk slu*** učitelja in služba učiteljice. Srez Preval je: Marenberg shizb* učitelja in dve službi učiteljic, Muta služba učiteljice. Srez Ptuj: Ptujska gora dve službi učiteljic, Ptuj-okolica (desk« osnovn« sol«) služb« učitelja, Ptuj-okolica (dekliška osnovna šol«) služba učiteljice. Srez Radovljica: Jesenice (deška osn. šola) služba učitelja in služba učiteljice. Jesenice (dekliška osnovna šola) shižbf učiteljice, Kropa služba učiteljice. Srez Sloven jgradec: Slcjrenjgradee služba učitelja, Šoštanj dve službi u črte« Ijev, Velenje služba učiteljice, St. Tlj pod Turjakom služba šolskega upravitelja. Srez Šmarje pri Jelšah: Kozje služba učiteljice,! Podsreda služba učiteljice, Slivnica pri Celju služba šolskega upravitelj«, Šmarje dve službi učiteljic. Prošnje morajo biti na prosvetnem oddelku kr. banske uprave do 22. t. m. KOb&DAJL Čtotetek, 12. junrja 1«0. katoličani : Janez, pfavoslavni: 30. maja. Teakiie. r>A9AftrJB PRIREDITVE. Opere: Zaprte. Kine M«nca: Zaprte. Kine Ideal-: Ko ljubezen uguss. Kino Ljubljanski Dvor: Ljubav Razstavi francoske umetnosti v Karod-nem domu. P11 ena v« ešpk na Turjaškem trgu. Prod akcija geteucev Olasbsae Satiri« sk 90. v FfmajnMužJi. DR2UR1TE LEKARNE. Dene*: Knrsit, Gospnsv^staka cesta, ftnt-njk» Marijin teg. Gasilski praznik v Laškem Lesko, H junija. Nase Prostovoljno gasilno društvo« js proslavilo med nmkostnhni praznik: svoj 60tetnj jubilej. Jugoslovsnak« gasilska zveza pa je s tem jubilejem združila svoj ziet v Laško. Prireditve so potekle zelo slovesno in sijajno. V nedeljo dopoldne so pričele prihajati k nam prve gasilske čete, večino gasilcev pa je pripeljal posebni vlak iz Ljubljane. In z vsakim vlakom so prihajali novi gasilci tako, da je bilo pri povorki v ponedeljek preko 1300 uniformiranih mož. V nedeljo popoldne so bite predvežbe sa proste vaje, ki so se izvajale javno naslednjega dne nad vse precizno m pri gromkem aplavzu številnega e&emecva. V nedeljo zvečer js domače društvo priredilo bskljado s po* klonit vi jo kumiesm gg. Etebscherjevi in Oeohnovi in pokroviteljici proslave g. dr. Rosevi, pri čemer so se odlikovali domači pevci. f Po baklja«*' ae je vršna slavnostna seja v lepo renovirani Henkejevi dvorani, ki so se je udeležili glavni funkcijonarji gasilcev in predstavniki domačih uradov in oblasti. Sejo je otvoril tov. Majcen, slavnostni govor p« je podal župan g. dr. RoS, ki je orisal zgodovino domačega gasilnega društva in našteval zasluge, ki si jek js steklo ss Lesko. Njegov govor, Id je bfl sprejet z velikim odobravanjem, priobči v celoti »Gasilec«. Odgovarjal je zvezni starost«, tov. Turk. nakar so še govorni vi. sv. Pinkava, tov. Muzek, Ven-gust, Engelsberger, starosta Sokola Križnik, končno pa te izročil ton. Fer črnk krasno izdelano diplomo častnemu Članu tov. M. Koschierju, ki ss je ganjen zahvaljeval z« odlikovanje. Pri prijateljskem kramljanju je večer hitro minit še hitreje p« noč. ker nas te Že v zgodnjih urah zbudil« budnica, ki je spravila na ulico ves dan trajajočo h* vahnost in vrvenje. Ob 9. se je formiral« povorka in cvetje se je verpelo z oken n« gasilce. Ko ao dospeli na glavni trg, se je vršil oficijelni pozdrav gasilstva po mestnem županu g. dr. Rosu, ' ki je po-vdarjal velik pomen gasilstva in njega si« len razvoj. Za njhn je govoril tov. Turk, zahvaljujoč se županu z« njegove simpatije do gasilstva, ki dokazujejo, da je ga. silsevo v Laškem n« najboljših potih. Zaključni govor je imel župni starosta tov. Guček. nakar so dobili vsi prapori. 15 po številu, spominske trakove, posebno lenega je pripela ga. Rotkva laškemu društvu. Slovesno službo božjo je opravil g- dekan dr. Kralje, ki je v lepem govoru bodril gasilce k nadaljneoMi vztrajnemu delu. Po defiliranju pred dostojanstveniki, so se gasilci razsri, nakar je kratek dež poškropil ceste m rienšče. Popoldne ob 3. so gasilci prvič javno nastopili v prostih vajah s sekiricami. Pozneje se je razvila živahna veselica, kjer se je zbralo na tisoče občinstva. Potekla je v najlepšem redu in v splošno zadovoljnost. Vrlemu gasilstvu, posebno p« laškemu, k tako si« jajnemu nastopu iskreno česrkamo? Stev. 132 »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. joam. 1930 Dnevne vesti — Z nas« uueveree. Rektorat univerze Aklcsandr* I. razpisuje za kemačna mesto asisteota s pravicami urad-1. kategorije. Prosive ie treba vtofttl do 30. t m. -w Iipremembe v na*? vojski. Imenovani ae: aa načelnika štaba komande dravske djvisfpeke oblasti dosedanji načelnik Štabe komande šumadi jeke divjaijske oblasti pehotni polkovnik za goneralitalme posle To. dOT Milieevit; aa naosmika štaba komanda atmkovnjb tečajev ** oficirje glavnih vrst vojske dosedanji načelnik komande jadranske i IT iiijiijSii m oblasti