fsiašassa v gotovini
¥ LhibSIani,
iasilo V9$amostoin
izhaja vsak četrtek. NaroCnina:
cj6 oletno . . ............
f olaietno ...............
Posamezna številka . .........
ekto&rs 1921.
mmkmmm
kmetijske ifranlce ta
** A 66
ŽŠLjaasafc, pomagrauj si sam, in svoje stališče v dpžavi uips&.vsififvsfcj si sam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase...............K l*—
uradne razglase....... ....... 1-50
reklame • . . . . . ........„ 2- —
Uredništvo in uprsvni£tvo lista ie v Dubljani na »ongresnem trg« št. 9 (nasproti dvorca).
Pustolovščin® Karla Halbsfoiarcfa,.
Zvest verolomnim tradicijam svo- i horn napasti nas. Na Hrvatskem jih prednikov, je prelomil Karel; proglaša Radič svojo hrvatsko re-Habsburg častno besedo, ki jo je publiko in pod okriljem Madžarov
_ 1 * ■___.„1,: ..K J:	na TKIVOIA i^rloiolol/o pola Ti 1 rr/~vclo,.
dal švicarski vladi, da je mogel uži vati njeno gostoljubje, ter na povelje svoje častihlepne žene Zite poletel na aeroplanu na Madžarsko.
S tem brezvestnim dejanjem Karla Habsburga je resno ogrožen mir srednje Evrope, s tem verolomnim
se zbirajo izdajalske čete Jugoslovanov, da podjarmijo svobodno Jugoslavijo Madžarski. V Prekmurju se je izvršil poizkus državnega preobrata, v vsej državi poizkušajo komunisti in drugi opozicionalci, da bi vrgli vlado — kratko: položaj
korakom odstavljenega kralja pa je naše države so smatrali za takšen, nastala tudi silna opasnost za našo da se mi ne bomo mogli upreti njih svobodo, kajti Karel se ni vrnil na i nameram.
Madžarsko, da bi postal samo kralj | Končno so računali madžarski in Madžarske, temveč da bi obnovil j drugi Karlisti še na antanto, pred-nekdanje veličje krone sv. Štefana, j vsem na Italijane. Bili so trdno preda bi postal vladar tudi nad našim pričani, da jih bodo Italijani podpi-Ijudstvom, da bi razbil našo mlado ! rali že iz sovraštva do Jugoslavije, svobodo, da bi stri našo državo. j Francozom pa so pravili bajko o Dobro pripravljen je bil korak'tem, kako močan jez proti Nemčiji Karla Habsburga, vse' drugače ka- bo Karlova monarhija, zakaj ona kor njegov prvi povratek o Veliki, bo razdelila srednjo Evropo v dva noči, ko je moral tako neslavno za-! tabora. In res se je že govorilo, pustiti Madžarsko.	I da se združijo Bavarska, Avstrija,
Na Madžarskem samem je silna; Tirolska in Madžarska pod enim agitacija Karlistov dosegla, da se je vladarjem, da bo tako nemštvo raz-večina budimpeštanskega parlamen- i deljeno na dva tabora, te že izrekla za Karla. In tik pred ; "Trdno ujedinjeni stojimo danes povratkom Karla Habsburga, je j vsi na braniku svoje mlade svobode, madžarski ministrski predsednik I ki io borno, branili, če treba, tudi Bethlen govoril na volilnem shodu, z orožjem v roki. Ta trdna volja na-jda je Karel postavni vladar Madžar- šega naroda je danes že sijajno iz-ske, ki se mora vrniti na Madžarsko, j pričana, kajti dokazali so jo poslanci, čeprav temu drugi narodi naspro- j dokazala jo je mladina in dokazal tujejo.	I jo je ves narod! V Beogradu so na
Po zaslugi verolomnih Italijanov j skupnem sestanku izjavili zastopniki se je posrečilo dalje Madžarom po- j demokratske, radikalne, zemljorad-teptati trianonsko pogodbo s tem,! niške, republikanske, samostojne da jim je dal beneški sporazum ko- kmetijske, muslimanske in ljudske mitat Šopronj, ki naj pripade po mi- j (klerikalne) stranke, da bodo poclpi-rovni pogodbi Avstriji. In ker je bi- j tali vlado pri vseh njenih ukrepih
proti Madžarski. In v Zagrebu je mladina v imenu vseh strank — tudi hrvaškega bloka — izjavila, da se mora Karlova pustolovščina končati. V Ljubljani pa je na velikanskem shodu vseh strank izjavil narod, da mora Karel iz Mad^ske in da mora naša vlada energično in hitro likvidirati madžarsko vprašanje.
Ta enotnost našega naroda, ta državljanska zavest Jugoslovanov je resen opomin vsem, da mi pod nobenim pogojem ne bomo trpeli Karlovih brezvestnih korakov in da bomo mi sami končali njegovo pustolovščino, če bi hoteli nepoklicani zavezniki z zavlačevanjem rešitve tega vprašanja škodovati nam.
Sicer zatrjujejo zavezniki, da tud:
TOljo in bo to tudi storila, pa naj je to raznim zaveznikom prav ali ne.
En^at za vselej naj si tudi zapomnijo vsi, ki bi radi živeli na račun naših medsebojnih sporov: Nikdar in nikoli ne bodo ti spori vzrok, da ne bi mi branili svoje svobode, da ne bi mi varovali svoje države. Proti zunanjim sovražnikom je vedno enoten ves jugoslovenski narod in naj se med seboj še tako prepira. In naj bomo še tako nezadovoljni z razmerami v državi, vendar
kler ne bo rešeno vprašanje njegove • izčrpnih poročil je ukrenil vse po-odstranitve. 5.) Kam se kralja od-! trebno za varstvo naše države, pravi, določijo velesile. 6.) Politični kraljevi svetovalci pridejo pred so-
prečili beg vstašev, ki so se morali; ^jo. V vsem bodo vpoklicane tri zaporedoma udajati vladnim četam. I divizije, m sicer iz južne Srbije. Stro-
la na enem mestu poteptana mirovna pogodba, so mislili Madžari, da •more biti tudi na drugem in da more postati zato kralj Madžarske Karel Habsburg, ki bo udejstvil vse sanje madžarskih imperialistov.
Vsled spora v zapadni Ogrski ie bila le-ta prenatrpana vstašev, samih Karlovih pristašev, tako da se je pod pretvezo obrambe zapadne Ogrske zbirala tam močna karlistična armada, ki naj bi priborila Karlu pot v Budimpešto in mu omogočila zasesti madžarski prestol.
Ko bi se izvršilo to, bi se kaj hitro dovršilo tudi ostalo. Ker je bila na Slovaškem izvedena obširna zarota, ker so stale madžarske čete na madžarski meji in ker je vladala na Češkem nezadovoljnost, zato so bili madžarski monarhisti sedaj prepričani, da bo veljalo le malo napora, pa bo Slovaška prišla zopet pod njih gospodstvo.
Nobene skrbi ni dalje delala Madžarski Avstrija. Že v sporu zaradi zapadne Ogrske so videli, da Avstrija nima nobene sile. Močne dunajske monarhistične organizacije, naraščajoča draginja in z njo v zvezi vedno večje nezadovoljstvo v Avstriji bi bili najmočnejši zavezniki Karlistov. Toda zmotili so se glede
Dne 24. oktobra ob desetih zvečer pa je dospela preko zavezniških misij na Dunaj vest, da sta Karel in Žita ujeta.
Ultimat velike antante.
j ške za vpoklic vojske bodo" morali poravnati Madžari.
Vse stranke za vladne ukrepe.
| Dne 23. oktobra je bila seja na-i čelnikov parlamentarnih klubov
Veleposlaniška konferenca je dne|vseJ strfnk> "a kateri je dala vlada
Naše čete pripravljene.
dišče.	Do sedaj še ni odrejena v Jugo-
Delegati upornikov so izjavili, da i f.iavij' niti splošna niti delna mobi-bodo stavljene pogoje priporočili; »zacija, pač pa so vpoklicani na Karlu v sprejem. Ker pa madžarska sesttedensko vežbanje letniki 1918. vlada ni dobila nobenega odgovora, j do 1920- Ker so bili vojaki o tem zato se je vojaška akcija nadaljevala. I obveščeni že pred enim mesecem, Habsburgove čete so se umaknile' zato se je vpoklic izvršil gladko in v paničnem begu, Karel p£» je po-;hltro- Koncentracija naše armade na
-	.	....___ begnil v vlaku proti Komornu. Ktne-i madžarski meji je dovršena in naša
jo bomo branili proti vsem, ker je tje so razdrli železnico, da bi pre- j vojska ^prekorači vnaj^ajšem-času to naša država. Kakšne so razmere v državi, to je naša stvar, ki jo bomo uredili sami tako kakor treba. Tisti časi namreč, ko so tujci zaradi naših sporov kovali verige nam, so končani enkrat za vselej. Da smo mi odrasli tujemu robstvu, je najjasneje pokazala Karlova pustolovščina.
S prevelikimi žrtvami je bila pridobljena naša država, da bi jo smel ogrožati človek, ki je bil kriv velike morije, ki je krivec svetovne vojne!
Naj živi naša svoboda!
Naj živi naša država!
Karlov pohod na Madžarsko.
Ko se je vrnil Karel po ponesrečenem puču o Veliki noči v Švico, je moral švicarski vladi da,ti častno besedo, da brez njenega dovoljenja
ne bo zapustil Švice. To častno besedo pa je Karel prelomil, kajti dne 21. oktobra je poletel z aero- ' planom v Šopronj. Takoj po njegovem prihodu je bila alarmirana šopronjska posadka in general He-gedis je imel nagovor, s katerim je pozval vojake, naj prisežejo Karlu zvestobo. Vojaki so se pozivu odzvali.
Skoraj nato so se pridružile Karlu tudi ostale posadke v zapadni Ogrski, tako da je imel zbranih Karel skoraj nad 50.000 mož, s katerimi je začel marširati proti Budimpešti.
Boji na Madžarskem.
