V OSNOVNI SOLI
Mira Omerzel-Terlep
UDK 379.823:398.8
ZVOK, BESEDA IN ZVOCILA OTROŠKEGA SVETA
V predavanjih in dclavnicah projekta "Etnologija v osnovni šoli" smo predavatelji poskušali predstaviti različna področja etnološke vede, preteklost in sedanjost ter izročilo podeželja in urbanih naselij, predstavili sicer skozi najrazličnejše poglede, ki bi jim lahko rekli tudi "okna" in z različnimi, simpatijami do različnih zvrsti ljudske kulture. Predavanja in delavnice so zasnovane teoretično in kar se da tudi praktično. Področje, ki ga želim predstaviti, je slovenska ljudska glasba s poudarkom na otroškem ljudskem izročilu.
Vsak raziskovalec in predavatelj ima svojo "osebno izkaznico" raziskovanja, razumevanja, razlaganja in podajanja naše .stvarnosti, ki je predmet zanimanja etnologije. Zato naj najprej predstavim svoja "okna" zrenja. Zastavljeno bbrn poskušala predstaviti bot muzihologinja in etnoio-ginja (torej kot etnomuzibologinja), kot umetnica in kol potujoča pedagoginja. Zakaj skozi trojni objektiv? Kol etnomuzikologinja bom o ljudski glasbi govorila zato, ker govorimo O etnologiji, kol umetnica zato, ker govorimo o glasbi, ki sodi med umetniške zvrsti, kot pedagoginja zalo, ker govorimo o etnologiji v pedagoškem procesu. Kot et-nologinja in clnomuzikologinja bom razmišljala o glasbi, 2vočilih in glasbilih ter pesmih, njihovi vlogi in pomenu v življenjskem kontekstu; kot pedagoginja se bom poskušala poglobiti v pedagoško podajanje ljudske glasbe otrokom in njihovo sprejemanje le-te, pisala bom o njihovih odzivih ter o praktičnih nasvetih za pedagoško prakso kot umetnica pa '»oni zakoračila tudi v subiilnost glasbenega jezika. Tako bom povezala teoretična spoznanja s praktičnimi izkušnjami. Praktično preizkušanje raziskanega je po mo-fcm mišljenju tudi eno najpomembnejših orodij preverjanja teoretičnih postavk. Praksa teorijo os misija, dopolnjuje, po-Psnjuje, poglablja vedenje in kar je najvažnejše, potrjuje ali zanika teoretične izsledke. Praksa v pedagogiki pa je seveda nepogrešljiva.
Zal se moram na tem mestu odreči praktičnim demonstracijam. Praktičnega izkustva in praktične glasbene izvedbe ne more nadomestiti nikakršno besedno teoretiziranje Praktični izkušnji je bila namenjena delavnica, ki sem jo izvedla s sodelavcema tria Trutamora Slovenica, z Moj bo Žagar in Matijo Terlepom. Pedagogi, ki prebirajo te vrstice, si deloma lahko zapolnijo to vrzel tudi s posnetki ljudske glasbe in posnetki koncertnih arhivskih ^konstrukcij tria v obliki gramofonskih plošč in kaset. Na leni mestu bom poskušala opozoriti le na to, bar je na i bistvene je za razumevanje glavnih značilnosti glasbe. bi ji pravimo ljudska. Z mojega zornega kota Seveda Enako sem storila tudi v uvodu k praktični delavnici:
Glasba je jezik. Jezik sporazumevanja, način komunikacije. Jezik, ki ga je potrebno razvijati enako kot verbalni « če se želimo kvalitetno in jasno sporazumevati z njim.
im° v družbi, ki glasbeni jezik le malo ceni, v družbi, kjer Je verbalna komunikacija nadvse izpostavljena. Pri glas-'enem sporazumevanju z zvoki sta enako aktivirani obe polovici možgan. leva in desna, ki Sta odgovorni za racionalno in emocionalno doživljanje. In tu tiči problem. Kadar
razvijamo teoretično razmišljanje o nekem pojavu, v našem pri meni o glasbi, se poskušamo distancirati od emocionalnega doživljanja in sodb. In ko poskušamo kot raziskovalci ohranjati t.i. trezen razum in emocionalno hladen vpogled, oblestimo glasbena sporočila najbistvenejšega: Čustvenih komponent. Seveda SO te predvsem individu alne, in tako je znanost, ki preverja in prevzema v teoretična izhodišča le večkrat dokazano, precej osiromašena, O emocionalnem "oknu" uvida emomuzikološke znanosti skoraj ni govora. Zato si moram dovoliti tudi ekskurz v glasbo kot umetnica in tako dopolniti vedo o ljudski glasbi. Sicer pa ponekod dugod po svetu (zlasti v ZDA, v vzhodnih in severnih evropskih deželah) lahko celosten pogled upravičuje le listi raziskovalec, ki razvije teoretične in praktične plati znanosii o glasbi, tako racionalno kol tudi emocionalno, tako splošno kot tudi individualno.