generalltabni polkovnik Aafem I»kar. aa vraHea dolžnosti načelnika štaba komande poti jake divizijske oblasta pehoto i podpolkovnik za ganeralsrab-ns posle Vladimir Ksler doslej v službi pri opsiaUwem oddelku glavnega generalštaba, za vršilca doJanosti nažeknjka štaba komande drinske divizijske oblasti inženjerska podpolkovnik za generalštab ne posle Anton Parts doslej v abrJbi pri operativnem oddelku glavnega gemeraBlaba, za vrstice dolžnosti načelnika štaba komande var. dtfske divizijske oblasti pehotni podpolkovnik srn generaPtabne posle Božidar Bos« doslej v službi pri generajtaftmem oddelku vojnega ministrstva. Od dosedanjih dolžnosti je razrešen generaStabni polkovnik Lav Kapnik. -i Razpisana sodna služba. Razpisan js natečaj zrn izpraznjeno mesto predstoj* nrka sodišča v Marenbergu. Prošnje je treba vložiti do 27. t. m. — predavanje o Jugoslavij* ^ Roškem. • Na radio - pestagi v Hefennsrforsu ie imel v«euč«JsBci r**o#eser 1, Masnekar zanimivo predavanje o Ju^pslavi«. Predavatelj je navada! zsTodovino borbe jna#snweosfte*a naroda za svobodo, obSiono se Je pečal s sedamo .uapr«krvensko kulturo in nabasal je vefjk napredek Jugoslavije. Navdušeno Se "optsova4 naše naravne lepote in fcusfcirn lhm*tom ie pr%»ročal poset Dalmacije. — Izlet Baihrlh nameščencev na Ja-MrratL Is 2Koa poročajo, da prired: Bata in svoje nsmžbence izlet na Jadran. Izleta ie udeleži 400 uslužbencev, to ostanejo na Uadrano več dna. — Zborovanje učiteljskih društev. V eo-bofco 14. t- m- zborujejo sledeča učiteljska društva: Mariborsko učiteljsko društvo za mesto m bližnjo okolico skupno a Slovenje-biatriikem učiteljskim orustvom v Slovenski Bistrici ob 11. uri; Kamniško učiteljsko društvo v Kamniški Bistrici; Belokranjsko učiteljsko društvo v Semiču ob 11. uri. TJČfteijstvo, Članstvo poedi-nib društev, opozarjamo na ta zborovanja! — OUZD v majo. V maju Je znašalo Šte. vilo članov OUZD 101.744 in sicer 69.375 moških in 32368 žensk. Bolnikov je bilo v maju 2447, od teh moških 1380, žensk 1067. Odstotek bolnikov je znašal 2.41. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala '26.59 Din, celokupna dnevna zavarovalna dnevna mezda pa 2,706.995.40 Din. —Statistika prometnega osobja. Pod prometno ministrstvo spadajo generalna direkcija železnic v Beogradu, železniške direkcije v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, Sarajevu in Subotici ter uprava pomor« skega in rečnega prometa. Prometno mi* nistrstvo ima 36 uradnikov in ustužben« cev, železniške direkcije z generalno di« rekcijo vred 75014, rečna plovidba 2318, direkcija pomorskega prometa v Splitu 481, uprava pomorstva in rečnega prome* ta 402, skupaj 78.251. Od teh je zvanični* kov z ljudsko solo 17.274, uradnikov I. kategorije s fakultetno izobrazbo 777, uradnikov II. in m, kategorije z maturo odnosno 4 razredi srednje šole 5728, slu* žiteljev 2750 in nereguliran ega osobja 46.783. — Polovična vstaj* pri izlet mskib vlas kfh v vseh relacija 1 2el. uprava obvešča otčrastvo, da je 50 £ znižanje voznih cen pri izletniškem vlaku, ki vozi v nedeljo 15 t. m. iz UjuMjaoe v Metliko ob 5.30 rn se vrne v Lf ibljeno ob 22.20, dovolje* ao za vse izletnke. torej tudi za one, ki be v svrjiern ži\fjemu POPA cel^i 6 vagonov žgani a. 2ganjc ic pal kakor vodo in za stavo ga je večkrat popu" cel Jrter. Zamrmvo je, da je bKl Mino rudi pnvd avstroogjrisloi vojak v Bosni. lir'' »Schichtov Radion pere sam, varuje perilo! — Vrstne, vremenska napoved pravi, da bo deloma obstčno m tenfo vreme in da bomo šmeR šepet lokašne nevihte. Vče-raa je bilo po vseb torafifh boli ali mani oblačno, v mnogih mol nevihte z dežjem afi s točo. NaijviSla temperatura je znašala v Zagrebu 29, v Splitu in Beogradu 28, v TJ9obfear*{ in Skopfm 36, v Mariboru ?4.4. Davi je kazal barometer v Liubljani 766.5 rernperaeura je znašata 14 stopang. — Dete z žabjo glavo. Posebna atrak« cija na ljubrjsnskem velesejmu je bila tu* di ženska z žabjo glavo, pred katero so se Ljubljančani kar križali. Iz Srbobrana pa poročajo, da je v vasi Turo rodila Lo« sinka Obradova dete s fenomenalno glavo. Dočim so njeni prejšnji trije otroci po* polnoma normalni, je to pot rodila dete z žabjo glavo. Otrok jc imel velika ušesa, oči so bile vrh glave brez obrvi. Glava je bila deformirana in brez nosu. prira* scena k telesu kakor pri žabi. Seveda je porod čudnega otroka vzbudil v vasi vc< liko senzacijo. K sreči je novorojenček živel samo dve uri. Iz Srbobrana so prišli zdravniki, ki so hoteli otroka prevzeti za kemični laboratorij, češ da gre za feno* men, toda oče ni dovolil. Niti fotografi; rati ni pustil čudnega novorojenčka. — Smrtna nesreča železničarja. Te dni so našli na progi med Perkovcem in An* drijevcem strahovito razmesarjeno truplo