Karlovega pohoda pa nikakor ni pozdravljal ves madžarski narod in tudi madžarska vlada sama je spoznala, da ni čisto gotovo, če bo mogel Karel ostati na Madžarskem. Zato ie, d?si je za Karla, oficijelno nastopila proti njemu in ukazala s o ji t četam, naj gredo proti njemu in mu prepovedo vstop v Budimpešto. Pri Aiču je prišlo do pr-
24. oktobra sklenila, da morajo njeni zastopniki od madžarske vlade zahtevati nastopno:
1.)	Madžarska vlada izjavi, da sta Karel IV. in vsa njegova rodbina odstavljena od madžarskega prestola.
2.)	Madžarska vlada se mora polastiti Karla in
3.)	zavezati se mora, da zapusti Karel Madžarsko pod pogoji, ki jih bo predpisala antanta.
V primeru, da bi madžarska vlada ne izpolnila teh zahtev, odklanja velika antanta vsako odgovornost za posledice, ki bi zadele Madžarsko, to se pravi, da bi diktirala potem mala antanta.
Nastop male antante.
Še odločneje kakor velika antanta, je nastopila mala antanta. Zastopniki male antante (Češke, Jugoslavije in Romunije) so zahtevali skupno, da mora Karel v dveh dneh zapustiti Madžarsko. V nasprotnem primeru bodo čete male antante od treh strani vmarširale na
oni obsojajo Karlov korak,' da celo^l^. N^ih pa so tudi že-
Italija je službeno izjavila naši vladi, da je proti Karlu in da spoštuje v tem oziru popolnoma rapallski dogovor, po katerem je obvezana, da skupno z nami prepreči vse poizkuse zcpetne vpostavitve Habsburža-nov. Toda nas so zavezniki že tolikokrat osleparili, da jim sedaj ne verujemo. Zategadelj mora biti in je tudi naloga naše države, da mi v zvezi z malo antanto poučimo Madžare in ves svet, da sta naša svoboda in na-
Češke in zmotili so se glede Avstrije. j ša država nedotakljivi in da boimo z Ni sicer močna Avstrija, toda brez; orožjem v roki nastopili proti vsa-moči ni avstrijski proletariat, ki je j komur, ki bi poizkusil zrušiti s krvjo pokazal trdno voljo, braniti svojo priboreno našo svobodo.
republiko, in ki je zagrabil za orožje, da prežene onega, ki je kriv današnje nesreče Avstrije.
In dalje so računali Madžari, da jim tudi Jugoslavija ne more resno škodovati. Na albanski meji so organizirali Italijani močne albanske čete in jih oborožili z najmodernejšim orožjem, da bi mogle z uspe-
V tem boju za našo svobodo in za nedotakljivost naše države pa nikakor nismo osamljeni. Enako kakor mi so trdno odločeni Čehi in Romuni, varovati pravico, in mala antanta se je zopet izkazala, da je na svojem mestu, da je branilka miru v srednji Evropi. Mala antanta je danes dovolj silna, da uveljavi svojo
lez"ič-rji, ki so razdrli progo, da ni mogel Karlov vlak nadaljevati svoje vožnje proti Budimpešti.
Karlisti so sicer izjavljali, da se Karel na noben način ne umakne iz Madžarske, toda med tem je dobila madžarska vlada tako resne vesti o korakih male antante, da je uvidela, da je Karlova stvar zaigrana. Zategadelj je nastopila energično proti Karlu ter dosegla tudi popoln uspeh.
Karel in Žita ujeta.
Ker so Karla z njegovimi četami vladni vojaki popolnoma obkoljli, zato so poslali uporniki vladni madžarski vojski dva delegata, ki naj dosežeta premirje. Madžarska vlada je stavila za sprejem premirja te-le pogoje: 1.) Brezpogojna predaja. 2.) Vojaški Karlovi svetovalci pridejo pred sodišče. 3.) Moštvo se razoroži in pomilcsti. 4) Kralj ostane interniran na Madžarskem, do-
Madžarsko in s silo izgnale Karla, j Mala antanta zahteva dalje, da se' mora trianonska pogodba natančno izpolniti in da morajo Madžari za-padno Ogrsko izprazniti. Končno zahteva mala antanta razorožitev Madžarske,- in sicer pod njeno kontrolo.
Mobilizacija na Češkem.
Predsednik češkoslovaške republike je odredil delno mobilizacijo češke vojske. Kot prvi dan mobilizacije je določen 27. oktober. Mobilizirani so vsi obvezniki do 32. leta. Mobilizacijski lepaki so bili nabiti dne 24. oktobra zvečer. Praška divizija je že odrinila na mejo. Vsak promet z Madžarsko je ukinjen. Minister za socialno politiko je odredil med mobilizacijo ukinitev osernur-nega delavnika v vseh obratih, ki delajo za armado.
Mobilizacija v Romuniji.
Ministrski svet Romunije je iihel dne 23. oktobra sejo, na kateri je sklenil, da je romunska vlada solidarna s Češko in Jugoslavijo. Romunski poslanik na našem dvoru, gospod Edmond, je izjavil službeno, da je poslala Romunija na madžarsko mejo dve diviziji in da je ukazala vlada delno mobilizacijo.
Ukrepi naše vlade.
Vsled dogodkov na Madžarskem je bil proglašen ministrski svet kot permanenten. Na podstavi došlih
zastopnikom strank popoln vpogled v razvoj dogodkov ter naznanila vse storjene ukrepe. Zastopniki strank so vladno postopanje soglasno odobrili.
Pašič v Beogradu.
Vsled madžarskih dogodkov je pozval ministrski svet brezžično ministrskega predsednika Pašiča domov. Pašič se je pozivu odzval in je že prišel v Beograd.
Italija proti mali antanti.
Verolomna Italija je ostala zvesta sebi. Na eni strani izjavlja v Beogradu, da je proti Karlu, na drugi strani pa nastopa v Rimu in v Budimpešti proti nam. Z beneškim sporazumom je uspela Italija, da nas slabi in da bo ona igrala v srednji Evropi odlcčilno^vlogo. Ker se je pa pri Karlovem puču zopet pokazalo, da je mala antanta, če nastopa složno, velesila, oziroma da je ona tista sila, ki odloča v srednji Evropi, je nastopila Italija proti mali antanti. Italija namreč zahteva, da sme mala antanta p odvzeti vse korake le v
skladu z veliko antanto ali z drugimi besedami: mala antanta naj bi pač prepodila Karla, dobiček njenih žrtev pa naj bi imeli veliki. Toda tega mi ne priznamo in to pot se na velesile ne bomo ozirali.
Ker so v Beogradu v tem pogledu vsi državniki edini, zato bomo o stvari ne le sami odločili, temveč vso zadevo tudi sami rešili.
Madžarska pogajanja — komedija
Na Dunaju in v Beogradu so prepričani, da so boji med Horti-jevimi četami in uporniki samo komedija, ki naj bi uspavala malo antanto, da bi le-ta ne podvzela nobenih energičnih korakov.
Madžarska republikanska vlada.
Na Duif&ju se xje sestavila madžarska vlada, ki ne namerava vreči samo Karla, temveč tudi Hortija ter uvesti na Madžarskem republiko. V to vlado vstopi tudi grof Karoli, ki je v to svrho že dopotoval v Beograd. (Kakor znano, je bil grof Karoli iz Madžarske izgnan in uživa gostoljubje naše države.)
Konec Karlovega puča.
Karel in Žita sta zaprta na gradu Totis. Karlova vojska je štela tri divizije in je popolnoma razbita. V vsem je bilo kakih 50 mrtvih in ranjenih. S tem je Karlove slave konec.
,,Jugoslovenska Matica" je nase prvo in najvažnejše obrambno društvo.
2
Razširjajte vseleS in povsod zavest o potrebi kmetiške politične samostojnosti!
Nekaj o sedanji žisinski kupčiji.
Pod tem naslovom se pritožuje «Domoljubov» dopisnik, gospod A. L., ker se ne pusti inozemskih kupcev na naša sejmišča. Pravilno! V resnici nečuveno je, da državna oblastva z izgonom dobro plačujočih tujih kupcev podpirajo verižnike in prekupčevalce, našemu kmetu pa kradejo s tem težko prisluženi denar.
pri tistih, ki so samo producenti (to je, da obrtoma ne prodajajo vina), trošarine prost ves v lastnem gospodarstvu porabljeni lastni pridelek, pri vinogradnikih, ki so tudi gostilničarji Ji prodajalci na debelo, pa le množina, ki jo določi finančna uprava.
Vse po nekaterih krajih razširjene vesti, kakor da je trošarinska svoboščina producentov ukinjena, so torej popolnoma neosnovane in imajo svoj izvor najbrže samo v tem, da
Toda, ce je tu povedana resnica, so ge ^^mska obveznost (t. j. ob pa druga izvajanja g. A. L. lenesram-i veznost plačila)	s troša-
no zavijanje in podla laz Gospod rinsko kontrol kateri je podvržen A. L. zaključuje svoj članek tako-le: že prvotnih določbah pravilniko-*Ali niso to vnebovpijoce krivice,; yih tu(Ji yinoRradnjk ki je sariV5 pro_ katere uprizarjajo nasi samostojni ducent ,n ta določ5a je osta]a v ve. mesarji nad našim kmetom trpinom, yi T . določbi je že zad0Ščen0; ki vpijejo do neba!? - In nasa so ; & vinogradniki svoj prideiek takoj danja hberalnosamostojna vlada prijavijo pristojnemu oddelku finanč-gleda mirno to strasno morijo v fa JkonJtroie in če prav tako prijavijo
KIIlclU. ,,„„1,^ nrlorrvH^irv ali cnlnh
gmotnem oziru pri našem Kineiu., ysako odprodajo ali ^bh" oddajo
? ,]e , ' , vina ali vinskega mošta. S tem, ni kmetje sami, prav sami, ker ste volih ; zdfUŽena no5e|^a nevarnost, da bi
Kdo je temu kriv, da je
mesarje v državni zbor, ker ste po stavili mesarja za poljedelskega ministra. Za plačilo vas odirajo in špekulirajo z vašo živino!»
