^ vsak dannm in praznikov. dailj except Sundajm and Holidojo. PROSVETA lKT0-YEAH Cona lista j* $6.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ ISTdiaiSi1 21TTSS CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. 30. SEPTEMBRA (8EPT. 30). 1943 Uradnlikl in upravniikl prostori 200? South Lawud Kijevom, glavnim ■ potisnile "r«jine, Woieno silo v past »li/* k* »o konsolidi-r*"'* na vzhodni strsni ^ ^Jt-per nasproti Kijeva. \ komenUtor « >'toriUi Je priznal, da Dnjepropetrovsk, 250 milj juž-novzhodno od Kijeva, je tudi v nevarnosti. Ruske čete so udrle v predmestja na vzhodni strani in pričakuje se, da bo Dnjepropetrovsk kmalu padel. Zavosnlškl stan, Afrika. 29. sept. — Padec Foggije, velike italijanske letalske baze in trinajstih nepoškodovanih letališč, je težak udarec nemški sili pri Neaplju. S te baze bodo zavezniški letalci lahko bombardirali Monakovo, osrčje nacizma, Dunaj in glavna mesta Rurftunije, Bolgarije in Ogrske, satelitov osišča, kakor tudi podjarmljeno Jugoslavijo, Grčijo in Albanijo. Severna Italija in južnovzhodna Nemčija sta izpostavljeni bombardiranju iz zraka. Mesto Foggia, ki ima 85,000 prebivalcev, je tudi važen železniški center. Oi tam vodi električna železnica v Neapel, Bari, Brindisi in Potenzo. Slednja tri mesta so v zavezniških rokah. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so Nemci izpraznili Alerijo, korzišKo mesto, 40 milj severozapadno od Bastije, otoške luke, pod pritiskom francoskih čet. Nemške čete so zbrane v ozkem sektorju Korzike, kjer jim preti uničenje. London, 29. sept.—Angleški letalci so sinoči ponovno metali bombe na Hanover, nemški industrijski center. To je bil že drugi napad na to mesto v enem tednu. V dveh napadih so leUlci zmetali čez štiri tisoč ton bomb na Hanover, kjer so velike tovarne kavčuka in oljne čistilnice. Voditelja nemikih ipio-nov v Braziliji obtojena Rio de Janeiro, Brazilija, 29. sept.—Carl Johannes Schlem in Alfred Ney, voditelja nemškega špionskega krožka, ki Je imel svoje podružnice v drugih la-tinekih republikah in Združenih državah, sta bila obsojena na osem let težke ječe vsak. Na obravnavi je bila razkrita evidenca, da sta imela zveze z agentom GesUpe, nacijske Ujne policije. v državi New Jersey. Delovanje krožka sU razkrili ameriška in brazilska policija, ki sU Uooperirali med eeboj, kar je omogočilo prijetje nemških špio- nov. Židovska vlada v Palestini New York, 29 eept-Dr Ne-hum Goldman, član eksekutive židovskega odbora za Paleetino in direktor urada tega odbora v VVashingtonu, Je na zborovanju predstavnikov Židovskih organizacij zahteval pravico do židovske vlade v Palestini, de bo U odločevala o usodi Židov Dejsl Je, da tragičen položaj Židov zahteva rešitev židovekege problema. Palestina more postati židovska države. Senatorji pobijajo Wheelerjeve očitke Razprava o vpoklicu očetov v armado Waahlngton. D. C.. 29. sept.— Zagovorniki Rooseveltove administracije v senatu so pobijali obdolžitve senatorja Burtona K. Wheelerja, demokrata iz Monta ne, ds vladne agenture nudijo zavetja onim, ki se hočejo izogniti vojaški službi. VVheeler je avtor zakonskega načrta, ki določa odložitev vpoklica moških, ki eo postali očetje pred japonskim napadom na Pearl Harbor, v armado do januarja prihodnjega leta. V teku debate o načrtu je senator Lucas, demokrat lz Illlnol-sa, pobijal Wheelerjeve obdolžitve in izjavil, da bo glasoval proti, ker so general Marshall, šef generalnega štaba, in drugI vojaški voditelji pri zaslišanju pred kongresnimi odseki trdili, da ss mora ameriška oborožena sils povečati na 10,709,581 mož v tem letu. Lucasu so se pridružili drugi senatorji. Pričakuje se, da bo debata o Wheelerjevem načrtu zaključena ts teden. Znamenja kažejo, da bo poražen z veliko večino glasov. Predsednik Roosevelt ni hotel rszprsvljsti o poročilih, ds bo genersl Marshall imenovan za vrhovnega poveljnika ameriŠko-angleŠke oborožene sile na vseh bojiščih, zaeno pa je okrcal neodgovorne časnikarje, ki so skušali ustvariti vtis, ds se hoče administracija iz političnih razlo-logov iznebitl generala: Portoriško ljudstvo dobi samovlado Rooseveltovo priporočilo kongresu VVashington, D. C.. 29. sept.— Predsednik Roosevelt je priporočil kongresu, naj da prebivalcem Portorika priliko za samovlado, ki naj bi uključevala tudi pravico izvolitve governerja in drugih uradnikov. Rooeevelt je poslal kongresu poročilo notranjega tajnika Ha-rolda Ickesa, ki je bil načelnik odbore, ki se je po študiJt'polo-žaja na Portoriku izrekel za revizijo portorišklh zakonov. S poročilom vred je predsednik poslal kongresu načrt, na čigar podlagi nsj bi se izvedle reforme. Na temelju eedenjih zakonov predeednik imenuje governerjs, generalnega pravdnika, prosvetnega komisarja in člane vrhovnega sodišča. Portoriško ljudstvo voli poslance od 1. 1917, toda governer ima pravico vetira-nja sprejetih nečrtov v zbornici. V smislu kongresu predložene-ge načr*e bi izvoljeni governer dobil oblast imenovanja načelnikov za vse vladne department«, toda imenovanje mora potrditi portorlški senat. Amerika bl imela na Portoriku vrhovnega komisarja, ki M bil odgovoren ze izvejenje emeriških zakonov. zavezniški pritisk na bado-gluevo vlado t Jf • Anglija in Amerika zahtevata reprezenta-cijo liberalcev v STRNITEV PROTI FASlSTlCNtH GRUP i London, 29. sapi.-Velika Britanija in Ameriko vztrajata pri zahtevi za rsorgsniziranje Ba doglijeve vlade, ki naj bi uklju čevale reprezendante italijan-skih liberalnih Strank in liberalcev v tujini. Doznava se, ds se bo Badoglio udal pritisku in da so bili že storjeni korski glede vrnitve italijanskih libemlcev v Italijo. Med temi je grof Carlo Sforza, bivši zunanji minister, kl se nahaja v Ameriki. > Doslej se nl pofazalo še nobeno znamenje, da bodo Sforza ln drugi liberalci postavili bazo sodelovanju z BadOglijevo vlado in italijanskim 'kraljem, toda Velika Britanijo bi Amerika sta navezali stike s drugimi predstavniki liberalnega gibanja. V prihodnjih dneh foita Badoglio n kralj dobila poziv, naj storita tri stvari, ki sq: Disku zija z italijanskimi liberalci o formiranju bolj reprezentativne vlade. t Podpis vsah pogojev kapitu-acije. Napoved vojne Nemčiji. Možnost, da fet ameriški in brltaki vojaki, katerih tovariši so bili ubiti v bitkah e italijanskimi vojaki v Afriki in Italiji, sprejeli Italijane kot zaveznike, ako bo Bsdoglio napovedal vojno Nemcem, več ne obstoja. Če bo in kadar bo vojna napoveda na, bosta Velika Britanija in Amerika priznali Italijane le kot sobojevnike in jih sodili po Šte vilu Nemcev, ki jih ubijejo. Po strmoglavi jen ju Mussoll nijevega režima so se strnile liberalne grupe v protifašističnemu gibanju in zagotovile kooperacijo zaveznikom. Te uključu-jejo krščansko demokratsko stranko, dalavsko demokracijo, stranko akcije, italijansko socialistično stranko in italijaneko komunistično stranko. Repre-zentsntje nekaterih elementov teh grup imajo zveze z ameriškimi in britekimi uradnimi krogi. Vprašanje, katera izmed teh grup v resnici rcprezentlra težnje italijanskega ljudstva, lahko povzroči