Z33. itetiiiko.
0 UaMjoni,«(etrtek, 11. oktobra 1906.
XXXII leto.
« rs** dan Kvečer, iihnfii udalje is praanlke, ter velja po poeti protesten u avetro-ogreke daiala aa m leto 16 K, aa pel lata 18 K, aa četrt lata 8 K 60 a, aa aa bnn t K 80 a. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dam ai »w latt o K, vi pel hrti 18 K, u četrt leta 0 K, aa ea h*jm S K. Kdor hodi tam pouj, plača ta vi« lete K, aa pol leta 11 K, aa četrt lota 6 K 60 h, aa en me se« 1 K *0 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor anaia poštnina. — Na aareSbe -*es kt«dfrbn* vpožiljatvo aaročcine •* ao eaira. — Za oananlla so plačajo od potoroatopao potit-vrato po IS k, So ao eeoanUe ttaka enkrat, pa 10 h, it ao dvakrat in po 8 k, če io tiaka trikrat ali večkrat — Dopiai naj ao iavolž frankevatL —j
-jua so ne vračaj*. ~- Urednlitvo U uprevniaivo )o v KnafloTik alioak St 6, in lieer arednaitve v I. nadatr., apravniStve pa v pritličja. —  Upravniltva naj ao blagovolijo pošiljati naročnine, ceklamaaija, eananila, t J. administrativne atvarl
letalstva telefon it 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Pomožne številke po 10 k.
Upravni* tva telefon it 85.
Pred odločitvijo.
Razprave v odseku za volilno reformo se bližajo svojemu koncu, še nekaj dni in odsek bo končal svoje Jelo. ako se namreč srečno spravi s pota zadnja velika zavora — vprašanje o dvotretjinski večini, ki je stopilo v zadnjih dneh v najakutnejši stadij.
Vladnemu reformnemu delu so se dosedaj stavile nasproti razne zapreke, a vse te je umela vlada spretno premagati: da-li se je pri tem posluževala vsekdar poštenih sredstev, tega ne maramo raziskavati. Končni efekt tega njenega delovanja je pač bil, da je že spravila skoro vse svojo reformno delo pod streho in si domišljala, da so že odstranjene vse težkoče, ki bi lahko strmoglavile volilno reformo.
A baš ko je že smatrala igro za dobljeno, so se jeli na političnem obzorju gomiliti črni oblaki, ki groze mahoma uničiti vse, kar je odsek za volilno reformo s težkim trudom izvršil po svojem skoro enoletnem delu.
Vprašanje dvetretjinske veČine je tista preporna točka, o kateri se je bati, da razbije v zadnjem hipu vse vladno reformno delo.
Nemcem še ni dovolj, da se je volilna preosnova prikrojila tako, da odgovarja zgolj njihovim koristim in da se je splošna in enaka volilna pravica, ki bi naj bila temelj volilne reforme, po zaslugi vlade in odseka spremenila v pravo karikaturo njenega principa, nego nemške stranke zahtevajo še vrhu tega, da se sprejme v zakon določba, da se razdelite v v o 1 il n i h o k r a j e v in število mandatov da pod varstvo dvotretjinske večine.
Nemci torej terjajo, naj se skrajno krivična razdelitev volilnih okrajev, kakor vobee vsaka bistvena sprememba volilnega reda zavaruje z dvetretjinsko večino, z drugimi besedami  povedano:   v  zakon  se naj
sprejme določba, da v Avstriji vkljub splošni in baje enaki volilni pravici, ki bi naj bila podlaga novi volilni reformi, za večne Čase velja 9 Nemcev prav toliko, kakor 15 Slovanov.
Da je ta zahteva skrajno imper-tinentna, nam pač ni treba naglašati, zlasti ako se uvažuje, da sta vlada in odsek doslej dala Nemcem, karkoli so želeti. To seveda ni bilo taktično pravilno postopanje, saj že pregovor pravi, da z jedjo vedno tudi raste apetit.
Ako bi se bili slovanski Člani v odseku za volilno reformo a priori zavedali svoje naloge in narodne dolžnosti, bi se morali takoj sprva odločno postaviti po robu objestnim nemškim zahtevam.
Tega pa seveda radi lepih oči raznih ministrskih predsednikov niso storili, nego so se dali dupirati s cenenimi obljubami, v katerih se jim je zagotavljala dežela, kjer teče mleko in med, samo ako sprejmo volilno reformo tako, kakor bo po godu vladi in Nemcem.
In tako se je zgodilo, da je volilna reforma postala za Nemce bogato obložena miza, dočim so se Slovanom vrgli samo tisti ostanki, ki so jim jih milostno privoščili nemški mogotci.
Toda to še Nemcem vedno ni dovolj ! Vsled slovanske popustljivosti jim je tako zelo zrasel greben, da si celo upajo priti na dan z zahtevo, naj se jim za nedogledne čase zagotovi bogato obložena miza in naj Slovani za vedno uklonejo tilnik in se pokoro njihovemu gospodstvu.
Ta nad vse drzni nemški postulat je končno, kakor se kaže, vendarle streznil — o Susteršiču in njegovih čudnih kompanijonih seveda tu ne govorimo— one slovanske enthu-ziaste, ki so mislili, da bo takoj napočila zlata doba, čim bo stopila nova volilna reforma v tej ali oni obliki v veljavo.
Cehi so se v zadnjem momentu odločno   postavili   po  robu nemški
terjatvi, naj se novi volilni zakon zavaruje z dvetretjinsko veČino, in vesti, ki dohajajo z Dunaja, naglašajo, da je vsled tega energičnega nastopa češke delegacije brez razlike strank nastala skrajno kritična in nevarna situvacija, ki lahko pokoplje vse reformno delo, ako ne odneha ena ali druga stranka, ali ako se ne najde kak obe stranki zadovoljujoč kompromis.
Slovenci smo z volilno reformo brez dvoma najbolj udarjeni. Na Koroškem je odsekana z volilno reformo edina vejica s slovenske lipe, na Štajerskem pa nam je za vselej odvzeta nada, da bi slovenski živelj kdaj v doglednem času zagospodoval po spodnještajerskih mestih in trgih.
Slovenski narod bi torej imel bolj nego kdorkoli drugi vzroka dovolj, da se z vsemi silami upre poskusu, da se za vedno petrificirajo za nas skrajno krivične določbe nove volilne reforme. Edino ako je za spremembo volilnega reda merodajna enostavna nadpolovična veČina, se imamo Slovenci nadejati, da se preje ali sleje odpravijo krivice, ki bi zasekale globoko, neozdravljivo rano našemu narodnemu organizmu, ako postane zakon ona volilna reforma, ki se je sprejela v odseku in ki jo brez dvoma z nebistvenimi spremembami sprejme tudi plenum državnega zbora.
Nekaj povsem ob sebi umljivega in naravnega bi torej bilo, da bi bila slovenska delegacija v prvi vrsti onih boriteljev, ki so napovedali borbo na nož proti določbi dvetretjinske večine.
Aut — aut, ali navadna nadpolovična večina, ali se pa naj razbije volilna reforma, to bi morala biti parola vseh slovenskih poslancev.
Toda veliki moment je našel pri nasmajhne 1 ju d i!
Slovenski poslanci, zbrani v Su-steršičevem lepem klubu, niso dorasli važnemu položaju in se ne zavedajo svoje  dolžnosti!   Stati  bi  morali v
prvih bojnih vrstah proti dvetretjinski večini, aždev ozadju in se ne ganejo, kakor da bi se ono vprašanje ni malo ne tikalo življenskih interesov slovenskega naroda!
To je naravnost škandal in narod bi moral s takšnimi svojimi zastopniki, ki jim je milost in naklonjenost vladnih mogotcev več nego narodni interesi, že zdavna korenito obračunati in jih poslati tja, kamor že zdavna spadajo, med staro zavrženo Šaro.
Tu navadna večina — tu dvotretjinska večina, ta bojni klic se razlega se Jaj po parlamentu. Usoda volilne reforme visi sedaj na tanki nitki.
Nam Slovencem je zadnjič dana tu prilika, dauveljavimo svoje zahteve pred— odločitvijo!
Boj na nož proti dvetretjinski veČini!
Ako se nam pa dasta dva gotova mandata na Koroškem in se na Štajerskem predru-gači celjski mestni volilni okraj tako, da se vanj sprejmo vsi slovenski trgi, iz njega pa izločijo vsi oni kraji, ki so se mu na novo priklopili, potem izgubi dvotretjinska večina za nas svojo odioz-nost in slovenski poslanci lahko v božjem imenu eventuvalno glasujejo za to, da se da taka volilna reforma pod varstvo dvetretjinske večine! Sicer pa nobene popustljivosti in nobenega kompromisa!
Naj pade raje vse reformno delo, nego da se petrificirajo krivice, ki se nameravajo zadati z volilno reformo našemu narodu!
Koroški in štajerski Slovenci, sedaj je prišel trenotek, ko se boste lahko prepričali, ako je slovenskim poslancem več za narodno stvar, ki se nahaja v nevarnosti, ali za njih osebne in strankarske koristi!
Ho Koroško!
Široka stena Kravank je predrta in tekom dobre četrt ure dospe z Jesenic lahko vsakdo v deželo, katero smo se navadili tako mirno nazivati „tužni Korotan". Neštetokrat smo brali že ta mrtvaško-mrzli naziv, in ravnotolikokrat smo s samo Slovencem lastno flegmo brali naprej, in v spominu nam je ostal samo na neozdravljivi bolezni trpeči, zatirani, tužni koroški Slovenec, za katerega ni leka več, in za katerega bi bil vsak trud brezuspešen.