Danes govorimo o različnih inteligencah: o verbalni, inalematični. socialni ter (udi abstraktini, kamor sodi pred-vem umetniško ustvarjanje. Otroci z razvitejšo abstrabtno-zvočno inteligenco so najpogosteje težje verbalno izražajo oziroma so obdarjeni le z zmanjšano sposobnostjo besednega izražanja. Besedni jezik je jezik, zvočni jezik je tudi jezik! Komuniciramo prvenstveno z enim ali drugim jezikom. Za enega smo bolj nadarjeni. Otroci "glasbeniki" imajo razvitejše abstraktno mišljenje in emocionalno doživljanje in najpogosteje v naših šolah precej trpijo, saj je glasbeno izražanje skoraj povsem razvrednoteno, besedno pa zanje prezahtevno. Naše Šole so usmerjene predvsem v racionalen razvoj intelekta (leve polovice možgan) in v podatka rsko obremenjene miselne procese. V enostranski razvoj torej. Nič drugače ni tudi na srednjih šolah in univerzah. In tako smo naučeni uporabljati le nekaj odstotkov naših možganskih zmogljivosti. Vse več je tudi opozoril o defektih tovrstnega enostranskega razvoja, ki je praklieiran predvsem na starem in novem kontinentu.
Toda glasba, ki se je prebila iz preteklosti v naš čas in ji pravimo ljudska, je povsem drugačnega izvora. Glasba, v kateri tičijo še p red krščanski vsebinski in zvočni vzorci, je nastala med povsem drugače usmerjenimi nosilci. Upam si trdili, da so ljudje minulih stoletij vsaj vse tja do zmage racionalizma doživljali in oblikovali zvok mnogo mnogo bolj intuitivno in senzibilno. Glasbeni jezik in tematika v erb ali z i rani h zvočnih obrazcev ljudskih pesmi, na primer, sta poskušala razumevati, razlagali in sporočati O zavesti dojemanja bozmičnega (univerzalnega) reda. v tem so bili zavidljivi mojstri stari Grki, hkrati učenci azijskega kulturnega izročila, ki smo ga delno z i nd o evropskim in rimskim posredništvom spoznavali tudi v evropskem prostoru, Tudi l i "neciviliziranim ljudstvom", ki so se zdela zaradi nerazumljenosti inielekiualiziranemu Evropejcu necivilizirana, se je odkrival zvok v subtilnih in intelektu nerazpoznavnih vibracijah, v vibracijah zvoka, barve in energije. In otrošbi svet - ne glede na geografsko pripadnost - je vsaj vse ija do 7. leta starosti mnogo bolj podoben zaznavi in občutenju zvoka in tona t.i. naravnih ljudstev kot pa dojemanju enostransko (levoslransko) izobraženega intelektualca, ki v procesu intclebtualizacije izgublja smisel in občutek za zvočno in vizualno podobo sveta Izgublja pa tudi širino zaznav vseh petih čutil: sluha, vida, tipa, okusa in vonja. Da, naši predniki so zmogli zvob in ton slišati, videti, tipati, celo obušati in vonjati. Zdi se nam nemogoče, pa je le res. In otroci so sposobni, vse dokler jih ne intelektualiziramo, enako široke palete dojemanja. Ne Čudimo se, če oh poslušanju glasbe spontano zaplešejo.
