220. številka.
Trst, v sredo 25. septembra 1901.
Teč 3j XXVI
Edinost
Iz enkrat a» Uan. razun nadolj <■ pr tr.jkoi. ob 4- ari ivečer Okretali« za»*a :
za ceio leto........24 kros
za pol leta .........IS „
za četrt leta........ 4 „
za ea me«-f....... . 3 kroni
a.">Čnino a plačevati naprej. Na u»-Drfi prfloic 'f rtarnĆnins ^ anravs ne tua.	_
tobak arnab v Trstu se prodajajo popa »etne Številke po fi stotink {3 nvč.t; I ea Truta pa po S *lotink (4 i
Telefon Stv. 870.
ladajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k
Griasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je moč!
OflMl
•• raćonaio po vrstah ▼ petitu. Za večkratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in uulane »prejo ur apravalfitvo. Naročnino in rurlas«
js plačevati loco Trst.
Urednlfttfo In tiskarna ae uaimjata v ulici Cariutia šiv. 12. Vpr«T niStvo. in «>r*Jemanje iuaerutov v ulici Molil $ i(colo Siv. 3. IS. nw<t>ti.
Lastnik konaorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Iz deželnega zbora istrskim.
Za ravnopravnost.
Poslanci Matko M a nd i <? in tovariši so stavili nastopno interf>elacijo :
Med vsemi avstrijskimi pokrajinami bo menda nase Primorje na prvem mestu v pogledu nevršenja državnih temeljnih zakonov, oziroma v pogledu neizvajanja jezikovne ravnopravnosti, in to ne samo od strani avtonomnih oblasti, ampak tudi od strani c. kr. oblasti. Kakor dokaz za to trditev navajamo dva slučaja iz najnovejega časa, odogodivša se v našem Primorju.
V službenem listu primorske vlade, »L' Osservatore triestino« od dne 16. avgusta t. 1. nahajamo namreč sledeča slučaja o izvajanju jezikovne ravnopravnosti, kakor jo razumejo r. k. oblasti.
Državna železnica, oziroma njeno c. k. ravnateljstvo razpisuje namreč v rečenem listu prodajo veliko množine lesu raznih vrsti samo v italijanskem jeziku.
C. kr. finančni viši inspsktorat v Trstu priobčuje nekaj v istem listu jedino v italijanskem jeziku. To priobčenje se tiče gradnje male finančne hišice, ki se ima nahajati na čisto slovenskem zemljišču, na cesti med Trstom in Barkovljami, torej bi se bilo moralo pričakovati, da se to delo priobči tudi v slovenskem jeziku, da izvedo o njem tudi slovenski jmmIjetniki ter drugi slovenski interesenti.
Ogorčeni radi takega jasnega in očitega preziranja našega jezika od strani c. k. oblasti, vprašajo (»odpisani visoko c. k. vlado :
1.) da li jej je znano, da je toliko c. *:. ravnateljstvo državnih železnic, kolikor c. k. finančni viši inš[>ektorat v Trstu na omenjeni način žalil državne temeljne zakone o ravnopravnosti ?
2.1 Hoče-li c. kr. vlada enkrat za vselej storiti kraj takemu neprestanemu kršenju dr-žavaib temeljnih zakonov ?
Za ljudsko šolo t Zrenju.
Isti jH>slanei so stavili interpelacijo:
Leta 1900 so hišni gosf>odarji in stariši za šolo godnih otrok iz davčne občine Zrenj, krajna občina Oprtalj, prosili c. kr. deželni šolski svet, da bi se v njihovem kraju ustanovila javna ljudska šola s hrvatskim učnim jezikom. Na to prošnjo niso dobili ni rešitve ni odgovora, ali so izvedeli kasneje, da je c. k. okra:ni šolski svet v Poreču izdal opetovano nalog upravnemu »vetu v Zrenju, da v tem kraju zgradi hišo za dvojezično ljudsko šolo. Izvedeli so nadalje, da je upravni svet obakrat odgovoril, da ne more zidati Liiše za šolo, ker nima potrebnih sredstev za to.
Ali ta izgovor upravnega sveta v Zrenju ne velja, ker je, kakor je tam sploh znano, pokojni K'.un na Dunaj ti zapustil glavnico 20.(X>O gld. za šolo v Zrenju po smrti njegove udove. Obresti od te glavnice vleče sedaj 70-letna starka, vdova po pokojnem dobrotniku ljudstva v Zrenju. Po njeni srnrti pripade torej gornja glavnica davčni občini Zrenj za gradnjo javne ljudske šole. Ako bi torej upravni svet v Zrenju ;mel le količkaj dobre volje, mogel je najti potrebnega denarja za zidanje rečenega šolskega poslopja, kateri denar bi bil mogel povrniti v nekoliko letih. Upravni svet je torej hotel kiju lx> vat i želji in prošnji ogromne večine onih občinar-jev in ponovnemu nalogu ces. kr. okrajnega šolskega sveta jedino iz tega razloga, ker so oni občina rj i prosili hrvatsko ljudsko solo in ker je c. k. okr. šolski svet odločil ustrojiti tam dvojezično t. j. hrvatsko in italijansko, a nikakor samo italijanske šole.
Ker so prositelji za hrvatsko ljudsko šolo v Zrenju to kljuix>valno postopanje upravnega
sveta potanko priobčili c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, dokazavši ob enem način in sredstva, s katerimi hi mogli priti tam do javne ljudske šole, vprašajo podpisani visoko c. kr. vlado:
Je-li voljna nemudoma storiti primerne korake, da se v Zrenju osnuje javna ljudska šola s hrvatskim učnim jezikom?
Slovenski unijatski škof Julij Drohobecki.
Leta 1*97. je bila v starodavnem mestu Križevci velika cerkvena slavnost. Posvetili so bili namreč na novo urejeno unijatsko cerkev. To cerkev je dal sezidati unijatski, Bedaj tudi slovenski škof Julij Drohobecki. Cerkev je krasna, jedna najlepš'h cerkva. Slavnost blagoslovljenja je bila veličastna. Bilo je na tisoče ljudstva, ki je prihitelo iz mesta in okolice kakor tudi iz drugih hrvatskih mest, da prisostvuje sv. maši in blago-Blovljenju. Ne mislite pa, da so to bili sami unijati ! Ne, ampak večina njih so bili katoliki latinskega obreda, seveda ne samo po-svetnjaki, ampak bilo je tudi naše duhoven-stvo častno zastopano. Če se ne motim, bili so tam trije naši škofje latinskega obreda in mnogo mnogo drugih naših duhovnikov — seveda niso bili ti naši slovenski moderni la-tinizatorji. Vsi ti duhovniki so bili pri unijatski maši v unijatski cerkvi in takrat si ni upal nikdo reči, da iz vsega tega »ne bo prišlo nič dobrega«. Kdo bi si pa upal reči to, ko smo vsi bili v pravi katoliški cerkvi, pri sv. maši, ki jo je daroval najviši pastir vseh unijatov v naših pokrajinah?! Ne, ne, oprostite, pogrešil sem, ne najvišji pastir, kajti ta je sv. papež, katerega unijati ravno tako spoštujejo in so mu istotako udani, kakor ostali katoličani.
Pri sv. maši je pel močan zbor, kateremu biti člen je bila čast tudi meni. V tem zboru je bilo tudi naših duhovnikov in vsi ti bo peli v unijatski cerkvi — in peli so mašo na staroslovenskem jeziku. Naši mladi reformatorji bi morda rekli, da to ni bilo lepo - jaz pa jim pravim, in če hočejo tudi na uho, da je bilo prav krasno — divno ! In nikdo nam ni rekel, da bi bil greh, zahajati v unijatsko cerkev!
Kasneje smo imeli drugo veliko cerkveno slavnost, pri kateri mi je bila zopet čast sodelovati kakor pevec. Isti dan je vladika Drohol>ecki povabil pevce na večerjo. Tega krasnega večera ne pozabim nikdar. Ljubez-njivost in gostoljubnost škofa Drohobeckega je v občo poznana, no, o teh krasnih lastnostih njegovih zamore soditi samo oni, ki je imel srečo, da je kdaj občeval ž njim.