Ne bomo se ozirali na slovniške posebnosti članka g. A. L., ki bi se jih moral sramovati šolarček, temveč vprašamo tega za kmeta tako vnetega gospoda A. L. samo, kdo je iz-posloval izvoz živine in kdo je zni-
tudi plačali trošarino za vino, za katero so po spredaj obrazloženih določbah davka oproščeni, ker prodano vino morajo zatrošariniti kupci in ne prodajalci. Vinogradnik torej, ki se ne peča z gosti;ničarskim obrtom ali pa z obrtno prodajo vina na debelo, sploh ne pride v položaj, da bi moral vino zatrošariniti, razen če hoče prostovoljno zatrošariniti
žal carino na izvoz Ali niso bili to j prodane množine namesto kupca, poslanci SKS.? — Dalje: Ali ni na-	__ ....----
ša samostojna stranka takoj po prvem primeru, ko so oblastva bianila Italijanom direktno kupovanje živine, storila vse, ia se kaj takega ne pripeti več? Ali ni vsakemu znano, da so naši poslanci preprečili izgon italijanskih kupcev s semnjev v Ptuju in v Mariboru?
Toda ne le poslanci, ampak tudi načelništvo stranke je storilo vse potrebno, da se tako samolastno in kmetu škodljivo delovanje raznih uradnikov konča enkrat za vselej. H pokrajinskemu namestniku je odšla deputacija naše stranke ter od njega zahtevala, da tako protikmetsko postopanje uradov takoj preneha. Nastop deputacije je imel popoln uspeh, kajti gospod pokrajinski namestnik je obljubil, da bo izdal okrožnico na vse urade, da le-ti ne smejo ovirati tujih kupcev pri nakupovanju živine.
Kdo pa je bil tisii, ki je nastopil proti izvozu živine? Ali ni bila to
Pač pa je vinogradnik - gostilničar zavezan zatrošariniti tudi one množine vina svojega pridelka, ki jih spravi v točilno klet ali jih porabi za svoje gospodarstvo preko dovoljene množine. Zadnji primer velja seveda tudi ža vinogradnike, ki obrtema prodajajo vino na debelo. Trošarine prosto vino mora biti pri gesti iničarjih in obrtnih prodajalcih na debelo ločeno od drugega vina.
Če se boste vinogradniki ravnali no teh navodilih, se Vam ni bati nobenih konfliktov s finančno kontrolo. Dotičnika pa, ki raznaša drugačne vesti, naznanite v lastnem interesu finančnim organom!
Padanje naše va'nte.
Naša valuta je v zadnjem času strahovito padla. V Švici se dobi za 100 naših kron samo en frank in 80 centimov (vinarjev). S padcem naše valute se je zmanjšalo vse naše pre-Ka^KSa^^to^^ie, v^sar^neni padec
.Slovenec, z dne 12. oktobra t. 1., I valute vsenarodno gospodarsko ne-
l^bf Wike	rYP-fie nastane, kdo je kriv nf
nafiskuje Solucijo mariborskih'za- ! ^JSlS^Stf « SfSS rat ^hnih I, r p fin i kav V tei resolucni ie spodarskih vprašanj s. ne s™ raz
motnvati s strankarskega stausca, kar bi nekateri cpozicicnaini listi radi
sebnih uradnikov. V tej resoluciji je rečeno med drugim: «Vlada ukini vsak izvoz živil in vlada prepreči tsjcem direkten nakup.» itd.!
Gospod A. L., čudni patron kmetskih koristi, kaj pravite Vi k temu? Kdo torej ovira kmeta in kdo špekulira z živino? Ali zato, ker Vas boli, ko ne morete kmeta odirati več tako, kakor ste ga odirali pod šusterši-čevo komando, obrekujete tiste, ki delajo v resnH za kmeta? Ali Vam moramo zopet poklicati v spomin, kako ste drli kmeta med vojno? Ali ni klerikalna vnovčevalnica za živino prisilno jemala kmetom živino po 3 K ki!ogram ter to živino prodajala po 8 K kilogram žive teže?
Niso še pozabljene vse te lumparije in presneto se motite, če mislite, da jih boste z obrekovanjem drugih ljudi prikrili. Ne bo polnil slovenski kmet nikdar več polne klerikalne bi-sage, pa naj še tako lažejo in obre-kujejo vsi klerikalni kuliji, ker resnica se ne da z ničemer, najmanj seveda še z lažjo izbrisati.
Vse to si zapomnite tudi Vi, gospod A. L., ki imate sedaj priliko preklicati svoje trditve in obžalovati svoja obrekovanja, če imate namreč še kaj zmisla 'za poštenje. Bojimo se pa, da je izgubil poštenje tisti, ki piše v «Domoljuba», in posebno še, če piše na tak način kakor je storil to člankar z začetnicama A. L.
Trošarina na vino.
Po pravilniku o trošarini iz leta 1920. sta oproščena trošarine vse vino in ves vinski mošt lastnega prš-
je razmerje med našim uvozom in našim izvozom. Če uvozimo n. pr._ za tisoč milijonov, izvozimo pa le za 500 milijonov, tedaj je naša bilanca pasivna za 500 milijonov dinarjev. Z drugimi besedami: mi smo dali tujini še enkrat toliko kakor pa smo od nje prejeli. Poslali smo revnejši in zato je naša gospodarska moč manjša. Običajno se pri tem trgovci v tujini tudi zadolže, kar posebno neugodno vpliva na veljavo našega denarja. Tako so n. pr. naši trgovci dolžni v Italiji 200 milijonov lir ali 2000 milijonov kron, v čemer tiči med drugim velik vzrok padca valute.
kupovali živine in zamenjali bodo lire po visokem kurzu. Ker bo prišlo na trg mnogo lir, bo lira padla. Tako bodo še enkrat zaslužili.
Kmetu bo živina ostajala in posledica tega bo, da se bo cena živini znižala. Ko se bo znižala cena tako nizko, da bodo mogli izvozničarji delati zopet svoje dobičke, pa bodo odprli mejo proti Italiji in stara pesem se bo ponovila.
Kdo bo pri tem najbolj opeharjen? Kmet in meščan! Kmet prodaja za nizko ceno, meščan pa kupuje za visoko ceno in se pri tem jezi ne na naše izvozničarja, ki je vedno meščan,
takrat, ko sem privolil v prodajo, toliko razuma. Če bi ga takrat imel toliko kakor ga imam danes, bi pa Vam slaba predla, ker Vaši fraki bi frčali tako po bregu nazaj, da bi se kar kadilo za Vami. , Da nisem vpošteval materine prošnje, temu je bil vzrok ta-le: Ko sam hotel zadnjo minuto razdreti kupčijo, je prišel za menoj voditelj in mešetar te kupčije, sam božji namestnik, in dejal, da se mora. kupčija skleniti, četudi primaknejo še nekaj tisoč kronic. Ker sem bil trdno prepričan, da mora biti to, kar rečejo gospod, dobro, sem se udal in podpisal pogodbo. Danes vem, da znajo ti ljudje človeka tako hipnotizirati, da si ne more pomagati iz zadrege, čeprav bi lahko ubežal. Vsemu temu pa sta vzrok slaba na obraz ba, slaba šola. Seveda, več kot je nevednih ljudi, tem boljše je zanje. Ker 30 zadnje čase naši zavedni voditelji nastopili za naobrazbo kmeta, zato se pa ■ tako bore proti njim. Da bi jaz sam ponujal posestvo, je grda izmišljotina. Takrat sem bil še naveden fant, ki niti sanjal nisem, da deželni dvorec obstoji, še manj sem se seveda upal govoriti z deželnim odborom, oziroma kakim odbornikom, dokler se nfeo privlekli v mojo hišo kot roparji družinske sreče. Vaš načrt je bil dobro premišljen in žalibog tudi dobro izvedon. Zategadelj pa je tudi zgolj Vaša krivda, če Vas narod zapušča. — V primeru, da bi komu moj odgovor ne ugajal, sem pripravljen povedati še več. Pri-
temveč na kmeta,' ki je žrtev lzvozni-Posebne važnosti za presojo naše čarja prav tako kakor ubog uradnik, valute pa je davčna moč naše drža- j Tako vidimo, da se je cena živini ve, ki se najjasneje razvidi iz držav-! splošno znižala, v mestih pa ni me-nega proračuna. Če izkazuje prora- j so niti za vinar ceneje. Zakaj ? Na to čun več dohodkov kot izdatkov, da j naj odgovore uradniki, ki podpirajo je torej aktiven, potem sledi iz tega, j mešetar je in ki ne delajo tako kakor da bo mogla država plačati vse svo-; treba.
je obveznosti do Narodne banke m j S tem brezvestnim in zločinskim naš denar mora priti do svoje prave' delom čifutskih izvozničarjev izgubi veljave. Če pa je proračun tako pa- prebivalstvo letno milijarde. Ker pa siven kakor ie bil naš, ki je izkazoval je to mogoče preprečiti, zato naj za celih 1700 milijonov dinarjev — ukrene vlada vse potrebno, da se ta ne kron — primanjkljaja, potem špekulacija prepreči, mora pasti tudi veljava dinarja, j Zategadelj se mora uveljaviti za-Država bo morala poplačati vse iz- kon, po katerem se bodo smele vse datke proračuna. Če ne bo imela prodaje v tujino vršiti le za naš de-denarja, bo morala ali tiskati nove nar. Z dotičnikom, ki bo delal dru-
bankovce, ali pa najeti nad vse dra- i gače, pa kar v zaper in vse blago ^"bom pa. pri izvirku vse stvari in go posojilo. Naravno, da bo nujna naj se mu zapleni. Zavarovanje va-1 pojasnil, kako ste me hoteli ujeti na posledica tega, da bodo naši ban- lute in vezana trgovina z valutami limanice. Danes me pač ne bi v->5 ujeli, kovci še manj vredni in da bo go- sta polovičarstvo, če se ne sklene za-spedarska beda dežele še večja. _ j kon v gorenjem zmislu.