Toda širšim slovenskim slojem je bila umirajoča slovenska Koroška znana samo iz časopisov, in malokdo izmed izvenkoroških rodoljubov je poznal koroške razmere od blizu. Z novo alpsko železnico so se razmere spreobrnile, vsakemu zavednemu Slovencu je dana prilika spoznati iz neposrednega občevanja koroške Slovence. Vsakega rodoljuba do lž-nost pa je tudi, čim bolj spoznati naše brate onstran Karavank, dajati jim moralno in dejansko oporo v njihovem težkem boju, podpirati jih zlasti v zadnjem gigantskem boju na življenje in smrt, v boju za volilno reformo.
Vedno zatirani, od uradništva, ki je bilo tuje narodnosti, ali pa je sestajalo iz odpadnikov, povsodi zaničevani, v šolah sistematično razna-rodovani koroški Slovenci so se navadili: rabiti svojo materinščino le doma, le med seboj, na zunaj in v pogovoru z neznancem pa so se naučili posluževati se povsodi toli hvalisane in edino zveličavne nemščine. Oudno se zdi Človeku, ko pride s pripr. stim Korošcem, katerega je pravkar čul ^marnjati" slovensko, v dotiko, in ko dobi na slovenski ogo-vor od začudeno zročega koroškega Slovenca nemški odgovor. Kar z obraza se mu bere epraŠanje: Ali je mogoče, da ta „gospoda z menoj slovensko govori, ko  sem bil vedno
LISTEK«
Zapiski slovenskega ko-lesarla.
(Priobčuje Josip Knaflič.) (Konec.)
Partija, ki se tržaškemu kolesarju še najbolj izplača, je ona v Gorico. Ima trojno dobro : ni predolga, so lepe ceste, pa v prijeten kraj prideš tu. Vendar treba to poslednje nekoliko komentirati.
Prijetno je, poletavati v Gorico takole v majniku, kadar je ovenčana s cvetjem svojih vrtov, in s prijatelji se sprehajati po njeni okolici, ki je zares idilična; velja tudi, da se pripelješ katerikrat v rožniku tušem, specialno na črešnje, ker lepših in okusnejših ne dobiš nikjer drugod. Prijetno je nadalje, obiskavati goriške kraje jeseni, ko točijo na vsakem vogalu novo vino in vsa dežela od veselja poskakuje. Pa ga zvrneš tudi ti eašičo in — semel* in anno ridet Apollo — takrat se zasmeješ!
Skrajno neprijetno pa je, če prideš v Gorico kakega pasjega dne, do
smrti upehan, prst na debelo pokrit s prahom, medleč od vročine in potreben gostoljubnosti kakega kristjana, ki bi ti postregel predvsem z dobro kopeljo, svežo srajco in s posteljo v hladni sobi — prideš v takem bridkem stanju, pa trkaš zastonj na vsa prijateljska vrata: nikogar doma, vse izletelo bogvekam ... in ako se tudi potlej v katerem slabih goriških re-stavrantov telesno za silo popraviš, vseeno na tem žalostnem pokopališču starih penzijonistov in filistrov, ki mu pravijo Gorica, v enem dnevu lahko umrjes od dolgega časa.
Za v Gorico je tržaškemu kolesarju na razpolago več potov. Tu je najprvo glavna cesta Čez Prošek, Devin in Tržič in od tam dalje ali po Furjanski nižini, ravni kakor morje, ali pa čez kraški plateau, t. j. čez Doberdob in dol preko Mirna. Sicer se odcepi že kmalu nad Devinom, pri Sv. Ivanu na desno cesta, ki te pripelje vzhodno doberdobskega jezera na kratko čez Kras, a ta pot je slaba in grda, vedno vsa tlakovana s krav-jaki. Vendar jo vozi katerikrat kolesar, zavoljo izpremembe in da uživa pogled na doberdobsko jezero.
To jezero je pač zelo, zelo po-
hlevno; kakor da se je razlilo črnilo po rumenem papirju, leži tu s svojo temno, umazano vodo in golim, blatnim obrežjem ; poleti se posuši in le nekaj širokih luž se pari med gostim, visokim bičevjem, v deževnih časih se razleze tam leno močvirje. Onkraj stoji med drevjem cerkev in par hiš, tostran pase pastir nekaj suhih krav, lačna vrana kraka tam zdolaj — to je jezero doberdobsko.
Ali ravno ta nema, žalostna voda, to negibno bičevje, ta globoka zapu-ščenost in melanholija ima svojo mikavnost — ustaviš se na visoki cesti, sedeš na kamen in, glavo uprto v dlan, gledaš dolgo na jezero . . .
Včasih pa ima popotnik tudi priliko, da opazuje na tem jezeru Čudovite efekte barv.
Zopet druga pot na Goriško vodi tržaškega kolesarja tja čez Opčine, Dutovlje in Štanjel na Rihenberg, v dolino Braniče, ki je posestrima prelepe vipavske doline . . . ne, pot je tako prijetna in zanimiva ! Vredna je, da jo pozneje kdaj opišem, kos za kosom.
Pred kratkim še je bil v teh krajih kolesar in tupatam smrdljiv motor edin* prikaren modernega prometa,
zdaj pa že švigajo in ropotajo tod vlaki bohinjske železnice in oznanjajo slovenskim vasicam na desno in levo, tako tihim doslej in tako pokojnim, šumnejšo bodočnost.
V tistih časih, ko so gradili to železnico, je bil po teh krajih največja nevarnost za kolesarja Macedo-nec. Macedonci so namreč delali pri železnici in vedno, posebno pa ob nedeljah, je mrgolelo po vseh cestah teh umazanih, raztrganih postav, bolj podobnih razbojnikom nego pridnim delavcem. Na vsak meter je naletel kolesar na Macedonoa, ker Macedonec je stopal vedno po sredi ceste. Vedno po sredi ceste in kadar je zagledal kolesarja, je obstal ves trd na mestu, kakor hipnotiziran. Vse zvonenje in kričanje ni pomagalo nič, Macedonec je stal kakor solnat steber. Vendar
— v skrajnem momentu, ko mu je že zabliskalo kolo pred nosom, ga je izpreletelo in napravil je obupen skok
— naravnost v kolo!
Kolizija je bila seveda vselej strahovita, a dočim si ti ves prestrašen in potolčen bruhal kletve in grožnje, se je Macedonec mirno in brez glasu pobral pa šel svojo pot, kakor pohlevna ovca. Turški jarem, tako stra-
šen in brezprimeren, katerega mora prenašati doma že tisoč let, ga je naučil respektirati na tujem take ne-zgodice; vzdihnil bi morda kvečjemu malo, ako bi mu vlak odtrgal obe nogi.
Komaj si bil zopet na kolesu in ga zasukal parkrat, že je bil pod tvojim strojem drug Macedonec, kmalu nato zopet eden itd., dosegel si lahko na ta način cel rekordna „povoženih MacedoncihJ, Če nisi izvolil rajši stopiti pred vsakim Macedoncem s kolesa in iti počasi mimo njega, kakor mimo plašljive krave. Kako vozarenje je bilo to! In Četudi morda poet tukaj pretirava, resnica je, da smo v tistih Časih morali opustiti marsikatero lepo partijo prav samo zaradi Macedoncev.
O čudovitem Macedoncu, katerega je povozil tam nekje blizu Gorice, mi je pripovedoval prijatelj kolesar. Bilo je na cesti, ki je bila na sveže posuta z debelim gramozom, in voziti je bilo mogoče le pri kraju, po ozki stezici, tekoči po robu globokega jarka. Previdno je torej laviral prijatelj, imenujmo ga Načeta, svoje kolo po tej stezici in seveda kmalu došel Macedonca, ki je zdaj seveda hodil
navajen z boljše oblečenim Človekom govoriti edino nemški. Isto se najde pri otrocin. Igrajo se, govore v materinem jeziku, nagovoriš jih slovensko in odgovore ti v pristni koroški nemščini. Pa saj ni čuda, ko je pouk v prvem razredu v slovenščini tak, da učitelj razlaga pojme tako, da je n. pr. tisti, ki mize dela „tišler" etc. Ves nadaljni pouk je pa Čisto nemški. Kdor to opazuje sprevidi, še-le, kolik ponien ima župnika Ražuna in župana Kobentarja boj in poziv za narodno in gospodinjsko šolo v Št. Jakobu, sprevidi pa tudi, kako sistematično se ponemčuje, in da je že blizu dvanajsta ura, ko se zgube zadnji klici po pomoči naših koroških bratov.
Organiziranemu delu naših nasprotnikov je treba organiziranega odpora! Sistematično se mora probujati zavednost koroških Slovencev s pogostimi skupnimi izleti in občevanjem s priprostim narodom, kajti že sam* to mu dvigne sklonjeno glavo in samozavest, da govore civilni ljudje dosledno samu slovenski ž njim. In ne samo ž njim, tudi povsod drugod osobito na postajah in železnici se mora zahtevati v krajih, ki so na slovenskem ozemlju, vse edino slovensko in ne odnehati na še tolikraten poziv govoriti nemški. S tem pokažemo zlasti tudi beljaški direkciji, da bo še rabila Slovence v svoji službi! Z lepim slovenskim petjem, z govori, z obiski shodov povzdignimo pogum Korošcev, in jim pokažimo, da smo v njihovem trdem boju vsi za njimi.