Večerja je seveda začela z molitvijo. Po večerji se je vnela živahna zahava. Da, na nekaj ne smem pozabiti. Na večerji je bila tudi mati gospoda vladike. Tu Bi še le mogel videti, kako je treba spoštovati mater, kako jo ljubit' ! Pred in po jelu je škof Drohobecki običaval poljubljati svojo mater vznak zahvale. Kako navdušeno nam je pripovedoval o ljubezni, kakor bi jo moral vsakdo gojiti do svoje matere! In takega uzor-človeka, bogoljubnega, pohlevnega in za blagor naroda navdušenega višega cerkvenega pastirja so hoteli nekateri naši latinizatorji črniti in blatiti ?! Sram jih bilo !
Po večerji, kakor sem rekel, je začela lepa pevska zabava, ki je trajala nekoliko uric. Petje je vodil gosp. konzistorijalni notar o. Aleksander Abcd;<5, ki je sedaj spremljal škofa Drohobeckega v slovenske župe. Divno, krasno je zapel tudi presvetli vladika nekoliko maloruskih narodnih pesmic. Na glasu je namreč kakor i zvrsten pevec in poznavatelj slovanske pesmi.
Vrstiti so se začele tudi napitnice. Izprosil sem Bi besedo tudi jaz, da kakor tržaški okoličanski Slovenec napijem presvetlemu vidiki Dro'iobeekemu, kakor višemu pastirju in načelniku katoliške unijatske cerkve, pod čegar pastirovanjem se moramo skupiti po-pred ali kasneje vsi južni Slovani, ako hočemo poleg svoje vere ohraniti tudi svojo narodnost, ako hočemo, da bomo vsaj v cerkvi mogli uživati one pravice, ki jih uživajo OBtali narodi in ki nam pripadajo po božjih in človeških zakonih ! Pozdravil sem škofa kakor tržaški okoličanski Slovenec ter izrekel željo, da bi se njegovo pastirovanje razširilo tudi na one naše Blovenske kraje, kjer je naš narod toli strašno proganjan, kjer mora toliko in toliko trpeti pred narodnimi in verskimi neprijatelji, kjer so ga začeli celo v cerkvi preganjati in mu zabranjevati, da niti moliti ne more v svojem materinem jeziku !
In glej, želja, ki sem jo izrekel tedaj, zdi se, kakor da bi se hotela uresničiti. Vladika Drohobecki je prišel v naše kraje — piišel je, da prevzame pastirovanje nad svojimi novimi ovčicami — nad oveicami, ki bi bile kmalu ostale brez katoliškega dušnega pastirja.
Presvetli vladika ! Mnogo je zgubljenih ovčic po tržaški okolici, osobito v Rojanu in Trstu, katere izvestni reformatorji, služeči iredenti in Zidom, izganjajo iz katoliške cerkve! Raztresene tavajo sedaj te ovce brez pravega dušnega pastirja. Dobro si došel med te, smi-luj se jih in vzemi jih pod svoje modro zaščito !
»Živel presvetli škof Drohobecki !« vsklik-nil sem bil pred 5 leti v Križevcih, ali daneB kličem : »Dobro došel prvi slovenski unijatski škof med okoličanske Slovence!«
Rojanski župljan I. S. F.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 24. septembra 1901 Deželni zbor istrski. (Seja dne 20. septembra. — Zvršetek.) O predlogu glede uravnave reke Mirne so govorili še B e n-nati, T o m a s i in Canciani, ki je v daljštm govoru temeljito razlagal, kako bi Gstalo vse delo brezvspešno, ako se zajedno z Mirno ne urede tudi njeni pritoki, ter je stavil primerno resolucijo, ki je bila vsprejeta istotako kakor tudi dodatna predloga posl. Kompareta in Bennatija. Poslednjega predlog je predsednik sam označil le kakor nadaljevanje predloga posl. Kompareta. — Nujni predlog posl. Spinčića in tovarišev za podporo po toči poškodovanemu prebivalstvu v Vrbniku je bil soglasno vspre-jet. Zahtevi nr.mestništva, da dežela prevzame stroške v delnem znesku 858 kron za hidro-grafično službo (proučevanje voda) za leto 1901, so ugodili. — Posl. Costantini je utemeljeval svoj predlog, da se poBtaja v Pazinu spremeni v postajo II. vrste ter opremi s skladiščem. Na podlagi statističnih i podatkov, ki pričajo, da je Pazin postal središče za trgovino Istre, je dokazal potrebo te ; spremembe.
O tej priliki je govoril dr. Dinko Trinajstih hrvatski ter utemeljeval svoj dodatek k gornjemu predlogu, da Pazin vdobi tudi skladišče soli. Pazin nima skladišča soli in dogaja se večkrat, da tamkaj ni dobiti soli ni za drag denar; trgovci jo morajo dovažati iz oddaljenih drugih skladišč. V tem oziru je županstvo pazinsko že storilo korake na vladi, a dosedaj brezvspešno. — Predlog dr. Costantinija z dodatkom dr. D. T r i n a j s t i d a je bil vsprejet soglasno.
Prečitali so nujni predlog posl. S p i n-č i <5 a in tovarišev na deželni odbor, da bi isti dajal občinam podpore za ceste. Odbornik dr. C 1 e v a je branil dež. odbor, češ, da
isti ne odreka podpor za ceste. Odgovoril mu je posl. prof. S p i n č i č ter navel več slučajev, kako postopa dež. odbor o reševanju prošenj glede podpor za ceste, n. pr. o cesti iz Doline v Socerb do državne ceste. Sama vlada je priznala potrebo te ceste, a deželni odbor je dotično prošnjo odbil. Govornik želi, da bi dež. odbor dajal podpore za ceste nepristranski in brez postranskih agitatoričnih namenov. Pred volitvami merijo povsod ceste (n. pr. Buzet — Lupoglava), a kadar so volitve zaključene, ni niti govora več o takih cestah. Govornik je pozival dež. odbor, da daje take podpore občinam, ki o sprejetem denarju polagajo točne račune, ne pa župa-vom, ki tega ne store in ki trosijo denar samo za-se. Priporočal je svoj predlog, ki je bil vsprejet kakor priporočilo dež. odboru.
Posl. dr. R i z z i je utemeljeval svoj predlog glede ustanovitve italijanskega ženskega liceja v Pulju. Zanimivo je bilo, kako je ta sladkozviti politik govoril o nevarnostih, ki prete italijanskemu naraščaju od tega, ker dekleta obiskujejo nemško meščansko šolo in da morejo vstopiti v isto, tudi že iz nemške ljudske šole, a je v isti sapi zahteval ustanovitev liceja z italijanskim naučnim jezikom na deželne stroške. (Kaj pa hrvatska in slovenska dekleta, hčere večine prebivalstva ? Mar ne potrebujejo tudi one viših izo-braževališč ? Mar obstoji zanje manjša nevarnost, da se raznarode v sedanjih nemških in nameravanih italijanskih šolah ? Ali pa naj morda naša dekleta ostanejo vedno le dekle ?! Odgovorite nam, gospod bodoči dež. glavar istrski, kako v tej točki umevate jednako-pravnost ? Op. ur.)
Dr. Rizzi je izvajal, da bi tak licej stal na leto kakih 22.000 kron, katerih tretjino bi prevzela občina puljska, ki bi poskrbela tudi za potrebno poslopje, luč in druge malenkosti. Delež, ki bi ga imela plačati dežela, naj bi se pokril s šolskimi taksami (Kaj pa hrvatske in slovenske ljudske šole ? Op. ur.) in z vladno podporo. Vlada se bo pač morala odločiti, da užitnino na pivo odstopi posamičnim deželam. To je zlasti v Istri opravičeno, kjer dela pivo toliko konkurence edinemu domačemu pridelku — vinu.
Na to se je oglasil poslanec dr. Dinko Trinajstih.