GLASNIK SEL) 34/1994, št. 4
27
ETNOLOGIJA
nam naznanijo, da vidijo to in to barvo, če zaprejo oči, da čutijo (energijske) mravljince ali žgečka nje po tem ali onein delu telesa, da se jim zdi, da oh poslušanju vonjajo in okušajo kruli iz krušne peči... Ton je vibracija, vibracije pa delujejo na vse naše čute. Poleg petili čutov (voh, okus, vid. sluh, tip) jih zaznavamo še z mislijo in védenjem (inlelek-tom). Le celovita spoznava skozi vse omenjene registre nam nudi celovito razumevanje in doživljanje zvočnih struktur. In mlajši ko so otroci, bolj odprte imajo vse svoje sprejemne centre in zaznave. Zelo me bodo veselila tovrstna poročila opažanja iz šolskih (in Se zlasti iz predšolskih) klopi! Naprošam Vas tudi, da si dovolite celovita, čeprav nenavadna doživetja in se skupaj z otroki popeljete v pester svet zvoka, še zlasti ljudskega, ki nosi v sebi sporočila nadčasovnih vrednot minulih stoletij, sporočila preteklosti za prihodnost. V naš čas se je skozi stoletja ohranilo le najvrednejše, manj kvalitetno pa pozabilo Tako iz preteklosti Se vedno pa presejamo in selekcioniramo nedavno nastalo in pravkar naslajajoče, l isto pa, kar se je ohranilo do 20. stoletja - kol na primer kozmogonijska pesem o ribi Faroniki, pesem o godcu pred peklom (Orfejev mil), pa pesmi o kralju Matjažu, Pegamu in Lambergarju, o Lepi Vidi.,.; ali pa v zvočnih strukturah oblike najstarejšega večglasja nad ostinatom in srednjeveški glasbeni okus (kar še vedno poznajo oroci); v msirumeniariju pa v prototipih staroveških glinenih, lesenih ali trstenih piščaii, otroških citerc ( harfic) ali pastirkih piščaii iz travnih bilk in rastlinskih plodov, ki jih še pozna otroški svet podeželja- imajo našteti kulturni elementi izročila še vedno uporabno in povedno vsebino.
Naj omenim, da so bile srednjeveške univerze vse do popolne empirične znanosti usmerjene v prepoznavanje naše (kozmične) stvarnosti z vedami, kot so astronomija, matematika in glasba (vibraciia). 7, nezmožnostjo dokazati nevidno pa se je z dosledno empirijo zavrglo vse nedokazljivo. Nevidno in nedokazljivo in torej raziskovano prvenstveno s čutilom vida (v primeru glasbe pa le s čutilom sluha) ter zaradi tehnične omejenosti ali omejenosti naših zaznav se je zažgalo na grmadah inkvizicije empirične znanosti celovito razpoznavanje vibracij tona in njenih vplivov na človeka, ki pa se ji otroški svet še ni odrekel. S posluhom lahko to drugačno empirijo celo razvijamo dalje. Čas zgodnjega otroštva je tudi najpomembnejši za razvoj doživljanja celostnih struktur zvočnega sveta. Otroški um je odprt za celosten sprejem zavestnih in podzavestnih sporočil ljudske glasbe, ki komunicira na ravni indivuduuma in na ravni kolektivne podzavesti. To sem lahko neštetokrat opazovala ob svojih šolskih animacijskih koncertih, koso otroci sponatanosprejemali in se vživljali v glasbeno izročilo pokrajine, iz katere so izhajali, čeprav je glede na starost nastanka niso mogli poznati, in se smejali zvočnim strukturam glasbenega jezika drugih pokrajin, ki so jim bile tuje. Ali pa takrat, ko so mi starši zgroženo pripovedovali, da hodijo njihovi malčki redno spal ob zvokih grozljivih balad, Zvok jim je prinašal sporočila kolektivnega nezavednega, besedila pa laka ali tako niso razumeli. Psihologija glasbe je pri nas še v povojih in raziskovanje intuitivnega sprejemanja zvoka je zagotovo ena od bodočih nalog muzikologije in et-nomuzikologije, ki se ho morala spopasti tudi z manj intelektualiziranimi področji naše stvarnosti, česar so se uspešno lotili že nekateri tuji raziskovalci (Jonathan Goldman, Mans Causlo).