Zato je nujno potrebno in v in- i idealno lepo bi seveda bilo, ko bi teresu vsakega državljana, da se do-! se izvažalo edinole po kmetskih zaseže ravnovesje v državnem prora- drugah. Vso živino bi kupovala, re-čunu. To se mora zgoditi na vsak j cimo, «I<metijska družba», ki bi jo način, in sicer z zmanjšanjem izdat-: prodajala mestom in tujini. Na ta kov in s povečanjem dohodkov. Več-1 način bi prišli kmetje do svojega de-ji dohodki pomenijo nove davke, ki; narja, meščani pa bi tudi imeli eenej-sami na sebi niso zlo, samo če so, šo živino.
prav razdeljeni, to je, da obremenju- i Toda za tako stvar je treba, da jejo le take ljudi, ki morejo večje ; imajo kmetje zadružni zmisel in da davke plačevati.	j ima «Kmetijska družba» za tak po-
Naš finančni minister je napove- i sel izučene in vestne uradnike. Podal da se bo ravnovesje doseglo, in j treben pa je za kaj takega tudi denar,
sicer na način, o katerem smo že ; in sicer precejšen znesek denarja.	♦•,..„-,
poročali v kmetijskem listu*. Že . Zato se žalibog stvar ne da takoj	^/^ddf S
samo zaradi te napovedi bi se mo- izvesti, ampak postati mora meso, Ker sem postal zategadelj .dno
rala dvigniti vrednost našega denar
čeprav se Vam hlače še tako svetijo od prevelikega sedenja. — Kmatje, stopite v kmetsko .stranko, v našo «Samostojno kmetijsko stranko*! Prišel bo čas, ko boste morali to storiti, če se boste hoteli izogniti poginu. Ne pozabimo, kaj nam je rekel predsednik ameriških združenih držav, gospod Wil-son: «Kmetje, ki vzdržujete ves svet, bodite vztrajni in dočakali bost? svobodo! Ona prihaja k Vam, toda n?? kar čez noč!» -— Anton Bernik s. t.
(Iz Polhovega gradca.) Klerikalno izobraževalno delo. Na vsa usta hvalijo klerikalci svoje izobraževalno delo in šo posebe njih izobraževalno društvo v Polhovem
samo zaradi te napovedi bi se mo-	—^ sem jo mahnil v n*
Kar 00 tuai posiaia, ce oomo ro,	^tn™ ,i„ k;
delali, temveč vso stvar je treba res no in brez strankarskih špekula ij oresojati.
Naše bankovce izdaja Narodna Danka. Od stanja te Narodne banke zavisi tedaj v prvi vrsti veljava naših jankovrev. Narodna banka objavlja vsak teden izkaze o svojem stanju. Po teh izkazih določujejo finančniki vezavo našemu denarju. Glavna važnost se polaga na to, koliko ima kaka benka bankovcev in koliko zlata, s katerim jamči za te bankovce. Mi imamo nad 4000 milijonov bankovcev in nad 400 milijonov zlate, oziroma kovinske podloge. Če bi veljalo torej le to dejstvo, bi morali dobiti amerikanski dolar za 50 dinarjev. Toda to bi veljalo le v primeru popolnega državnega bankrota, kajti bankovce Narodne banke krije tudi velikansko imetje, ki ga je zastavila država in ki znaša nad dva tisoč tr>i-ijonov dinarjev. Poleg tega krijejo velik del bankovcev državni dohodki in drugo premoženje Narodne banke, tako da bi moral vsled tega veljati naš dinar najmanj še enkrat toliko, to je sto kron, za amerikanski dolar.
Kakor rečeno, večji del veljave naših bankovcev odvisi od gospodarske moči države. In zato presojajo finančniki vrednost našega denarja tudi po stanju naše države. Ker imamo vs ed Radičeve neumnosti hrvatsko vprašanje, je ugled naše države manjši, amerikanski dolar pa dražji. Ker smo imeli komunistične in druge hujskarije, ki so stremile za razpa-
delka, ki ga vinogradnik (produ^ent) j dem države, je padel zopet nas porabi zase in za svoje gospodar- usled, kar smo občutili na mošnji, stvo. Ta svoboščina je ne samo slej Če je uradništvo dobro in izvaja točko prej v polni veljavi, marveč se je no vse odredbe, potem ima tudi drza-
s pravilnikom iz leta 1920. bistveno razširila tudi na vinogradnike, ki se pečajo z gostilničarsko obrtjo ali ki obrtoma prodajajo vino na debelo in ki doslej niso uživali nobene prostosti. Razlika obstoji le v tem, da je
ja. Opazili pa smo skoraj nasprotno. Danes stoji naš denar tako nizko kakor bi na noben način ne smel stati.
In da je temu tako, je v glavne n kri a p^sulacija naših domačih finančnikov.
V Zagrebu (ne v Beogradu) je na pr. veijai francoski frank 18 naših kron, istočasno pa so prodajali v Parizu francoski frank po_lo kron, torej za dve kroni ceneje. L drugimi besedami: Naš denar so Francozi e ili za 200 točk više kakor pa naši državljani. Naravno, da so tujci, ko so videli, da cenimo mi svoj denar niže kot oni, poslali takoj nezaupni in v Parizu niso dali potem franka niti za 18 naših kron. Take posledice je rodila barabska špekulacija čifu-tov v Zagrebu.
Kdor površno vse presoja* bi zmajal z glavo in dejal, da je vendar nemogoče, da bi naši ljudje sami delali na to, da se zmanjša veljava našega denarja, saj so pri tem sami najbolj prizadeti. Naiven poštenjak, ki še ne ve, česa vsega so zmožni brezvestni čifuti! V naslednjem kratko pojasnimo te uganke.
Nahajamo se v času izvoza naših deželnih pridelkov. Za izvoz pa so merodajne v prvi vrsti naše bogate pokrajine, kakor Banat, Srem in Bačka, Slovenija pri tem sploh ne pride v poštev. Veliki izvozničarji pridejo torej v Banat h kmetu in kupijo pri "jem, recimo, žito za 1000 kron. To žito prodajo nato v Italijo, in sicer za lire. Zaradi lažjega pregleda, recimo, da dobe 200 lir. Če velja lira 5 kron, dobe 1000 kron, če pa 10 kron, potem dobe 2000 kron in zaslužili so še enkrat toliko. Našo valuto pritiskajo zategadelj navzdol, ker delajo pri tem mastne dobičke.
Še lepše se vidi njih brezvestna špekulacija pri trgovini z živino.
V Ranatu kupijo, recimo, živino po 20 kron kilogram žive teže. V Italiji pa je prodajna cena 5 lir za kilogram. Če velja lira 5 kron, dobe za kilogram le 25 kron, če pa velja lira 10 kron, potem dobe 50 kron, to se pravi: pri vsakem kilogramu zaslužijo skoraj čistih 30 kron.
Ker je zvedel za to zvišanje živinske cene končno tudi kmet, so v zadnjem času prodajali na sejmih živino že po 28 do 30 kron kilogram. Ker je bilo izvozničarjem to pre
, ...	Ulelio v gostilno, da bi videl sadove
resno noten.	klerikalnega izobraževalnega dela. Ker
Popisali smo na kratko vzroke pa- j bila ra\.n0 nedelja, sem bil trdna danju naše valute, ki tako živo za- 'prapričan< da bom videl kaj posebno deva nas vse. Če bomo zavedni lepega, kaj takega, kar bo v čast Go-kmetje in tudi zavedni državljani, spodu, čigar dan smo ravno obhajali-bomo to dosegli, drugače pa ne, če- i In res sem zagledal nekaj posebnega,
rti Irt-iooll f f-i T1 i on i tl11tol"lP1	LtQ T* an fritl rvv a tip virH T m 11 mori fll	i
tudi bi kričali različni hujskači karkoli si bodi
Pok.raims.ke vesti.
(Ljubljanski župan dr. Peric) je v
ponedeljek dne 24. oktobra slovesno prisegel in prevzel upravo mestne občine ljubljanske. (Ze-lo dober vtisk je napravilo) naj
kar se gotovo ne vidi niti med divjaki
v Afriki. Člani izobraževalnega društva so se namreč na nedeljo za^ bavali na. ta način, da so se v šali obmetavali s človeškim blatom. Po nedeljskih oblekah je letela umazanija in čim bolj mastno je priletelo, tem večje je bilo veselje. S studom sem se obrnil od t3h sirovežev in skoraj verjeti nisem mogel, da so to člani izobraževalnega, društva. Toda prepri-
, . , . ... .	čati sem so moral, da so to res člani,
vse prebivalstvo dejstvo, da so nasto-	ge a bal da hodo še mene
pile spričo Karlove pustolovščine	^ s svojo gnojnico, sem jo
skupno vse slovensko stranke. Skupen!	popihal. - Kam plovemo? Go-
astop je bil prav potreben, ker je J	^ Tom-ic vk,va hogota
med nami zal se nekaj zaslepljencev, ^ p -com ebktriko, pa vendar
oziroma koritarjev ki bi nuh irmdi,	^^ da bi slehorni spoznal,
da bi se povrnili stan časi. Složen na-	t^ba naobraževati? Storita
stop vseh strank pa je pokazal tem	J ^ elektriko opusti^ ker
ljudem, da smo postali zreli državlja-j	J^ £ ge znal Polhov gradeč ta-
m, ki ne gremo nikdar več pod tuj- L	|aobraz;tii da bi bila ge vidva de-
cevo peto	.	. ležna sadov klerikalne izobrazbe. Star-
(Kamniški okrajni odbor SKS.) bo'	^ y kat(>ližk() izobra_
imel dne 31 oktobra ob devetih	dnlšt da n, podivjajo po-
dopoldne pri tovarišu r ranču K (, : D0]I!Cr,vl;
det u v Kamniku važen sestanek. Vsi j'
načelniki krajevnih odborov in njih na-j (Jz Tuhinjske doline.) Dne okto-mestniki, dalje vsi poverjeniki naj se bra je bil pri nas velik dirindaj, kate-seetanka zanesljivo udeležb! — Sklica- !i'ega imenuje «Slovenec> veličasten tel j: Engelman-Tuhinjski.	j shod. Po reklami, ki so jo delali za
(«Slovenski gospodar« ustavljen?)' shod, bi,moral biti le-ta v resnici vcli-«Straža* poroča na uvodnem mestu/, časten, saj so napovedovali, da pridejo-da dobe naročniki »Slovenskega go-,nanj kar trije poslanci vsled lenobe-spodarja» namesto njega »Stražo*, slavnega Jugoslovanskega kluba. Ib Vzroka za to pa list ne pove. Ali je'glejte, res so prišli trije poslanci, nam-
. .1 on	i • _______1___ _ _A____1 :_____ ^i:__v ___CnoT^ilr ?n Qtonr<\milrAtr
zadnje črka, zaplenjen? Nasprotujemo da videti Stanovnikovega atka m š sicer vsem nasilnim odredbam, ampak dva poslanca, se je nabralo res okoii pisava, «Stražo in ^Slovenskega go- 500 ljudi, med katerimi pa je bilo nad spodarja» preseza že vse meje dopust- 200 naših pristašev. In ko so biti zbranosti in — dostojnosti. Zato naredite ni poslanci in ljudstvo, se jo pričel obema škandalnima listoma konec! shod, ki se je vršil vse prej kakor ve-Ustregli boste s tem narodu in državi, ličastno. Najprvo so govorili atek. Njth (Za tiskovni sklad SKS.) je daroval govor bi zaslužil biti ovekovečen, ker tovariš Fr. Č i ž e kv Mariboru 50 kron., takih neslanosti še ni slišalo zlepa člo-Posnemajte ga!	jveško uho. Atek so namreč pravilu
(Sv. Katarina.) Zadnje čase sem sli-[kakšna sreča pride ssdaj nad Tuhinj, šal več zabavljic, naperjenih proti moji ker se bodo zbirali v izobraževalnem osebi. Tako se mi očita, da sem jaz društvu sami komedijantarji. Hoditi ne kriv, ker se je zapravilo toliko denarja bo treba več v mesto, ker odslej bodo na. posestvu v Rcbežu, vsled česar je komedije kar doma. In res, slišali smo
1 T »1	v 1 ___1	J____ ."t ~	Ur. lrillTT	M	r-.r>vrfy<ro t'rmvp,rJi iontnrii}
va večji ugled, ker točno uradovanje zmanjšuje nezadovoljnost ljudstva. Vsaka korupcija pomeni zato poslabšanje naše valute.	.	.