Govornik je razlagal, da tudi poslanci manjšine poznajo veliki pomen prosvete za narodni blagor in da vedo tudi, kako važno ulogo igrajo žene v razvoju vsakega naroda. Vkljub vsemu temu mora manjšina glasovati proti predlogu dr. Rizzija, ker ima dežela nujnejših potreb, nego je ženski licej, in to je: narodno šolstvo! Govornik je navedel več slučajev, ki kažejo, kako pristransko postopajo mogotci v deželni upravi, ko gre za ljudske šole hrvatske in slovenske. Pri sv. Luciji ne morejo dobiti niti pomožne šole, čeprav se je tamošnji župnik ponudil, da bi drage volje prevzel pouk. ~ Uprašanje o hrvatski ljudski šoli v Pazinu se vleče že 15 let, a še ni rešeno, pač pa mora pazinska občina za italijanski gimnazij plačevati sto tisoč kron, h kateremu znesku prispevajo tudi zunanje občine. V Sušnjevici zahteva narod hrvatsko ljudsko šolo, a gospoda v deželnem odboru mu usiljujejo — romunsko (!!!). V Pulju samem mora družba sv. Cirila in Me-todija skrbeti za otroke hrvatske narodnosti.
Drugi razlog, da manjšina mora glasovati proti ustanovitvi italijanskega liceja v Pulju, je ta, da bi se s tem znatno pomnožila bremena, ki težijo davkoplačevalce. V namene za ureditve učiteljskih plač je trebalo glasovati za povišanje doklad na užitnino, a sedaj se zahtevajo že zopet nova bremena. O tem se pa deželni zaklad nerazmerno hitro množi. Zadnjih deset let je narastel za 1 mi-
lijon kn>« ter znaša danes okolo 2.400.000 kron. Čemu tako izsesavanje prebivalstva ?
Ker se torej ne skrbi za ljudske sole Slovanov, ker se hočejo naložiti deželi zopet nova bremena in ker se denar Hrvatov in Sloven-eev porablja edino le Italijanom v korist, glasovali bodo |»oslanci manjšine proti predlogu Rizzi-ja.
Tudi posl. prof. S p i n č i ć se je oglasil k predmetu. Rekel je, da bi g. dr. Rizzi, ki je s sladkostjo, njemu lastno, razlagal potrebo ženske vzgoje, kakor človek, ki ima priti na visoko mesto, moral znati, da je v Istri tudi hrvatske in slovenske deee: on, ki se dela pred visokimi činitelji vedno pravičnega, moral bi zahtevati licej ttidi za hrvatska in slovenska dekleta. On pravi, da bo ta zavod deželni. A v deželi sta skoro dve tretjini slovanskega prebivalstva, in ako je pozvano to prebivalstvo, da nosi stroške liceja, ima tudi pravico, da se v njem poučuje tudi v jeziku večine. Pravičnost bi zahtevala vsaj slovanske vsjK>redni»e na namerjanem liceju. A govorniku se zdi, da še nismo tako daleč, da bi že *meli snovati liceje, dokler nima vsaki okraj, kakor predpisuje zakon, svoje meščan-ke šole in dokler je v deželi okolo 11 .(NJO otrok brez vsake šole, brez vsakega |K>uka. Na prvem mestu je skrbeti za ljudsko šolstvo.
O tern se je nabralo ob vhodu v zbornico zopet nekaj znanih prikaznij, ki so razbijale ob vrata, kričale itd. Predsednik jih je opominjal — brezvspešno in posl. M a n-d i č je zaklical predsedniku : Nihče vas ne posluša ; imajo vas za »pulcinelo«.
Posl. prof. Spinčič je nadaljeval, da bi bilo mnogo boljše, če bi tistih 14.000 kron, ki jih lx> stal deželo italijanski licej, razdelili med učitelje, ki bi za ta denar poučevali na tisoče hrvatskih in slovenskih otrok v elementarnem pouku, ali pa da bi za to svoto zidali ljudske šole v krajih, kjer jih še ni. Dr. Rizzi sam priznava, da stroški dežele vedno rastejo, a pravi, da kadai gre za absolutno potrebo, ni smeti gledati na izdatke. I talijanski licej pa ni neobhodna potreba, ker stariši lahko pošiljajo svoje hčere v Trst, ampak absolutno potrebne so ljudske šole, kakor jih zahteva zakon ! Iz vseh teh razlogov bo manjšina glasovala proti predlogu Rizzi-ja, za h te vaje od deželnega odbora in j c. kr. vlade, da skrbila za potrebe one šol-i ske deee, ki sedaj ne uživajo nikakšnega pouka.
Predsednik: je poklical posl. Mindići na red zaradi izraza »puleinella«. Mandić: »Jemljem hvaležno na znanje!« Malo pozneje je dodal : Ali je to kakšen predsednik ? !
Predlog posl. dr. Rizzija je bil vsprejet. Pravila kreditnega zavoda so odstopili finanč-nem-i odseku, da jih spremeni po zahtevah ministarstva. Posl. dr. H u b a je poročal o raznih prošnjah za podj>ore.
Čitali so interj>elacijo posl. prof. M a n-dica o |>ostopanjii nekega zdravnika, ki ni hotel obiskati bolnika, da-si so mu bile stavljene na razpolago vse možnosti, da pride do bolnika.
\ ladni zastopnik, namestniški svetovalec habani, je odgovarjal na interpelacijo posl. dra. Gherse gledč slaviziranja krajevnih imen v »repertorio«. Rekel je, tla se ni poštovani lo nijedno ime, k većemu se je kje popravila pravopisje. Odgovarjal je tudi na interpelacijo jk>sI. Kompareta o šoli v Plavijah, reksi, da jo bila vprašavna komisija v tem času že na licu mesta.
Posl. prof. Spinčić se je pritoževal radi tega. da vladni komisar na slovensko interpelacijo odgovarja samo italijanski; tako se krši jednakopravnost baš s tiste strani, ki bi jo morala ščititi pred vsem. Razpravni jezik zbornice ni samo italijanski.
PosJ. prot. M a o <1 i ć je aplavdiral vladnemu zast >pniku, ki se je izgovarjal na neko izjavo vladnega zastopnika, podano v seji dne jauuvarja 1894, ko je pok. Elaschegg izjavil, da odgovor velja vsem, ne samo in-terpelantom, da torej mora odgovarjati v jeziku, katerega utnejo vsi.
O zadnji sceni so ®e pokazale zopet velike simpatije, k* jih uživa g. Fabiani na klopeh večine! Le ta mu je glasno pritrjevala, dočim je našim klicala: fora!
Ob zaključku seje je govoril dr. Stanger k dnevnemu redu. Omenil je, kakor smo že por>>čali, da bo v soboto pogreb pok. mons. Sterka, l:i je bil tudi člen istrskega dež. zbora ter da bi kazalo, da bi ta dan ne bilo seje. Stavil je primeren predlog, k: je pa, kakor znaoo, propadel.
Deželni zbor goriški. O si noč nji seji deželnega zbora goriškega došlo nam je od korespondenčnega bir<5-a sledeče brzojavno poročilo: Seja, ki je bila naznanjena za 4. uro popolndne, je pričela, radi dolgih klub-nih posvetovanj, še le po 6. uri zvečer. Deželni glavar je sporočil zl»ornici, da je mini-sterstvo pripravljeno plačati jeden del onih 350.000 kron, ki so se proračunile za uravnavo reke Verse, ako da tudi dežela jednaki del. Poslanac dr. T u m 2 je utemeljeval tri samostojne predlogo. Vladni zastopnik je odgovarjal na neko interpelacijo posl. Grče, glede postopanja oblastev v 3tvari osebne do-hodarine. Deželni zbor je sklenil ustanoviti deželno hipotečno banko ter je naložil deželnemu odboru, naj tozadevne statute predloži vladi v potrjenje. Deželnemu odboru so naložili, naj preštudira osnovo deželne zavarovalnice za govejo živino in proti ognju.
—	Istotako je preštudirati tudi vprašanje o železniški progi Sv. Lucija-Tolmin-Predel in o podaljšanju vipavske železnice do Logatca ter stopiti v to svrho v dogovore s kranjskim deželnim odborom. Zakonski načrt, vsled katerega bi se imele takse na dedščino porab- { ljati za penzijski fond ljudskih učiteljev, je bil vsprejet v drugem in tretjem čitanju. Dovolila se je podpora 1*2.000 kron za gradnjo i ceste po braniški dolini. Dovolile so se še nekatere podpore, na kar se je zasedanje deželnega zbora z navadnim formalijami zaključilo.