V 20, stol. se srečujemo z dvema popolnoma različno zasnovanima glasbenima jezikoma: s starejšim netem-periranirn in novejšim temperiranim, to je poltonsko izravnanim jezikom. Slednji je produkt baročne dobe Uho nešolanih (torej povečini tudi ljudskih) glasbenikov je naravnano na ustvarjanje ušesu všečnih zvočnih struk-
tur, ki niso podrejene teoreličneim modelom in meritvam frekvenc, kot to velja za lemperacijo. Poltonsko izravnan sistem, ki ga poznamo danes, je produkt tehničnega reševanja skupnega muziciranja. Glasbeni okus se je v 17 stoletju močno spremenil, masivnost zvoka postane nadvse po volji in v ansambelsko prakso se uvaja vse več instrumentov. Za masovno so igro je bilo potrebno napraviti red oziroma ustvariti enoten jezik soigre. Izenačenje interval skih (poltonskih) odnosov na vseh instrumentih je prineslo harmonijo v masovnem glasbenem komuniciranju. Za rojstno letnico temperacije štejemo leto 1687. ko je J. S, Bach utrdil zamisel temperacije z delom Das Wohltemparirtes Klavier. Tedaj se tudi prične proces prilagajanja poltonsko izenačenemu glasbenemu jeziku v katerem govorijo vsa današnja klasična glasbila. In proces traja še danes. Iz t i, "visoke" ali "umetne" ali "stilne" glasbe se moda uvedbe omenja izenačitve prične intenzivneje s eliti med podeželsko ljudstvo šele z iznajdbo radia, ki postane dosegljiv v času med obema vojnama. Z radiom, po vojni pa tudi s televizijo in industrijo zabave (plošče, kasete), pričenja svojo pot tudi nezaveden sprejem poltonsko izravnanega jezika. In proces prilagajanja še vedno traja. Tudi še v našem času lahko sledimo naravnemu in povsem individualnemu občutku za zvočnost ter najrazličnejše načine prilagajanja in svojevrstne menzure intervalov. Učenci v glasbenih šolali se ves študijski čas učijo pomnjenja enakih poltonskih odnosov med posameznimi toni in izgubljajo občutek za osebni zvočni izraz. Ljudski pevci in godci najpogosteje igrajo in pojo nekje vmes med podedovanimi glasbenimi vzorci in sozvočji, osebnim glasbenim občutjem ter medijsko sprejetim temperiranim jezikom In tisto, kar slišimo, je najbolj podobno tistemu, kar označujemo za razglašeno, pa tudi ljudsko, nešolano. Z razglašenosljo pravzaprav označujemo izvajalsko prakso, ki niha med dvema različnima glasbenima jezikoma in vrednotama Ne hi pa mogli reči, da je individualen (ljudski, naraven) jezik slabši, manj vreden od umetnega, poltonsko izravnanega, tudi vsiljenega jezika. Če je citrar še v začetku 20. stoletja (in na citre so igrali otroci in odrasli) napravil citrc tako, da so zvenele po njegovem glasbenem okusu, ali je režijaaski citiravee pel in citiral s svojim občutenjem zvočnega sveta ler se mestoma izražal celo v mikrointervalih, kot jih pozna azijski svet in ki so tudi ustrezali modelom starejše ljudske glasbe evropskega sveta vsaj še v prvih desetletjih našega stoletja, m bil zato prav nič slabši. Bil je le drugačen, in na to drugačnost je potrebno opozoriti ljudi, zlasti še otroke. Ne gre za razglašenost. temveč za drugačnost. Tudi ljudski pevci in godci se še danes zavedajo, da ima vsak izvajalec ne le svoj slog. temveč tudi svoja ušesa za intervalske strukture. Najnazor nejši primerek vselej drugače izdelanih in vselej za malenkost drugače zvenečih glasbil so trstene orglice ali citrc domače izdelave Uglasitev je vselej odvisna od godčevega ušesa, počutja, okusa za zvočne strukture in celo od vremena, ki pri izdelavi, uglaševanju in pri igri vpliva nanj.
Otroški glasbeni svet je naravni (nepriučen) svet še neukalupljenih zvočnih modelov pestrega in neponovljivega glasbenega jezika. Tako ga tudi razumimo. preučujmo in sprejmimo Svetujem, da otrokom razložite drugacnosi ljudskega izražanja in pri razlagi ne težite za vsako ceno po popolnem poltonsko izravnanem in umetnem glasbenem jeziku. Naučimo se drugačnega poslušanja drugačnosti. In dopustite otrokom tudi lasten glasbeni izraz, učite jih razpoznavati različno, drugačno, individualno in splošno sprejeto, ljudsko (naravno) in umetno, tudi modno in vsiljeno Zvočne igre in zvočne maske, otroške pesmi in otroška zvočila in glasbila so lahko pri tem predmet spoznavanja in tudi pripomočki pri omenjenem razpoznavanju. Prav preprostost otroškega
40
GLASNIK SEL) 34/1994, št. 4	27
..................v
HHHHH1IKV OSNOVNI SOLI
zvočnega sveta omogoča jasnost zaznav.