trenje. Domače vesti Br, Vider aapuatll bolnišnico Chicago. — Br. Fred A Vi der, gl. Ujnik SNPJ, se je 28 septembra povrnil domov iz bolnišnice, v kateri je bil od 10. avgusta zaradi počene kosti v nogi, katero si je poškodoval 25. julija, ko je po nesreči padel na uličnem hodniku v Milvvaukee-ju. Upanje je, da se kmalu vrne zdrav na delo. Ia Jušna Amerik« Buenos Aires, Argentina. Proti koncu junija Je tukaj umrla Virginija Hrovatin, stara 18 let. Podlegla je legarju. Zapušča starše in sestro. , Ii Clevelanda Cleveland,—Dne 27 sept. j« v bolnišnici umrl Anton R«mic, star 61 let ln doma iz Letuš« na Štajerskem. V Ameriki js bil 37 let in tukaj zapušča ženo in dve hčeri. Nemika ipiona obsojena v New Yorki New York, 2». sept —Krnest, F D LehmiU in Krivin H. da Spretter. ki eU ne obrevnevi pred federalnim sodiščem priznala. de sU bila v službi Nemčije kot šptona, sU bile obar/jene na trideset let ječe vsak Obsodbo j« izrekel sodnik Mortimer W. Byers. Japonske vo jne agenture premešane Izredno zasedanje parlamenta sklicano London« 29 sept,—Časniška agentura Domej j« po tokijekem radiu naznanila j remešanje japonskih vojnih e^entur in skll-canje izrednege za »edanje parla-menU. Odločitev glede premešanje egentur J« padla ne seji členov kabineU Naznemlo previ, de je bil imperijski na< fini odbor odpravljen In ustanovljeno novo munieijsko ministrstvo. V področje slednjega bo »p«delo oječa-nje jeponeke letaKke sile in ar-made ^ Premešanje je sledilo svarilu, Odbor odločil proti železničarjem Potrdil je veljavnost mezdne formule Waahlngton. D. C.. 29. sept.— Posebni vladni odbor je odbil zahtevo glede zvišanja plač« za tri dolarje ns dsn 300,000 delavcem, uposlenih na ameriških železnicah. Zadevno naznanilo Je prišlo iz Bele hi*. Odbor je potrdil veljavnost mezdne formule "Malega jekla" in se izrekel za zvišanje plače železničarjom za 32 centov na dan. Izjavil je, da je to vso, ksr dopušča mezdna formula. Zvišs- nje je retroaktivno od tegs leta. i Odlok je bil dostavljen predsedniku Rooscveltu, nakar ga je slednji izročil Fredu M. Vlnso-nu, načelniku federalne komiii je za ekonomsko stabilizacijo. Samo eden član odbors, Frsnk M. Swacker, se nl strinjal z od lokom večine. On je trdil, da mezdna formula ne omsjuje ob lasti odbora in priporočal, da ve plača železničarjem zviša za 54 centov na dan. Prizadete z odlokom so bratovščine železniških strojevodij in kurjač e v, izprevodnlkov, spremnikov in kretničarj«v. Od bor je poudaril, da je podel od lok v soglasju s programom ekonomske stabilizacije, da se pre preči inflacija. Voditelji železničarjev so na mignili, da bodo nadaljevali af/i tacijo za zvišanje plač kljub od loku odbora. * Poveljstvo francoske sile razdeljeno General Legentil-homme imenovan za vojnega komisarja Alšlr. AlŠerlja. 29. sept —Ge neral Paul Legentilhomme je bil izbran za vojnega in obrambnega komisarja v odboru za osvoboditev Francije in s tem je bilo poveljstvo francoske oborožene sile spet razdeljeno. On je znan kot pristaš generala Charleaa de Gaulla. Legentilhomme je dobil popol no kontrol9 vse francoske oborožene sile,K izjemo one, ki se aktualno bojuje na bojiščih. Poveljnik te je general Henrl Giraud, souačelnik francoskega odbora, Trdi se, du se Giraud ln De Gaulle nista mogla sporazumeti glede imenovanja civilista za vojnega komisarja. Legentilhomme je bU nekoč vojni komisar v De Oaulevem odboru borbenih Francozov, ki je bil ra«-puŠčen po ustanovitvi odbora za osvoboditev Francije v Al žiru. On je bil izbran za vrhovnegs komisarja za ozemlja na Indijskem morju, ko so francoske čete okupirale Madagaskar. General Giraud je bil kritiziran, ker ni Informiral odbora v Alžlru o operacijah francoskih čet na Korziki, otoku na Sredozemskem morju. Naznanilo, da so čete v akciji na otoku, je bilo objavljeno tri dni po izkrcanju. Švedska priznala francoski odbor Stockholm, Švedske, 29. sept, Švedska je uredno primata odbor za osvobodlUv Francije, čiger glavni stan je v Alžlru, Afrika. Švedske inUreee ns ozemlju, ki spada v območje frencoskega odbors, bodo repre« /entii ali švedski konzuli, ki so ns tem ozemlju, Sforza obljubil podporo Badoglijevi vladi #London, 29 eept,—6rof Cerlo 8f6iza, bivši iUlljenski*zunanji minister, je zagotovil premierjs Badoglija, de bo podpiral njegovo vlado, dokler e« bo borile za osvoboditev Italije, se glasi naznanilo iz Alžira. Bforzs. Izgnani vodja liberalnih In proti* fašističnih elementov, se nahaja v Ameriki. Deportacije italijanskih vojakov v Nemčijo Bern, Švica. 29. sept.—Nsclj Mussolini se vrnil v Rim? Italijanski senat razpuščen London« 29, sept.—Berlinski radio je naznanil, da se je Benito Mussolini vrnil v Rim, iz kaUre-ga je bil izgnan, kjer Je prevzel nominalno kontrolo nad "fašistično republiko", katero so v na-glicl i/.klessli nemški bajoneti. Radio Berlin citira poročilo iz Rima, da ja Muesollnl govoril pred svojimi pajdaši in jih zagotovil, ds bo Italija kmalu dobila ustavo kot država brez kralja, zaeno pa j« zaprvtll, da bodo oni, ki so ga aretirali in izgnali iz Rima, kaznovani. Višiške radiopostaja je objavila zaključke Mussolinijevega režima. 8«riat, čigar člane Je imenoval kralj Viktor Kmanuel, je bil razpuščen z dekretom. Drugi dekreti določajo kone< tratijo italijanske oborožene sile pod oblastjo fašističnega vojnega ministra, sdrulltev sindikatov v eni gciipi in nsdalj«va-nje preiskave proti starim čla-norft fašistične'stranke, ki so nagrmadili bogastvo, in proti vsem Itelljariom, ki so imeli vladne fllužbe v zadnjih tridesetih letih. Rimski radio je naznanil, da bo Mussolinijeva vlada takoj orgsnlziraU italijansko armado zs nadaljevanje boja proti zaveznikom na strani Nemčije in Jsponske. Berlin je prej poročal, ds so Mussolinijev re*im že priznale Rumunije, Bolgarija, Slovaki ja in Hrvaška, sateliti osišča, Glasilo Mussollnijeve vlade je rimski list I«svoro Kas cista, Prej je bil glasilo list II 'opolo d ltalla, kt je prenehal izhajati. Šestnajst točk za funt masla Waahington, D. C, 29 sept -Ursd administracije cen je naznanil, da bodo morali od jemal < jugoslovanska ubezna vlada dospela v egipt Berlin naznanil okupacijo Splita in Krfa NEMCI UTRJUJEJO BALKAN Kairo. Egipt, 29. sept.--Jugoslovanski kralj Peter ln člani njegovega štaba so dospeli sem iz Londona. Britska križarka je pripeljala kralj* v Port Ssid in od tam se je odpeljal v Kairo z avtomobilom. Krsljs Js spremljal dr. Božidar Purlč, predaednik vlade in zunanji minister. London, 29. sept.