Dogodki na ĆeSkem. Za Vsenemci in liberalci je prišla nemška ljudska stranka , se svojim oklicem. Ta stranka in Vsenemci so seda; — kakor znano — v najintimnejem sovražtvu, ali po pogramu so si podobni kakor jajce jajcu, stojć na isti višini nemške nestrpnosti. Kakor Vsenemci zahtevajo tudi | možje od ljudske stranke: izključenje Galicije, češ, da je nemški značaj v upravi ostalih dežel najbolje jamstvo za obstanek države v srcu Evrope; nemški državni jezik, češ, da je sama ob sebi umevna dolžnost vsake nunske stranke, da dela na to; in — skupno carinijo ozemlje z Nemčijo.
Ali nekaj prav značilnega vidimo na tem proglasu. Ista nemška ljudska stranka je bila tudi podpisala tisti glasoviti nemški program, o katerem je bilo toliko slavospevov kakor jedinem leku za bolne avstrijske razmere, da so se zaljubili vanj tudi oficijelni dunajski krogi. V tistem binkoštnem programu so zahtevali narodno zaokroženje oziroma razdelitev |>o narodnosti na Češkem in so, v odškodnino, Cehom privolili češki notranji jezik v »zaprtem« češkem ozemlju. Sedaj pa, po kratkem času, zahteva aicer ista nemška ljud- ! ska stranka vse, kar je zahteval binkoštni program, ne dovoljuje, pa več češkega notranjega jezika v češkem ozemlju, marveč zahteva nemški državni jezik tudi za to ozemlje do najnižih instanc. Kako hitro je torej ta »ljudskac stranka požrla svojo besedo ! Sedaj vemo, da to niti možje niso.
Pa tudi vprašanje nastaja : s kom naj bi se < "ehi pogajali ? Vsenemci odklanjajo vsako pogajanje ; liberalci so le še četa invalidove ki ne štejejo več v vojski, a možje nemšk, ljudske stranke ne drže besede ni od danes do jutri.
Obe nemški stranki, ki prihajati v po-štev sti torej radikalizirani notri do mozga in tirati pravo licitacijo: kdo bo zahteval več, kdo bo brutalneji v briskiranju Neslovanov...! To je element v našem političnem življenju, s katerim treba računati. Le g. Korber nima druzega posla, nego da — Cehe sili k zmernosti in popuščanju.
Ciolgosz obsojen. Dne 23. t. m. je
pričela v Butfalu sodna razprava proti Levu Czolgoszu, morilcu predsednika Mac Kinleva. Pristop v sodno palačo je bil strogo varovan in vstop dovoljen samo onim, ki so imeli potrebne izkaznice. Czolgosza so iz ječe v sodno palačo priveli po nekem podzemeljskem hodniku. Razprava se je vršila zelo na kratko. Czolgosz, ki se je zadnje dni jako boječe vedel, je priznal Bvojo krivdo. — Obsodili so ga na smrtzelektriko.
—	Anarhistinjo Emo Goldmann so rešili obtožbe, ker ni bilo mogoče dobiti nobenega dokaza o njeni sokrivdi na umoru Mac Kinleva.
Vojne v juni Afriki. Buri so zopet neko angležko četo Jpopolnoma uničili. Četa je štela kakih 100 mož. Med tem ko so an-gležki vojaki obedovali blizu Tarkastada v Kapski koloniji, napalo jih je nenadoma kakih 400 burskih konjenikov. O tem je bil jeden angležki častnik ranjen, 30 vojakov ubitih in 45 ranjenih. Nepoškodovanih jih je
ostalo torej komaj kakih 20 Angležev. Brzojavka pripoveduj dalje, da seje naslednjega dne tem 20 vojakom pridružil še oddelek strelcev, ki so Bure premagali, kar pa se glasi zelo neverjetno, ter je bržkone res, da so Buri, potem ko so uničili angležko četo, kakor po navadi, izginili s pozorišča, da se zopet prikažejo kje drugje in v novič pobijejo kako drugo angležko četo. Iz Londona poročajo dalje, da se Burom napad ne Natal ni posrečil ter da so jih Angleži potisnili na sever in severOzapad. Botha pa brzojavlja iz Lo-renzo Marcjuez, da se je sreča začela Burom zopet prijazneje smehljati. V zadnjih dveh tednih da so Buri potolkli Angleže v sedemnajstih bitkah, ki so se večinoma voje-vale na natalski meji ter v Kapski kolopiji ter da so odvzeli Angležem deset topov malega kalibra. Buri so ujeli kakih 200 Angležev ter mnogo druzih pomorili in ranili : tudi obilo denarnih podpor so prejeli baje. Botha zatrjuje, da jih prebivalstvo povsod, kamor prihajajo podpira ter da je popolnoma u verjen, da Buri konečno popolnoma premagajo Angleže, ker je pričakovati splošne ustaje proti angležkemu gospodstvu. V slučaju splošne vstaje, meni Botha, da ne bi bilo Angležem dovolj niti ako bi imeli še dvakrat tako veliko vojsko, kakor jo imajo sedaj. Tudi od angležke strani poročajo, da Buri dobivajo povsodi pomoč od prebivalstva, medtem koje Angležem silno težavno dobivati zanesljiva poročila. Po došlih poročilih more se sklepati, da so burski komandi Bledeče porazdeljeni : I. V zapadnem Transwaalu: Delarev s komandi Liebenberg, Kerap, Van Conder, Van Zyl, De Beer, Boesman, Marais, Du Toit; severno od Pretorije: Beyer, Steenkamp, Erasmus; ob Delagoa-železnici: Prinsloo, Pretorius, Coetze, Josua Joubert, Crogh ; ob natalski železnici : Christian Bjtha, Gvlvling, Operman ; v jugovshodnem Transvaalu : Louis Botha, Be*i Viljoen. II. V republiki Oranje: zaptidno od žeiezaiške proge: Erasmus, Vessells. Badeuhorst, Fourie, Hertzog in Akerman; vshodno od železniške proge: De\vet, Hasbroek, Kruitzinger in Kolbe. III. V Kaplandiji : Smuts. Fouchet, Beester, Mv-burg (na vshodu), Scheeper, Theron, Maritz, Lou\v (na jugu), Van Reenen, Lategau in Courov (na severo-zapadu). Razun tega je po vsej južni Afriki raztresenih vse polno manjših burskih in ustaških čet.
Iz Bruselja prihaja za nas Avstrijce — posebno za ono ogromno večino — ki se svojimi simpatijami stoji na strani Burov — velezanimiva vest, da je zastopnik južnoafriških republik dr. Levds doposlal avstro odrski vladi pismo, v katerem v imenu obeh republik protestuje proti prodajanju konj in sedel Veliki Britaniji, ker je smatrati to kakot kršenje nevtralitete. Levds zahteva nujno odgovora, kajti ieti je že v marcu poslal na Dunaj slično pismo, ne da bi bil do danes dobil kak odgovor!!
Tržaške vesti.
Tudi tema se prav srodi! Pred nekaj dnevi je nestni magistrat oddal na dražbi za kakih 50.000 kron dela na pokopališču pri sv. Ani. Znana podjetnika brata Ćoka od sv. M. M. spodnje, znana podajača magistratnih signorov, sta si mnogo prizadevala, da bi ta dela pripala njima. Magistrat pa, kateremu so laški podaniki mnogo bolj pri srcu nego domačini — pa tudi če so le ti odpadniki svoje slovenske narodnosti — se za vsa "jiju moledovanja ni zmenil in je omenjena dela oddal dvema italijanskima podanikoma!! Prepričani pa smo popolnoma, da tudi take brce ne spametujejo naših zaveden-cev in da bosta brata Čoka tudi nadalje pošiljala svoje otroke v laški otroški vrtec društva »Lege« v Škelnji. Bojimo se pa, da jim to vsejedno ne bo nič pomagalo, ker na magistratu imajo debelo zapisano, da sta tudi ona dva potomca — kratkih hlač. Ako bi si preskrbela laško državljanstvo, bi ju morda magistrat v avstrijskem Trstu vendar-le nekoliko bolj vpošteval. Naši slovenski Trža-čani in okoličani naj si pa zapomnijo, da mestna gospoda ne upoštevajo več niti slovenskih renegatov, in še cel6 domačih Italijanov ne, temveč se drobi kruh tukaj le Lahom od onstran velike luže.