Moram pa opozorili še na en proces, ki se je pričel s prodorom medijskih priprav in z industrijo zabave. To je proces prehajanja iz aktivne glasbene kulture v pasivno, prehod, ki vodi od aktivnega muziciranja k pasivnemu poslušanju medijske in "konzervirane" glasbe (plošč, kaset). Danes se vse manj prepeva in muzkira, saj smo že od mladosti obdani z najrazličnejšimi zvočnimi aparaturami. Ta proces, ki prav tako še traja, enako prispeva k nezavednemu učenju cemperacije.
Najkasneje v našem stoletju nas je doletel tudi razpad enotnosti besede-zvoka in giba, trojstva, ki so ga stari Grki poimenovali muzike in ki se je najdlje ohranil v še do nedavno izolirani Reziji oz. v režija ns ki glasbeni praksi.
Tudi zapisovalci iti raziskovalci so omenjeno trojstvo razcepili in tako pripomogli k izgubi celovitosti. Besedo in zvok ter gib so prepogosto raziskovali ločeno. Vendar pa, kot sem opazila, imajo zlasti predšolski otroci in otroci prvih razredov osnovne šole Se spontan občutek za trojstvo besede-zvoka in giba in pogosto samoiniciativno zaplešejo ob pesmi ali viži. Dovolimo in omogočimo jim spoznavanje in izražanje tega trojstva.
V	ljudski glasbi lahko nadalje opazujemo sledeči fenomen: tehtanje ravnotežja med besedo in zvokom Bogatejša ko je vsebina (verbalna povednost), manj izrazita in povedna je zvočna struktura. Sem sodijo npr. obredne in pripovedne pesmi pa tudi številne otroške. Ter obratno: manj ko je povedna besedna vsebina, pesirejši je zvočni jezik. K slednji različici bi lahko prišteli nekatere ljubezenske pesmi in pesmi, pri katerih ni izrazitih pripovednih Vsebin, Spoznavanje bogastva besednih in zvočnih vsebin prispeva k razumevanju in vrednotenju glasbenega izročila, ki ga posredujemo mladim
V	20. stolciju smo skoraj povsem izgubili tudi smisel za improvizacijo. Najdlje so jo ohranili ponovno liezijani, sodobniki pa se srečujemo z njo predvsem v jazz glasbi. Pred stoletji pa je bil to živ in cenjen način oblikovanja glasbenega jezika tudi v ljudskem izročilu, še zlasti v otroškem Improvizacija je odsev svobodnega in neukalu-pljenega trenutnega glasbenega izražanja in mišljenja m je osebna izkaznica individualnosti ter pestrosti ljudske glasbe preteklosti. Tudi ljudska glasba skozi čas menja svojo podobo Takšna, kot jo poznamo danes, v prejšnjem stoletju ali Se poprej gotovo ni bila. Vredno je opozoriti tudi "a pretekle, čeprav izgubljene značilnosti, med katere sodi hidi improviziranje. Otroci z zanimanjem poslušajo improvizirano (ljudsko) glasbo, še bolj so navdušeni, še si MViejo izmišljati pesem ali melodijo, celo gib in ples - če jih
znamo spodbuditi k temu.
hapotki za raziskovanje
Številni šolniki se s svojimi učenci podajo tudi na teren-■sk;l raziskovalna pota, ki prinašajo otrokom zanimive skušnje. Povečini se lotevajo raziskovanja domačega kraja. Pri terenskem delu seveda sledite vsem napotkom, ki ste jih dobili že v 1. teoretičnem delu naše akcije. Vendar na) še enkrat opozorim na najbistveneje.