progovnega preglednika Stjepana Dura* škoviča. Nesrečnež je po lastni krivdi prišel pod vlak, morda je bil pijan ali pa je na progi zaspal. Povozil ga je beegraj* ski brzovlak. Iz Ljubljane —lj Obnove hiš in vil. V Ilirski ulici se obnavlja enonadstropna hiša (it. SI) Franca Ponikvarja, od katerega jo je kupil dr. Robert Blumauer. Trenutno so po sobah zaposleni sobni slikarji, pleskarji in pečarji. Iadelala se je tudi manjša adaptacija sob. Hiša bo zunaj in znotraj kakor nova. Sosedno poslopje, ki je pa že na Hrvatskem ti^gu, je enonadstropna vila (hiš. št. S) Karla in Ane Dermastia. Zidarski odri ob viri kažejo, da dobi poslopje novo zunanjo lice. V Rožni dolini je zunaj obnovljena pritlična hiša gdč. Josipine Križaj. Njena hiša (št. 11) je na cesti II., ki je najstarejša v idiheni Rožni dolini. Na Ambroževem trgu js obnovljena zunanjost enonadstropne hiše (št. Z), ki je lastnina Ivana ROgarja. l>a-«' se hiše v mestu pridno renovirajo in popravljajo, vendar je in to celo na prometnih cestah in ulicah Še nekaj hiš, ki kažejo od. krušen omet in zamazane svoje stene mimo idočemu občinstvu, kar je v slabi harmoniji z naprednim duhom slovenske prestolnice. —Ij Adaptacije, V enonadstropni hiši it 78) na oglu Sv. Petra ceste in Škofje ulice se preurejajo pritlične sobe v trgovske Jokala I. delavskega konsmnnega društva. V Frančiškanski uboj je dala Učiteljska ti. skarna preurediti in modernisirati knjigarno v enonadstropni svoji hiši (št. 6). To adaptacijo izvršuje mestni stavbenik Hugon Sehefl. —U Krasni nageljni na Restfevj cesti. V pritflič&u hiše 11 na ResJjev: cesti vise z okna neke stranke krasni nageljni, ki vzbujajo splošno pozornost. Nageij ima ckok* 50 cvetov in najmanj 100 popkov. Okno je res vzoren okras htse in lahko služi za zgled drugim Ljubljančanom. —H Vodnjak v Zvezdi so odstranili. Včeraj so v Zvezda odstranila železni vodnjak, ki je bfl res nepraktičen rn deloma že neporaberL — Podiranje zasebne heMee v Gajevi ukoi. V torek so začeli v Gaševj ulici podirati za Ljubljansko kreditno banko stoie-do zastmo htSco, ka je bila provozorično zgrajena med zidanjem palače Kredrtne banke. —11 Čudna sjovensoina po aasm izložbah. Po rziožbaSi nekaterih naših trtfovcev in obrtnikov se šopiri tako čudna atoven-Seana, da ie človeka kar sram. Tako ima večja Lhibtianska tvrdka v izložbi listek z napisom: Okome čepiće! Neka tvtrdka s čevlji ima pa napis: Lahkf kot pero! T stan primerov bi lahko name* še več. Pokate •se učit jezika h kmetom.. —y Prudaanfs o nsvodebau a sat Gasili BiadsJe aa kspeijtks reklame. Zavod Zbornice trn trgovino, obrt m industrij;* v Ljubljeni priredi v sredo, dne 1& t. m. ob 20. uri zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavesv na ŠIHUeStesi easSi predavanje o moderni reklami in o nevodnb. ni umetnosti pridobivanja odjemalcev. Pre- daval bo znani strokovnjak na polju reklamne vede in profesor visoke trgovske šole v Berlinu g. A. W. Brsu. Pri današnji ostri konkurenci in moderni tehniki prodaje je za vsakega trgovca, industrijalca in obrtnj£a velike važnosti, da posna novodobne načine reklame.in sredstva, .£ katarimi more najuspešnejše opozoriti kupca na svoje blago in tvrdko. Vabimo zalo interesente, da izkoriertjo to isieduo ugodno priliko in da se v ošm večjem šfeviht udeleže zanimivega in poučnTOri kteratur, med njimi pa tudi dela, ki so jih tekom šrudiia napisaH gojenci konsewatorria, ter 9h na-šfcudirali pod vt^tetvom svoth profesoroev. Prva javna rjrc«toJtoclja ko«ervatortstov bo v četrtek. 1£. iuniia ob 20. uri v Timar-moničrti dvorani. Nastaniti bodo gojenci klavirskega oddelka - r>rofesOTJe*v Antona Ravnika in Ivana Noča. vioVmsdceara oddelka prof. Karla Jeraia in Jana Šiaisa. sok>-pevskega oddelka ravnatelja Hubada, ge. •Poedranapengove i« WI$trru*ausnove, oddelka za instrvgr»ntamo glasbo g. Berana i«n Launa. Opazanarnc nt to prvo javno pTOduKoioo in vabimo k obilnemu pose tu. Druga prodhikorja bo v torek, dne 17. ob 20. uri. Vstopnice sedefi po 5 Din, stojišča po 2 Din so v predprodam v Matični knjigarni, rstotam se dobi podroben pragram. TVRDKA Z fELEZMMO STANKO FLORJANCIČ LJUBLJANA -$W. PETRA CCSTA ZS priporoča svojo bogato zalogo rasne emajliran« in afemiaijaste ipoeanjske posode. Točna ie soMna oestrezea! Pomožna akcija Da se za naše radarje zavarafejo ru&mrfk proti posledicam kriz, ie potrebno letno nad 10 mlHjonov Din Lrobtjaaa, 12. miz. Naša rudarska industrija pr«zrvšja nenavadno ostro knrvzo. V mesecih febnoarjiu, marcu, aprilu in maju letošnjega teta so praznovali ruda rdi v nud-nik^h TPD po-»vorečno po 35 šfhtoov. Napravii so samo 65 šSrtov mesto 100. Ce up^ov^mo samo oba meseca najtežje krrzc, aprH in mai, so napraviti Ie 25 saiTtov mesto 50. Ce računamo