Velike važnosti je dalje, kakšna je i visoko, so zaprli uvoz živine v ita-naša takozvana trgovska bilanca, to i lijo. Izvozničarji zategadelj ne bodo
toliko v3Č davka, tor da sem jaz kriv, da je morala oditi moja mati s posestva. Toda vse to je delo ljudi Vašega kalibra, ki ste podeželni stebri SLS. Klerikalci so mene po ovinkih pripravili do tega, da sem privolil v prodajo posestva. To pa, kako so potem, oni gospodarili na posestvu, me prav nič ne briga. In tudi to je delo SLS., daje morala moja mati iz svoje rojstne hiše.
9. oktobra že prvega kemedijantarja. Da bi pa imel g. Stanovnik več uspeha, so pravili atek tudi o «krtačenju». Naj le pazijo, da jih ne bo «pokrtačila'-njih mamica! — Za atkom smo občudovali modrost profesorja Sušnika. Ubogi študentje, če morajo poslušati tudi take neumnosti, kakršna je bila ona o odrezanem nosu in jeziku. Krave bi se morale smejati, tako neumno
Danes vsm vse to, nisem pa imel še je bilo tisto. No, pa če je hotel gospod
Kmetje, skrbite za nove naročnike in naročnice svcjeir.ii glasilu!
Somišljeniki, pristopajte k »Ekonomu", osrednji gospodarski zadrugi I
3
profesor dokazati, da spada tudi on med komedijantarje, potem se mu je ta dokaz sijajno posrečil. Čestitamo'. Značilno je, da se nista upala atek in gospod profesor niti z besedo omeniti naše SKS. Samo o liberalcih sta bese-dičila in S9 previdno izogibala^ vsemu, kar bi moglo razdražiti pristaše SKS. Zategadelj pa so tudi naši pristaši mirno poslušali in pustili govoriti poveli-čevalce komedijantstva. Ljudstvo jo na shodu v resnici izpregledalo in spoznalo, da ne gre pošiljati v parlament ljudi, ki imajo v današnjih resnih časih zmisel samo za komedije in gnilo šale, temveč može, ki znajo in hočejo zastopati gospodarske koristi kraja. Zaradi tega pa, atek, samo tako naprej, ker kmalu se Vam bo smejala vsa Slovenija. Samo pazite, da Vas ne vzame s seboj kaka komedija!
(Iz novomeškega okraja.) Čudimo se da na vse vloge in na vse članke po časopisih še danes ne vemo, kaj je z ribolovom, ali bo še nadalje v rokah graščakov ali pa vendar enkrat posta- (Neznosne razmere ob avstrijski ne last onih posestnikov, oziroma ob- niejj. Napravite red'.) Spoštujemo trp-čin, preko katerih ozemelj se pretaka ]j€nje, ki ga morajo prenašati nesrečni
nem zborovanju in razpravljanju. Tako pa je moral predsednik zaključiti shod, ki smo ga zapustili popolnoma zadovoljni in navdušeni za našo pravično stvar. Pripomnimo naj še, da so hoteli nekateri klerikalni voditelji preprečiti to manifestacijo naše občine za SKS., ker je bilo Imeno nekoč «dika kleri-kalizma*. V ta namen je obletal gosp. kaplan Krušič dan poprej vsa brda po Sotelski dolini, koder je prosil in rotil ljudi, naj ne dajo prostora za shod SKS. O svojem uspehu je bil kaplan tako trdno ' prepričan, da je pripovedoval zvečer »rdečim* v Št. Petru, kaj da se bo vse zgodilo v Imenem z Urokom. Pa se je pošteno urezal! Sad vsega njegovega truda se je pokazal v tem, da je prišlo na shod osem klerikalcev, ki pa bi tudi kaj kmalu izpregledali, če bi bili prišli na shod trezni.
Raznoterosti.
Krka? —Popisovanje vinskega pridelka napravi ja veliko nepotrebnega razburjenja. Če nima popisovanje drugega namena, kakor da se dožene ž njim, komu je vinogradnik prodal vino, potem je popisovanje odveč. Namesto popisovanja naj se ukaže, da mora vsak prodajalec prijaviti množino odprodanega vina in ime kupca, pa bo zadeva urejena. To bo vsakdo rad storil. — Neprestana s u -
vojaki Vranglove armade. Nikakor pa ne moremo trpeti, da bi vsled njih ponašanja imeli škodo naši ljudje. Vrang-lovci, ki so zamenili finančno stražo ob naši meji, se ponašajo namreč tako, (la je že od sile; zato zahtevamo, da se napravi takoj red. Le nekaj primerov, kaka deželna nadloga postajajo .ti ljudje! Posestnica Lakožič pri Sv. Duhu je imela nastanjenih devet vojakov, katerim je dajala hrano
š a je provzročila, da so se vodnjaki j VJl n;zko cen0 dnevnih 10 kron. Ko pa i n tyt*'i »/ml! i n st.iirlpiiei usahnili. Naveza- i ia nri Sol rlfl.n nlnčila so sa Vranerlovci
na
izpraznili in studenci usahnili. Naveza-j je prišel dan plačila, so S3 Vranglovci ni smo torej na Krko, ki je v tem času uprp j,i niso hoteli ničesar plačati. --zelo nesnažna. Samo čuditi se mora- y Selnici ob Dravi je bila svatba, mo, da ni še več nalezljivih.bolezni. Če se bodo začele zidati tvornice in enake naprave, ki bodo vodo še bolj onesna-
katero je bilo povabljenih okoli 50 gostov. Med nje sta. se urinila tudi dva Vranglovca in se ponašala tako, d
Žile, potem bodo morale te tvornice ;sta razbila vso družbo. Opozorjena
.	.* » ______/i	1-» Tr/iri Airrt _ 1 ■» ■	i ___?1 _ _____ .1______ Ti1 ^
na
prispevati k gradbam dobrih vodovodov. Dolžnost poklicanih oblastev je, da za take naprave pravočasno [toskrbe, to je, še prej, preden bo voda onesnažena, ker mnoge vasi ob Krki nimajo za kuho in pitje nobene druge vode kakor ono iz te reke. — K.
(Iz Adležič.) Te dni praznujejo naši vrli somišljeniki Miha Husič, posestnik v Purgi, Ive Grabrijan, posestnik v Adlešičih, in Peter R a u ch, graščak v Pobrežju, srebrno poroko v "krogu svojih domačih in prijateljev. Iskreno žeiimo, da bi dočakali vsi trije pari z družinami vred še zlato in de-mantno poroko! Na mnogaja leta!
(Polje-Sedlarjevo.) V nedeljo dne 16. t. m. je bil lukaj na prostem shod SKS., na katerem je poslanec U r e k z dve-urnim govorom obrazložil naš politični in gospodarski položaj v vseobčo zadovoljnost in odobravanje zboro-valcev, ki so se tudi iz okoliških občin udeležili tega shoda. Shodu je predsedoval domači župan tovariš Jakopin. Razveseljivo je bilo zlasti dejstvo, da se je začelo kmetsko ljudstvo v splošnem najživahneje zanimati za politična vprašanja in jih presojati po lastnem razumu in ne več po zlobnih in zahrbtnih spletkah vsemogočnih združenih in zakletih sovra-gov kmetskega ljudstva, zlasti kleri-
red, sta nastavila posestniku Ferku
je pobegnil umobolni Maks Sušnik iz Nevelj pri Kamniku.
(Pri požaru je smrtno ponesrečil)
grškokatoliški župnik dr. Erdelj. V Baličih v Žumberku je grozen požar uničil vso vas. Pri rešilnem delu se je odlikoval posebno dr. Erdelj, ki je hotel iz gorečega hleva izgnati živino. Pri tem se je goreča streha sesula, padla na župnika in ga zasula. Smrtno-nevarno opečenega župnika so prepeljali v zagrebško bolnico, kjer je podlegel težkim opeklinam. Njegovo truplo so prepeljali v Šid in je pokopali v rodbinski grobnici.