Narodne pesmi r tržaški okolici. Pišejo nam: Nekdo v štev. 215. »Edinosti« hoče nekako grajati, češ, da pesmice, razglašene lanskega leta, niso dosegle pravega vspeha. Meni pa se zdi, da g. dopisnik ne pozna prav dobro ljudstva po naši okolici.
Kakov vspeh so dosegle one pesmice, priča dejstvo, da jih, tako rekoč, čivkajo že vrabci po strehah. Ali g. dopisnik ni čital nedolgo temu v »Kdinosti«, da so te pesmi celo re-porterjem »Piccolovim« dale posla in so se hudovaii cel6 nad ubogim slepcem s harmoniko ? !
Gospod dopisnik namiguje nekako, naj bi raje delali na to, da se udomačijo stare narodne pesmi. No, jaz se spominjam, da se je lotilo tacega poskusa tudi zaslužno »Slov. pevsko društvo«, ali ni imelo vspeha. Dopisnik meni, da, če že hočemo posnemati Lahe, posnemajmo jih VBaj v dobrem! Jaz pa bi rekel: v vsem tem. kar more naši stvari koristiti. Oni imajo svoje geslo »Osar tutto* — zakaj ne bi tudi mi upotrebljali vseh dovoljenih j sredstev, da utrdimo našo stvar v naši okolici in torej tudi takih lahkih slovenskih pesmic, pa tudi če nimajo bogve kake vrednosti?! Zato je le hvalevredno delo, ki ste se je lotili pevski društvi »Slava« in »Velesila«. Bol nika treba zdraviti polagoma. Takov narodni I bolnik je naše okoličansko ljudstvo. Ni še J zginil narodni duh iz njega. To se kaže o raznih prilikah. Le nekako obolelo je v nezdravih razmerah, ki pritiščejo nanje že toliko časa.
Da je gospod dopisnik rekel, naj se negujejo tudi narodne pesmi, pritrdili bi mu brezpogojno in radi. Ali, ako hoče kar zametati idejo gori navedenih dveh društev, tega ne u mej emo in ne moremo odobravati.
Tudi narodne bolezni, na kateri trpi naše ljudstvo, ni možno ozdraviti kar hkratu, tu treba previdnega, postopnega postopanja.
Društvi »Slava« in »Velesila« sta irneli lani mnogo stroškov z razglašanjem onih pesmic in sti imeli lep vspeh. Meni se je kar milo storilo na šagri pri sv. Alojziju in v Teži (Rocol), ko sem celo tu cul peti tiste pesmice. Prav potolažen sem bil, vidč, da vendar ni še vse zgubljeno. Lupina je res pokvarjena, ali jedro je še dravo — bi rekel pok. Piano.
Vsi se strinjamo z željo g. dopisnika, da bi se udomačile narodne pesmi. Du, vsi moramo delati na to, toliko v predpustni sčzoni, kolikor na vrtnih veselicah poleti. Tista »Mi smo vojaki« iz »RokovnjaČev« bi bila kaj primerna in bi se gotovo udomačila. — Potem menim tudi, da je bil dopisnik preoster v kritiki. Kritikovati je jedno, delati pa drugo. A fakt je, da se popred ni nihče ganil, dokler se »Slava« in »Velesila« nista lotili — dela. Čudni ljudje smo. Poprej smo tarnali, da ljudje po okolici prepevajo nesramne italijanske pesmi, sedaj pa, ko sti rečeni društvi pričeli z delom, da se zatre ta grda razvada, pa kriti kujemo, da nove pesmice niso dobre! Slovenec je menda že rojen s kritiko v žepu !
Torej gospoda in bratje : nekoliko manje kritike in vsi na delo! Zato poživljam vse pevce v mestu in po okolici, naj gredo z moraluo in materijalno podporo na roko društvoma »Slava« in »Velesila« v plemenitem in hvalevrednem početju. Vsako društvo naj v svojem okrožju širi nove razglašene pesmi, in potem ne pozabimo — saj vemo, kake so finance naših društev — da eno ali dve < društvi težko nositi vse troske za tako podjetje.
Prijatelj narodne pesmi.
Nujno priporočilo. Pri Židu Finze, trgovcu s papirjem v ulici S. Xicol<5 št. 1, nastopilo je neko slovensko dekle službo, ka-i teremu pa je bilo prepovadano posluževati se i svojega materinega jezika. Ko pa se je dekle : predrznilo necega dne govoriti z mlekarioo j slovenski, je to Žida tako raztogotilo, da je i nad njima izpraznil celo zalogo psovk 2000-letne kulture, zapodil iz hiše mlekarico in potem se služkinjo. Po posredovanju Zido-vega strica je dekle pogoltnilo vsa žaljenja ter se odloČilo ostati v tej službi še nadalje, ker so jej obljubili, da je ne bodo več žalili na tak način. A ko je bila služkinja te dni zopet prisiljena, da je govorila z nekim učencem slovenskega trgovca, katerega Se ni oblizala italijanska knltura, je Žid zopet znorel in je zopet izbruhal ves svoj gnjev na mladeniča in posebno še na služkinjo, katera je pa dala nesramnemn Zidu najbolji odgovor s tem, da je zapustila njegovo službo. Psovk ne bom navajal tu, ker se mi gabi in ker cenjeni čitatelj sam ve, kakih izrazov se naši sovražniki poslužujejo, (kadar čutijo varne), da sramote nas in narod naš. Ta židovski nesramnež ne more prenašati govorice Slovencev, pač pa rad izkorišča njih telesne in denarne moči, da, cel<5 slovenske pisnne na-ročbe vsprejema prav radovoljno. Z ozirom
na to, Ha se pri tem Židu poslužuje mnogo naših trgovcev iz mesta in dežele, ga na tem mestu — toplo priporočamo.
Nekdo.
Odmeri. Z Grete nam pišejo: Srčno nam bodite pozdravljeni rojaki, delavci pri sv. Jakobu! Korak za korakom, vspeh za vspebom, vstrajno, marljivo in — samozavestno stopate naprej. Sree nam igra veselja, ko čitamo o vsj>ehih vaših: bratovščina sv. C. in M. poje vsem mestu pri bogoslužju, družba Marijina imponuje in straši izdajice se številom svojih udinj ; narodni dom otvorite v kratkem: goslarji obljubjajo za-naprej preskrbljevati nam narodno godbo; — »Kolo« in druga društva dobivajo odličnega materijala od vas in sedaj še — čitalnico otvarjate! Cveti, rasti ter okra»i z inteligentnim delavstvom naše mesto !
Razmere so bile pred leti pri vas iste, kakoršnje so še danes pri nas na Greti. Ni kdo noče naprej. Voditeljev nimamo, ker se vsakdo straši truda, napadov in še — gmotne škode. V dveh, treh letih bi tudi mi imeli mnogo t»»ga, kar ste dosegli vi, ako bi imeli takih delavnih voditeljev, kakoršnje ste našli srečno vi.
Bodite torej pozdravljeni delavni Št. Jakopčani ter pošljite nam vsaj jednega naj-agilnejih svojih inteligentnih mož !
Na bodočo prvo veselico čitalnisko pridemo pa tudi mi, kolikor nas je zavednih, da se z vami posvetujemo o narodnem delu.
Prodajanje zemljišč. Prejeli smo in objavljamo: Pod kakim poldrugim mesecem je bila pri meni, po zasebnem opravilu, družba veljakov-narodnjakov iz okraja koperskega. Med drugim so mi pravili, da neki židovski agent kupuje male in velike parcele slovenske zemlje za uprav umazane cene! Rekli so mi, da dotični agent skuša vdobiti tudi takozvano »gmajno«, pripadajočo občini Ric-manjski!
Zal>olelo me je, ko sem čul tako poročilo — sosebno, ko vem, da bo že decembra meseca odprta železnica, ki bo tekla v neposredni bližini gori imenovanih zemljišč! Povedal sem zbranim možem svoje skromno me-nenje, da bi tamošnji veljaki ali občine morale kupiti zemljišča onih reveže v, ki so siljenj prodajati. Ker je bil med navzočimi tudi neki veljak iz Ricmanj, sem ga prosil, naj upliva v obč. svetu, da isti jm> nikaki ceni ne proda, one zemlje, katero bi Židovi radi imeli zastonj, a bi jo kasneje prodajali za — drag denar.