s>tevi*o v Tudmfeih TPO zaposteofti delavcev 7600 in nov/rečen zaslužek na tŠfbt s 50 dmaniev. so zaslug rn-♦dari v celem Snr mesesečnem raz- radi nrri nsffisu I dobav nad 700 deta-veev cx$Vxišč*3raku bodo iisiuULša rncovoi otrroc l/M) nosojene ; sajsi, tear bo ra bodoče krize gotovo se bob omajalo rudarsfcr kredit Samo ta maaba bi se titecntfa s> bati okroe zneska 300L000 Dm. OrJrar§6ene nadame k treba soravlf drnsTasrj na dela Ao bi dati vnakemu redanje, ha gne deta iskat, samo po Đ*u 500 na pot, kar pa ie očevidno meto, bi morali vneti za m na saasneaasjo 950.000 dinarjev. Za vask dan. ki na paaMNIn ssv darii daBe brez zaslnžka v Trbovrjah, pa Vhod v upadtai rov v V Trbovljah so zadnje dni zopet pričeli z dotom. Stoca nam iz katerega prihajajo rudarji z dela, dočim čakajo radarji h ovi tovariti vsi na svitloin jm sanienjefo. na desni, da msJakJ n#- —U *Soč*ni« ne zabite, da se vrsi v nedeljo 15. trn. dossrveoi izlet v lepo To-maćevo. V gestalra pri Kovaču (Gorianc) nam bo v hladnem senčnatem vstu vsestransko zadovolino postrereno po ceni z dobro Tfiiačo in mnogovrstnimi jedrti. Na svoj račun pridejo tudi tresetarti, balin« carši in pri prv^rvnstni taTriburaSkfi godbi tudi plesalci. ZbiraKSče in odhoč ot' po^ 3 uri izpred kavarne Evropa, po Du-najsks ce. sei na Linbartovo uSco. Vsi točno. Ve-seldčni odsek »Sočec. —1] Danas mm 4Jabsjv« z _ ter. L*5ki kino v Uubtjanskern Dvoru predvaja danes ob 4., pol 8. ki 9. zvečer krasno in zek) pretresljivo fcrage-dnjo »Ljubav«. Tako lepega filma že dolgo ni bilo v Ljubljana, zato ne moremo poset te*a sporeda občinstvu dovoli priporočati. Cene kfcub višji« nabavnim stroSkom za ta program istotako najnižne ljudske t. ]. 3—4, 6 in 8 Din. -lj Redni občni zbor društva »Narodni dom« v Ljubljani se bo vršil jutri, petek 13. t. m. ob 20. v sejni dvorani »Narodnega doma«, I. nadstropje. —Ij Otvoritev planinskih kol. Slovan* sko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da se otvori Malnerjeva koča pod Črno prstjo za to serijo stalno, v nedeljo dne 15. t. m. Orosnova koča pod Črno prstjo bo otvorjena 15., 19. in 22. t. dne 28. t. m. pa se otvori koča za to se* zijo stalno. OTROŠKI MOGAttCE *iieo PRI SLKARJU Dama pfide. k silkariu in narofi portret Pogodita se slede cene, toda dama ima Se nekaj na srcu. — Ali mi jamifite zsa podobnost? — vpraša slikarja. — Seveda r gospa. — A kako do4«o? . , dobou za 13 mdkjonov dinarjev mani, nego običajno, to je mesto 36 na hjonov dinarjev te 35 moRjonov ddoanev. V obdobju zadnlšh dveh mesecev pa mesto običajmh »17 miS ionov le 83 nanjooov dananiev. Po statistiki, ks io je sestavila Delavska zbornica, ie potrebnih samo za prebrano rudarjev TPD mesečna svota 5J5 rnđljona dinarjev. Ako bi se zaslužki v vseb šairah meseeth na rudarie popolnoma enakoimemo razdeliti, bi bita pri takih križari vktftm silnemu padcu prehrana se vedno zagotovljena, — ne mosie pa bi se brsti druge potrebščine, za katere je po-amfcuo 30—40^ ceioanega zaslužka. V zadn$h dveh rnesecih pa bi že zmanjkalo za go4o prehrano prebivai-stva 2.2 satslbna dinartev. V resnici pa je zmanjkalo za hrano še več, ker so zaslužki tako neenakomerni. Predvsem ie ta rudnik Hrastnik popolnoma sta!. Prt mdrrikii Kočevje povre-čen zaslužek ne doseže rati 40 Din na šah*. Polovično praznovanje daje tn povprečen meseens zaslužek 500 Din, kar oovidno ne zadostuje za prehrano. A tratiti v ostaSh rudnikih je radi izredno kri-vicneaa mezdnega sistema položaj tak, da dosega delavstvo ramenoma visok po-vpreden zaslužek le mnogo nad povreč-iem stoječega zaslužka malega dela rudarjev, — medtem ko oorornua večina ne stoji bone, kakor v Kočevju. To je imelo y teh rudnikih za posledico, da ie lahko kril en del rudariev morda ie kako oddoJbivo in mani nolno potreb* žfeino. medtem ko ie nedostajalo no veČini gete hrane. A že povprečno je manjkalo zadnja dva meseca za brano 2-5 rra-ttjone dfaanjev. Položaj bi bH postaj davno nevndrz-Vjrv, da ni ban nad \2 natnona dananjev znašajoče podpore TPD in kreditov privatnih trgovcev in delavskih zadrug. Pred seboj imamo seznam za tr»ovme špeceraje m moke (tu niso upoštevani mesarji, dobavitelji mleka itd.) ks kaže, za koliko so poskočiti v zadnrij mesečin kredit* pri tris?ovciri v Trbovljah. Dne 28. februarsa t. I. so zna Šah rudarski dokovi pri 23 trtoveantah trgovcih 2,082.986.61, dne 27. rnaja pa a 152.266.14 Din. Ti tnfovci so oddali v dobi zadraih treh mesecev rudari em za l.O&JP&SS živil nanovo na kredit. V Hrastnika, kjer as le mnogo manj detalo m v Kočevju, kjer as manj zasktži, znašajo ti krediti brez ste* kakor bi odvovanfelo le Ha« med tn in tam zapo-dalavci, tako da se more opravičeno trditi, da je svota, za katero so mo-kafi narasti rud. dolgovi samo