—člsni Jugoslovanske ubežne vlsde ln krslj Peter so zapustili London in odšli v Kairo, Kglpt, is česar mnogi sklepajo, da bo Balksn postal posorišče važnih dogodkov v bližnji bodočnosti. Berlin j« naznanil, da so nemšk« čete zasedle Krf, grški otok na Jon-skem morju, in Split, jugoslovansko pristaniščno mesto ob Jadranskem morju, ki leftt 300 milj severno od Krfa. Jugoslovanski krogi v Londonu eo izjavili, ds j« Split «• vodno v rokah g«rilc«v, povelj, stvo osvobodilne jugoslovanske armade pa j« naznanilo ostr« bitke med gerilc) in Nemci v gorovju, 15 milj severovzhodno od Splits, zaeno p« js prisnslo, da s« j« pritisk nacijske oborožene sile na gerilsk« grup« po-večal v zadnjih 48 ursh. Jugoslovanska poročila trdijo, ds so Nemci skušali Izkrcati £«ts ns otoku Mljetu ln otoku Sipanu, ki ležita Južno vzhodno od Splita, in da se je jioskus izjalovil. Grški kralj Jurij ln člsni njegove vlade so v Kairu in odhod članov jugoslovanske vlad« in kralja Petra tja j« dal povod govoricam, da hočsjo biti v bližini pozorišča gerilakih aktivnosti m da pričakujejo zavezniški udor na Balkan. Bitka za posest Sušaka, luke pri Reki, se nadaljuj«. N«mško poveljstvo je priznalo, ds s« močne gerilske skupin« odločno bore proti nacijski oboroženi sili v severovzhodni lUliji In na dalmatinskem obrolju. Očitno Je, da skušajo N«mcl utrditi Bel kan, ki je v nevernosti zavezniških bombnih nspsdov s italijanskih baz, ki so jih zavezniki okupirali, kakor tudi i otokov ris Kgejskem morju, katere so zasedle britske č«te, Krf, kl leži v bližini obrežja Grčije in Albanije, južno od O-rsntske morske ožin« in 70 milj od pete italijanskega Mškornja", Je velike strateglčne važnosti, ker pomorska sila lahko tam blokira Jadransko morje. Abeiinški cesar pozdravlja zdrobitev faiizma London, 29 s«pt.—Abesinskl cesar llaile HelszlJ« j« v svojem prvem govoru po radiu, odkar »t* je vrnil na prestol, poveličeval /drobitev fašizma v Italiji 1» /ave/ruškl elll. Dejal je, du (Hitek te vojn« dokazuj«, da ari« ne more nikdar triumfi-rati "ad pravico, za«no pa j« naglanit, da so viri in sredstva njegove dejele na razpolago zaveznikom - tmmrnmif^m Večji davki na dohodke napovedani VVufthington, D. C.t 20 aept— RofSM*vrltova admlnlstrscijs bo ki hm j« izrekel pr«mi«r Hideki,tke avtoritete so odredil« masne el dati II) točk /a funt tnaala,! prihodnji teden pr«dlagaU kon- de^rtoclj« italijanskih vojakov osem več nego v času, ko je m«- g res o / višan je dohodninskih ln delavcev v Nemčijo, se glasi slo prišlo na listo tivll, ki se davkov, de pride dodatna vaoU poročilo iz iUlijanskih obmejnih prodajajo v odmerkih Zadev- do sedem milijard doUrJ«v v krajev. Nadomestili bodo nem* ni odlok stopi v veljavo prihod- fedeislno blagajno. Zadevno iz- ške delavce, k* so bili potisnjeni njo nedeljo Pojasnilo Je, da j« javo je |Midal senator Georg« U izredno jupdbrianje parlamente I v vojaške uniforme in poaJam na produkcija masla padla za deset, Georgijc, načelnik s«natncg« fl- pnčne prihodnji mesec | ruske fiont« <*istotkov. nančnega odseka. ' Tojo pred petimi dnevi, da ee more Japonsko ljudstvo pripraviti na potežkoče kot posledica razpleta vojne situacij«. Agentura DomeJ\Je naznanila, da se PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE Organ of aad publuhvd by Slovana National Bonafit Sodety Naročnina se Zdrufteno driava (laven Chicaga) in Kanado N40 ae lato, $34» aa pol leta. tl.SO m četrt lata; aa Chicago in okolico Cook Co, t/.SO m colo loto. $3.75 aa pol lata; aa lnosemotvo M OO. Subocriptlon ratooi for tho Unitod Blata« (oacopt Chicago) and Coaada M OO por yee». Chicago and Cook County V!M »or yeer. foreign countries 93.00 por yeox. , I Cona oglaao« po dogovoru^-Rokoplai doplao« ln nonaročonlk rlankor aa na vračalo. Rokooui literarna vsebine (črtlee. povoaH. dramo, potmi Itd.) so vrnejo poiiljafelju lo ▼ slučaja. čo )a prtlošU •ofcieiao. __ Advortiaiag ratoa on agroamant Msmisarlpts of oommunlaaftens and unaolicilad artlclo« wtM not bq returned Othor manuseripts. tuch aa storiea. pUfa. poema. etc.. arill bo foturood to aandav only when aceompaniod by selfaderi Naslov na vso. kar Ima stik a listom! PROSVETA 2657-59 So. Lawndala Ara.. Chicago 23. Illinolg MEMBER Of THE PRESS soyi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (Septombtr 30, 1943), polag vašega Imena na naslovu pomeni, da vam je s um datumom potekla naročnina Pono vito |o pravočasno da so vam llat no ustavi Ali je to vzorec unije sveta? Žensko vprašanje in vojna Cleveland. O—V Prosveti z dne 14. sept. aem čital dopis Katarine Krairiz iz Detroita, v katerem omenja vojno in druge sodobne stvari. Naj citiram dva stavka, ki ae tiče ta vojne, kjer piše: Meni se zdi. da ne bi bilo nič slabša* ako ne eelo bolje. Prsv gotovo bi ne bilo toliko teh vojn, kar bi matere ne mogle gledati, da sa naši sinovi pobijajo med seboj" Ona se opira na to, ker nfkateri moški pravijo: "Ja, kako bi bilo na svetu, če bi vladal* ienike?" Bo menda res tako, da ae dobe taki moški, ki so takaf« mnenja, ali pa tisti, ki tako pravijo, kaj čitajo? Zgodovina Ram pove, da smo imeli že več ženskih vladaric, na primer Kleopptro in Elizabeto, kraljico Anglije, ki je vladala od leta 1536 do 1603, dalje carico Katarino, rusko vladarico (1680-1727), avftrijiko cesarico Marijo Driavni tajnik Hull Je 23. septembra objavil osnutek svetovne Terezijo, francosko kraljico Ka-organizacije za relif in rehabilitacijo (obnovo), katera se Je prav-1 tarino de Medici, rumunsko kra-kar porodila iz ta vojne. V tej organizaciji—njeno uradno ime je ijico OtlUjo in več drugih. Kljub "United Nations Relief and Rehabilitation Adminietration"—Je temu so ae dogajale iste reči kot do danes pridruženih 44 držav, vsa zavezniške in nevtralne, kate- pod vladSrji in kljub temu žen-rim na čelu so Združene države, Velika Britanija, Sovjetska unija fke pod tiftimi vladaricami niso in KUajaka. Kakor je Hull pojasnil, obstoji ta organizacija iz ekaekutive in sveta (council) in poglovanja se vaši na enakopravnosti, to ae pravi, da j« ustroj organizacije v dobri meri demokratičen. Zanimivo je, kako so se države zedinile za ta načrt. Hull ne omenja, toda zdi se. da je iniciativa prišla od ameriške vlade že pred enim letom. Najprej so se zedinili glavni zavezniki, to je četvorica; Amerika, Anglija, Rusija ln Kitajska, nakar ao bile povabljene k sodelovanju vse članiee Združenih narodov. r tJ Predloženi upravni načrt pa nt ugajal vsem manjšim državam. Nekatere teh državic—Poljska, Holandija, Belgija ln Norveška— so protestirale, češ da je organizacija po tistem načrtu preveč centralizirana in akoro vaa moč je v rokah "velike četvorlce." Te države so zahtevale, naj se odločujoča moč raztegne na čim širše članstvo držav. Kaj je bil odmev? Velika četvorica je upoštevala zahtevo manjših držav in pristala na revizijo kontrole. Čez letošnje poletje je velika četvorica vrnila manjšim državam revidiran načrt uprave in HmII pravi, da upa, da bodo članice odobrile načrt v najkrajšem času. On tudi upa, da ae bo prva seja nove organizacije vršila v novembru, najbrže v Ameriki, in tedaj bo izvoljen glavni direktor. Skoro ni dvoma, da bo Američan, ' , , . , * vsekakor bivši newyorškl governor Lehman, kl že vodi rellfno or, T?di mini je zna ganizacijo za Ameriko. | no> ko ^ moi nakresal SV0j0 Driavni Ujnik je rekel, da glavni namen te organizacije Je, da ^^ pMiovico potem, ko se ga vodi naslčevanje ljudatva v osvobojenih prijateljskih deželah, kas- je natr+eKnf v »slunu. Ob neki naje pa v okupiranih sovražnih deželah ln s tem prepreči propast p^jm ^ mla ni nobena garancija sa mtr, temveč baš obratno vodi naravimtt v vojno