V skrajni slučaj pa, da nikakor ni mogoče obdržati ali rešiti te zemlje, sem svetoval, naj se ista ne prodaja za umazano ceno, ampak naj jo, kdor jo hoče imeti — »slano« plača!
Vse to sem storil z najljoljšim namenom, z namenom, da bi koristil svojemu narodu ; v koliko sem vspel, bodo znali j»ove-dati oni poštenjaki, kateri so se mi toplo zahvalili za tak nasvet. Kakor tedaj, tako .-em tudi danes prepričan, da ni možno po-]»olnoma in absolutno zabraniti vsako prodajo narodne zemlje, in smatram vsakogar, ki trdi kaj tacega /.a cvet — norcev, ne pa za pametnega moža !
Kakor sem svetoval Istranoin, tako sem storil to na naslov bratov Vipavcev, ki kakor se mi poroča, vsi pritrjujejo mojemu me-menju!
Ako se pa med tisoči prijateljev nahaja tudi kak nenormalen revež, ki gleda svet in razvoj naše narodnosti le iz zračnih višin, se moram tega »|>oštenjaka« ogniti po Kristovem izreku : Oče odpusti mu, saj ne ve, kaj — blel>eče!
Bratom Slovencem pa še enkrat toplo priponkam, naj, ako je kje zemlja na prodaj, kupujejo isto premožnejši domačini ! Tujcu pa naj se prodaja le v takem skrajnem slučaju, ko res absolutno ni mogoče obdržati je v domači posesti! A še to naj so zgodi le tako, da tujec drago plača!
Fran Kravos. Nemci v Trstu. Sinoči ob 7. uri je predsednik avstnjskega Llovda Becher priredil na parniku »Habsburg« diner nemškim častnikom na čast. Dinerja so se udeležili, razun istih, zastopniki vseh tukajšnjih civilnih in vojaških oblasti in nekaj druzih od-ličnjakov. Po obedu je nemškim častnikom in njihovemu vladarju nazdravil Llovdov predsednik Becher, zahvalil pa se je v imenu nemških častnikov major Forster. Za časa dinerja in pozneje je koncertirala g.niha domačega |>ešpoika, na pomolu S. Carlo pa, ob katerem je bil privezan parnik »Habsburg«, je bilo mnogo radovednega občinstva, ki je
poslušalo godbo in vohalo prijetne dišave raznih »patčs«, »sance« itd., ki so prihajale iz kuhinje na parniku.
Tistega navdušenja, o katerem je prerokoval »Tr. Tgbl.«, pa nismo opazili absolutno nikjer. Občinstvo se po ulicah ravno toliko, ali pa še manje, zanima za nemške vojake, kakor bi se zanimalo in navduševalo, da so prišli semkaj isti Kitajci z dolgimi kitami. No, pa kljubu temu trozveza vsem leži globoko, globoko v — želodcu, ah, par-don, hoteli smo reči: v srcu !
Postne stvari. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: V poštnem prometu z Bolgarijo so nadalje dopuščeni tudi j>oštni zavitki do 5 kilogramov teže.
Vsled odloka c. k. trgovinskega mini-sterstva od 21. avgusta t. 1. št. 38638 se naznanja, da se bodo v prihodnje golice za carinske napovedi in duplikati za statistično-carinske napovedi izdajale v velikosti mejna-rodnih poštnih spremnic s primerno popravljenim tekstom na močnejem papirju.
Drobne vesti. Tatvine. Gospod Mihael Rosso. kapitan ladije »Virginiac, ki je last g. Nazarija Depangherja iz Kopru, je ovadil na tukajšnji policiji, da mu je na pomolu sv, Karla izginilo deset vreč oglja, ne da bi on vedel, kako in kedaj.
Nezgodi. 32-letni Julij Deperis, trgovski agent, stanujoči v ulici Commerciale št. 7, se je opekel nevarno z neko tekočino, ki jo je po nesreči prevrnil. Sel je na zdravniško postajo, kjer so mu podelili prvo pomoč.
67-letni Gregor Cernovec, stanujoči v ulici del Veltro št. 41, padel je po stopnicah in dobil več nevarnih rac. — Prepeljali so ga v bolnišnico.
P re t e p med očetom in hčerjo. 19-letna Genovefa P., stanujoča s svojim očetom Petrom P. v ulici Fabio Severo, sprla se je včeraj z očetom na ulici in sta se na zadnje se pretepla. Došli redar je očeta in hčerko pomiril in odvedel na policijo, kjer sta bila hitro kaznovana, oče na 24 ur, hči pa na 12 ur zapora in sicer z motivacijo, da na javni ulici ni smeti — pretepati se.
Trojčke povila. Gospa A. B., stanujoča v ulici Amalija, je predvčerajšnjim povila trojčke. Ta trojica obstoji iz enega bitja možkega in dveh ženskega spola. Mati in otroci — vse je zdravo. Novorojence bodo krstili na imeca: Jelena, Amalija in Danilo. Vsi trije so se rodili v štirih urah.
Okruten gos podal. V nedeljo popoludne je Katarina Primožič, ki je bila v službi pri nekem gospodarju na lesnem trgu, dobila uka*. od istega, naj gre na izprehod z jednim njegovih otrok.
Deklica je res šla in gospodar jej je rekel pred odhodom, naj se ne mudi dolgo, na kar je obljubila, da se vrne kmalu. Ali človek obrača, Bog pa obrne. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Ni še bila dolgo izven hiše, ko se je vlila huda ploha. Deklica je bila prisiljena z otrokom vred iskati si zavetja. Tako čakaje, da neha dež, se je seveda zamudila še precej dolgo. Ko je dež ponehal, je hitela domov in je povedala svojemu go-s|>odarju, kako je bila prisiljena iskati zavetja pred dežjem. Ali vročekrvni gospodar ni hotel niti slišati tega, marveč jo je počel tepsti tako, da je uboga deklica bila prisiljena, iskati si zdravniške pomoči. Deklica je t<> surovo početje svojega ospodarja ovadila policijski oblasti.
Aretova nje. Na pomolu sv. Karla je bil sinoči aretiran 18-letni težak Umbert B., ker je na sumu, da je pred časom neko osebo prav |K»šteno nabil. Na policiji je tajil, da bi bil on kedaj koga natepel....
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 26. septem. ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Manzoni 6, hišna oprava; R >col 670 in Sv. Mar. Magd. Zgor. 146, hišna oprava in stroj ; ulica Molin grande 4, hišna oprava; ulica Conti št. 5, hišna oprava.
bremenski vettnfk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 20°.3, ob 2. uri popoludnt 22°.3 C€. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.5. — Danes puma ob 7.49 predp. in oo 7.35 pop.; oseka ob 1.24 predpoiudne in ob 1.55 popoludne.
Pevsko društvo »Zarja« v Rojauu priredi v nedeljo dne 20. oktobra svojo veselico. Toliko naznanje drugim bratskim društvom.
Vesti iz ostale Primorske.
X Kako — zavijajo! V tem listu smo bili poročali, kako je godba c. in kr. vojne mornarice svirala na neki socijalistični veselici razne sramotilke i la Lassfe pur in keko so bili sodrugi kakor pijani od veselja ob takem žaljenju naše narodnosti. Dalje je znano, da je posl. Mandič interpeliral v deželnem zboru zaradi tega dogodka. Sedaj pa čujte, kako lažejo in zavijajo! »II popolo ietriano« pravi namreč, da je posl. Mandid zato interpeliral, ker je godba svirala komad — »Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort in Bild«. — Sedaj vemo torej eno več! Po menenju te laško-buržuazijsko-soci-jalistične alejancj spada žaljenje nas Slovencev v »avstro ogrsko monarhijo v besedi in sliki«. Nič se na bomo smeli čuditi torej, ako nam pridejo nekega lepega dne z zagotovilom, da bi bila španjska inkvizicija za Slovane — najliberalneja institucija v monarhiji Avstro-Ogerski !