prt speče-taj. asovem v levrrtrb TfO, veda ne«o 3 miSjona dtnanjev. Pr€ tem nismo račun aH, da so kredi* tudi v rudarskih kom umih sorasmemo nar a si, ker se nam od strani delavstva zatrjuje, da so svedrtirah r? braso le IflSao, kolikor (To pa se nam zdi nemo-aoče in aevsrteano. Će bo sedaš, kakor se nam zatrjuje, Potre4*»efo Srdi JKJdsmi) za Mi smo suvataC ta samo nstVecje ruoV nake, ker so pač nasv^adEneSji, ne da bi ho. teli s tem zamolčan, da je poloaai v nekaterih privatĐti indnikari radi krize mani1 težak. fVjsebei moramo sa omsršti rudnika Krmetj m Lese. Iz teb podaHcov rnoae vnsk i m p listu kakšna sredstva bi basa potrebna, da se radanji zavarujejo proti posledicam kriz, k« se v nasili ltaJiAti s tabo matemattčsfto simltjenje sedanje prerrK>sovne krize in sWS-nah kriz v bodočnosti. Danska sprava bo iaddalt v naškrasV šem času eaatatsk prav« ss fond jn bo postara pravila s vabilom aa sodelovanje vsem SMMpodarsfcim in socija4nopo*nčrsm korporaešjam, na katerih sodelovanje re pri tej ateci* računati._ Pred sodniki Zločinstvo zoper javno moralo Traovska potnik Josip Bratoš iz Li u Stane, star 29 let >e skušal 29. aorna v Dravogradu ztorabrti nekega 8 letnega dečka. Ker ie brl zaradi ponovnega delikta že kaznovan, ie bil obsojen zaradi zločina zoper javno moralo na 1 leto in 6 mesecev leče, na izsubo častnih pravic za 3 leta ter na lalakaaaia no prestani kazni. Mlad tzprieoac , »letni Ivan Mtfbo te Brudaas ari fNušu. Is ktksb sneti saaJrjit že psandsasm h> oraan in Is hI is dvakrat kaznovan šarac* tatvine. Dne M. aprila ie srečal na cesti H Frama v Zg PoMcavo 14 letoesa Mbo<«a-va Kovača, ftf je noaf v j a rt asu oranže, etatnae MS. Fant fe med potilo te stvari prodada-1 in ćnkunt 98 Dan. Pni neki kapeli v Zc. Poiskali na ca k MrMoo nenadoma zavabH za vrat, mu nasravtJ revoJver na Fant it od sanahn am ie anbral denar in Mlabo le aa dan raasaave ^pje dejanje ori zriai in re bđ obsojen na posdrusDo leto jeSe. Stres 4 »SLOVtNSKI NAROD«, dn« 12. junija 19» Stev. 132 Muh-: Roman Dr. Ivor Dravton Je molčal. George ni mogel uganiti, kakšne misli rrra roje po glavi. Umazano sivkast dim so je vil n konca njegove cigare in se izgubljaj nod stropom. Njegove temne oči so bfje or>rte skozi dim v prstan, ležeč na mnpL — — Dober večer, gospoda! Pozdravu je sledil smeh. George in Drayton sta se presenečeno ozrla. Na pragu je stal M a rcus Srenrhhold. Kako dorgo je stal na pragu in kaj je slišal iz njunega pogovora, George ni vedel. Neopaženo je spravil prstan nazaj v žep. Pogladil si je brezhiben bel telovnik, sedel je k mini, si nalil likerja in izbral najboljšo cigaro. Lepo narejeni frak je skoro zakrival njegovo pohab-ljenost. George je bil presenečen, da se vede Sterrihord napram njemu tako neprisiljeno, skoro prijazno. Ni si mogel rraskti istega obraza, spačenega od je-ne, ko je zrl nanj v laboratoriju. V veži so se začuli glasovi, nekdo je zaloputnil vezna vrata in profesor Caspian je vstopil v jedilnico. Takoj je nastala v Sterrrtioldovem vedenju neznatna izprememba. George Je bil že večkrat opazil to. V prisotnosti profesorja Caspiana je izginila arogan-ca z grobega obraza Marca Sternholda in njegov glas je postal priliznjen. George pa nikoli ni mogel uganiti, ali dela starejši asistent to namenoma aH nehote. Komaj je profesor Caspian sedel, je znova vstopil Maddox in se sklonil k meniu. — Kaj, se ep obisk — in tako pozno? -r-je vzkliknil profesor. '*'Wt£đ8ox se je sklonil in znova nekaj zasepetaL — Ah, detektiv Eastwopd? To je nekaj drugega. Takoj pridem. Oprostite, JDraslon, . . Specijalist ža živčne bolezni je presenečeno gledal za profesorjem. Oeorge se je zasmejal, rekoč: — To je samo Bili Ea$twood. On spada med,policijske strokovnjake za ponarejalce denarja. . Za- ponarejalce denarja? Dravton se je nekam čudno nasmehnil. — Zadnje Čase se ronofo govori o ponarejenih bankovcih, — je pripomnil George. -r Posebno p kontinentalnih. Profesor Caspian ie že dolgo v službi Scotjand Tazda koj analitik v ponare-jekJab zadevah/Danes sem ves dopoldan analiziral Črnilo in papir. Tri petina bankovcev po sto funtov so bile najpopolnejše potvorbe. kar sem jih kot. analitični kemik kdaj" videl. Ko so se odprla vrata* je obmolknil. jjteddoK je na pragu diskretno zakaŠ- — Gospod Bentlev, prosim. Profesor Caspian želi, da spregovorite z inšpektorjem Easru/oodom. V laboratorija sta. — Etobro, 1© grem. — George je vstal in čakal, da sluga odide. — To je res zarrirrnvejse dek> kakor novi sub-Innacijski proces. Mislim, da gre za interese moža, ki lovi ljudi — Tudi meni se zdi, — je zarrrrrnral Ivor Drayton malomarno. George je vstal, hoteč oditi. — Mislim, da je Scotland Vard Ican-čno izsledil ponarejalce. — je pripomnil. Pri vratih