Kdor računa s skupino držav z Rusijo na čelu. mon« računati tudi s skupino, kstero b< sta vodili Anglijo in Ameriki ksr pomeni, da mora računati s bodočo vojno. Trajni mir Jr mou«ič le. če bo«1<< vm narodi organizirani v eni sami federscijl, katers ho kolektivru. i^arantirala mir in temeljne člo-v« ska pravice vsem narodom Kdlno na ta način )e mogoče preprečiti vsako bodočo vojno. Rsrveoeljlvo dejstvo Je. da a- t r vodilne velesile na zavezniški stisni pfrnale malim narod«-m neke pravice, ki ae lahko imenujejo pnncip enakopravnosti, čeorav to priznanje velja le za akciji humanitarnosti. Ni samo pravično in pošteni. marveč zelo potrebno Je.za mir In ekonomski ter socisln* nanreil« k človeštva v bodoče, da Amerik«. Anglija. Rusija in Kitajska ko- iH-iuajo v tem amialu tudi pri organiziranju mednarodne politične _uiganizarije narodov, katera bo kolektivno jamčila mir vsem ljudem. Do dane« »e je firmokra« lu »rednta not življenja--uveljavljala le v nosameznih deželni V krSin' cas te. da ae aačne uveljavljati tudi mednarodno sa v s., ena nudatva, k« te ša nimajo in ka-teta pokažejo apaaobnoet aarto Na a silo! 8 stin se uvaia le barbarizem Z uvataniem razmei v katerih ae demokracija lahki rodi in cvete ter raete Zemljana. Ena zadnjih takih zadev se je "razčistila" pred sveto rotb pred leti v slučaju Marco-nija, ki je pred nekaj leti umrl. Ako se je žena v Ameriki borila za volilno pravico, ali moremo reči, da su te pravice priletele možem iz neba? Seveda ne, saj nam je znano, da so se tudi moški morali dolgo boriti, da so dobili volilno pravico, v mnogih krajih pa je še sedaj nimajo, na našem "solidnem" jugu pa je ie sedaj omajana ... Ali pa smo bili od takrat kaj na boljšem, odkar imamo splošno volilno pravico za oba epola? Niči Žene korakajo za demokratskimi poli-tikaši zlasti v naši metropoli 1r. delavska vprašanja so jim lanski sneg. Le nekaj tucatov jih dobimo,-ki se zanimajo za taka vprašanja, žene drugih narodnosti pa navadno korakajo za republikanci. Da, ženske so dobile volilne pravico, ampak da bi jo znale »rabiti v korist onih, ki garajo ega do sedaj še niso pokazale četudi morajo i same garati. Ve mo tudi, da JIH je mnogo, ki po sedujejo izborno šolsko izobrazbo, ne znajo pa rabiti svojegt znanja v prid samim sebi, kakoi ga ne znajo moški. In tako bodo še vojne in menda edina rešitev je v Napoleon o vem izreku, ki je modroval i enem samem Bogu in enem sa mem ce«arjut%kakor so to hotel nekateri sodobni Napoleončk tudi udejstviti, pa jim je izpodle telo. Mi pa pravimo, naj bo eni jama republika in en sam pred tednik na tej naši zemeljski obli in vojn bo konec. Dokler pa nc bomo imeli svetovne države al federacije z republičansko vla davino, pa naj vladajo moški ali ženske, bomo še imeli vojne, ka kor so bile tudi takrat, ko sc vladale velike carice, cesaricc kraljice in druge vladarice (na omenim, da je sedanja holand ska kraljica tudi vladarica). Tone Garden pravi, da je v sedanji dobi kapitalizem kriv mnogo zla, ker ne more preživljati preprostega delavskega ljudatva. Do neke mere je res to i»a ne drži na vsej črti. Kapi talisti se ne brigajo, če ima pre prosta delavska masa kaj za po zob ali ne. To ni njihov business. Njihov glavni cilj je, kake nagrabiti čimveč kapitala, oe p t ni trgov, imajo oni še vedno do volj za svoj krožnik. Vojne so se bile že pred tiso-Ce leti, kakor so se bile potem ko se Je pojavil kapitalizem Naši rdečekožci, kl jim pravimc Indijanci, niso poznali bank, dolarjev, vknjižb, bondov in druge take moderne ropotije, niti niso Imeli tovarn, kljub temu so imeli vojne, ki so bile med raz nimi Indijanskimi rodovi. Vo, ne so bile v starem Babilonu, poznali so jih tudi Egipčani, Grk Rimljani ter vsa stara ljudstva Rimljani so menda imeli vsakA drugo leto vojno, ln vendar tam nl bilo kapitalistov, bili pa so diktatroji in cesarji, vladajoče kaste in brezpravna para. Kar Veliki ie preganjal Hune in iz vršil pohod proti vzhodu. Atila je hotel obiskati sv. očeta v Ri- naproti, da ni bilo treba Atili i uzdi ti v Rim. i, . Turki niso iskali kapitalistov Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji, ker jih takrat še ni bilo, razen krčmarjev, štacunarjev in malih kmetov. Seveda sta bila tudi takrat dva oziroma trije razredi: vladajoči, srednji in brezpravni , Narodno sovraštvo, ki ga povzroča šovinizem, tako tudi vere, je povzroč«! veliko vojn. Zdi se mi, da nemški napihnjeni ponos, kaj smo mi Nemci, je bil veliko kriv za poraz leta 1918. Ampak to jih ni nič spametova-o. Prišli so drugi naduteži § Hitlerjem na vrhu, ki so spet zasanjali po svetovni nadvladi. M tem je igral nemški kapita-izem podrejeno vlogo in se je mnogih slučajih moral ukloniti vladajoči kasti pruskega mi-itarizma, ki je bila krutejša zanj kot kaizerizem. Zato pa sem prepričan, da rešitev in odprava vojn je le v tem, da se ustvari ena sama svetovna republika ali 'ederacija z enim samim predsednikom na čelu. Le na ta način je možno, da ne bo več vojnih viher. Rojakinja Kraintz iz Detroita e tudi čitala, da je Izak rodil General Douglaa MacArthur opazuje s bombnika operacije ameriških ln avstralskih čet proti Japonski sili pri Laeji. Nova Gvineja. Jakoba in da ao v tistih časih mednarodno sodišče imelo pri-moški rodili otroke. Vse to se je Hke srečJlti Be z vojnimi zločin-morda dogajajo, tako tudi to, da | d kl SQ Zgovorni za sedanjo e Izak jaomotoma. rodil deklico, saj je vendar sedaj v navadi, da ženske rode tudi fantke, ki jih imajo kljub temu rade! 'Znano nam je tudi še nerešeno vprašanje, kaj je prej naatalo, putka ali jajce? Nekje so baje prona-šli, da je petelin zflesel prvo jajce, nato pa izvalil še kokoš! Pravijo, da je sv. pismo baje napisal očak Mojzes. Takrat so namreč imeli preveč bogov na hrani v boarding havzu, pa je prišlo Mojzesu na um, da on ustvari le enega Boga, ki je še jedaj tukaj. Njegovo aveto pismo so baje prevajali Grki in drugi pač vsak po svojem okusu, tako so tudi rodili vsak po avoje. Od tega je še celo katoliška cer-*ev nekaj obdržala, drugo pa je poslala v muzej, kajti prilagoditi se je morala, kakor se poma-lem še sedaj, znanstvenim iznajdbam, to pa zato, ker cerkveni poglavarji niso dovolj nadar- morilno dramo. Sedaj je jibpolnoma verjetno, da v Italiji ostane samo Mussolini kot vojni zločinec, četudi sta Viktor Emanuel in Peter Badoglio aodelovala z Mussolini-jem celih 21 let, dokler se niso njihovi skupni interesi pričeli lomiti. Po zadnji svetovni vojni so se pojavile tri države s povsem novimi reformami za staro Evropo —Rusija, Češka in Turčija. Rusija je prakticirala komunizem in svetovno revolucijo, dokler ni Stalin dal zaviti vrat nekaterim revolucionarjem, ki so hoteli iti predaleč s svojo diktrino, ki je več škodovala Rusiji kot koristila. Pod Stalinom se je pričela Rusija dvigati v silo, ki danes kaže zobe tistim, ki so jo tako grdo sovražili. Da je« današnja Rusija stokrat boljša kot je bila stara jeni/da bi mogli pronajti, kako * *asn0 n na kakšen način je to okrogli neverjetnoogromnihirtev v te j vojni. Rusko civilno prebivalstvo je pripravljeno