Čelo za 80.000 mark. »Corriere di Xi-poli« poroča, da je udova grofica Lochis, hči pred kratkim umrlega virtuoza na čelu, Alfreda Piottija, očetov violon čelo prodala be-rolinskemu bankirju Mendelssohnu za — 80.000 mark.
Vesti iz Kranjske.
*	Delavci v Vevčah groze s štrajkom, ker je vodstvo vevške papirnice upe-ljalo akordno delo in vsled tega odpustilo nad 80 delavcev in delavk.
*	»Russkij Kružok« začne v kratkem svoje 3. šolsko leto. S poukom se prične v ponedeljek. Odbor je imel svojo sejo včeraj, v sredo ob 8. zvečer v »Nar. kavarni«.
*	Samomor. Zastrupil se je v nedeljo ponoči pri »Zemlaku« v Dobropoljah pri Ilirski Bistrici, znani reški veletržec g. Ivan Lukežič iz Tomina. Uzrok samomoru je baje neka neozdravljiva bolezen.
Vesti iz Štajerske.
—	Iz Vitanja poročajo »Domovini« : Jurij Ijainpret, doma iznad .Fužin, je v noči 15. septembra t. 1. ustrelil med tri ponočnjake, delivce v tvornici za kose, in jih poškropil s ptičjimi svinčenkam:. Udrli so mu v stanonovanje ter ga hoteli menda pretepsti* Obstreljenci imajo poluo svinca v nogah, ki jim otekajo. Sodnija odloči pravico.
—	Uravnava Sotle. Sotlino strugo pregleduje že J nekaj tednov senc več hrvatskih in štajerskih inženerjev v svrho uravnanja. Ob zadnjem deževju je Sotla zopet izstopila in poplavila mnogo zemlje.
Razne vesti.
Čehi in nemščina. Na predlog načelnika dr. Petaka sklenilo je mestno zastopstvo v Plznu, da spisov v nemškem jeziku ne bo več sprejemalo in sicer zato, ker se je že večkrat zgodilo, da nemške občine niso hotele sprejeti čeških spisov. Tako je prav ! Zob za zob !
Naredbe za peteline in pse! Angleži se ne bojć samo Burov, ampak tudi njihovih petelinov. Zapovednik Wigrann je izdal v jednem južno-afriških okrajev naredbo, v kateri odreja, da v 24 urah ne sme biti v nobeni vasi ni jednega jedinega petelina, kateri bi v jutro ali v večer smel kokodakati. Isto tako b» vsaki pes, ki bi se drznil ostati na ulici po 7. uri v večer, brez usmiljenja — ustreljen. — He, ker ne morejo streljati Burov, pa se maščujejo nad — živalimi!
Ogrski minister za madjarski nauk. Novo madjarsko šolsko leto je pričelo sijajno. Minister za nauk Vlassicz (tisti renegat, ki je leta 1895 svojo kandidaturo priporočal v slovenskim jeziku!) je početkom letošnjega šolskega leta otvoril 200 novih državnih šol. Te nove šole so odprli večinoma na mejah Ogrske v svrho, da se inadjarstvo »obrani od taji nstva « !!
čevljarji v Belemgradu so nedavno temu
vsprejeli resolucijo, ki je gotovo do sedaj nenavaden godek, in ne le v Srbiji, ampak na vsem božjem svetu. S to resolucijo so se namreč vsi čevljarji obvezali, da ne bodo za nikogar več delali na upanje. Najhuje so s tem prizadeti niži uradniki. Humor na stvari pa je, da so usnjarji beligrajski sklenili soglasno na to, da tudi oni ne bodo dovoljevali kredita — čevljarjem !
Kant 0 Ženah. V neki družbi, v kateri je bilo govora tudi o krasnem spolu, izrazil se je nemški modrijan Kant tako le : Žena mora biti kakor ura na zvoniku, to je: točna, a ne kakor ura na zvoniku, to je: ne sme vse tajnosti govorit^ na glas, ona mora biti kakor polž, to je: dobra gospodinja, ali ne kakor polž, ki vse na sebi nosi, kar ima.
»Slov. akad. fer. drnštvo Sava« je
imelo dne 14. t. m. svoj sklepni oz. I. glavni občni zbor. Pozdravivši navzoče, je konstato-val predsednik teh. I. K r s n i k sklepčnost ter je na kratko poročal o društvenem delovanju v tekočem letu. Podrobnosti posnemamo iz tajniškega poročila, ki se je soglasno odobrilo : notranje delovanje presega v obče daleko delovanje na zunaj, in to radi tega, ker se je društvo intenzivno bavilo s svojo pre-osnovo v smislu modernega dijaškega gibauja, katero preosnovo označuje soglasno odobreni društveni program, ki določa : da se raztezaj »Sava« potom novoutemeljeuih svojih »podružnic« črez vso slov. domovino (1), obse-zajoča v sebi vse slov. napredno dijaštvo, — nenapredno, klerikalno dijaštvo v njej nima mesta (2) ; združuj tako dijaško mladež v ožje občevanje (3), prirejajoča po svojih podružnicah redne diuštveuiške sestanke (4), ki naj po svojem prostem značaju utrjujejo oz. vstvarjajo ožjo vez med preprostim narodom ter t. zv. inteligenco (5). V isto svrho služi prirejanje ljudskih veselic (b), s katerimi naj se spajajo poljudna predavauja, koja vodi »predavateljski odsek« »Save« (7). — S tem svojim programom, vprvo s točko (7), stopa torej »Sava« med bojevnike za razvoj slov. naroda.
Da se konečno uredi društveni prokret, izdelal je odbor nov društven »poslovnik« — prvo podlago preosnove —, s katerim uvaja »podružnice«. Poslovnik je občni zbor sprejel, in se predlože spremenjena »pravila« c. kr. vladi v odobrenje. V zvezi s preosnovo stoji 18 predlogov, ki jih je zbor soglasno sprejel.
Živahno notranje delovanje onemogočilo je za minolo leto večje delovanje na zunaj. (Dalje na četrti strani.)
KKKXXKKKKKKKKKK*
S MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 5
??	z omejenim jamstvom	^^
naznanja slovenskemu občinstvu, da y	je prevzela	^
*	po slov. zaloio poitra *
^ iz odlikovanih in svetovnoznanih to- JJ jg varn v Solkanu in Gorici jf
*	Antona Černigoj-a *
Katera se nahaja y v Trstu, Via Piazza vecchia ff X	(Koaario) št. 1.	Jf
(na des»i strani cerkve sv. Petra). jg Konkurenca nemogoča, ker je blago Jg aa	lz prve roke.	jg
XXXXXXXXXXXXXXXX
--------------
elikanska rastava pohištva in 2 tapecarij. Izvenredno ugodne 2 U U U cene. U U U t
VILJEM DALLA TOKRE
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ■ Moje pohištvo donese srečo. ™
iMsaniler Levi Minil ©
Prva in največja tovarna pohiStva »J' (C^	vseh vrst,
-Sf
TOVARNA:	ZALOGE:	gj
Via Tesa,	i Piazza Rosario št. 2 5JJ
vogal	I (šolsko poslopje) gj
•J T R S T
Via Litnitanea
i&
in Via Riborgo št. 21 -MOM-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-v5® Tršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
/§ Gene brez konkurence.	^
^ ILDSTR07AIJ CEII5 ZASTOJU II FRAMKO	^
/ffl Predmeti oosm. 'o se na parobrod	^
S	a! i žoicznico franko.	^
si
Zato zaznamuje »Sava« le »Savanski večer« 26. sept. P.Ntf) v areni »Xar. Doma«, ki je donesel F'resernovem spomenika 20 K ; »Slovanski ples« 5. jan. 11*01 brez prebitka in sodelovanje pri velikonočni Ciril in Metodi-jevi v^^eliei v »Narodnem Domu«, poleg tega vrsto zastopanj.
Vsa {»oročila je zbor odobril. Odstopa-joeemu odboru je dal abeolutorij s pohvalo; novovoljeni odbor pa se je sestavil staleže :
Predsednik: cand. te^h. Rudolf Schweit-zer; pod pred s. : med. Gaber Hočevar; tajnik: phil. Fran Kobal ; blagajnik: iur. Fran Cerue, name-tnika: forest. Odlasek Milko in iur. Pogačnik Štefan. Preglednika : t£«*h. I. Krsnik in med. B. Cešark.