Zato slovenska društva organizujte skupne izlete večkrat v letu na Koroško, zato zavedni Gorenjci obiskujte čim večkrat Korošce in kažite se povsod kot prijatelji in buditelji zatiranih svojih bratov. Na Koroško t o r e j ! _
Parlamentarni položaj,
Dunaj 10. oktobra. V petkovi seji predloži vlada parlamentu proračun in obenem šestmesečni provizorij, o čemer začne zbornica takoj razpravljati, kakor brž dožene lekarniški zakon.
Ministrski predsednik baron Beck se je pogajal včeraj pozno v noč s Čehi zaradikompromisa o razdelitvi volilnih okrajev pod varstvom dvetretjinske večine. Čehi so izjavili, da bi takemu kompromisu pritrdili k večjemu pod pogojem, da bi se smela po dveh ali treh volilnih perij odah takoj z navadno večino spremeniti razdelitev volilnih okrajev. Ministrski predsednik je skušal Čehom dokazati, iz kakšnih vzrokov vztrajajo Nemci pri svoji zahtevi, in da sta tudi ministra Derschattain Prade izjavila v ministrskem svetu, da sta v tem oziru vezana na sklepe nemških strank. — Danes so se pogajanja na-
daljevala ter se je predložil nov kompromis. Prvi predlog nasvetuje, da je za spremembo razdelitve volilnih okrajev treba, da je navzočih polovica poslancev, in da glasuje veČina dveh tretjin glasov. Ako bi se Nemci vdali, obljubijo jim baje Čehi koncesije pri razdelitvi delegacijskih mandatov. Poljaki pa predlagajo sledeče : Spremembo razdelitve volilnih okrajev sklenejodo-tični deželni zbori z dvetretjinsko večino glasov. Poslanska zbornica sme te sklepe z navadna veČino sprejeti ali odkloniti.
Konference med ministrskim predsednikom in Češkimi, poljskimi in nemškimi poslanci so se nadaljevale celi dan, ne da bi se bilo doseglo sporazumljenje. Jutri predloži vlada nov kompromis. V poslanskih krogih pa se zatrjuje, da se je položaj zboljšal ter se je ministrskemu predsedniku posrečilo, ukloniti Čehe. Pričakovati je, da se kompromis dožene med strankami že v prihodnjih dneh.
Odsek za volilno reformo.
D u n a j 10. oktobra. Razpravljalo se je o razdelitvi volilnih okrajev na češkem. Posl. dr. Kramar je predložil načrt o razdelitvi čeških okrajev. Pri tem je poudarjal, da se je pri razdelitvi mandatov zgodila Čehom velika krivica. Rekel je, da so čehi sicer molče pripustili glasovanje, toda s tem še ne priznavajo krivice, ternuČ se bodo proti tej krivici borili do zadnjega trenutka z največjo odločnostjo, ker nikakor ne morejo prepustiti, da bi se s Čehi na Češkem postopalo kot z narodom druge vrste. Glede razdelitve volilnih okrajev je zahteval, naj se mesto Budjejovice priklopi nemškemu okraju, ker hočejo Čehi imeti 75 obljubljenih sigurnih mandatov, dočim je [v Bud-jejovicah tolik nemški terorizem, da bi ta mandat najbrže ostal tudi v bodoče Nemcem. — Posl. dr. P erge lt je pobijal Kramarov predlog ter zahteval, da se za Prago, Budjejovice in Plzenj, kjer so močne nemške manjšine, ustanovi narodni kataster ter se Nemcem za okrožna mesta dasta dva mandata. Odločno pa je proti temu, da bi se Čehom dala kompezacija na Nižjeavstrijskem. — Posl. C ho c je nastopil proti Pergel-tovim predlogom ter dokazoval, da živi na Nižjeavstrijskem okoli 400.000 Čehov, dočim je v Pragi, Budjejovi-cah in Plznju skupno le 42.000 Nemcev. — Tudi v popoldanski seji se še ni dognala razprava o Češki, temuč se bo nadaljevala v jutrišnji seji.
Korupcija madžarskega ćasooisja
Budapešta 10. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je interpeliral posl. Szemere, da državne železnice in vsa ministrstva podpirajo časopisje s pavšali jami. Časopisi zahtevajo in dobivajo podpore od finančnih in drugih podjetij.  —  Ministrski pred-
sednik dr. Wekerleje odgovoril: „Glede časopisja vladajo pri nas res nezdržl j ive razmere. Velikanske in neznosne žrtve obremenjujejo državo, še večje žrtve pa morajo prinašati naše javne naprave, naši finančni zavodi in vsa večja podjetja, tako da imamo opraviti z drugim davčnim zistemom, ki niti zasebnikom več ne prizanaša. Razmere so res neznosne in se morajo ozdraviti.a Nadalje je rekel, da noče zasledovati diskretnih izdatkov prejšnje vlade, ki ni dajala subvencije samo Časopisju, ki je podpiralo vlado, temuč je podpirala celo Časopisje, ki je delalo vladi opozicij o. Sedanja vlada pa podpirale Časopisje tam, kjer je to potrebno, da se preprečijo narodnostne agitacije. (In zbornica je taki korupciji glasno pritrjevala.)
Avstrija in Italija.
Berolin 10. oktobra. „Berliner Tagblatt" je prinesel iz Rima obsežen dopis, ki trdi, da vlada v Avstriji bojevito razpoloženje zoper Italijo. Tako je baje admiral Montecuccoli v svojem dnevnem ukazu izpovedal, da je namen avstrijskega brod ov-j a uničenje italijanske mornarice. Med avstrijskimi Častniki je baje sploh velika bojaželjnost ter le iščejo konfliktov. Dopis pravi: Kakor hitro se balkansko vprašanje po krivdi Bolgarije ali kake druge balkanske države zavrti, boje se v Italiji, da začne Avstrija razvijati svoj program na pridobivanje ozemlja, a ta program je naperjen v prvi vrsti proti Italiji. — V Italijf morajo imeti res slabo vest, da vidijo strahove pri belem dnevu.
Klanje v Macedoniji.
Sofija 10. oktobra. Grozne stvari se gode zadnje čase v bitolj-skem okraju. Velika grška četa je napadla bolgarsko vas ter poklala vse prebivalce. Skoraj vsem moškim, ne izvzemši'starčkov in dečkov, so prerezali vratove. Vseh poklanih je okoli 200. Poklicani turški vojaki niso pomagali napadenim, te-muČ so šli v sosednjo bolgarsko vas ter pomorili deset mož in tri žene.
Dogodki na Ruskem.
Kongres kadetov.
Petrograd 10. oktobra. Ustavni demokrati še vedno zborujejo v Hel-singforsu. Proti predlaganim resolucijam je nastopila močna opozicija, ki zahteva, naj se odpove državi plačevanje davkov, toda vojaški novinci se naj dovolijo, ker bodo pridobivali stare vojake za demokratične, revolucionarne ideje.
Delavski štrajk.
Varšava 10. oktobra. Ker je v Lodzu zasedanje vojnega sodišča, so delavci vseh tovarn vstavili delo. Razburjenje je velikansko. Mnogo cest je vojaško zasedenih.
Napadi in ropi.
Petrograd 10 oktobra. Proti tajniku justičnega ministrstva je bil na železnici  blizu Mohileva storjen
atentat z bombo. Trije njegovi spremljevalci so bili ubiti. Graščino justičnega ministrstva v Mohilevu so revolucionarji ponoči zažgali. Zgorelo je več uslužbencev.
Po nedolžnem usmrćeni.
Varšava 10. oktobra, V Czen-stochavu so ustrelili pretečeni teden deset roparjev. Po usmrčenju se je šele izkazalo, da je bilo med njimi šest nedolžnih. Štirje roparji so se namreč pomešali v gozdu med može, ki so iskali gobe ter pozneje rekli vojakom, da so ti možje njihovi tovariši.
Umori en urednik.
Varšava 10. oktobra. Najuglednejšega poljskega publicista, glavnega urednika „Gazette polske" Jana Gadonskega so v njegovem stanovanju napadli štirje roparji ter ga ustrelili.
Prepir zaradi prestolona-sledstva v Brunšviku
Berolin 10. oktobra. Vojvoda Kumberlanški, opravičeni preteudeut za brunšviški prestol, je pisal cesarju Viljemu, naj se izroči vlada njegovemu najmlajšemu sinu Ernestu Avgustu, nakar se bodeta on in njegov starejši sin Jurij Viljem odpovedala prestolu. Cesar je odpisal vojvodu, da je zvezni svet že leta 1885. uredil vladarstvo v Brunšviku, zato cesar nima povoda, da bi se bavil s prošnjo Kumberlanškega.
Zakon preti samostanom v Španiji.
Rim 10. oktobra. Španska vlada ima že izdelan novi zakon, ki zajezi razširjenje samostanskega življa. Za ustanovitev novih samostanov bo treba dovoljenja obeh španskih zbornic. Mladoletni se ne smejo sprejemati v samostane. Država bo podpirala menihe in nune, ki se odrečejo svoji obljubi in samostanskemu življenju. Nepostavno ustanovljene redove bo vlada razpustila. Redovnikom, ki niso usposoblj eni na vseučilišču, se odvzame pravica poučevanja. Vsi tuji redovi se razpuste. Samostansko premoženje se omeji le na potrebno mero* Samostani, ki se ba-vijo s trgovino, bodo morali plačevati davke, vsi redovi pa morajo plačati pristojbino za vpisanje.
Dopisi.