(Zopet požar v Hrastniku.) Na doslej nepojasnjen način je nastal v nedeljo v velikem rudniškem skladišču ogenj. V skladišču je bilo nagromade-nega blaga za več milijonov, med drugim tudi mnogo električnih naprav Skoraj vse blago je pogorelo. Sumi se, da jo bil ogenj podtaknjen. Hrastniški gasilci, ki so došli takoj na. pomoč, so rešili pralnico premoga, preti ognjem. Tekom 14 dni je to že drugo skladišče, ki je pogorelo v Hrastniku.
(Velik požar na Dolenjskem.) V Podljubnu pri Novem mestu je izbruhnil dne 17. oktobra pri posestniku Pir-cu požar, ki se je spričo suše hitro širil. Ker tudi vode ni bilo, je bilo vsako gasilsko delo nemogoče. Pogorelo_ je petim posestnikom vse. Uničeno jim je tudi vse žito, krompir in krma za živino. Škoda se ceni na milijon kron.
(En dinar za škaf vode.) Vsled vidi ke suše so morali hoditi ljudje mestoma silno daleč po vodo. Tako so hodili iz nekaterih vasi kočevskega okraja po vodo v Čabar, iz Delnic v Brod ob Kolpi. To daljnje prevažanje vode je zvezano seveda z velikimi stroški, zaradi česar ni čudno, če so plačevali v hrvaškem Primorju liter vode po štiri krone.
(Ljubljančanka najlepša Jugoslovan-ka.) V Sarajevu je razpisal list »Novosti* natečaj za najlepšo Jugoslovanko.
(Protič pride v skupščino.) Kakor znano, ni hotel Protič položiti prisege in zato se tudi ni udeleževal sej skup-
(Izvoz pesnih rezancev dovoljen.)
Gospodarsko-finančni komitet je dovolil prost izvoz suhih rezancev
ščine. Ker pa so to izostajanje od sej sjacjkorne peSe. Izvoziti se jih sme
fvKKnflih r»nf A ln Prntl/« CO/ldl	*	_	-	r
puško na prsa, ki so jo jima pa drugi Frvo cen0 • dobila Ljubijančanka Mi-Ijudje izvili iz rok. — K posestmo.i i mi Tavgarjeva ki bo proglašena za Vrasovi v Selnici sta prišla dva voja-; ^potico Jugoslavije. Ce ji bo to ka, ki sta hotela vdreti v klet m I'0-;ka- pm^do do slave, o tem zelo
dvomimo.
(Črnogorski legijonarji,) ki so rova
sestnico posiliti. Neki drugi ženski sta'
vzela žensko jopo. — Med ljudstvom vlada silno razburjenje. Ker so Vrang-
rili v Italiji proti naši državi, so spo-
love čete na škodo državi, zato proč znaU	zmoto in se ^čajo sedaj
z njimi! Porabite jih za delo, ne pa ™;do.mov. pri odhodu je dob;i vsak ie-
VOjfk,°! , . , , .	0 ... , gijonar od italijanske vlade 2000 lir in
(Izlet hrvatskih kmetov v Srbijo.) Qbleko
Veliki uspeh, ki ga je dosegel izlet, (Nad ti80Ž milijonov kron^ je zašpe-nasih kmetovalcev v Srbijo, je izpod- ku^raj na Dunaju angleški' polkovnik budil nase hrvatske tovariše tako, da Keni jn nato pobegnii. Pred njim nameravajo podvzeti enak izlet. \ pa je& osleparil Holandec Duis Dunaj
kmetov, ua- x„— „„ , . .
Srbijo bo odšlo nad 200 m..»uv, Cane za ve6 sto milijonov kron. potoval, bodo koncem tega meseca. (Grozna eks ,ozija) S6 je pripetaa Že .mo jim karJ.ajleps, uspelh	I vutrdbi	v Jok'olici imunskega
(Velfka dedscma splitske občne.) V lav megta Bukarešte. Zletelo je Buenos Airasu glavnem mestu Argen- |	150 va v munieije. Deset
v	f ^.f^.oseb jVbilo ubitih, mnogo pa ranjenih.
Manja Vidič-S.von, ki je zapustda se-1 (ZaJkratek čas.)'Tudi ona! »Kaj
dem milijonov kron bolnici v Splitu.! ^ j je vprašal stric svobod tujo peto.) Na Koroškem je po- e nečake'_ ,Vojakf,J se ^amo*, so mu nudi neki postni uradnik slovenskemu,^ otroci/«Kje 8je Vaša dekla kmetu, da mu bo dajal redno brez- d ^ da ni med Vami?* plačno slovenske liste, ce ga bo za to J.,___ _ _____
Srbijanci obsodili, zato je Protič sedaj naznanil, da pride v skupščino in da bo položil predpisano prisego.
(Albanija.) Krvave praske na meji se nadaljujejo. Italijani podpirajo pridno Albance in jih zalagajo z orožjem in cSrugimi vojnimi potrebščinami. Italijanski poveljnik v Skadru je celo nagovarjal albanska plemena, naj napadejo našo posadko, na Tarabošu. Ta plemena pa so mu odgovorila, da. bodo napad izvršila, če jih bo podpirala italijanska artiljerija. Ker so Italijani to odklonili, je izostal albanski napad. Posledica tega je bila, da so naše čete prepodile z vseh bližnjih pozicij albanske orožnike. — Ujetniki, ki jih ujame dnevno naša vojska;- pripovedujejo, Ja je v Albaniji vedno manj volje za vojsko proti nam. Enkrat bodo že tudi Albanci sprevideli, da hodijo samo za Italijane po kostanj v žerjavico, a tedaj bo pa tudi še Italija obžalovala, da je Albance tako sijajno opremila z orožjem.
(Albanska divjaštva.) Bataljon močna četa je udrla na naše ozemlje in do tal požgala vas Tajmište. Vse polno ljudi je bilo pri tem ubitih, oropanih in mučenih. Tajmište je stara srbska vas, ki je ohranila svoj srbski značaj tudi pod najhujšim turškim preganjanjem. Bila je to zavedna vas, ki je kljubovala stoletja vsem napadom Albancev in Turkov. Pri bojih v letih 1914. in 1915. je žrtvovala vas Tajmište za svobodo domovine 25 sinov in na solunski fronti je bilo iz te rodoljubne vasi 12 vojakov. Naša vlada je odredila, da se izplača prizadetim vaščanom odškodnina, obenem so se pa tudi privzele ostre odredbe, da se taka divjaštva več ne ponove. — Da izzovejo nemire, so Albanci požgali tudi več gozdov. Domače albansko prebivalstvo podpira skrivaj Albance.
(Madžarski ministrski predsednik za Karla.) Dan pred Karlovim povratkom na Madžarsko je imel grof Bethlen, madžarski ministrski predsednik, v Pečuhu volilni shod, na katerem je izjavil, da se mora kralj Karel vrniti na Madžarsko, češ da je on njen zakoniti vladar.
(Revolucija na Portugalskem.) V Li-
zaboni, glavnem mestu Portugalske, je izbruhnila dne 20. oktobra krvava revolucija, ki je tudi zmagala, Pri tem so bili ubiti ministrski predsednik Gro-nja in ministri Santos, Freitas in Mera. Tudi bivši ministrski predsednik Cun-ha je bil ranjen. Morilci pridejo pred sodišče. Vlado je prevzel bivši revolu
preskrboval kmet z mlekom. Lepe poštne razmere so na Koroškem!
«0na se igra z vojakom,* je bil od govor dečkov. — Po ovinku. K mesarju je prišla deklica in ga vpra-
900 vagonov. Izvoz dovoljuje generalna direkcija carin.
(Zlato carino je uvedla Avstrija.) Ker se zlato težko dobi, bo izdajala avstro-ogrska banka nakaznice za zlato, za katero se bo določeval dnevno kurz zlata. Zlata carina velja za luksusno blago. Za ostalo blago je carina zvišana do 250krat. Za živila ostane dosedanja carina.
(Na račun vojne odškodnine) je prejela naša reparacijska komisija od Nemčije zopet 9000- konj. Do konca leta moramo dobiti še 12.000 konj, v treh letih pa še 50.000 konj.
(Odbor za proučevanje vodnih sil) je osnovalo poljedelsko ministrstvo. Naloga odboru bo proučiti vodne sile in predlagati, komu se naj podeli koncesija za izrabljanje vodnih sil.
(Občina Kastav v Istri,) ki je v naši državi, kupi več vagonov krompirja, fižola, repe, zelja, otrobov, koruze, moke, in sicer za prehrano 7000 ljudi. Ponudbe je pošiljati na občinsko poglavarstvo v Kastav in preko Bakra-Jelenja.
(Število naših bankovcev) se je v zadnjem času znižalo za 3,725.305 dinarjev in je znašalo 4.472,693.670 dinarjev. Istočasno pa se je tudi znižala kovinska podlaga, in sicer za 16,141.570 dinarjev.
(Ponarejeni laški bankovci.) Zadnje dni se je pojavilo na Dunaju mnogo ponarejenih bankovcev, zlasti po 50, 100 in 1000 lir. Bankovci sojako dobro ponarejeni, da se jih le težko loči od pravih bankovcev. Zategadelj naj bo vsakdo pozoren pri sprejemanju laškega denarja.
(Novi avstrijski lOOOkronski bankovci.) Avstrijska vlada izda nove lOOOkronske bankovce, ki bodo na eni strani čisto enaki starim bankovcem, na drugi strani pa se bodo razlikovali glede tiska, barv in risb. Stari lOOOkronski bankovci ostanejo še v veljavi.
(Zamenjava starih avstrijskih bankovcev v Dalmaciji) bo veljala našo državo 70,000.000 dinarjev.