umreti v tej silni drami na yzhodu za današnjo Rusijo. Naposled pride slovita rdeča armada, ki ji ni para na svetu. Vsa ta ogromna masa civilnega in uniformirane- svet nastal. Toliko za danes. Frank Barbič. Kupila vojnohranllnl bondi Vojna ia mir Canton; O—Italija se je znašla v kaosu, iz katerega jo bodo re- «■ ^datva se bori kot eno samo lili zaveznišk| topovi, ostala pa telo> bo bankrotirana. Njena lepa mesta in industrije bod$ trpele ogromno Škodo, kajti Nemci ne bodo pustili niti kamna na kamnu za seboj pri umiku. Bankrotirana pa ne bo ostala *To je zadostna priča, da Rusiji ni potrebno, da ji bi kakšen inozemski diplomat stare šole urejeval njene notranje zadeve in ji rinil oni samopašni patriotizem, ki je povzročil že toliko samo Italija, marveč vsa Evro- 6oria ™ zemeljski obli. pa. Rusija, Ame>ika in Anglija lahko rešijo Evropo iz njene otopelosti. Te tri velesile naj bi preprečile vsako kramarijo vojaških alijanc med pstalimi narodi in uničile zadnjo sled stare diplomacije. Turčija, ki je danes nekakšna Švica ob Bosporu po zaslugi pa metne politike predsednika Ino-na, bo vsekakor izšla iz te vojne brez* rane. Čehoslovaška republika je bila otok najboljše demokracije v Zgodilo pa se Je nekaj, kar Evropi, dokler je ni začasno uni-spominja na versajsko hinavšči- čila Nemčija s pomočjo mona-^ no v imenu anarhije. Viktor Emanuel in Peter Badoglio, dva največja fašista za Mussolini-jem, sta bila sprejeta v krog zaveznikov z izgovorom, da se prepreči anarhija. Svet je sperejel to "potezo" na znanje jako ne-voljno in kakor izgleda, ne bo Rasbita kstaro oo Japinel pustili pet ©teku K teki v Allsiafcrt kovskega apizarskega pakta. Na tem svetu pa je mnogo pijavk, ki si žele starega reda, od kateregp žive brezdelno, zlasti v Evropi. Ako rečemo, da v Evropi žive civilizirane mase, ki so vredne, da dobe čisto demokracijo, je to resnica le deloma. Mqla Finska, ki Je v početku konflikta z Rusijo pošiljala v svet bombastična poročila o zmagah nad Rusi, katera je kapitalistično časopis k* podeseterilo, že precej časa miruje, ker drugega ne more. Kakor izgleda so ji Rusi izbili zobe in jo pustili umirajočo na milost par nemških divizij. Ker ve, da umira, bi ra-( da sklenila mir z Ruaijo in zapodila Nemce s svojegs ozemlja? Ampak te prešibka, da bi to storila, kajti nobena bombastična pesem, katero je s pomočjo kapitalističnega časooisja pela o sebi «n obenem hotela diskredi-tirati 2R0-milijonsko Rusijo v svetu, ji seda)' ne more pomagati. Goreči Balkan, kjer ae bore partizani in četniki ter gerilci aploh kot levi, aa močno giblje. Glavna hrana teh bojevnikov je koa suhega koruznega kruha. Ti 1 balkanski bojevniki so vredni največjega priznanja. V zadnji svetovni vojni, ko so Srbi porazili mnogo močnejšo Petjorkovo armado, je avet str- mel nad njihovo hrabrostjo. Danes se isti svet čudi neverjetni odločnosti Slovanov. Do danes je Nemčiji uspelo potlačiti vsak odpor, le v Jugoslaviji ga ni mogla. Slovanstvoi se bo pririnilo s svojo značajno #odločnostjo prvič v zgodovini do odličnega mesta med narodi sveta. Za to mesto bo šla največja zasluga Rusiji. Del zemeljske oble, med Baltikom in Črnim morjem, ki se ziblje pod pestjo rdeče armade in ki ie ena največjih krvavih dram vseh časov, pa tistem delu zemlje se bodo odločile meje med slovenstvom in germanstvom, morda za vedno, kajti noben razumen človek ne želi, da se bi takšna grozna drama še kdaj ponovila. • Michaal Chok. Kupite vojnohranllnl bond! Po oblaku v Pennl Ellzabetb. N. J.—Pred kratkim sem videla v Prosveti sliko pokojnega Toneta Konde, ki je umrl prerane smrti. Tone je bil naš ožji sorojak, doma iz semi-ške fare v Beli Krajini. Obžalovanja je vredno, ker je moral po silnem trpljenju podleči zadob-ljenim opeklinam. Toneta smo poznali še v starem kraju, tako tudi njegovega očeta, brate in sestro. Ohranimo mu trajen spomin. Druga žrtev je bil Jože Joksa, ki zapušča ženo in dva otroka. Tudi za njim žalujemo. Poznali smo njegove roditelje, brate m sestre v domovini. Njegova žena Angela je sorodnica moje pokojne matere, po domače se je reklo nri Ancelnovih v Semiču. Njen oče je bil prvi Belokranjec, ki je delal v zlatih rudnikih v Alaski. Doma je pripovedoval kako daleč so sc morali voziti pa morju še naprej od Amerike. Blag spomin vsem, ki so postili žrtve v Buttu, Montanu. Z možem sva se podala na počitnice v Pennsylvanijo in v štirih urah sva že bila v Readin-gu. Obiskala sva sorodnike Johna in Mary Pezdirc. Ker jima nismo sporočili o najinem prihodu, so bili vsi presenečenj Lepo so naju sprejeli in postregli. Obiskali smo tudi Slovenski narodni dom, katerega vsi ondotni rojaki, kakor »pl^ povsod drugod. Tam smo se # stali z mnog*mi domačini, r*i pičevi prihajajo iz Metlike M Papičeva žena je bila sowda Ivana Molka v starem kraju. hova dva sinova sts pri vojak^ Rekla sta. da rada čitata dop <' Iz raznih krajev, zlasti p« ot* ki jih pišejo znanci. . Čas je naglo potek«*! ^ smo z busom v Leban >n m v Cornvvall, kjer smo pet F* senetili tamkajšnje /UaUCt.m prijatelje, ki so nas takoj »P znali. Gcrlovieevi hčerki sU lo prijazni, obe omoieni in »ba moža sta še ps ksko dolgo. _ V CornwnMu •• \M Bethlehem Bi ee' prerij domove. Uko da aem znašla. Cvetlice krs^ no h*šo. hodniki ao r v atanovanjlh pa ud*b ksH smo tudi Kletve doma opolnnoma v rokah male skupine nacistov in kralj Aimone se je odločil, da raje ne gre v avoje kraljestvo. Kmalu po Musaolinijevem padcu pa je cclo "odstopil". Ko sc jo Italija precjala so bili Hrvati prvi, ki so sc z vlakom diplomatov odpeljali iz Rima. Nemci so na to zasedli toliko jadranske obale kot so je mogli iztrgati iz rok Italijanom in jugoslovanskim gerilcem ter ta kos potem ponudili Hrvatom. Ni dvoma o tem, du so nacisti smatrali, da je treba podpreti Hrvate in napraviti iz njih bolj zanesljive pristaše — to velja predvsem za redno hrvaško armado. Po zadnjih poročilih so se vedno večji oddelki te armade izneverili in prešli k partizanskim gerilskim četam pod vodstvom Tita, katerega pravo ime je bilo objavljeno pred krat-, kim — generala Josipa Brozovl-j čn. Nekateri oddelk« o ae baje pridružili celo generalu Draži j Mihajloviču, ki je kot Srb po nekih poročilih srdit n asprotnik j Hrvstov. Povečanje "hrvaške-1 ga teritorija" ima z n« "»ške strani torej povsem oči vid oo cilj in 1 nufnen, da podpre slabotni re- j žim hrvaških kvizlimriv. Navidezno ao Hrvati dobili tudi nekaj f pltvn na Slovenijo j — Nemei namreč pravijo, da je Zagreb pripravljen Slovencem I •onoditi avtonomno l>o zdaj pa je bila Slovenija čisto oeposred no pod itslijansk" in nemško kontrolo. * "Neodvianoaf" Črne gore in Albanije naa ipomtnja n* v pre- . šanja. kl ao deloma pr«-eej smet-1 Ita. Zelo obKHlf deli obeh teh dežel, prav posebno pe Crru• < gore, so mnogo bolj neodvisni -še zdaj — kot je nacis*'>ra drago Najbrže ne bodo mogl* Nemri »rt-j kdar kontrolirati več nego o/ke, pasove jadranske obeie. Vsi, ki VOICI FROM THE FRONT Ti »m Al Uuikttt. l)Hi*it Tinin V, a. tituw; dm«im.ih dobro poznajo balkanske zadeve, se vprašujejo, kakšne