Iz Litije, (t Marija Hostnik-AdamiČeva.) Minoli ponedeljek smo na litijskem pokopališšu izročili materi zemlji truplo 6. t. m. umrle gospe Marije Hostnik - Adamičeve. Tragična je bila usoda tete Mice, kakor smo sploh imenovali pokojnico. Teti Mici je tekla zibel v Smartnem pri Litiji, kjer je 4. avgusta 1851. leta zagledala luč sveta kot najstarejša hčerka tamošnjega nadučitelja Frana Ser. Adamiča, vzornega pedagoga, imenitnega pevca in slovenskemu glasbenemu svetu dobro znanega skladatelja. Danes se uČiteljstvo pritožuje, — in po vsej pravici, — o neugodnem svojem materij elnem stanju, — a kako še je bilo ono v petem in šestem desetletju prošlega veka, ko je poleg  pičle plače Še ši-
roki podplat sv. švabskega birokratizma stopal na vrat naprednemu, svobodomiselnemu, narodno delujočemu učitelju, in ga tudi še mrzeU gospoda cerkvena. Toda vkljub vsemu nedostajanju in neprilikam je raju: Adamič vrlo vzgojil svojo deco. Ko se je v šestdesetih letih jela prebujat-narodna zavest, ni bil Adamič zadnji v vrstah domačih pijonirjev. Jel je poučevati narod, ustvaril si pev>k: zbor, inscenoval dramatične predstav^, sam slikal kulise itd, pri katereiu poslu mu je izborno pomagalo vseh petero hčerk — na čelu jim pokojnica. Pa so tudi bile pevke dileTa' tinje, da malo takih. Ali teta Mica ni bila samo imenitna sopranistinja ki je tudi izvrstno obvladala klavi:, nego bila tudi prava domaćica, koja je enako dobro umela sukati kuhal-nico, Jikalnik in šivanko. Kot upraviteljica je vodila mnogo let tudi šm<»rtinski c. kr. pustni urad. V avgustu 1881.1. «?e je poročila s carsk -ruskim profesorjem v Kursku Davorinom Hostnikom. Toda ta zakon ni bil srečen. Po ti nesrečni zvezi je dalje časa bivala v Mariboru, kjer je mnogokrat sodelovala pri čitaluiških predstavah in nastopala kot solistinja. kasneje pa se preselila v Litijo, kjrr je do svoje smrti gospodinjila svaku, umirovljenemu postajenačelniku in že-lezniskemu višjemu ofic. Ivanu Jenki* Pokojnica je bila kaj simpatična prikazen, skrajno dobrosrčna in silit ljubezniva v občevanju. Biia je. vrlo naobražena dama, ki je poleg domačega temeljito poznala tudi rusk< francosko in nemško slovstvo. Ruje govorila in pisala perfektno. Om -niti mi je še, da je svoje dni tuli pesnila. Nekaj njenih pesniških pr -izvodov lirično-erotične vsebine j-prinesel „Ljubljanski Zvonu V., VI., VII. in XI. 1. pod imenom „Tinea-. Da Ti je lahka zemlja domaČa, p' sestrim a moja! Have, pia anima!
Harambaša.
Pismo iz Amerike.
V starokrajskih listih sem čital. da ste imeli koncem minulega rnese* a v Vaši slovenski metropoli prav • predpustno veselico v obliki III. kat, shoda.
Da je tem povodom došlo osrednjemu odboru te farške priredit v-mnogo brzojavk in pozdravov Širom Slovenije, je lahko umevno, ker s i bile" te posebej naročene, ozirorrui plačane.
če je bil Človek še tako pri sla* volji, — moral se je smejati tej bu-dalosti, n. pr.:   „Z Bogom in Marij ■ za slovenski narod" — ali: „Nebeska kraljica naj  izprosi  III.  kat. shodu obilno blagoslova" itd. itd. Morda se bo  pa  sČasom  pokazal  kak skrivi blagoslov pri tej ali oni Marijini devici, — katero je na katoliškem shodu sv.  Duh  obsenčil   pri   „Starem Tiš-lerju" —??!
Obilno  smeha  mi je  provzroe l tudi   pismeni   pozdrav eleveland-„Nove Domovine", ki se glasi v „Slo-venčevi" št. 198 doslovno:
Cleveland. Slavni pripravljahu odbor za III. slovenski kat. shod v Ljubljani! Jako žal nam je, da nam ni mogoče poslati svojega zastopnika k III. slov. kat. shodu. Ni temu kriv . da smo oddaljeni od preljube domovine, pač pa sedanje razmere ne pripuščajo, se udeležiti za slovenski narod tako važnega shoda. Prepričani bodite, da Slovenec v tujini ne bode nikdar pozabil dolžnosti do svoje očetnjave, do svoje predrage domovine, da, amerikauski Slovenec ho vedno stal na trdnem stališču, koje_rt
Dalje v prilogi.
pri kraju ceste. Bil je velikanski Macedonec, prijatelj Nace žive dni še ni videl takega človeka, neizmeren Macedonec. Dolg in suh se je majal kakor fantastična rogovila Čez plan, počasi in na široko stopaj e, in se ni zmenil za zvonenje in kričanje zadej prav čisto nič. Bil je gluh ! Kolesar je preudarjal. Na desno jarek, na levo visoko kamenje — razjahati? Vraga, to stori kolesar samo v najhujši sili. Med MacedonČevimi hlomadraj očimi nogami skoz je videl prosto pot spredaj in tu mu šine skoz možgane drzna misel: naravnost skozi! In zagnal se je Macedoncu med visoke rogovile in bil bi tudi čisto gladko prodrl, da se nista v kritičnem momentu Macedon-čeva kraka — sam Bog vedi zakaj — drug drugemu priklonila! Tako pa je sledil seveda strahovit polom, ki bi ga človek ne maral doživeti.
Ko se je prijatelj Nace po velikih težavah zopet pobral tam na cesti, ves razmesarjen od ostrega kamenja, a na srečo še cel, in se prepričal, da se tudi kolesu ni zgodilo nič hudega, pa se je ozl nato, ker je usmiljenega srca, po drugi žrtvi katastrofe, po Macedoncu.  Ta je Še vedno padal! Bil
je ravno gotov s spodnjo polovico svojega obupnega telesa, čigar žlaht-nejši konec je našel svoj mir na dnu jarka in zdaj je pričel z drugo polovico padanja: zvalil se je kos hrbta na tla, potem še en kos, potem je omahnila desna roka, kot bi padla palica tja v travo, potem je v treh dejanjih padla leva roka, potem seje stegnil vrat onkraj po zemlji in slednjič se je strkljala še glava tja nekam v koruzo. In tako je ležal zdaj kakor desetkrat zlomljena brv preko jarka, tiho in negibno, tužna razvalina . . .
A prijatelj Nace z usmiljenim srcem je čakal potrpežljivo in res, za-šumelo je v koruzi in zopet se je prikazala glava in dvoje oči je gledalo plaho okoli sebe, čez nekaj časa se je zganil tudi vrat, se z vil in se zravnal kvišku kakor kača in potem je šlo počasi kos za kosom, tiho je vstajalo ud za udom .... Prijatelj Nace je gledal in čakal, a slednjič je razvidel, da vstajenja Mace do n-Čevega ne uČaka. V duhu gaje blagoslovil in se peljal naprej.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„Zanimive zgodbe Vam uprizorim, plemeniti gospodje" je nadaljeval Krištof, „gre se za veliko maščevanje".
„Čujmo, čujmo," so klicali plemiči, Krištof pa se je ozrl na Nikolaja Kolovškega in je spoznal, da je ta nekako nemiren.
„Gre se za kranjskega plemiča, kateremu so pobili tlačane, razdejali grad, onečastili in umorili sestro in izrezali očetu jezik; ta vitez se je ponižal, prenašal dolge mesece nečuvene bolesti in je žrtvoval vse, kar mu je bilo ljubo na svetu, da se maščuje".
„Prav je storil," so zavpili nekateri plemiči in drugi so jim burno pritrjevali, češ, kdor storjene krivice ali storjenega žaljenja ne maščuje, ni vreden, da je plemskega stanu.
„Torej ste enih misli z menoj, plemeniti gospodje?" je z največjo slovesnostjo vprašal Krištof.
„Da, vsi enih misli," je bil soglasni odgovor.
„Potem, plemeniti gospodje, pojdite gledat, kako igro sem Vam uprizoril," je dejal Krištof in potem, obrnivši se do Nikolaja Kolovškega, dostavil „Pojdite naprej, plemič Nikolaj — tu, pri teh vratih".
Nikolaj je pogledal Krištofu natančneje v obraz, in se je prestrašil. Iz teh oči je žarel ogenj brezmejnega tovraštva.
„Idite vendar, Nikolaj Kolovški."
Ta se je oziral po dvorani in tesno mu je postalo pri srcu, ker ni videl nobenega izmed onih, ki jih je iskalo njegovo oko.
„Kje je moj sin Adam," je vprašal Nikolaj, „kje sta Bosio in Bertonja."
„Nič jih ne iščite," je Krištof porogljivo tolažil Nikolaja, „ti nastopijo v raznih vlogah pri predstavi, ki sem jo priredil".
Nikolaju Kolovškemu je postalo težko pri srcu, obšla ga je grozna slutnja, da hoče Krištof Zlatopoljec danes ž njim obračunati in zatrepetal je pri tej misli, zlasti ker je bil sam med dvajsetimi vinjenimi moškimi, med katerimi pa ni imel ne enega resničnega prijatelja.
„Idite vendar, plemeniti Nikolaj Kolovški," je zopet zaklical Krišto; „Pojdimo gospodje".