(Bankovcev je imela Avstrija) v začetku tega meseca že za 70.000
(Od italijanskih f.nancarjev) je ml	j z -ati rnatPri 10
obstreljen Lovrenc»Debelak, posestnik j	- M » je ^ Natl> je
v Kopnvniku pr, uonmju. *er m mo- rt.kla« dek]ica. «Toda mama bodo dali
kalcev. Te klerikalne najumazanejše ral iti dne 1. novembra k vojakom,	1Q . g j prihodnii teden _
mahinaeije in laži mi prav dobro po- zato se je šel poslovit k svoji sestri,	Je staJre5gj p^- «Bo£r' Kako Ti
znamo, ker je četudi na našo sramoto, ki živi v La,nišah 300 korakov od me-	^ y Zakafsi jih ne umiješ?* Ja-
v naši župniji doma najogabnejsi obre- je Nazaj grede kakih pet .korakov od	<gaj gmrde Tvoje še boij.* »Da.
kovalec, urednik »Slovenskega gospo- hise, pa so streljali za njim laski fi-	. f Ampak ja7/'sem za Jdve leti
darja* m »Straže*, bivši kurat Januš nancar.u m ga zadel, v trebuh. Fi- >	Tebe!*, se je glasil možati Goleč, ki J3 tako priljubljen v svoji nancarji so ga pustili ležat, v krvi. , J pptrov ' ■■ - - ■ ~ v noč so našli nesrečneža do- ollgovor t eW0V-
Politične vesti.
(Skupščina.) Dne 21. oktobra se je
rojstni vasi, da se že več let ne upa Pozno
priti domov. Poslancem SKS. pa kli- mačini, ki »o ga potem smrtnonevarno čemo: »Hodite neustrašeno po začrtani ranjenega -spravili s pomočjo crožni-poti za osvobojen je kmetskega ljud- kov v bolnico.
stva, zakaj mi stojimo v tej borbi kot (Tatovi na železnici.) Med postaja-skala na Vaši strani! Živeli!*	-ma Zaprešičem in Podsusedom So
(imeno pri Podčetrtku.) V vsej so- ukradli neznani uzmoviči 273 kilogra- sestala skupščina zopet k rednemu za-telski-dolini je bila še pred nedavnim mov manufakturnega in svilenega bla- sedanju. Skupščino je otvoril kot naj-časom naša občina edina in najhujša ga.	(starejši član zbornice poslanec Mihald-
«klerikalna trdnjava*. Zadnje čase pa J (Vpričo hčerke se je ustrelil) v Za- žič in odredil takoj volitev n o v e g a se je tudi pri nas vse do grla nasitilo arebu čevljar Julij Burič, rodom iz predsedstva skupščina. Za ostudnih fraz in umazanih laži kleri- Huma ob Sotli. Poklical je k sebi v predsednika je bil izvoljen dr. Ribar, kalnih hujskačev in jim obrnilo hrbet, sobo svojo omoženo hčer, češ da ji ■ ki je dobil 147 glasov, dočim je ostal Laž ima kratke noge, kar se je naj- bo nekaj pokazal. Ko je vstopila hči zemljoradnik Savljanin s 17 glasovi v
cionar Manuel Morkukulo. Revolucija milijonov kron. Novih bankovcev so
' ^ *...... natisnili zopet za 3621 milijonov
kron.
(Ljubljanski trg.) Vestnemu prizadevanju tržnega nadzornika g. Plemlja se je zahvaliti, da mestna mlekarna dobro posluje in da niso pri tem interesi kmetovalcev prizadeti. Mestna občina je kupila veliko mlekarno nadvojvode Friderika na Dunaju in bo v kratkem mlečno
na. Portugalskem ima boljševistični značaj.
(Grožnje komunistov.) V Ameriki sta bila obsojena na smrt italijanska komunista Sacco in Vanzetti. V Vošing-tonu pa. so dobili sedaj od komunistične stranke grozilna pisma, da bodo zletela v zrak vsa amerikanska poslaništva v Franciji, če se smrtna obsodba nad obsojenima izvrši.
(Ozdravljeni.) Ujetniki, ki sq vračajo
sedaj iz Rusije ne simpat zirajo vec z'vprašan e v Ljubi ani popolnonu boljševiki. Velikansko trpljenje, ki so £ • Mp<;tTla ohrinn ie nrev7ela ga morali prestati, jim je odprlo tako UreJe"°' Me^tI1ia °bC1I)a Prevz^ k, da so sedaj popolnoma ozdravljeni nadalle preskrbo mesta s krompir-boljševističnih 'idej. jem, in ga v ta namen naročila 120 -——-———---- vagonov. Končno namerava zalagati mestna občina ljubljanska peke
>_ . , .	111 v^—
\m s ceno krušno moko; JlllVU j: nrriJaJaJJ nofr, 1,,
lepše pokazalo pri naših ljudeh. Dolgo v sobo, je zagrabil za samokres in se smo bili zaslepljeni in verjeli kar na ustrelil, še preden je mogla prestraše-.slepo vsa, kar nam je napisal »Gospo- na hčerka to preprečiti. Očividno se je dar* s svojimi sobratci. Ko pa so za- Barieu cmračil um. čele postajati laži že tako debele, da j (Zaplenjene srebrne krone.) V Šibe-so se dale kar otipavati, pa smo spre-'nik je dospel parnik »Vodice*. Ko ga gledali tudi mi in danes ne dobite v je policija preiskala, je našla v neki vsej naši veliki občini niti pol tucata kabini 5180 svetlih srebrnih kro-nic, klerikalcev. Zato je zavladalo med na-i ki jih je hotel izvoziti neki Bluič itali-mi živahno zanimanje, ko smo zaznali, I janskemu tihotapcu Bornelliju v Zadru. da priredi v nedeljo dne 16. oktobra Zaplenjene kronice so sedaj last dr-popoldne v Imenem shod SKS. posla- žave.
nec tovariš U r e k. Ob določeni uri so bili obširni prostori gostilničarja
(Milijonska goljufija.) V Zagrebu- so zaprl-i tamkajšnjega bankirja Jakoba
Praha nabito polni. Shod, ki ga je vo-IMahlerja, ker je s ponarejenimi dolar-dil župan v Olimlju, tovariš J a-j skimi čeki ogoljufal zagrebške' banke k o p i n, in ki je trajal od dveh do pol za pet milijonov kron.
šestih zvečer, so hoteli motiti po ka planu Krušiču iz št. Petra najeti, precej natrkani klerikalci — osem po številu — ki pa so končno popolnoma osmeŠeni in blamirani odnesli po zaslugi navzočnega vladnega zastopnika, 5'. okrajnega glavarja drja. Koropca, zdrave kosti. Zbcrovalci so se živo udeleževali debate. Poslanec Urek je odgovoril na nešteto stavljenih vprašanj in pojasnil potrebno. Ko nas ne bi razdružila noč in ko ne bi moral tovariš Urek na 40 km dolgo pot z vozom domov, bi ostali še dolgo sku-
(Na Zidanem mostu) je bil okraden beograjski trgovec Ilija Spasojevič, ko je vstopil v mariborski vlak. Ukradenih mu je bilo 2400 dinarjev in dva čeka za 50.000 kron. Spasojevič je sicer tatvino takoj opazil, toda tat se je že pomešal med občinstvo.
(Iz naše države je izgnan) znani uz-movič in tat iz navade Anton Kem-perle z Goriškega. Te dni je presedel 18mesečni zapor, nato pa jo bil takoj poslan čez mejo.
(Iz zapora) ljubljanskega sodišča je pobegnil na šest mesecev ječe obso-
paj pri tem jako zanimivem in pouč- jeni Janez Bergant. — Iz hiralnice pa
manjšini. Za podpredsednike so bili izvoljeni poslanci: radikalec MarkoV u-jičič (146 glasov), musliman dr. H r a s n i c a (135 glasov) in tovariš Ivan Urek (148 glasov). 30 glasovnic. je bilo praznih.
(Govor predsednika Ribarja.) Takoj po izvolitvi je imel poslanec Ribar lep govor, v katerem je poudarjal naloge skupščine. Ustavo je treba izpopolniti z zakoni gospodarskega in socialnega značaja. Dalje je treba skrbeti za zakone, ki bodo jamčili mir in napredek v deželi in ki bodo skrbeli za obrambo pred zunanjimi sovražniki. Na poslancih je, da bo skupščina delovala in za neplodnost skupščine je odgovoren vsak poslanec. Dela je veliko. Pred vsem pa je treba, dokazati, da je naša država v resnici narodna država, z edinstvenimi zakoni, ki jamčijo rav-nopravnost vsakomur. Govor predsednika drja. Ribarja je bil sprejet z velikim odobravanjem. Seja se je nato zaključila.
(Protič in Korošec.) Dr. Korošec je obiskal Protiča in imel z njim daljši razgovor, ki so je sukal pred vsem o političnem položaju in o uspehu, oziroma neuspehu Prot-ičevega obiska v Zagrebu. Soglasje med obema politikoma se še ni doseglo.
raii prodajati nato kruh po določe-
(Italijanske prijaznosti.) Pod pre-	nih cenah. Naši interesi sicer niso
tvezo, da je pri nas živinska kuga, je	povsem isti, kakor interesi Ljubljan-
italijanska vlada prepovedala uvoz	čanov, vendar nas veseli, da je pri-
^fŽivine iz naše države. V resnici pa	čela posvečati Ljubljana aproviza-
je prepoved provzročila samo grda	ciji več pažnje. Upamo, da bo iz
špekulacija, ker hoče doseči Italija,	tega izšla direktna zveza med kon-
da pade v^ed pomanjkanja izvoza	sumentom in producentom, kar bc
cena naši živini. Ko bodo Italijani	obema v korist. Cene na ljubljan-
to dosegli, pa bo zopet mahoma	skem trgu so take-le: Govejemu me-
dovoljen uvoz živine. Živinorejci,	su II. vrste od 20 do 24, I. vrste od
ne nasedaj+e laški špekulaciji! Če	26 do 34 kron; telečjemu mesu od
pride kak laški trgovec, mu ne pro-	24 do 26 kron; domači slanini 55
dajte živine pod ceno! Po stanju da-	hrvatski od 65 do 75 kron; masti
našnje valute mora biti minimalna	80 kr°n- Sadni trg je slabše založen,
cena mesu 30 kron za kilogram. —	Jabolka veljajo od 10 do 12 kron,
Uvoz naše živine je Italija prepove-	hruške I. vrste od 8 do 14 kron,
dala, zato pa je dovolila izvoz riža	H- vrste od 6 do 12 kron 24 kilo-
k nam.	gram.