Predvsem pri raziskovanju in beleženju ne pozabile Napisati kraja raziskovanja oziroma glasbenega izvajanja, easa zapisa (datum), časa rabe Snemane glasbe (kdaj se je glasba najpogosteje izvajala), socialno opredelitev njenih nosilcev (delavec, kmel. meščan...) ler starosti izvajalcev (leto rojstva), po možnosti zapišite tudi kraj bivanja, čas Posredovanja in osebo, ki je posredovala določeno pe-'iem> melodijo, vižo. pa vse kar izveste o namenu in vlogi ^ziskovane glasbene zvrsli (je namenjena otrokom ali Odraslim, obredju ali veseljačenju, je namenjena vsakdanu al1 prazničnim dnem koledarskega leta, čemu služi), o slogu
izvedbe, in mnenja o vsebini, podatke o zaznavanju (po
možnosti skozi vseh S čutil) in estetskem vrednotenju beleženega (se izvajalcem in poslušalcem zdi glasba leta, slaba, po starem ali po modi ipd ). Zabeležite, med kakšne zvrsti sodi glasba, ki jo preučujete, kako ali s čim (s katerimi instrumenti) se jo izvaja Če se raziskav ne boste lotili in boste ljudsko glasbo le predstavljali otrokom, pa jih vsaj opozorite na vse omenjene značilnosti in posebnosti. Ce bomo v raziskovanju Uspeli vselej opredeliti prostor-čas-socialni status ter vlogo in pomen, glavne vsebinske in izvajalske značilnosti ter namenskost, bomo opremili šolske raziskave z vsemi najpotrebnejšimi napotki, ki bodo vredni tudi znanstvenega upoštevanja.
Ne iščimo izvirnosti, kar se Se vse prerado počne. Ves svet npr. pozna številne podobne temeljne tipe glasbil in zvocil, toda oblike in detajli izdelave, predvsem pa načini uglasitve, slog igre in repertoar ter pri pesemskem gradivu vsebinsko, jezikovno in zvočno oblikovanje tudi po vsej Evropi znane tematike, so tisto, kar opredeljuje naš prostor, "Ijudskost". In vsako pokrajino določajo svojstvene oblikovne značilnosti, ki se razlikujejo od sosedskih. Pokrajinske zvočne identitete so izredno močne in Svojevrstne, tako da niti o enotni slovenski ljudski glasbi ne moremo govoriti, pač pa le o ljudski glasbi posameznih regij. Bodimo pozorni na glasbo svoje vasi, pokrajine, celo na delček vasi, trga ali mesta.
In končno se po daljšem uvodnem razmišljanju lahko sicer žal te dotaknemo tematike naše praktične delavnice in njene izvedbe. Praktično demonstracijo otroškega ljudskega izročila pripravljava običajno (v obliki animacijskih šolskih in predšolskih koncertov) v duu Mira Omrzel-Terlep in Matija Terlep ter v triu z Mojko Žagar ali v kvartetu, ko se pridruži še Tine Terlep. Duo, trio ali kvartet oživlja in predstavlja po arhivskih in terenskih zapisih zvočno rekonstruirano glasbeno izročilo podobno, kot nam muzeji predstavljajo z razstavami materialno ljudsko kulturo. Mi pa kol zvočni kustosi popeljemo otroke po galeriji ljudskega zvoka. Kol zapisano, o tem lahko pričajo le zvoki sami, praktično muzicirmje, delavnice z otroci.
Trio je medij za zvočno sporočanje nadčasovnih vrednot ljudske glasbe preteklosti sodobnikom. Glasba prvotno ni bila namenjena zabavi T i. naravnim ljudstvom in našim daljnim prednikom je pomenila sredstvo, orodje za dosego določenih ciljev (čara, sprostitve ali Zbujanja povsem določenih energij, sil, občutij v človeku). Ko se izgubi občutek za vsa svojstva zvoka in njegov vpliv na človeka, se glasba prevesi v industrijo zabave. Delo s toni in zvoki pa je bilo Se pred stoletji odgovorno opravilo. Posamezni toni in seveda predvsem zvočne strukture so enako vplivali na človeka preteklosti, kot vplivajo nanj Se danes. Le zaznava tega je zakrita. Tudi otroške zvočne skovanke in zvočnost preprostih zvočil podobno vplivajo na dandanašnje otroke Posredujejo isto radost, podobno čulno dojemanje in sprejemanje. Zalo sem se odločila, da poskusim z Nemškega došli Orlov instrumental ij, ki ga uporabljajo šolniki za šolsko muziciranje, nadomestiti z ljudskimi zvočili in glasbili predvsem otroškega sveta. Ce spoznaš in ceniš lastno izročilo, boš znal in zmogel ceniti tudi druge. S poznavanjem lastnega glasbenega izročila (tudi v dialektu, ki je pravi materin jezik in ne knjižni, ki je vsiljen), pokrajinskih posebnosti in drugačnosti se vzgaja tudi občutek za toleranco. ki nam je vsem potrebna, in samozavest naše danosti.