S teskimi koraki je šel Nikolaj Kolovški poleg Krištofa iz dvorane in za njima se je usula vsa muoža Nikolaj se je pač večkrat ustavil, ali Krištof ga je prijel za roko in ga skoro šiloma vlekel za seboj.
Šli  so  po  temnih stopnicah in prišli do vrat, ki jih je Krištof klenil.
„Potrpite malo," je rekel Kriš da Vam poiščem plamenic.
Potegnil je Nikolaja za seboj drugih vrat, v istem  trenotku pa je zaprl   za   seboj   iz   debelih železnih križev  narejena  vrata, tako   da mu nihče ni mogel slediti.
V naglici je užgal nekaj plamenic in jih pričvrstil oh steni. Svet loba se je razlila po dvorani in razkrila grozote, da je Nikolaj strahom* zakričal in hotel pobegniti. A Krišto: ga je zgrabil za roko in ga vlačil za seboj po dverani. In pri tem se je veselja smejal in je vriskal, kakor da je doživel najlepši dan svojega življenja.
Na  tleh   pred   posteljo,   ki BO
rnioga „SlOVPnaKonm na rimu   bi. &oo9 uuu
Leomahljiva podlaga je in bode katoliška vera. Zbrali se bodete ta dan L raznih krajev Slovenije, premo tri-|vaji bodete sredstva v blagor svojega naroda, a prepričani bodite, da Slovenci v Ameriki odobravajo Vaše ukrepe in podpirajo Vaše predloge. Zatorej pogumno na delo! Ne plašite Le malenkosti, kajti ona se bode takoj umaknila, ko bode vedela, da se zavedate reka: „V slogi je moČu, in ho bode videla, da resnično delujete po tem geslu, splašila se bode LcTomna armada, ki hoče z vero in edinostjo priti do svojega cilja. Le pogumno bratje! Pot se vam gladi, L ni. slov. kat. shod naj odstrani še malenkostne ovire, ki mu hočejo za-branjevati cilj. — V duhu z Vami Vaši „Amerikanci". — Uredništvo ^ove Domovine", v imenu katoliškega slovenskega naroda v Ameriki Ta kameleonska Časnikarska cunja obžaluje, da ni mogla tedaj poslati v Ljubljano svojega zastopnika. Po čemu? — Pri tem se na veliko razdaljo ne ozira, — pač so jo pa zadrževale njene sedanje kritične (morda denarne?) razmere. — Pa vendar bi bili, gosp. G., poslali na III. kat. shod v Ljubljano Vašega nekdanjega glavnega managerja, — najsi bode že pristni Žid ali Irec; — kako lepo bi bil dotičnik imel slavnostni govor v imenu clevelandskih Hribarjevih .backov" o vplivu inseriranja „crnih bukev na slovensko ameriško ljudstvo". Saj ste jih Vi vendar ves teden v Vašem listu priporočali, škoda le (?), da brez vsake vednosti kot urednik in izdajatelj. — To je res čudna reklama! —
Čemu trdite dalje, da smo vsi ameriški Slovenci katoličani? To je že itak samo ob sebi umevna gola resnica. Vsi smo bili krščeni, — ali ste pa morebiti Vi židovskega ali protestantovskega pokolenja? Na-štejte nam vendar imena onih rojakov, ki niso katoličani že od zunaj !
Res je, da spoštujemo naše vero-izpovedanje in jezik, česar nas je doma še mati učila; radi tega se nam pa ni potreba mešati v zunanje politične klerikalne razmere.
Kaj nas briga ves katoliški shod, skupaj zbobnani črni agitatorji in kriv** palice? Ali Vam bodo morda ti kaj pomagali, kadar ste v Ameriki brez dela ali v potrebi ? — Nič!
Glavni smoter ameriških Slovencev je, da smo celokupni, nepristranski in edini. Politične stranke bi bile za nas tukaj najhujši udarec. Mi živimo v naši „svobodni" deželi s Časom, napredkom in po razmerah.
„Nova Domovina" je učinila ameriškim Slovencem s tem javno zasmehovanje in sramoto, ker je v imenu „Amerikancev" odposlala kar na svojo kožo dotični pozdrav, in tem potom odločno protestujemo in zahtevamo javnega zadoščenja.
Čudno se nam zdi, da je sploh -Slovenec" priobčil dobesedno ta ameriški pozdrav, ki proti koncu III. kat. shod naravnost smeši in klerikalni stranki veli, da naj se splaši ta ogromna ? armada ! (Morda se bo ta vedno bolj in bolj ljudstvu po-srubonosna črna stranka Čez čas v resnici splašila v svojo lastno škodo in zastavila cilj svojega drvenja ob kakem — plotu?)
Da je naša zloglasna „Nova Domovina" prava kameleonska časnikarska cunja, smo razvideli iz tega, ker sprerninja dan za dnevom svoje načelo ali ime, — gotovo radi „busi-nessa". Pred nekaj meseci se je kazala ljudstvu kot „katoliški list", dalje samo kot „list" (nekatoliški) in sedaj pa izhaja zopet pod krinko „kat olišk ega" dnevnika!
„Novi Domovini" kličem končno v imenu ameriških" Slovencev, da naj se nikdar in nikoli več ne meša samolastno v starokranjske klerikalne razmere ali kat. shode! Punotum.
Pravieellub.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. oktobra.
— Katoliškega imena so sramujejo« Da se naši klerikalci skušajo otresti zoprnega imena „katoliški", se je že videlo, ko so prejšnjo „ka-toliško narodno stranko" prebarvali v „slovensko ljudsko stranko" ali kratko „S. L. S." Zdaj so pa tudi svojemu listu „Katoliški Obzornik" vzeli krstno ime in ga premenili v „Čas". Kakor se vidi, katoličanstvo ni več moderno in se klerikalci z vsemi silami trudijo, da se znebe tega nemodernoga imena. Pričakovati smemo torej, da v Kratkem izgine tudi ime „Katoliška bukvama", „Katoliška tiskarna" itd. Le Jeglič bo ostal vedno katoliški škof in klerikalci se bodo še vedno sklicevali na svoje katoliško prepričanje, ki obstoja v tem, da čim več neumnih ljudi je na Slovenskem, toliko boljše za naše klerikalce.
— Preganjalec slovenščine
iz cerkve je tudi goriški nadškof dr. Se dej. Doslej je bila v stolnici v Gorici navada, da so se pri krstu nasproti botrom posluževali njihovega materinega jezika. Odkar je pa Sedej Škof v Gorici, je zapovedal duhovnikom, da morajo botre pri krstu nagovarjati le v latinskem jeziku. Ko se je neki Slovenec pri tem nenavadnem ravnanju začudil in zahteval slovensko govorjenje, odvrnil mu je krstitelj, da tega ne sme storiti, ker je prepovedal nadškof! Taki so božji namestniki in zastopniki internacijo-nalne katoliške cerkve!
— Iz Šiške se nam piše: V sobotnem „Slovencu" (št. 229) vprašuje nekdo iz Spodnje Šiške: „Kdo je kriv, da se je ustanovila v Spodnji Šiški nemška šola ?" Na to vprašanje pa takoj sam odgovarja: „Krivi so tega šišenski liberalci." Slično, kakor zdaj, je pisal „Slovenec" leta 1902. Z najboljšega vira je izvedel, da se z vso resnostjo nemška šola v Šiški snuje na podlagi peticije, ki jo je večina Šiškarjev podpisala. Razlika v pisavah je bistveno ta, da so bili leta 1902. kot krivci obsojeni ne le šišenski liberalci, Čitalnica in „Sokol", temveč solidarno tudi ljubljanski liberalci z županom Hribarjem na Čelu. Med pavšalnim očitanjem, da se napred-njaki sploh zaradi osnove nemške šole v Šiški čisto nič ne vznemirjajo, je pa občinski zastop šišenski preiskaval provenijenco izkazanih nemških otrok. Od 40 Grmančkov je padlo skozi rešeto 31 in le 9 jih je ostalo za silo veljavnih. Ta rezultat je rodil glasen protest zoper ustanovo nemške šole. Gotovi faktorji se niso upali nemške Šolske zadeve dalje forsirati. Nadejali so se, da pridejo časi, ko bode pihljal ugodnejši vetrič. Po Štirih letih napeli
jo nosili trije pozlačeni levi, sta ležala v krvi dva moža. Še mrtva sta držala v rokah bodala, s katerima sta se klala in morila. Na svilenih blazinah pa je ležala gola ženska tudi vsa v krvi in mrtva.
Kakor tiger svojo žrtev je vlačil Krištof Nikolaja Kolovškega po dvorani. Uresničene so bile njegove sanje, uresničene najstrašnejše njegove nade; končno, končno je vender dosegel svoj cilj.
„Kaj vender mislite Krištof," je naposled vskliknil nad vse zbegani Nikolaj Kolovški: „Kaj pomeni vse to?"
„Jaz nisem zate Krištof Zlato-poljec marveč samo neusmiljeni osvetnik zlatopoljskega rodu" je zakričal Krištof. r,Kar si ti, Nikolaj Kolovški, storil zlatopoljskemu rodu, to se ti danes povrne desetkrat. Oko za oko in zob za zobu.
Krištof se je obrnil do plemičev, ki so stali za železnimi vratmi in vsi zamakneni gledali ta strašni prizor.