vrste politiko si bodo mogli izbrati Nemci v teh krajih, du jih na pravijo za svoje kvizlinge. Osišče je že prej enkrat naznanilo neodvisnost Črne gore — to je bilo v mesecu juniju leta 1941, ku so nacisti zasedli Jugoslavijo in Grčijo. Italijanska kraljica Jelena je Črnogorska princezinja, radi česar so Italijani imeli namen, da postavijo na prestol njenega nečaka, vnu ka črnogorskega kralja, ki je iz gubil ta svoj posel, ko jo nastala Jugoslavija leta 101H. Vse potrebne proklamacije so bile že izdane, velike svečanosti so bile pripravljene, že so se pripravljali na to, da stvar dcfitjl-tivno reši — ko je kar na enkrat izvedel Rim, da je četa Črnogorskih gerilcev planila doli n svojih planin in vso italijansko delegacijo poklala in uničila. Italijane jc to tako razkačilo, da so vse skupaj preklicali in črnogorski kralj Mihael je' odšel zopet nazaj v Pariz, kjor najbrže še danes živi v družbi dveh starikavih tet. V Albaniji je Muaaolinl postavil na prestol Italijanskega kralja Viktorja Kmanuela. To jc bilo« leta 1940 po izgonu kralja Žuga. Danos ni več niti Zogovc skupine, niti italijanskih marionet — vprašanju Je, kje bodo Nemci našli Čitanja in pisanju zmožnih Albancev, da jih postavijo v vladne pisarno v Tirani. Nacisti so sicer poročali o sestavi albanskega narodnega komiteju, u niso objuvili nobenih imen. Na Grškem so nacisti postavili že leta 1941 kvizlinško vlado pod generalom Tsolakoglom, ki pa je le načelnik vlade in ne vladar. Morda mu bodo Nemci zdaj podarili naslov vladarja, tako da bo |>o nacističnih nazorih Grčija postulu neodvisna Na Bolgarskem ao Nemci po .srnrti kralju Borisa nastavili svet iegentatvu in vludo, kl jim je m* bolj pokorna kot je bil po konji kralj — kur je mnogo. Edina dežela, o kateri ni bilo ničesar slišati, odkar ee je Ita Jiju predala, J« Srbija Nekateri mislijo, du M> Nemci ne morejo nadati, da jim bo Nedič poma-gul, ker najbrže upa, da mu bo uspelo pobotati se z Zedinjeni mi narodi in w radi tega ne bo hotel še bolj kompromitirati a sodelovanjem z Nemci. Visoki uradniki Jugoalovanake vladi* v izgnanstvu so po nekaterih poročilih naklonjeni Nediču in pripravljeni zagovarjat t ga. fe* da le pomaga osišču, ker hote rešiti avoj r|ar'»d hi danska in ameriška vlada pa *ta trmu argumentu nado stopni. . •- ^ Politični cilji naciatov na Bal> kanu au torej povsem očlvldn" »svečani poatopku. ki naj jim dovoljuje koniiojirati ta ozem lja pod pretvezo navidezne avtonomije. V slučaju umika iz "trdnjave Evrope" v trdnjavo N«*inčljo," naj bi jim njihovi ta mošnji kvizlingi »omagali v bo iu kot zadnje straže Usodna debata Napisal Peter Lipa Waahington, (ONA).—O priliki zopet nega zasedanja kongresa in v trenotku, ko sc nam že približuje zmaga, se bo začelu na novo v Ameriki In med njenimi predstavniki velika, usodna debata—nacionalizem proti internaciunalizmu. Nacionalisti, katere včasih imenujemo tudi izolaeioniste, bodo dejali: * "Zedinjene države žive lahko same zaae. Zmešnjave in prepiri starega sveta se nas ne tičejo. Ako se bomo vmešavali vanje, se bomo zupletll le'v nove vojne." Intel nacionalisti pa bodo de« Jali: . . "Svet Je postal tako majhon, da Zedinjene države ne morejo več odklanjati svojega sodelovanja, Izolacija je iluzija. Združiti moramo svoje sile s silami drugih miroljubnih narodov proti bodočim poskusom agresije." To j« že stara debata in se ple te že od kunca prva svetovne vojno naprej. Nacionalisti so imoli večino po prodaji Nemčijo leta 191». Ko se je začel dvigati Hitler, je debata oživela in postala vroča, ko je izbruhnila Apunsku civilna vojna. Toda naši evropski prijatelji, Britanci in Francozi, so mislili, da si bodo ohranili mir, ako Hitlerja ne bodu ovirali in zato tudi Hoose-veltova udmlnistracija ni začela borbe proti njemu, ftele, ko Je izbruhnilu druga svetovna vojna, je začela naša politika ftolj aktivno delovati proti agresorjem in nacionalisti so bili jvitis-njeni v opozicijo. Po IVarl Halborju je debata utihnila. Nacionalisti in Inter-nacionalisti so soglašali, da sit Je treba boriti, ako amo napadeni. Toda nacionalisti so na tihem šo vedno mislili, da bi bili mogli ohraniti mir, ako bi bili ostuli |Mipolnoma nepristranski, dočim so internhcionalisti nada-Ijevu4i svojo propugundo za ožje sodelovanje med miroljubnimi rtarodi. Med narodom v čaaopisju, uu radiu, v knjigah in revijah, v privatnih in javnih razgovorih pu ne je debata nadaljevala. Vladna udminlatraeija je odkritosrčno objuanila, da Je njena pozicija v soglasju t interna-donslisti. Državni tajnik Cu r-li li Hull je izjavil v svojem go* voru pi<*d novim zaaodanjem; kongieaa: "Povsem Jeano je, da je treba oiganliirati mednarodno aode-| lovunje za vzdrževanje miru, k I mora temeljiti na dobri volji i udeleženih narodov in njihovi pupiavljenostii da ae |*oelužijo, uko pot»ebno, tudi naallnih ared-1 »lev, da zavarujejo mir. Zadotit.j na siedatva morajo biti na razpolago ta tak alučaj. Priprav-1 llenoat,- da uporabimo silo za vzdrževanje miru. kjer in kadar koli potrebno, je neobhodno potrebna, ako h seres najti »redetva, ki bodo preprečila Iz- j biuli novih konfliktov *' , Ko se bližamo srnami, je tudi gan. Danes vemo, da Imam" v sivi mozganaki akoi-jI va« i/olno okrožij iu da jo vsako duševno dogajanje vezano na poaebno moigenako okrožje. Cela množiea okiožij jo odgovorna za piavllno izvajanje gibov poHume/nih organov, nekatera okiožja delujejo kadsi za-znevdmo barvo, druga ob *ama-vanju duhov, toplote, glaaov itd. Posebna okrožja ao odgovorna za stvarianje besed, atavkov, melodij, /a krajevni apomln, za predstavljanje črk, za računanje, za bianje, xa razumevanje glasbe itd V vsakem moigariakrm okrožju tiči na tiaoče m tlaoče živčnih atanic in iz vaeke stanlce vodijo fi»ur živčne nitke na vse strani, k sosednim in tudi k zelo oddaljenim ffenteem. Celi »nopl finih živčnih nitk se združujejo v možganske tivce in vodijo v naj-različnejle drle telesa. Število živčnih stanic v sivi možganeki skorji cenijo na 12 milijonov. (Dalje prihodnjič.) \ GUSARJI (Lm Flibusilers d* Mors) CLAUDE FARRERE PoslpvenU F. J-o *" il;' (S« nadaljuje.) Glejte, samo nekaj kože mi je krogla odtrgala, po mesu je varno prasnilo. Tak saj se ni treba cmeriti. Tisti, ki hoče mene pobit, to vam povem, njegov oče in mati do nocoj še nista zamenjala svojih cckelj!" štiri sveče v železnem .večniku ne širijo več dovolj svetlobe, da bi se mogla videti bledost v širokem in še nedavno tako cvetečem obrazu, Naj Tomaž govori, kar hoče, dve zvrhani merici krvi je pa le izgubil. Materinemu očesu tega ne more prikriti. Ker se pa mati boji, da se sin zopet ne razhudi, gu ne vprašuje več po udarcih, ki jih je Tomaž delil in dobil. Kazgovarjali so se nato o odsotnih. Saj tiste čase menda ni bilo maloneške rodbine, kjer bi bili vsi njeni člani doma. Toda Tomaž ni mogel povpraševati po bratu Janezu, pa tudi ne po Guilleaumu, Bertoldu in Jernaču. Vsi štirje pomorščski in vsi Štirje daleč zunaj na morjih vseh štirih delov sveta. Izmed petih sinov — šesti je že prej izginil s svojo ladjo vred — je Tomaž zadnji zapustil