(Posledice nizke valute.) Vsled (Sejem na dan sv. Uršule v Ce
padca valute izgubivajo delnice in	lju) je bil dobro obiskan, tod"
deleži naših podjetij in denarnih za-	kupčija je bila zelo mrtva. Me-
vodov na svoji vrednosti, s čimer	sarji so ponujali za najlepše vole sa-
postajajo ti papirji za tujce vedno	mo 12 do 16 kron, za krave pa 8 do
cenejši. Nevarnost obstoji tudi, da	10 kron za kilogram. Cena živini je
se polaste tujci naših podjetij, ki bi	padla od vojniškega semnja za 25
jih mogli kupiti za smešno nizko	odstotkov.
ceno, če se ne popravi naša valuta. (Za hitro carinjenje.) Generalno
(Trg s poljskimi pridelki.) Z a-
g r e b, dne 20. oktobra. Pšenica no-
ravnateljstvo carin je naročilo vsem tira že preko 1100 kron. Stara ko-carinarnicam, naj nujno pospešijo ruza velja od 860 do 880, nova, ki carinjenje vsega izvoznega blaga, i še ni dovolj suha, pa od 820 do 830 (Carina na uvoz svinjskega mesa) L kron. Ovsa je dosti in velja od 755 je v Švici znižana do dne 31. januarja za 40 odstotkov.
do 780 kron. Bel fižol od 1100 do 1130 kron. Moka št. 0 z vrečo cd
(Izvoz sliv in pekmeza.) Poljska K 16 do 16.60 za kilogram.
je dovolila uvoz sliv in pekmeza. Carina za pektnez znaša 40 poljskih mark za 100 kg, za suhe slive pa
(Mariborski živinski trg.) Na
seiem dne 19. oktobra je bilo pripeljanih 473 prašičev in 5 koz. Ce-
4 marke, to je okoli 20 naših vi- j ne so bile prašičem: 5 do 6 tednov narjev.	" I starim 60 do 100, 7 do 8 tednov
Obrtniki in ©Vrtnice, naročite se na ,,Kmetijski !ist" in pridno mu dopisujte!
Kmetje, podpirajte po svojih močeh obrambno društvo MJMgos«ovensko Matico"!
starim 160 do 200, 4 mesece starim 600 do 650, 6 mesecev starim 800 do 880, 7 do 8 mesecev starim 900 do 1000, eno leto starim 2400 do 3000 kron; plemenskim svinjam 28 do 32, polpitanim 24 do 26 kron za kilogram žive teže; kozam po 250 do 350 kron.
(Z vinskega tržišča.) Povprečno se plačuje pri nas vsaka stopinja sladkorja po kroni. Mošti, ki imajo preko 20 stopinj, se plačujejo od 1 do 2 kroni dražje, pri sortiranih vinih pa za 3 do 4 krone. Vinski mošt
mešane vrste je imel po klosterneu-burški tehtnici od 18 do 20 stopinj; traminec od 22 do 23, burgundec od 21 do 22, rulandec od 22 do 24 in muškatelec od 21 do 22 stopinj.
(Vinska trgatev v Italiji je končana.) Večinoma je pridelek dober, toda majhen. Cene so precej visoke; 100 kilogramov grozdja stane 140 do 250 lir. Najfinejša muškatna vina veljajo 420 do 430 lir. Kakor vse kaže, se bodo cene vinu v Italiji še zvišale, tako da bo moglo zato naše vino, posebno z ozirom na našo
nizko valuto, konkurirati ž laškimi vini tudi glede cene. Najslabše je izpadla vinska trgatev na Siciliji, kjer je škodovala največ toča.
(Vinski dogovor med Nemčijo in Italijo sklenjen.) Po tem dogovoru sme Italija uvoziti v Nemčijo 14.000 hektolitrov opola, 4000 hI rdečih konsumnih vin, 2000 hI vermuta in 700 hI maršale. Vse te množine se sme uvoziti do konca leta 1921.
(Nova gospodarska politika sovjetske Rusije.) Komunistično načelo je v Rusiji odigralo. Vpeljali so se
davki in uvedle pristojbine. Osnuje se državna banka. Prosta trgovina je dovoljena in privatna lastnina priznana. Kapitalizem je zmagal.
I Obrtnik.
Obrtniške vesti.
(Sedlarji, jernienarji, torbarji, bičarji in ličarji voz.) V nedeljo dne 30. okto-
bra ob devetih dopoldne bo v državni tehniški srednji (obrtni) šoli v Ljubljani (soba št. 10) ustanovni občni, zbor naše strokovne zadrug«, ki je namenjena mojstrom vse Slovenije. Vabimo vse mojstre imenovanih strok, da se važnega ustanovnega občnega zbora polnoštevilno^ udeleže. V slogi je moč in v skupnem gospodarskem delu naš spas! Zategadelj dne 30. oktobra vsi na ustanovni občni zbor naše zadruge! — Pripravljalni o>i-b o r.
Tisoči ljudi v vseli deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
0
za nego zob, zobnega mesa in glt.ve ter kot dodatek k vodi za umivanje, kor učinkuje zaradi svojega antiseptičnega, čistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Kavno tako je priljubljen kotkrep ko, blago delujoče in
vrio prijeino sred-
stvo aa drgsieiLe
hrbta, roi, nag in celotni ga telesa. „l£lsafluid" je mnogo močnejši in učinkovitejši nego francosko žganje in sploh najboljše sredstvo te vrste. Tisočera priznanja! Z zametom in poštnino za vsakogar:
steklenice ali 1 specialna steklenica. 48 K.
Za procJaialce:
12 dvojnih steklenic ali 4 specia ne steklenice 168 K
24 dvojnih ali 8 specialnih steklenic....... 280 K
36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic. . .T. . 394 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi PRIMOTs. Elsa obliž za kurja očesa po 5 K in K 7 JO; Hlsa mentolni klinčič 12 K ; Elsa posipalni prašek 11 K; pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa ustna voda 33 K; Elsa kolonjska voda 41 K; Elsa iumski miriš 41 K; glicerin po 6 in 30 K; Lysol, Lysoform 30 K: ki-neški čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 Kr strup za podgane in miši po 8 in 12 K.
EVGEN ¥. FELLER, lekarnar,
STUSICA donja, Elsatrg št. 341 (HrvaŠko).
star 14 let, s petimi raz-re(ji ljudske šole, uglednih in poštenih staršev, želi vstopiti kot učenec pri dobrem krojaškem mojstru. ,Pogoje pove oče Ivan Novak v Ribnici št. 43 na Dolenjskem.
Trgovina z žeieznlno
Erjavec «& Tui»k
„pri zlati lopati"
s LIPJBL3BNI, tfalvazarjBS fpg st. 7
oasproti križanske cerkve c prej Hamnier-schmidt-Mitbleisefi).
Zaloga cementa in karbida.
lesna trgovska in industrijska družba v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8 (prtd sodnijo), kupuje
hsocle vsake vrste, sto-leč In tesan les in deske
tep sppejema tiucii
komisijska naročila.
Po nizki ceni dobite
potovalne košare
lastnega Izdelka,
več vrst žime ia morske tra?e (afrik)
pri Antonu 3Eerh&rJu, pletarju v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 22.
osrednja gospodarska zadruga, v Ljubljani, Sodna ulica št 3,
je prejela zopet en vagon kristalnega sladkorja. Ta sladkor je na razpolago vsem članom zadruge, dokler zaloga ne poide, kilogram po 40 kron in proti plačilu enoodstotnega davka na poslovni promet v znesku 40 vinarjev za kilogram.
Svetovnoznani poljedelski stroji združenih tvornic
'.Htef-ir........
B
m kakor izvirni Sieiiobar jevi s? jal-|j ni stroji, ESellebarJevi stroji ca liošJijo,
Umratliove lokomebile,
ml&tU&ice, s araorezniee itd., SO -U£f
i,	s * 8
Dopisi naj ee pošiljajo začasno na naslov:
Fr.Kelichar-liniratli 1 Go.,
Brandys n. L, Češkoslovaška.
vi/
za kuhanje žganja, žgalne aparate s hladilno cfivjo in b>:krene kotle za W perilo izdelujem točno po naročilu. Izvršujem vsa popravila na razno- ^ vrstnih kotlih Kupuiem aii prevzemam v račun star baker in cin (cinaste <>, krožnike). — Za solidno, trpežno in strokovnjaško izvršeno delo jamčim. <1;
MAM S WEISS, bakpokotlar,	|
LJUBLJANA, Hovi Vod mat š6.183.	«
i


v uoDiian
Miklošičeva cesta št. 18
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.

3t=

enia

Telefon int. št. 3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge
| na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
iSSaBasBs^ggg
v
Kapital: K 20.000.000
■MBMBBM
S"
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT-NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU
LJUBLJANA, SELEMBU
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV. DEVIZ, VALUT
i v aa i
BBOVA ULICA ŠT. I
A
I Rezerve okrog K 6.000 OOO
IZVRŠUJE VSE BA33CNE THA5ISAKCIJE
-.....- HAJKVJLANTNEJS .......
ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
1 •Trti J "TJ; £XXSEWESSCXB3ŠBCB3KK3EMM
Uvoznn prodaja razno vrstnega inozemskega manulaktur*	^
nega blaga.	1
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu
I. SANDRIN
LJUBLJANA
gsakovFstn @a
velika
i
MESTNI TRS S
I iKBKS SSšSKH} SESSEBEi fcuSSSS S£S5K£3 SSfSSbi B ffitiSES	SŽSiSšS S&SiEEi	I
?
Blaznikova Velika Pratika za leto 1922. je izšla,
Letošnja izdaja se odlikuje po slikah iz našo domovine in je posvečena poznanju našo države. Bivša Avstrija nacu je z vsemi sredstvi zapirala pogled na-naše sedanje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo našo bogato domovino, zato si je štela «PRATIKA* v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. — Tudi letošnja izdaja stane 5 K.
Kmetovalci! Ne pozabite, da Je Blaznikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo I
Pratika se1 dobiva skoro v vseb trgovinah; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blaznika naslednikov v Ljubljani, Breg št. 12.