„čujte me, plemeniti gospodje. Prisegli ste zvestobo in pokornost Nikolaju Kolovškemu. Ali ga pa tudi poznate? Ta mož je dopuščal svoji Sni aafeonolomsko  razmerje z Ber-
tonjo, samo da je ta hrabri mladenič ostal med vojno na njegovi strani. Idite v spalnico gospe Katarine in jaz stavim svojo glavo, da najdete tamkaj Bertonjo. Ali veste, plemenita gospoda, kdo sta Adam Kolovški in njegov prijatelj Bosio ? Roparja in morilca sta. V Ljubljani sta pri starem židu izposodila denarja in mu potem hišo užgala. Njiju zadolžnici sta v mojih rokah in iz njih razvidite, da je bila Adama Kolovškega nasrčnejša želja, da bi umrl ali bil umorjen njegov oče. Ah, povem Vam še mnogo takih stvari, a zato je še Čas".
Krištof se je vrnil k Nikolaju, ga prijel za roko in ga vlekel k mrličema, ki sta ležala na tleh.
„No, Nikolaj mogočni, ali poznaš tega plemiča, Ki leži tu pred tvojimi nogami?" Krištof je z nogo obrnil truplo, da se je videlfcobraz. „Lej, to je najboljši prijatelj tvojega sina in tvoje rodo vine. Preskrbel sem mu danes tako zabavo, kakor si mu jo preskrbel ti, ko si zavzel zlatopoljski grad. Preskrbel sem mu naj plemenitejšo in najponosnejŠo hčer tvojega rodu, da jo onečasti in umori, kakor je unečastil in umoril mojo sestro". (Konec prih.)
so jadra nemški barketi, previdno, v temi ter pri veslali — tudi od „Slovenca" neopaženi, do zaželjenega brega, kjer so odložili ptujko „Scho-nau", ne da bi to zglasili občinskemu zastopu ali krajnemu šolskemu svetu! — če pride cigan v vas, se prijavi onim j ki nosijo odgovornost za red in postavnost. Šulfereinska šola se je pa vtihotapila, kakor se priplazi slabo-vestnež pod tujo streho. Trditev „Slo-venoa", da ima dokaze za to, da je bila ustanova Šulfereinske šole Šiškar-jem pred občnim zborom šulferein-skega društva dne 15. septembra pri „Stadt Wien", znana stvar, je priprosta zlobna domišljija. V isto kategorijo spada tudi trditev: da se je na javnem shodu govorilo in borilo zoper splošno, enako in direktno volilno pravico. Govorniki so kritikovali edinole načrte, po katerih se koroško slovensko ozemlje razmesarja in se je izroča v oblast Nemcem. „SlovenČeva" notica z dne 6. t. m. nima ne realne in tudi ne moralne podlage. Motor ji je neki divji srd do vsega, kar ne diha s plučami „Slovenca". Iz vrstic se iskri gola maščevalnost zaradi blamaže, ki jo je doživela na prvem shodu v Šiški „lepa klerikalna kompanija".
— Stavbenska vest. Absolvirani
tehnik Franc Palikje imenovan za stavbenskega praktikanta za Primorsko.
— Predavanje* Jutri, ob osmih
zvečer, v dvorani „Puntigamske pivnice" na Turjaškem trgu št. 1., bo predaval gosp. A. Chraska o temi: Kolikor nesreče je povzročila zveza cerkve z državo od cesarja Konstantina do reformacije. Vstop je vsakomur prost.
— Trgovski koledar slov. trg. društva „Merkur11 za leto 1907 je izšel in se odlikuje po ličnosti zunaj in znotraj. Koledar obsega koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd., poštne določbe, kovani denar raznih držav, mere in uteže, obrestne tabele, preračunjevalne tabele, lovski red, užitninsko tarifo za mesto Ljubljano, sejme, varstvene znamke (spisal dr. V. M urnik), sestavke o carini, krošnjarstvu, o dopustnosti trg. potovanja, o prodaji od hiše do hiše, o razprodajah, o tehtnicah in merilnicah, o punciranju, o ugodnostih na železnicah za trgovske potnike, o potnih listih, kako se dobiva davka prosti bencin, o tabačnih zalogah in trafikah, kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgovci, kako se protokolira firmo, kako se doseže sprejem v občinsko zvezo, oglase in obširni prostor za beležke. Kakor vidimo iz povedanega, je vsebina koledarjeva jako mnogovrstna. Je pa tudi natančna in pregledna, ter zato priporočljiv ta koledar ne samo trgovcem in trgovskim uslužbencem zaradi njegove praktične vrednosti, ampak vsakomur. Reči, ki so navedene v tem koledarju, rabi pač vsakdo v vsakdanjem življenju. Upamo, da najde knjižica obilno odjemalcev, saj ji je cena po 1K, po pošti 10 vinarjev več, uprav minimalna. Priporočamo torej ta koledar kar najtopleje; dobiva se pri slov. trg. društvu „Merkur" v L j ubij a ni.
— Denarni trg. Berolin potrebuje silno veliko denarja za svoje svetovne zveze. Zato so vse banke zvišale obrestno mero, da bi potegnile nase denar iz vse Evrope. Naravno je, da tak položaj mogočno upliva tudi na denarno stanje v Avstriji. Zato je zvišala obrestno mero za Vi0/« tudi avstro-ogrska banka in jo zviša še za To je bil upliv na vse banke in druge denarne zavode in je n. pr. na Dunaju danes običajna obrestna mera za eskompt trgovskih menic 7%. Na vsak način bodo tudi slovenski denarni zavodi prizadeti pod splošnim uplivom evropskega denarnega položaja.
— Tovarnarji emajlovane posode so sklenili povišati cene svojim izdelkom za 10%, češ, da so se surovine podražile.
— Usnje se podraži.  Avstro -
ogrski tovarnarji usnja so sklenili povišati ceno usnja in sicer kar za 20 kron pri 100 kg! Vzrok tega podraženja so baje vedno višje cene surovin.
— Volna med Ianti. V nedeljo
popoldne je pilo v Šmartnem pod Šmarno goro več fantov. Ko so šli okoli treh domov, pridružil se jim je Jakob Traven iz Gornjih Gameljnov. Jakob Kristan ga je vprašal, zakaj se jim je pridružil in predno je Traven odgovoril, ga je že sunil z nožem v roko. Ker so Travnu prišli tovariši iz gostilne na pomoč, nastal je silen pretep, pri katerem je bil Jakob Cedilnik iz Gornjih Gameljnov ranjen v pleče, Franc Dolničar iz Srednjih Ga-
meljnov v obraz, da mu je bil prerezan nos, cestar Ivan Sirnik pa tudi v pleča. Nož, to je najpriljubljenejše orožje naših katoliških fantov.
— Občinski odbor v Dobu je sklenil, da se od sedaj naprej koleku-jejo vse uradne občinske listine z narodnim kolkom.
— Utopljenko so našli v nedeljo v Savi pri gradu Poganeku pri Litiji. Utopljenka je stara 40 do 45 let in je pripadala delavskemu stanu. Kdo je, se ni dalo dognati. Kak zločin je izključen.
— Velikanskega „jurčka" je prinesla neka kmetica iz Gradca pri Litiji v Litijo. „Jurček" je tehtal 70 dekagramov in bi pripravljen zadostoval za 3 do 4 osebe, če bi ne bile prav preveč požrešne.
— Pomlad in poletje v jeseni.
Gospa Fran j a Flerin, trgovčeva soproga v Domžalah, nam je poslala sveže jabolčno in kostanjevo cvetje, ki ga je utrgala na domačem vrtu, ki je še v lepšem cvetju nego spomladi, ter zrelo rdečo jagodo, ki jo je dobila v domačem gozdu v Šuin-berku. Torej pomlad in poletje v jeseni!
— Izginila je pred kakimi desetimi dnevi Marija Okorn, žena Ivana Okorna, pekovskega mojstra iz Domžal. Ženska je prišla pred kratkim iz blaznice. Vse poizvedbe po njej so doslej ostale brezuspešne.
— Od doma je Odšla pred nekaj dnevi 491etna slaboumna posest-nikova žena Marijana KorošČeva iz Kranja. Navedenka je vzela seboj tri hranilnične knjižice in nekaj denarja in se še sedaj ne ve, kje je. Pogre-šanka je srednje postave, je Škilasta, nosi modro obleko in ima na glavi bel robec.
— Oko je izbila krava petletnemu Ivanu Štefetu v Voklem pri Kranju, ko jo je hotel spoditi z zelnika. Dečka so prepeljali v deželno bolnico.
— V Savi je utonil 2lletni Franc Mrak iz Hrastja pri Kranju. Mraka je njegov oče pripeljal iz ljubljanske blaznice, a je takoj zvečer izginil in so ga drugi dan našli utopljenega.
— V korist ustanovnemu skladu blejskega „Sokola" se priredi dne 14 oktobra tombola s Šaljivo pošto in plesom v restavraciji F. SekovaniČa na Bledu.
I      — Otrok zgorel.  V Šuli pri
Tržiču je zgorela 21 ..letna Ana Za-plotnik, ki je prišla v kuhinjo, kjer so ji iskre iz štedilnika užgale obleko.
— Lovsko kočo okradli. Minoli mesec je bilo v lovski koči g. barona Friderika Borna pri Sv. Ani nad Tr-žičem ukradenega za 700 K jedilnega orodja. Tatvine sumijo dva moška, in sicer je prvi star 30 let, temno oblečen in obrit, drugi pa okoli 24 let, je imel belo čepico in temne hlače. Na-vedencev dosedaj še niso dobili.
— Nad kom se slaba vzgoja najbolj maščuje, je skusil celjski čevljar StraŠek, kateremu je malo-vredni 221etni sin kradel denar in ga zmerjal z najgršimi priimki. Oče je dal sina odvesti v zapor. Koliko podobnih grehov je kriva slaba vzgoja otrok! In vendar mnogim staršem ne pade v glavo, da bi drugače izrejali svoje otroke!