Saint-Malo, ko je od-plul z "Velikim zmajem," da gre snemat smetano z roba Evrope, in nikdar ni imel povelja, da odrine delj ko do mavriike obali ali do Ma-deire. Pa ni še bil cele tri mesece na vodi, ko je njegova kampanja že končala, kakor smo gori izvedeli, in vsekakor rani je, nego si je želel njegov armator. Tomaž torej ni mogel vpraševati po drugih svojih sorodnikih, zato so mu pripovedovali o treh sestrah, starejših od Mine in vseh treh omoženih. Dve sta odšli v Saint-Vast, tretja pa v Faou, prvi dve v Normandijo, tretja precej daleč v Bretanjo. O tretji sta Malo ln Perina vedela le malo, le kar se je dalo Izvedeti o priliki. Pa tudi o prvih dveh niso kaj prida vedeli, odkar je Malo, strt od putike pa tudi premožen vsled plena svodih sinov, prodal ladjo in sake ter se za vedno odrekel rlbarstva. "Da Tomažek," odgovori Malo na zadnje kor-zarjevo vprašanje, "kakor je naša rodbina nekoč bila številna, sedaj je majhna, dokler nam, bog ne vrne tvojih brstov. Nič za to! Sedaj smo Štirje in štiri polne čaše so na miti. V njih je še ono otoško vino, ki sta ga vplenila Guil-laume in Jerneč, ko sta vzela špansko gulijono, in sedem let je staro. TI st bil takrat še moker za ušesi. Danes ti pa že brada raste. Nu tvoje zdravje, sin moj!" Tomaž vstane in z globokim spoštovanjem trči s svojo Čašo ob očetovo. Ta hip pa udari nekdo trdo trikrat po hišnih vratih, da odmeva po vsem domovanju. 4 Desetu ura je prošla ln dekliški zvonec v stražnem stolpu pri Velikih vratih je že zduv-nej odzvonil uro, ko so morali vsi prebivalci pokriti žerjavico na ognjiščih. Seveda se pu večina Malonezev ni brigala za policijske predpise. Haje so se potepali p<> mestu noč in dun. Ti ponočnjaki, ki so dovolj pogosto kršili predpise in zsbranc vlsokočestitegu gospoda kneza in škofa ter sklepe mestnega svetu, so se potepali večinoma le po oštarljah in v njihovi okolici. Strojarska ulica jim je ležala preveč od rok. Ko je torej slišal Malo Trublet udarce na svoja vrata, al je Ukoj pojasnil, du sedaj nl ura, da bi prihajali čestlli gosli. Vendar ni dolgo pomišljul. Mimo stopi k steni, sname s klina težko puško, prižge vžigalnik, stopi nuto v vežo k vratom ter vpraša skozi rešetko: "Kdo trka?" Toda juaen glas mu odgovori: "Jaz sem, vaš boter in sosed iz Vikarske ulice, saj veste, mojster Trublet!" Presenečen pomeri Malo Trublet s puško v vrutu ter čuku v preži: "Odprl!" ukaže sinu. V podboju pa se pokaže visoka postava in preko praga stopi plečat možakar prijaznega obraza. Leva pest počiva na držaju dolgega rneč«. Tomaž pa vzklikne, veselo presenečen, in odstrmi odprtih ust: "Kaj, vi, gosppd vitez Danycan?" Gautier Danycan, plemič iz Closdoreja, je mlajši brat gospoda D'Espine, čegar sin ie pozneje postal markiz Landivisiau, markiz" de Thebaudayc in grof du Plessis d'Aligue. Ni bil ravno še najbogatejši med maloneškimi brodarji, pravzaprav mu je manjkalo še mnogo, bil je pa med njimi gotovo najbolj premeten, najpogumnejši in najbolj krečen. Najmlajši sin plemiške rodbine, ni izprva Imel baš preveč mehko postlano, vkljub temu pa se vendar ni hotel šteti med navadne oblizovalce krožnikov, čeprav bi bil lahko živel na stroške starejšega brata. Rajše je vzel svoj nujni delež v nadomestilo za vse bivše in bodoče ded-, ščlne svoje rodbine, ter naložil ves denar na mornarstvo. Strahopetni previdneži so ga zato obilo vlekli skozi zobe. On se pa zanje ni brigal in ker mu je bila sreča že na prvem pohodu mila, je zaupal še dalje vanjo, podvojil je svoje vloge, tvegal je ves svoj dobiček in gu zopet dobil dvakrat povrnjenega. To je ponovil večkrut. In ko sU miru in mirni trgovini sledilu vojna in korzarstvo in ko je vsak pohod vrgel precej zlata v vitezove škrinje, so Gautiera Danycana v St. Malo še za mlada pričeli šteti med najuglednejše meščane. Splošno se je pričakovalo, da bo njegovo bogastvo še znatno rastlo in da bo kmalu zatemnilo najstarejša premoženja v mestu in celo daleč naokrog. Stopil je v izbo in se smejal čez vso široko lice. Vse Štiri domače je nagovoril prijazno in vsakega drugače, in pri vseh štirih je zadel v črno, du so se ga razveselili oče in mati, sin in hči. Sedaj je z njimi pil dobrodošlico ter nad vse hvalil dobroto španskega vinca, uplenjenega na vzeti galijoni: "Hoj, boter Trublet, ali pa imate še dovolj te zlate kaplje v sodu, da se je napijemo na ohceti vašega dekleU?" "Nekako pol polovnjaka ga bo še, gospod vitez!" "Potem si pa nuj Tomaž le zaviha rokave, da poišče na Ruyterjevih ladjah nove zaloge!" Pri teh besedah se vitez široko zasmeje in krepko potreplja Tomaža, po ramenih. Tako je govoričil na dolgo in široko, povedal pa malo. Vsi štirje so pričakovali, kaj pride, saj so vedeli, du je vitez Danycan razumen za štirikrst Štiri druge in da se tako pozno v noč ni potrudil k njim le zato, da jim popije nekaj čaš in pove nekaj »mešnic. Sicer pa itak ni govoril več ko toliko, da upraviči svoj sloves dobrega družubniku. In ko je bilo že tega dovolj, reče naenkrut: "Ne vem, boter Trublet, če je kdo med numi odveč v tej izbi, da ne bi smel ostati, če bi se mi hoteli sedaj pogovarjati o zaupnih zadevah?" Pri tem je pogledal Perino in Mino. Malo jih je hotel poslati spat. Todu Danycan protestira: "Pa ne, Malo Trublet, narobe ste me razumeli. Hudiča, saj se vendar nočem odreči, da ne bi smel. gledati v obraz razumni ženi ali pa tako ljubeznivemu dekletu. Bog v«ruj! Hotel sem reči le, d« obdržimo to reč zase, kur bom sedaj povedal, zlasti ker se tiče to vus vseh, če se zelo ne motim." Po teh besedah odpne zaponko in položi meč čez mizo pred seboj, kakor delaš, če se hočeš Iznebiti neprijetnega pritiska tesne borbene oprave, predno sc pripraviš nu daljši razgovor. (Dalje prihodnjič.) Moški ln ienake zavezniško aile v severni Afriki posdravlfeio voet o braappflpJnl kapitulaciji Italijo. Gospodična Uma France Bevk 21). Hodil je od stene do st<-ne— sedem korakov in pol—ni jih Štel. Vse dni in noči sc* J«* gr-madilo v nJem, zdajci je vzkipelo, sililo čez rob. Trpljenje noči In misli, skrbi, prazna upanja, dvomi in obup . . , Bridko je—ne imeti nikogar. Zavest da i maš ljubečega, vse r«zume\ jncegu Človeka, jc nit, kl naa u že z življenjem. Lenart )e stisnil ramena. Nit m* je pretrgala, |»adel je v brt Jnft in »e razbl! . . .'Drevo sc je lu-robno riaalo na nebo. Iz oblakov je pršil droben, drobi n o« . skozi kaplje, hkozl »IV. mrari-n dan so pfodltale te/ke muh in m* vračale svinčene v dui<« Sam. sam, nam. Liat v»\rtiti. K««rmi ihviir Ni bll zmo objela, on I •< v njenih r«»kali tulil grd<» m is« tat . Otrok ga bo klical "Tata' u njemu bo rvenelo na u •« v« tat. Ko bo zrustel, mu bodo Iju dje |x»šepnili: "Oče je bll tat." Vsa pot življenja, do smrti, po )*>stlunu s trnjem prezira. Zu-stavil si Je vprašanje: "Ali je vredno živeti?" 