Tako je zadnjih 10 let nastajal projekt za otroke (predšolske in osnovnošolske nižje stopnje), ki smo mu dali delovni naslov DIDL D1DL. DASA (glej osnovne podatke o projektu na koncu). Vsebinsko smo ga predstavili v praktični delavnici tudi z glasbenim jezikom, Vseboval ho praktične in teoretične napotke za otroke, starše, vzgojitelje in
glasnik sed 34/1994, št. 4
.35
ETNOLOGIJA
učitelje in sicer za izdelavo, rabo, igro zvočil, otroške ljudske pesmice različnih pokrajin, oboje pa je opremljeno z obveznimi elnomtizikološkimi podatki, tehničnimi risbami, ilustracijami in zvočnimi posnetki (zvočnimi ilustracijami). Namenjen je za informacijo, pedagoški nasvet, pomoč pri vnašanju elnomuzikoloških vsebin v pouk in spodbudo za muziciranje z ljudskim izročilom. V projekt poskušam vnesti tudi že v uvodu omenjene vrednote ljudske glasbene preteklosti (ne tempe racijo, improvizacijo, individualnost, pestrost enkratnega in neponovljivega, neukalupljenega). Opozorila bom na naravne materiale, ki nas obdajajo ocl pomladi do jeseni in jih lahko tako kot v preteklosti še danes uporabljamo za zvočno ustvarjanje. Projekt bo izšel predvidoma leta 1996 in le v njem bo mogoče najti vse naštelo tudi demonstrira no.
Naj na tem mestu opozorim, da je povsem zafiksiranih. vedno enakih instrumentalnih sestavov na Slovenskem le malo. Bolj ko gremo v preteklost, večja je raznolikost in bolj je zasedba prilagojena trenutnim možnostim. Če so živeli v nekem kraju goslač, berdist in citrar, je prav zaradi njih lahko nastal sestav, morda nikjer več enak ali podoben, tudi nikdar več ponovljiv. Je pa določen čas sodil med godeevske sestave določenega časa in prostora. Omenjeno še toliko bolj velja za otroški svet. Kar je kdo imel ali kar si je kilo znal napraviti, je bilo namenjeno muziciranju in otroci (zlasti pastirji ob paši) so se skušali v soigri in seveda v najrazličnejših sozvočjih. O tovrstni praksi nam pričajo številni nenavadni terenski zapisi o godčevskih zasedbah in fotografije neobičajnih zasedb podeželja, trgov m mest, ki so enako kot stalnejši godčevski sestavi pomembni sestavni del ljudske kulture Brez škode lahko opremite otroške izštevalnice. pesmi, ritniizirana besedila in otroške igre s preprostimi zvočili, ki jih lahko tudi raziščete v domačem kraju in prenesete v pedagoški proces ter celo na oder. Po vsej Sloveniji so znani precej identični tipi otroških zvočil, pa vendar tudi dveh ni povsem enakih. Še večja pestrost je v njihovih imenih. Pestra snov za šolske raziskave in šolske razstave.
In ne pozabile tudi na različen žvižganja, na raznoliko in domiselno tleskanje z rokami in nogami, ki je bilo in je se vedno lahko namenjeno ritmični spremljavi.
Naj na koncu opozorim še na številne napake, ki so se prikradle v navajanja in razlaganja slovenske ljudske kulture (tudi glasbene) v naših osnovnošolskih učbenikih Preverite navedeno z etnološko in etnomuzikološko literaturo, ki vam je dostopna!
Pa še to: v podajanju katerekoli snovi smo izpostavljeni dvema skrajnoslima: nevarnosti premajhnega poznavanja in informiranja ali preagresivnega uvajanja snovi. Preskromno vedenje botruje pomajnkljivi ozaveščenosti, poreobsežne zahteve rodijo odpor. Naj se v šoli modro, ne premalo in ne preobsežno ali prennsičeno ponudi etnološka znanja!
najpomembnejša uporabna literatura in zvočni posnetki
- CVETKO Igor, Otroška glasbilu in zvočne igrače ko! del glas-
hene (zvočne) tradicije otrok na Slovenskem. V: Med godci in
glasbili. Ljubljana 1991, str. 51-90.
l) Precejšnje ŠteviloOtroških ljudskih fastrumuntavpastapedan<minjiMira f0lar it/ Fka Vogelnik prenesli v sinjih didaktičnih delih i> siidobni svet umetnih materialov od plastike da jogurloi>ih lončkov. Zamisel za nadaljnje delo prt glasbenem tu likovnem pouku ter skupnem mnzict-runjtt!