Po skoro štiriurni razpravi je predsednik zaključil zborovanje ob 7. uri in pol zvečer.
Brzojavna poročila.
lesar na lovu.
DUNAJ 25. (B) Njeg. Vel. cesar se poda dne 29. t. m. na lov v gorovje v j Murzsteg in se |x»vriie dne oktobra. Lova se udeležita tudi princa Leopold in Jurij Bavarski/
Trgovin>ka politika Zjedinjenih držav.
WASHINGTON 24. (B) Kabinet se je posvetoval danes o reciprocitetnih pogodbah in je sklenil, <ia je počakati nadaljnje postopanje kongresa. Izvajanja R«»osevelta kažejo jasno, da je odločen pristaš reciprocitetnih pogodeb.
Vojna t južni Afriki.
LONDON 25. (B.) Od 16. t. m. je, kakor brzojavlja Kitcliener, 29 Burov padlo, 16 je bilo ranjenih in 3.~>0 ujetih ; 48 Burov se je udalo.
Minlsterska kriza na Spanjskem.
MADRID 24. (B.) Širi se govorica o minister-ki krui, ker je minister za nornarieo Varagua izjavil, da sedanje stanje zaklada ne dopušča pornnoženja brodovja.
Karol Kavšek-a nasl.
Schnrider i Verovšek
trgovina z železniiio na debelo in na drobno In zaloga poljecleljskili strojev
Ljubljana
Dunajska cesta št. 16.
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih poljedeljskih strojev, v prvi vrsti mline in preše sa sadje in grozdje najboljšega izdelka; potem gepeljne, slsmoreznice, mlatilnice, trijerie, čistilnice, pluge (Sistem Sack) in sploh vse Stioje za poljedelstvo po najnižjih tovarniških cenah in pod
jamstvom za vsak kos.
Nad 200 različnih strojev v zalogi.	Točna postrežba.
Ilustrovani slovenski ceniki brezplačno.
1
i
Ivan Seipulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
$ priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena-
Mala oznanila,
Fod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih eenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sode i h in buteljkah.
Parhoiin lalfnh nlica delle Acqae 12
rOI lldUl JdKUU Zaloga vsakovrstnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Jak. Perhauc
Ulica štadion St. 20, pe karna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Nepregorljive mrežiee.
rt v Trstu, Piazza Negozianti št 1 W I lUfc %J m priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč nAuer.u
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Vdobiva se v vseb lekarnah, mirodilnicah, parfumerijah in enakih prodajalnicah.
kemično suha voda
Florijan Gnpaferje?
Vdobiva se v vseh lekarnah, mirodilnicah. parfumerijah in enakih prodajalnicah.
za izpiranje madežev
Oglje in drva.
Muha Incin v	r^°rr° stev- ^
priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva ctlnvpn^Ua izdelovalnica in za
I I V C* OluVCIlOna loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 zadej c. kr. deželne sodnije.)
o v
oo )
Pozor!
Častim si naznajati slav. občinstvu, da je moja prodajaluica veduo preskrl>jena manifakturnim blagem vsake vrste in po cenah, da se ne l»ojim ni kake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V nadeji, da me l>o slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski. l>eleži spoštovanjem
F. Dobauschek,
trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu-
v - Se g »vori Slovenski!
Svoj k svojim!
Zaloga obuvala
v ulici Riborgo štev. 2.
Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo.
Sprejemam tudi naročbe po meri. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Lovrene Vodopivec.
Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov
bliščeči lak 4. 4. 4. 4. za podov«
v četero nijans&h za mehak les, ki pokrije vsako prejtno prevlako, »e ne prilepi, se ga lahko opere in e trjtežen. Za 10 m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v plehasti »katlji.
Skrivnost kemičnega izpiranja a - *
madežev na oblekah! >
lOiiOMOiiOiiOilOiiOilOiiOMOMOiiOi
Slavni zastoj za Austro-Ogersto:
Viljem Moesari
Dunaj, I.
Xibeluiigen gasse št v. 11.
OO OO €>o oo	o°o o°o o°o
V	mojem zavodu zu kemično pranje na najmanj 10.000 volnenih, baržunastih svilenih oblekah in onih iz Kamgarna natančno preskušano odpravi V eni Trt i Tin ti vse madeže vsled olja od bi-cikljev kakor tudi vse druge olja, maščobe, petrolej kakor tudi maž od vosov, sosebno pa
V	vsaki madež
brez drgnenja, brez pranja, brez ščetanja
odpravi „GUCtl".
ClAtinnan priporoča svojo veliko prodajlnico OIUVOIIOO in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča (van Cink, ulica S. Daniele št. 2.
Pekarne in sladdičarne.
HQ1JL J I Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso ■ OIIUIOI ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov. raznovrstnih sladčić v kosih in v fikatljicah, finih biškotov, različnih liicerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem > razprodajo. Domač malino vec po nizki ceni.
Stroji in tehnični predmeti
vsake vrste iz najboljših tovarn se vdobivajo po tovarniški ceni v zalogi tvrdke Schivitz &Comp., inženirja Živica v Trstu ulica Ghega 10 nasproti kavarne Fabris.
V Trstu ga prodaja :
Ipacij Woll, na borznem trp 4.
Cena steklenici 80 st. Razprodajalci vdobe primeren odbitek.
Ces. in kralj.
priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj, VI Schulerstrasse št. 21
L'stanorljena jSj2.
Razpošilja se tudi po postnem povzetju.
Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila nepremooljivfc masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov _Vandol". Kovinska čistilno rmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
leičilo (biks)
Cenik poiljem brezplačno pofttnino prosto
Julij Redersen +
izdelovatelj zdravniških pasov iu ortopedičnib aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trsi. fNasproti „Isola Chiozza.")
Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in no govice suspenzori, elektrouerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov z i kirurgiena zdravljenja, angležki predmeti od gumija iu nepremočljivih snovij.
mm^mm Ustanovljen 1856. ■MHM
Dr. I. Waldherr-ja naslednik
A. Haring
LJUBLJANA. - Zvezdama ulica št L pripravljalni teSaj
za trgovska šolo.
Začetek 1. oktobra.
Pogoje pri g. voditelju A. MAHR, trgovska sola v Ljubljani.
Štefan Cruciatti
ornamentalni kamnosek
v Trstu, via del I a Pieta št. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega iu kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba sc izvrši točno in po ugodnih cenah.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo 5t. 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč., za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debele po zelo ugodnih cenah.
Novo pekarno v ulici Molin a vento,.
na oglu ulice dei Gradi Vsaki dan trikrat 1'risen. kruh od 12 novč. za kilo naprej. Sladkarije, sladčice in razno drugo pecivo. Še sprejema domači kruh v peko. Priporočam se za obilen obisk: A n t. P a h o r.
nni«n4n»* H Podplati so zastonj, ako vsakdo jjUUlctTOr. rabi ,.Duratoru ter žnji m 3 —
rodilnicah, špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z nsnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vtlobi, naroči naj se ga z 1 K 20 stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: J. Mi--chalup v Trstu, ulica Kossetti št. 12-
Išče sb veščega Movoft,
ob enem korespodenta,
za kožarsko tovarno. Omenjeni mora biti popolnoma zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v pisavi. Prednost imajo oni, ki so vešči v strojarski stroki. Ponudbe naj se pošiljajo na Andreja Jakil tovarnarja V Rupi. pošta Miren pri Gorici.
trgovec z jedilnim blagom v Trstu^
Konrad Jacopich
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo iu drobno. Ceniki Iranko.
lOO do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo iu pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe poti naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegssse, 8.
JAKOB BAHBIG
trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami.
IVAN KRZE
Trst. — Piazza S. Giovanni št. G. — Trst
Trgoviua s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al goudi brez*8f|
im iti ■ in ■ ■ ■■ ii ■ la ■
i M. U. Dr. Ant. Zahorsky »
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh Ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok... neredna lega maternice itd., kakor sploh
v vseh slučajih bolezni. Ordinuje nlica Carintia št v. 8. od 9-11 in od 2-4.
» J
l »
t »
»