1'iškav sad razmišljanju je ra-atel pred njim in gu vsega obda). Treba jo bilo odgovoriti, a na to vprušanje ni bilo odgovora. "Vredno ie živeti, ee le čaka le kapljica sreče . . ." Iskra se je vžgala. In sc je dvignilo težko ženino vprašanje bridko v spomin, iskra jc ugasnila. Vprašal je: "Ali se pripeti kdaj, da se kdo ne vrne več iz ječe?" Debel glax tatu, ki jc ležal leno kot sita kača, je govoril: "Raztrgaj rjuho, kose namaži z milom . ., Kri/i v oknih so dovolj viso- r.enl •trt. Ameriški voUkl ae sabevalo v kantini, katero vsdršujo unija trgovskih klerkov CIO r Nevr Vorku. ko . . .M Lenart je gledal v zamrežena okna. Tja gori, kamor sedajo podnevu ptice, da dobijo drobtinico kruha ... Na omrežju okna se je držal vrabec. Pikal je sredico, ki je bila pritrjena na železje. Lenartu se je zdelo, da se je iztegnila iz neznane daljave roka, ki ga vabi v življenje. Polovico teže je zdrknila z njegove duše. Pomislil je na ženo, njegova bridkost zdaj ni biU več Uko velika., Cilk« ima pravico, da izve, kje je dobil vrednotnice, ki jih je zaUjil radi oblak« pri Irmi, radi poljub« . . . Sedel je, nove misli so mu hotele razgnati prsi. Ni mislil več n« razti*gano rjuho, na križe v oknu. Domislil se je nečesa drugega, planil k vratom in začel nabijati nanje. Za hip je bila izginila slednja bojazen in pomislek. i49rinesiU mi papirja, da napiidfan preiskovalnemu sodniku pismo. Povedal bom, kje sem dobil Vrainothice. Prinesite mi papirja!" • Udarci feo odmevali po vsem hodniku. 30. Cilka lil mogla razumeti Le-nartovega razburjenja. Ni ga vprašala tadi tega, da bi dolžila njega, hotel« je razbremeniti svojo dufto. On jo je skoraj zavrgel. Nikogar ni imela na svetu razen njega, mislila je samo nanj, le zanj je skrbela. Ali je med njim« res vse pretrgano? Znašla se je kakor sredi puščave in ni vedela, kam. Ni imela stanovanja ne hrane, niti dušne opore. Kam? En sam odgovor: cesta . . . Stopila je na ulico. Ni videU ljudi pred seboj, ne hiš ne kostanjev vzdolž drevoreda. Šla je z otrokom v naročju, kamor jo je zanesla noga in pot. Lenart ne ve, kako težko jI je; če bi to vedel, bl se ne bll razhudil. Tuji ljudje, tuj« vraU, tuja mrzka dobrosrčnost. Ce bi bilo treba čakati moia v ljubezni in svetlem pričakovanju, bi ga bila čakala leta in leU. bilo bi jI sladko. Drevored brez konca ... Otrok je bll nagnjen k njenih nedrjem, nl apal, toplota njenega telesa mu je dobro dela. Nl ga več čutila pri sobi, ni mislila nanj. Zdelo ae ji je. d« je posUl kot v času nosečnosti del njenegs telesa, nerazdruino zvezen z nje no usodo. Sredi drevored« se je usUvi-la. Nekdo je šel za njo. Dolgin v črni suknji jo je premeril z radovednSn pogledom . . . Dva miličnik« sU ji prišla s puškami na ramah naproti; neznano se jima je mudilo, črni cofi so jima tolkli po obrazih. Prvi, z grmom las. je mrmral romanco: "Quan-do la notte in Spagna ..Cilka je znovs zablod 11« v svoji bridkosti kot človek, ki ne ve, kam hoče, kam g« *en# brez miru. Naj ga zenoaejo valovi kamorkoli. v življenje «11 v smrt . . . Redek oni tfcvek. ki bi v najbrldkajftih tranotkih nikoli nd bil mislil na smrt Nekateri nikoli ne sklenejo računov s življenjem. s ae predajo omami, ki Jih objame kot mogočen tok in jih nese e seboj Naj pode za-stor medjSedanjostjo In bodočnostjo1 Opijanijo a« valovi kot z vinom. Vse, kar šumi pod njimi, jih ne dela več bolestnih, ampak vesele, na dnu duše počiva Vse, kar je bilo. Kriknejo in planejo, radi bi se dvignili kot ptice in leteli. Najteže je človeku takrat, kadar mu usahnejo še solze v očeh. Noga se zapleU, kamor sama hoče . . . Cilka ^e gledala z mosta v vodo, kakor da ločijo valovi življenje od smrti, bolečino od blaženosti. Popisani listi njenega življenja, cveti njene mladosti, smeh njene brez-skrbnosti, šepet njenih sladkih, najslajših misli . . . Vse je bilo za njo: pomanjkanje, porod, sramota, Lenartove zle besede .1 V§e tone ... na dnu šumi mladost in teče dalje, dalje.. pozablja ... ali hoče ona z njo? Zaječala je v duši . . . Treba bi bilo le krikniti in zleteti ko ptica ... 31. "Irma Zavnik," je dejal pri zadnjem zasliševanju preiskovalni sodnik, "večer pred svojim dejanjem je bil Lenart Trpin v vaši sobi. Kaj je iskal pri vas?!' Irma ni mogla tajiti, molčala je. Ali jo je izdala gospodinja? Kako je sovražila sodnikov nizki, mirni glas in njegove, v dno duše gledajoče oči! "Prišel je bil po nekatera pisma, ki mi jih je bil pisal." Spoznala je, da zasliševanju ne bo konca. Zgodi se lahko, da omahne ona, ali se zgrudi Lenart . , . Neizogibno je, da bo nekega dne jas 1 no vsem, kar so dotlej vedeli Ie trije. Treba je bilo hiteti. (Dalje prihodnjič.) DELO DOBE MOŠKI ALI ŽENSKE od 9. do 3. pop. Pripravljanje živil za zmago. Pripravno za ženake z družinami, ki hočejo delati samo nekaj ur na dan. MANHATTAN PICKLE CO. 1711 South Normal Ave., Chicago ČkThTKK, 30. SmrutJ R*zni mali^oglui starejše moške POTREBUJEMO za zavijanje in ra*poš,i razstavljanje v oknih Skušenost ni potrebna. mor, znati vsaj razločno p^T Stalno delo; 45 ur dela v ta Pokličite MR. SOELLNER Canal 8800l~po 8;30 A M dekleta stara 18 do 35 let za pregled in zavijanje zal*, Dnevno ali nočr.o delo DOBRA PLAČA NA URO Prijazno delovno stanje Vprašajte za MR. KOESSLER TRANSO ENVELOPE C 3542 North Kimball Avenu. ROČNEGA ČLOVEKA potrebujemo za odpošifyov*no ( STALNO DELO ADVANCE SPRING CORp _1740 Carroll Avenue ' službo dobe Moj skušeni za nabiranje naročil i postavljanje "venetian blindi in drugih zagrinial za okni Svoj avto dobrodošel, ni p« „ potreben. Plača mesečno S160.00 in provi Pišite za pojasnila: "zaupnost št. 10" 2657 S. Lavvndale Ave. _Chicago 23, 111. MOŠKI zmožen paziti na "furn dobi proato stanovanje in prilik postranski zaslužek. Fairfai 11 DELO DOBE ženske za čiščenje uradov v Union Station Building Vi lahko naredite svoj del V nujn vojni industriji s tem, da pom* gate ' transportacijskemu sistemi STAROST 18 do 60 LET Stalno delo sedaj in po vojni Stalno ali začasno delo IZREDNO DOBRA PLAČA Povišanje po 6 mesecih Udobne delavske razmere , Employment office: CHICAGO UNION STATIOH 516 West Jackson Boulevard Jean Bartol U Callfornlje. ki »O dobila naslov Mtaa America w toknol lepotic v Atlantic Cltyju. IV. J. naročite si dnevnik prosveu Pa aklepa 11 redne konvencije sa lakha nateg aa Ust P™"** prišteje eden. dva. tri« štiri ali pal članov la ena družina k aai a*«* ainL Ua! Proavata slane aa vse enake, sa liana ali oatUaa M* • •no letno nsročnino. Kar p« liani «e plešejo pri asssmaotu SLSSJ tednik, sa Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al vsroks. r* 4« lattst prodne sa liana SMPJ. Ust Piosvala Je vaša lashdas b •ftfcffe Je v vsaki družini nekdo. Id M rad šttal list vsak ds* Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biU SNPJ, aU če se praaeli proč od družina ln bo sahtevsl sam »voj i* tednik, bode moral tisd član Is dotične druiina. Id je Uko skup« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu lan ln obenem doplačaU dotlčno vsoto lista Prosveta. Ako trg ■> •tori. tedaj mora uprsvdlttvo mižati datum sa to vsoto nsrotnis* listu Prosveta Jat la Chlcato M - tU I* tn IM Za Zdruš. drftave ln Kanada HM 1 tednik ln t tednika In S tednike In Za tapolalla spodnji I Menoj Order e pisma In si PROSVETA. 8MPJ. tSSTi«*. Lavndaie Asa. Chkate tS. m. PriieAene potujem II Ime___._____ Naaiee_____