se je obrml SternhoMo-vega obraza ni mogel videti, pač je pa videl Dravtonov obraz. Njegove besede so napravile globok vtis. Dr. Dravfcm je gledal Čez mizo na Marca Sternholda presenečeno, prestrašeno in obupano. Nočni gost Bilo je že po polnoči, ko je George spravil v red svoje stvari in se pripravil na selitev. Poleg obleke je imel mnogo knjig, revij in druge ropotije, ki jo je bilo treba spraviti v red. Večina robe je bila že nakopičena v kotu, dokler ne najde primerne shrambe, kamor bo lahko vse to spravil. George se je ozrl po sobici in težko mu je postalo pri srcu. Tu je prebival poldrugo leto. a zdaj je tu zadnjo noč. Ker je tu stanoval, ko je bil njegov oče še živ in je prebil z njim v prijetnem kramljanju mnogo večerov, je bito Georgu žal. da mora prepustiti to sobico drugemu. Toda v njegovih mislih je bilo še nekaj več, ko je kadil svojo zadnjo cigaro. Bil je trden sklep, priti zadevi do dna. Bil je trdno prepričan, da se preseli Sternhlod v njegovo sobico z gotovim namenom. A kakšen je bil njegov namen, to je hotel zvedeti. George bi bU rad vedel, če ni povedal dr. Draytonu preveč. Dravton je bil poštenjak, o tem ni bilo dvoma. Čudno je pa bilo, kako se je zavzemal za Marca Sternholda. George tudi ni mogel pozabiti izraza na njegovem obrazu, ko se je gredoč iz jedilnice obrnil. Morda sta bila Drayton in starejši asistent prijatelja, pa »ista hotela tega pokazati vpričo tujih ljudi. — Čakaj no, — je zamrmral George. — o Čem smo že govorili? Ah. o ponarejenih bankovcih. Spomnil se je, kako mu je Stern-hold zjutraj, ko je preizkušal črnilo in papir bankovcev, sledil v laboratorij in se zelo zanimal za izid preizkušnje Profesijonal.no zanimanje bi to utemeljevalo, toda profesijonalna zavist je bila borj v Setrnholdovem značaju. Kaj je pomenil ta izraz na obrazu dr. Ivora Dravtona ? — Čas je že, da grem spat. — je zamrmral George sam pri sebi. — Nocoj se ne da nič več storiti. Stekel je smoking in ga vrgel na stoL V naslednjem hipu je pa nekdo tiho potrkal na okno za njegovim hrbtom. George je stal tiho na preprogi pri peči. Zavesa na oknu je bila spuščena tako, da ni mogel videti, kdo trka. Če bi ne bil trkanja tako razločno slišal, bi bil mislil, da se mu je samo zdelo. Trkanje se je ponovilo m tako je spoznal, da se ni motil. Nekdo je bil zunaj in hotel je opozoriti Georga nase. George je čakal nekaj časa, potem je pa skočil k oknu, odgrnil zaveso in pogledal, kdo je. Moški obraz se je tesno tiščal stekla in roka je dala Georgu znamenje, naj odpre okno. Potem je glava izginila med temnimi listi lovorjevih grmov.. — Bili Easfwood! — je zamrmral George. — Kaj neki hoče Bili? Odprl je okno in takoj mu je zaše-petal BMI: Najslavnejša vedeževalka a kateri so hodili orio vladarji In ministri Marie Aana LerK>rraan4pva je vzbti-ze kot dete $ svojimi vedeževanji ajcaaaačenje. Roma je faia leta 1772 v Alenconu. kjer je Ma v samostanu Benedektaik tudi vzgojena. OdHkovaia se je kot marljiva in zeta nadarjena učenka, ki se je v prostem času navdušeno bavila s likomaiUajo. frzk>gnonriko ki drogmi takrat pršljub-ljerrimi okultnimi vedami. Leta 1790 se je preselile v Pariz m njen salon v ulici Tbouron je kmaka zaslovel po vsem Parizu. K Lenornjandovi so zahajali vodje revolucije Mirafrean, Desmoulms. Robesprlerre, Marat, Saint Jnst in Her-bert, katere je zadela tragična usoda, kakor jim je vedeževalka prorokovala. Lefevre je od nje,zvedel, da postane maršal Mura tu je. prorokovala kraljevsko srečo m krvav konec, pr.ncesi de Lamfaatte pa nasrino smrt. Vse to se je točno izpolnita. Lenomarvdova je skušala osvoboditi kraljico Marijo Arrtoinetto rz rok revo-lucijonarjev. Poskus se ni posrečil m vedeževajko so vtaknJi . v kaznilnico La Farce, v kater\se~je sezrtamla z Jo-sephino Beaubarnais, ki je bila tudi zaprta in kateri je. prorokovala smrt njenega moža, generala, novo poroko z vojakom, ki napolni s svox> slavo ves svet in ločitev s tem junakom. Ko so jo izpust ri, jo >e posetil Napoleon, kateremu je vodeževala z njegove »popolne roke«. Dejala mu.je, da bo osvojil mnogo dežeJ m da napolni svet z občudovanjem, da bo pa umrl v izgnanstvu. Leta 1797 se je Napoleon poročil z Jo-sephiino Beaubarnais. Prvi del vedeževanja se je iapolnil in Lenorrnandova je postaja Josephinina varovanka in ljuWenka odlične družbe. Napoleon je •bčl Korzičari in kot tak lahkoveren. Zelo pogosto se je posvetoval s *Sybi*k> iz uface Thouron,« pošiljal ji je bogata darila, bih* so pa tudi časi. ko ni smel slišati njenega imena. ~2fc~r novembra IS09 je cesarica Jo-sephina sanjala o "kačah/ LeivormaTidbva je dejala, da pomenijo te sanje, da postane cesarica žrtev krivičnega ravnanja in da se bo ločila od svojega moža. Zato so vrgi vedeževaJfco v ječo. V ječi je prorokpvaia Napoleonovo poroko z Mark) Louiso in povratek bivše kraljevske rodbine. Vedeževanje se je izpomno in wde*ževalkirta slava je rasla. Lenormarick>vo so naravnost oblega* ljudje, ki t» bft. radi zvedeli, kakšna usoda jim je namenjena. Ko je bil 1. 