Videla m slišala sem ob sinjih animacijskih koncertih številne tonrstiie uspehe in brezmejno radost tudi pri tovrstnih predstavitvah izročila v sodobni svet (gHgf predvsem delo Mire Voglart Mali instrumenti, Ljubljana, ¡982).
-	DRAVEC Josip, Glasbena folklora Prlekije. Ljubljana. 1951. 1957(druga izdaja)
-	KILMER Zmaga, Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Ljubljana 1983
-	KUMER Zmaga, Slovenska ljudski glasbila in gotici, Maril?or 1972.
-	KUMER Zmaga. Pesem slovenske dežele. Maribor 1975.
-	KUMER Zmaga. Slovenske ljudske pesmi Koroška 'Kanalska dolina). Celovec. 1986
-	KUMER Zmaga. Slovenske ljudske pesmi Koroške (Ziljska dolina). Celovec. ¡986.
-	KUMER Zmaga. Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini. Maribor 1968.
-	LOGAR Berti, Vsaka vas ima svoj glas. 11, Celovec 1990 i I-V Celovec. 1988-94,j
-	MERKUPavle, Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji/ LeTradizioni popolare degli Sloven i in Italia. (1965-1974). Trst 1976.
-	OMERZEL.-TERLEP Mira, Slovenske ljudske pesmi in glasbila, l-ll. RT Beograd. 1981-1983. 2510065 in 2510103. Lp gramofonska plošča s spremno besedo v slov in ang„ glasbena soile-lavat Matija Terlep in Bogdana Herman
-	OMERZEL-TERIMP Mira, Zvočnost slovenskih pokrajin (sloven -ske ljudske pesmi in glasbila III, Dokumentarna in samozaložba, 1987. Wgramofonska plošča s spremno besedo v slov. in ang.. glasbena sodelavca Matija Terlep in Beti Jenko.
-	OMERZEL.-TERLEP Mira. Zvočnost slovenskih pokrajin (slovenske ljudske pesmi in glasbila IV) Slovenski kongres in samozaložba. 1992. CD compact disc s knjižico i-slov in ang . glasbena sodelavca Matija Terlep in Mojka Žagar ter gostje
-	OMERZEL TERLEP Mira. Der bleiche Motiti/ Bledi mesec. Alte instritmentale Vblkmusik aus Slotvenien. Trikom, 1991, US-0182. Miii¡chen. CD compact disc s spremno besedo v nem
-	STRAJNAR Julijan, Slovenska ljudska glasba-Porabje. Ljubljana. 1979- LP gramofonska plošča s spremno besedo v slov, madž., ang., Helidon F LP 03-008.
-	STRAJNAR Julijun, Slovenska ljudska g las ha -Ko roška. Ljubljana 1983. dvojna LP gramofonska plošča s spremno besedo v slov., ang., nem.. Helidon FU' 03009/1-2
-	STRAJNARJulijap, Rožmarin. Cdnii popolari slut eni. Slovenske ljudske pesmi, Slovene Folk Songs. Udine 1992. knjiga z dvema zvočnima kasetama. C 034.C 035. Kz (Pizzicato)
-	STRAJNAR Julijan, Porabska pesmarica. Budimpešta 1989 Soavtor Marko Terseglav.
-	STREKELJ Karel, Slovenske tut rodne pesmi IV. Ljubljana 1923 <1-1 V. Ljubljana 1985-1923 )
-	VLDAKOVLCJasna, Slovenska zemlja v pesmi in besedi Serija zvočnih kaset, kijih izdaja Radio Slovenija (brez letnic izdaje)
SUMMARY
THE SOUND, WORD AND INSTRUMENTS OF THE CHILDREN'S WORLD
Mira Otnerzel Terlep
In the lectures and workshops concerned with the project "Ethnology in elementary school" the lecturers tried to present different fields of ethnology, the past and the present, as well as the tradition of the countryside and urban settlements. We presented it through many various views, which could easily be called "windows", and with various sympathies with different types of folk-culture The lectures and workshops are planned to be theoretical. but also as much practical as possible. The field that I would like to present is the Slovene folk-music with the emphasis on children's folk-tradition.
42
GLASNIK SEL) 34/1994, št. 4	27