— Zavedni slovenski fantje
so oni iz Žalca in Griž. Kar jih je išlo letos k vojakom, so se pripeljali v Celje na vozovih, okrašenih z zelenjem in z vihrajočo slovensko tro-bojnico. Celjske redarje je zastava bodla v oči in hoteli so jo odstraniti, fantje so jo pa obstopili in je niso dali vzeti, ČeŠ da je njihova in da ima slovenska trobojnica vsaj toliko pravice vihrati na slovenskih tleh kakor frankfuratrice. Vsa čast taki zavednosti!
— V konkurz je prišel špecerijski trgovec v Mariboru Tomaž \V i c h e r.
— „Ex-lex"-stanje okrajnega
Šolskega sveta. Iz Savinske doline se nam piše: Že je leto dni, odkar naš okrajni šolski svet za okraj Celje ni imel več redne plenarne seje. Kar je razpuščen okrajni zastop celjski, so pri sejah okrajnega Šolskega sveta mimo glavarja-predsednika le zastopnika cerkve in učitelj-stva ter okrajni šolski nadzornik. Od tačas pa, kar je okrajni glavar celjski na dopustu — in to je že par mesecev! — sploh nobene seje ni več, marveč vse agende opravlja in rešuje brevimanu „in Vertretung", g. okrajni Šolski nadzornik. — Pravilno to absolutno ni in postavno menda tudi ne. Opozorimo merodajne Činitelje, da se zganejo ter storijo svoje V odpravo tega izjemnega stanja, ki nikakor ni niti Šolstvu, niti učiteljstvu v prospeh!
— Sestro je obstrelil Anton
Zupan iz Stenskega pri Laškem, ko se je pripravljal na streljanje vran in tako neprevidno ravnal s puško, da se je sprožila in 12letni deklici švignil strel v noge. Morali so jo prepeljati v celjsko bolnico.
— Razmero   v Velenjskem
Okraju se kažejo vedno bolj žalostne, odkar se klati tam kaplan R a b u z a.
Dasi so ljudje dobro vzgojeni v katoliški veri in napredni v vseh razmerah, jih napada in sramoti po časopisih, kolikor le on ve in zna, ker to je njegov zveličavni evangelij. Mesto da bi ljudi učil ljubezni in prijateljstva, dela sovraštvo in nemir. Rabuza se je zdaj zatekel v zakotni listič „Naša Moč,u kjer je namazal vse polno laži iz Škal in Šaleške doline. Zaganja se v obč. redarja, orožnike, premog »kopske uradnike itd. Pri srcu je možu zlasti „Slov. Narod" in „Domovina," smrdi mu pa sploh vsak napredni list. Naj Rabuza pusti vse to pri miru in naj gre rajši obirat hmelj, kar mu je tako všeč, ko vidi ljube nedolžne deklice, ali naj pa gre h kmetom, ki imajo bel kruh in jim pove, da tak kruh ni za kmeta, ki jej ovsenjak, dočim je bel kruh in meso za boljše ljudi, kot je n. pr. Rabuza! Samo gleda naj, da se mu ne bo slabo godilo pri tem! Kmetje so namreč — vsaj tako se pripoveduje — že pripravili drenove palice, kojih udarce bo Rabuza vselej občutil, kolikokrat se bo s takimi in enakimi besedami še prikazal pri njih. Rabuza je pa tudi silno izobražen in se kar topi inteligentnosti. Čudno ni torej, da je njegova prosvetijenost prevzela nekaj na duhu revnejših glav, ki bleste po svoji izobraženosti, da se kar kadi. Rabuza je nanje ponosen ; zakaj bi pa tudi ne bil ? Sicer pa dovolj za danes o teh razmerah.
— Ne lov, mesarsko klanje.
Iz Hrastnika se nam piše: Dne 4. in 5. t. m. je priredil g. Burger, ravnatelj tukajšnje kemične tvornice lov na Kumu. V petek sem slučajno bil ob Savi, ko so Burgerjevi „lovci" ravno donašali obilni plen. Zanimalo me je videti, kaj vse je podrlo svinčeno zrno; stopil sem bližje. Srce mi je zatrepetalo bolesti, solze so mi zalile oči ob pogledu na padlo divjačino: dva srnjaka, tri srne in en zajec. Med temi sta bili dve srnici in en srnjak malone iste velikosti kot zajec. En možak je lahko nesel vse troje. Zatrli so ti „lovci" celo družinico. Delajo li tako lovci? Sramota takim mesarjem! Pripomnim samo še, da ima g. Burger ta revir v najemu od ljubljanskega gospoda župana Iv. Hribarja, in upam, da bo ta gospod storil konec takim sramotnim činom. Brez-dvomno hoče g. Burger revir popolnoma izprazniti (v dveh lovih je padlo 5 do 6 srn) ter ga potem pustiti lastniku.
— Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu bo
imelo v soboto, dne 13. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v hotelu „Steirerhof" v posebni izbi svoj X. občni zbor po tem sporedu: 1. Poročilo o delovanju v lanskem šolskem letu. 2. Volitve. 3. Eventualni predlogi. Vse prijatelje društva in slo\enskih dijakov vabi k obilni udeležbi odbor.
— Izlet na Učko priredi vaditelj ski zbor Volosko-Opatijskega „Sokola" v soboto, dne 13. t. m. Odhod iz Opatije ob 10. uri zvečer. Zbirališče pred Ciril-Metodovo šolo v Opatiji. Jed in pijačo naj si vzame vsak seboj, ker se ne bode v nemški koči nič ustavilo. — Opozarjamo obenem „Slovensko planinsko društvo" na to važno postojanko ob Adriji ter priporočamo, da bi na to delalo, da se i pri nas ustanovi podružnica. Sedaj ti na celem potu samonemški napisi v oko bijejo; na kaki zemlji pa smo? Tukaj bi se dobilo precej delavnih ljudi, ki bi markirali pota in drugo preskrbeli. Torej na noge, dokler je še čas.
— Dolgotrajna tiskovna pravda. Predvčerajšnjim se je završila v Trstu tiskovna pravda dr. Senigaglia proti Viktorju Cuttinu, Valentinu Vouku in Antonu Del-pinu. Obtožba je bazirala na treh člankih, ki jih je list „11 Sole" prinesel julija meseca 1904 proti toži-telju in so bili obtoženi zdaj že petič pred porotniki. Ne splošno začudenje so bili obtoženci  vsi oproščeni.
— Nova iznajdba. Oricijal Ren-č e 1 j v Trstu je iznašel nov aparat za merjenje vode pri vodovodih. Aparatom, ki so sedaj v rabi, po-nianjkuje glavne lastnosti, namreč zanesljivosti. Ako se na primer združita dva ali več teh aparatov z eno in isto cevjo in spusti skozi njo tok, se opaža, da vsak aparat naznača drugo količino iztekle vode, ako se pa odpre pipa le toliko, da voda kaplja, tedaj aparat sploh ne naznača nikakega odhoda vode. Ta nepopolnost sedanjih hidrometrov je posledica njih sestave. Renčljev aparat je torej jako nujna potreba in se bo v kratkem vršil poskus ž njim v navzočnosti strokovnjakov.
— Roko si je zlomil 411etni mornar Ivan Vičič v Trstu, ko je delal na ladji. Moral je v bolnico.
— Proti beračenju po ulicah
je izdala tržaška policija jako stroge in natančne odredbe.
— Občinske volitve v Devinu.
Piše se nam: Volitev novega starej-šinstva se je izvršila v ponedeljek, dne 8. t. m., in sicer je volitev v vsakem obziru popolnoma dobro iz-
tekla. Tudi red se ni kalil. Ne samo, da smo obržali pozicijo, na kateri smo bili, ampak pridobili smo še terena, in sicer brez boja, katerega se je kolikortoliko pričakovalo. — — Sovražnik se je zavedal ter slutil gotovi poraz — zato se ni niti prikazal na bojno polje, ampak raje ostal doma za pečjo!! Tako je prav:! — Izvoljeni so bili sledeči gg.: Ples Miroslav, Buda Dominik, Le-giša Jožef (kupec), Mervic Jožef, Pahor Jožef, LegišalvanI, Legiša Ivan II, Pernarčič Iv., Soban Anton, OkretiČ Anton, R a d e t i č Jožef ter Pahor Andrej. Po dokončani volitvi je prišlo v gostilnah pri Plesu in Budi do lepih izrazov radosti in veselja nad zmago. Naša pesem rHej Slovani!" je orila daleč naokrog, vrstili so se govor za govorom, napitnica za na-pitnieo, katerim so sledili burni živio-klici. Tako se je končal ta res lepi dan v Devinu. — Nove starejšine pa prosimo, da se zavedajo, kako težka naloga jih čaka! Ne samo, da bodo skrbeli za blagor občine, ampak skrbeti morajo tudi za vse, kar se tiče za blagra naroda, in ne pozabiti svoje dolžnosti, kajti pozicija, na kateri stojimo; je v nevarnosti, ker Devin je preidstraža naše lepe slovenske zemje in ta pozicija, katera mora absolutno ostati v naših rokah. Priporočamo ter izročimo Vam občino, da jo branite kakor najdražji zaklad!! Devinski občina rji.
— Garnizijsko sodišče v Dubrovniku se Opusti s prihodnjim mesecem ter se združi z garnizijskim sodiščem v Kotoru.