1814 Pariz oblegarl, je posetil s4avno vedeževalko tudi iuski car Aleksander I. Po Napoleonovem padcu je ostala vedeževalkina slava nedotaknjena. Sam kralj Ludvik XVIJL ie zahajal k nji, Tallevrand je bil vsakdanji gost njenega salona in še množn drugi slavni možje so se zatekli k," nji, kadar so j h težile misli o boclbcnostL Ko se je Napoleon vrnil iz prvega izgnanstva, jo je hotel policijsko "preganjati, pa si je premislil, kajt: Xenorniandova je bila napisala brošuro »Obletnica smrti cesarice Josefine« in ko je Napoleon brošuro prečkal, je vzklikni*: »Ona ie edina, ki mi je pokazala, kako težka f&guba me je: zadela-V ~ _ Leta 1830 je izdala Lenormandova »rfistoricne m tajne spomine cesarice Josefine«, ki so vzbudili v Franciji in tuđi v inozemstvu veliko senzacijo. Leta 1821 je bila v Bruslju aretirana, »ker govori z atrfiangelom Ga«brijek>m. ma kamen modrijanov, Abarisovo pšico itd.« Bfla je obsojena, pa se je pritožila in sodba je bila razveljavljena. Ogromna množica lahkovernega ljudstva jo je spremljata iz, ječe do doma. Pozneje je izdajala brošure s poetičnimi vedeževanji in v eni je trdila, da postane Ludvik Ffiip kralj, kar se je izpolnilo 1. 1830. LenorTrvandova je bila res feredna žonska in nad njenimi vedeževanji je strmel ves svet. Sama o sebi je trdila, da prorokuje na podlagi shitenj, ki jih je imela že kot dete. Umrla je 25. junija 1843 šn k večnemu poStku jo je spremila vsa pariška el-ta. Svoje zmožnosti je pa znala izrabiti tudi praktično in njen nečak je podedoval po nji letno rento v znesku 20.000 iraracov. Poskusen samomor sovjetskega uradnika Na kolodvoru v Biale Podlaske blizu sovjetske meje je hotel skočiti v nedeljo zvečer pod brzovlak Varšava —Moskva sovjetski uradnik Naumov, ki se ni hotel vrniti v Rusijo. V trenutku, ko bi moral brzovlak odpeljati s kolodvora, je skočil iz vagona in se pognal pod vlak. V zadnjem hipu za je pa zadržal sprevodnik. Videč, da se mu je samomor ponesrečil, je potegnil Naumov iz žepa nož in si ga večkrat zasadil v trebuh. Ranil se pa ni nevarno. Med zaslišanjem je izdavil, da se piše Mihail Naiimov in da je bil pomožni uradnik sovjetske družbe za zunanjo trgovino v Parizu. Iz Moskve so mu baje naročili, naj se vrne, ker pa ni ubogal, sta prispela iz Moskve v Pariz dva agenta črezviča.ike. da ga odpeljeta v Rusijo. Naumov je pustil v Parizu ženo in otroke. Ko ie prispel vlak na kolodvor v Biale Podlaske, je mislil, da je že na obmejni postaji in zato je napel vse sile, da uide agentoma. Videč, da ne more pobegniti, je hotel skočiti pod vlak. Poljske oblasti so mu dovolile ostati na Poljskem ali pa vrniti se v Francijo. Ozadje tragedije v Cambridge Obravnava pred poroto v Cam-bridgeu o treh žrtvah krvavega dne v kraljevskem kolejri.ni, kjer je 20-letni študent Potts ustrelil profesorja Wol-lastona. smrtno ranil detektiva VVjilisa m ustrelil sebe, je odkrila ozadje te edinstvene tragedije v zgodovini univerz. 0 značaju študenta Pottsa se priče niso strinjale. Nekateri so ga smatrali za abnormalnega, ekscentrič-nega ali vsaj izrednega mladeniča, drugi so ga pa opisovali kot mirnega in docela normalnega študenta. Oče je izpovedal, da je bil sin častihlepen, da je na srednji šoli pridno študiral, na visoki šoli je pa mnogo zapravljal in delal dolgove, čeprav mu je oče pošiljal mnogo denarja. Pred tragedijo se je mudil z nekim tovarišem 10 dni v Londonu, kjer sta prodala motocikel za 22 funtov, denar sta zapravila, potem sta pa živela brez beliča v žepu. dokler se m zavzela za nju neka MiHerjeva. ki je sprejela oba na stanovanje in hrano, čeprav je vedela, da denarja nimata. Videla je. da imata revolverje. Potts je spravil revolver k nekomu študentu v Camibridgeu, s katerim se je seznanil, ki pa pozneje ni želel občevati ž njim, ker je prišel nekoč k njemu s pijanimi tovariši. Najzammivejša je bila izjava Pottsovega prijatelja Newman-na, ki je dejal, da sta s tovarišem razmišljala, kako bi napravila zločinsko karijero. On je smatral to za šalo. Potts je pa mislil resno. Dvojni umor in samomor je izvršil najbrž v trenutni duševni zmedenosti. Od kod ime Pariz Rumun Oswald Neuschms je pojasnjeval nedavno nastanek imena Pariz v zvezi s kultom boginje Izide, ki se je baje zanesel iz Eigpta v Grčijo, Italijo in Galijo, kjer se je ohranil več sto let. Po tej teoriji bi izviralo ime Pariz od Bar-Iz, to je Izidina ladja, katero so nosili v procesijah, jn grb Pariza (ladja) naj bi bila Izidina ladja. Dr. Brouta pa to razlago odločno odklanja, češ, da je gola fantazija. Tudi če bi bilo res, da se je zanesel kult boginje Izide tja, kjer stoji sedaj Pariz, kar pa ni verjetno, je izključeno, da hi bili Gali označJK Izidino ladjo s staro-egiptskim izrazom Bar-Iz. Sicer je pa znano, da je pomenilo v rimskih časih ime Parisii ljudstvo, naseljeno ob reki Seini, katerega glavno mesto je stalo na sedanjem otoku Cite in se je imenovalo Lutetia. Če hočemo ugotovrri, kako ie nastalo to ali ono krajevno ime, se zanimamo v prvi vrsti za narečja v dotič-nem kraju. Deblo bhares pomeni v indoevropskih jezikih klin. vrh, višino, razen j, klas. veja. Od tod gotsko ha-rin = ječmen, rusko borosno = žima moka. V stari nemščini imamo izraz para za les in isi za orjak. Parisi bi torej pomenilo gozdni orjak. Če hi Pariz stal na višini. Če bi se bili prebivalci odlikovali po visokih postavah in če bi bili gojili v prvi vrsti ječmen, bi lahko razlagali nastanek imena na ta način. Za to pa ni nobenega razloga. Dr. Brouta je prepričan, da je treba iskati nastanek imena Pariz v starem imenu Loutouhezia. To ime, iz katerega so napravili Rimljani Lutetia, izvira nedvomno od prvotnih prebivalcev Galije in Španije Iberov, ki so prispeli v paleolitični dobi iz Sahare. Španec Cejador je dokazal, da so se ohranili neokrnjeni ostanki iberskega jezika do dandanašnjih dni. Tdje baskitski jezik in Loutouhezia pomeni v tem jeziku neobdelano močvirje. V iberščini je pomenil izraz par vodno ptico, zlasti raco. Izi pomeni lov. Parizi pomeni torej kraj, ki je ugoden za lov na race. Tako naj bi bilo nastalo ime Pariz. ©fff vsakemu na zahtevo bogato jflustrovani cenov-nJk eiektričniiii lestencev In drugih razsvetli. Tvornlško sklatft&če lestencev, Zagreb, Gundullćeva ul. 7 Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. J J J J J J J J J Sreča Te Me izogiba] Ne skrivaj ae! Privabi si jo s srečko drž. ras. loterije. Žrtvuj ji Din 100.— za celo arečko, ali Din 50.— za polovično, ali Din 36.— z« eetrtmko. Vrniti Ti zna tisočero in ie ve& Bodi do 8. Julija v posesti naie srečke, ki si jo more* kupiti v podružnicah »Jutra« v Maribora, Celju, Novem mestu in na Jeaenieah; v Ljubljani pa v Oglasnem odrteflm i tnc ▼ I»afjiemo»i ulici ter v ettld v ' zttori »Jutra« um Celovški cesti. Zadružna hranilnica, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 lahko tudi r znamkah* dres tnamk* ne atflos Dls- S-— ■■■ ■ Lokal se odda v najem a 1- julijem t. 1. na Miklošičevi cesti 7, palača Vzajemne jposojflnice. — Natančnejše podatke je dobiti pri ravnateljstvu Vzajemne posojilnice. 1820 Posedajte boteJ-restavracijo »Mariborski dvor« Oset M O D R O C E Ia ifrl sjećao Mane D* 740— sapdoje sjodeooa, mre*«. sost»1]ae odele saJeesefi« laska nri RUDOLF SEVER M*rSJ» trt a ... Zahteva)** v*ore«! - SftST . t Prepir ^7— kre& ta ftvUeelske levsjaeaa. irvlraje-če reci elektrike, 100* e4*rsviml Ofetak -- proračoni kresateeae — bresobvemo, islsa*wse4s aa tek* it 4a.fl. (Sv. Puri c i. dverSče). * 1771 Tttftfl let Trgov Al potnik v vsei Tin 1 ■sil Oorskesi ta Lan. aapkraa aaatenoai krtke *>W Prenočišča, earale. koealn-ce, tvto 50T Kupim motor a prikolico ali brez. Sem poročen drž. uradnik TJ. kater ori je in bi odplačeval v mesečnih obrokih po 300.— Din ali pa skupaj po preteku 12 mesecev. Ponudbe na naslov: Cir. Veho-vec, Žužemberk. 1822 Elektromotorje istosmerneaa in izmeničnega, teka, previja in popravlja, izvršuje instalacije ter hiine razsvetljave po zelo nizki ceni elektrotehnik Kgon Vodlan, Laško 11. 1821 a najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kamione primesi, garantirano naraven, ae dobi v lekarni Dr. G. Piccoli, tajubljana. — 1 kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti in železnici. 58,T Kopalne obleke vseh vrst po meri. — Aleksandrova cesta 3, pritličje. Prodajalca (-ko) veščega čevljarske stroke ter nemškega in hrvatskega jezika sprejmem takoj. Oferte v nemškem jezfku. po možnosti s sliko na naslov: Bela Kelemin, Čakovec. 1813 z dvema posteljama zraven glavne pošte oddam gospodom ali gospodičnam. — Naslov v ogl. odd. »Slov. Naroda«. 1826 Kolodvor Vrhnika restavracija, kavama Is DrenočHće «c prfporoča. 1680 L Mikuš JUBUANA ttestn -.rc 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in soinenikov ter sprehajalni palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — 3. (f0ai*chalowBLGi Wien Ul. m 3 iiie mm prodajani* svojih bencinskih motorjev preprodajalce fn zastopnike, dobro uvedene v kmetijstvu arondirano, vse zemljišče skupaj v enem kosu okoU bile. kjer aa redi 6 aiav živine, s inventarjem in letošnjim pridel-aprodaj aa 130.000 Din. , mm v gostilni Sinčić, Zbe-lewe pri P^eljčanab. 1814 Urdafie Josip ZopeoS& — Zrn - Vat v Usbtosi.