— Za zagrebško opero je dovolil zagrebški obč. svet 30.000 K letne subvencije.
— Nova pomlad. Ob levi pešpoti, ki vodi k južnemu kolodvoru, stoji poleg sanitetnega lokala kostanj ves v spomladanskem zelenju in cvetju.
— MirOZOV priredi „L j u b lj a n-ska društvena godba** jutri ob polu 7. uri z v e č er za slučaj lepega vremena, in sicer: odhod iz „Mestnega doma" skozi Kopitarjeve ulice. Jubi-lejski most, Sv. Petra cesto, Marijin trg, Prešernove ulice, Selenburgove ulice, mimo „Zvezde" in nunskega poslopja, čez Kongresni trg, Gosposke ulice, Turjaški trg, Breg, Sv. Jakoba most, Pred Prule, Sv. Jakoba trg, Stari trg, Mestni trg, Pred škofijo in v „Mestni dom**.
— Stara znanka pod ključem.
Pred nekaj dnevi jejnrišla ljubljanski policiji že dobro znana 171etna Jera Berentinova iz Migeljske gore na Dolenjskem, k neki žeuski v Dravljah in jo prosila miloščine. Ta jo je sicer pomilovala. a pomagati ji ni mogla, ker je sama uboga in ima še kopico otrok. ~No, če je pa tako,** pravi nato Berentinova, rpa mi dajte par otrok seboj, da bodem šla z njimi v Ljub ljano, kjer imam več znancev in do brih ljudi, ki bodo radi pomagali otrokom." K"o se je žena slednjič le dala preslepiti, jo je navihanka potem še napumpala za obleko, češ, da bode dostojnejša. Ko se je zvita lisica potem odpravila z dvema otrokoma v mesto, je že v Šiški kar na cesti popustila otroka in sama odšla v Ljubljano, kjer se pa ni dolgo dičila s tujim perjem. Včeraj zvečer jo je namreč policija izsledila in aretovala. Navedenka je bila že opetovano zaradi nepoštenosti kaznovana in je zelo delomržna Svoj čas je lovila „kaline" s pretvezo, da je usmiljena sestra, sedaj je pa iznašla za to opisano zvijačo.
— Površnik je bil zamenjan v ponedeljek ponoči v kavarni rLeon" na Starem trgu. Lastnik naj se zglasi zanj v uradnih urah v „ Okraj ni bolniški blagajni".
— Aretovan je bil te dni 191etni delavec Alojzij Jerin iz Nevelj, katerega okrožno sodišče v Celju zasleduje zaradi tatvine koles. Sedaj je bil v delu v TOnniesovi tovarni.
— Uhajalec. Že četrtič jo je popihal od doma 91etni Ivan Mihelič. Deček se najbrže zadržuje kje na deželi.
— Pogreša se od 8. t. m. delavec Jakob Narobe, rojen leta 1862. v Zbiljah. Navedenec je odšel v delavski obleki in je bil brez denarja.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Črnogorcev, v Beljak je šlo 20 Hrvatov, na Dunaj je pa šlo 30 Kočevarjev.
— Izgubljene in najdene reči.
Delavka Ivana Vidmarjeva je izgubila v robcu zavitih 7 K. — Ga. Antonija Strubljeva je izgubila zlato brožo, vredno 60 K. — Šolska učenka Er-nestina Jemčeva je izgubila zlato ovratno verižico, vredno 40 K. — Šolski učenec Ljubomil Widmayer je našel srebrno zapestnico.
— Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer od polu 10. ure naprej v kavarni „Austria". Vstop prost.
— Opozarjamo na današnji in-serat narodne tvrdke Novaković, ki jo toplo priporočamo.
— Jugoslovansko novico. —
— Odstopivši poslanec Kakor posnemamo iz „Novega Srbo-brana," je saborski poslanec za okraj Vojnić dr. Dušan Peleš odložil svoj mandat. Dr. Peleš je bil izvoljen v sabor na program madja-ronske stranke. V saboru je takoj izstopil iz madjaronskega kluba ter podpiral koalicijo, dasi ji oficialno ni pristopil. V saboru je hotel ostati samo tako dolgo, da bi bil resen protest proti njegovi izvolitvi. Ker je bil pa ta protest v zadnjem času umaknjen, je dr. Peleš odložil svoj mandat. Ravnal je kot poštenjak Srbsko-hrvatska koalicija bo na njegovo mesto kandidirala veleposestnika V a s o M u a Č e v i 6 a.
— Književna lista, ki jih jo izdajala tovarna kave Vydra v Pragi v hrvatskem in srbskem jeziku, „Sielo" in „Srpsko C v e ć e," sta prenehala izhajati, ker je imela tovarna premalo odjemalcev med Hrvati in Srbi. Slovenski leposlovni list „D o m a č i Prijatelj,** ki ga izdaja isto podjetje, bo še nadalje izhajal, ker ima tovarna dovolj odjemalcev med Slovenci!
— Bolgarska umetniška razstava. Aleksander Božinov *in Peter Morozov, mlada bolgarska umetnika, Člana društva „Svobodna umetnost," priredita koncem tega meseca razstavo svojih slik v Plovdivu. Razstava bo trajala 12 dni.
* Najnovejše vesti. — Ogrski konji za Japonce. V Maku na Ogrskem so japonski pooblaščenci nakupili za 30.000 kron plemenskih žrebcev.
— Ženska v parlamentu. Socijalisti v Teksasu so postavili za kandidatinjo v nižjo zbornico gdč. L a v r o P a y n e.
— Splošno pomilošČenje je proglasilo ameriško vojno ministrstvo na Kubi za vse prestopke, ki so v zvezi z vstajo.
— Knez v ječi. Na Saksonskem je bil knez B e d e k o v zaradi upora proti državni oblasti obsojen na meseo dni zapora.
— C o k a 1 a d a se je podražila vsled sklepa osrednjega društva tovarnarjev za sladkorne izdelke.
* Pet milijonov proti alkoholu. Pokojni John Crowle v Londonu je zapustil „društvu treznosti" 5 milijonov s pogojem, da društvo nastavi tri potovalne učitelje, ki naj po vsem svetu prirejajo predavanja proti uživanju alkohola. Plača je določena za glavnega govornika 18.000, za ostala dva pa po 12.000 K. Od obresti glavnice se porabi vsako leto 12.000 K, da se zabrani točenje alkoholnih pijač pri gledališčih, zabaviščih itd., a 24.000 K se porabi za predavanja proti alkoholu v raznih uciliščih.
Med ponarejalci vina. Dva vinska producenta, ki se že dalje časa nista videla, se srečata. A : „Kako se godi tvojemu vinu?" — B: „Bolje kot meni!" — A: „Kako to?" — B: „Vino so izpustili, mene pa so na še-it tednov zaprli." — Neki drugi vinski producent je postregel svojemu odjemalcu, dobremu poznavalcu vina, kupico svojega vina ter ga vprašal: „Koliko je vredno?" Kupec je vzel požirek vina v usta ter ga potem po običaju pokušoval-cev izpljunil z lakomičnim odgovorom: „1000 K globe ali tri meseca zapora".
* Uradna natančnost. Dne 12.
januarja 1898 je v Kalternu na Ti-rilskem naznanil nekdo svojemu prijatelju, bogoslovcu v Tridentu na dopisnici, da mu je umrl oče. Minilo je osem let. Angleži so med tem natepli Bure, Japonci Ruse, Marconi je iznašel brezžični brzojav itd. A dopisnica še vedno ni priromala v Tri-dent. Adresat je seveda med tem že davno zapustil bogoslovje ter že kompetuje za službo župnika. Pretekli mesec je vendar prispela dopisnica v tridentsko semenišče. Ker ni našla več adresata, vrnili so jo odpo-šiljatelju. Med tem časom smo dobili vinarsko vrednost in dopisnice so se podražile za 1 vinar, zato je moral odpošiljatelj za svojo pred 115 meseci odposlano dopisnico plačati 10 vinarjev globe. In zakonu je zadoščeno.
* Kihanje v gledališču. V londonskih gledališčih se zadnje čase dogaja, da začne občinstvo hipoma kihati, tako, da se mora predstava prekiniti. Pravi vzrok temu še policija ni našla, a govori se, da uganjajo to neumestno šalo zlikovci na ta način, da zažigajo s finim Črnim poprom potrošene kroglice iz bom baževine. Krogljice tlijo, ne da bi se videl dim, pri tem pa začne vse prisotne neznosno Šegetati v nosu.
* Premeteni Kitajci. Nekemu
vladnemu uradniku je bil ukraden pečatnik, ki mu ga je poveril cesar in brez katerega ni mogel uradovati. Uradnik je bil v hudih stiskah, ker se je bal, da izgubi službo, ako ne celo glavo. Zatekel se je za svet k svojemu prijatelju, mandarinu. Po kratkem   razmišljevanju   je vprašal
mandarin svojega obupnega prijatelja: ,,Ali imaš sovražnike?" — ,,To je ravno, kar me tira v obup," je odgovoril uradnik. ,,Mestni načelnik preži name pri vsakem koraku. Ako zve on, da mi je izginil cesarski pečatnik, sem brezdvomno izgubljen." — ,,Dobro, poslušaj moj svet," mu reče mandarin. „Na konec svoje hiše znosi vse dragocenosti, a ko se zmrači, zapali ogenj v eni sobi in kriči na pomoč. Tvoj sovražnik mora v službeni lastnost prihiteti, da daje potrebna navodila. In tedaj mu izroči v shrambo vpričo več ljudi škatljo, v kateri je bil pečatnik ter mu naroči, naj pazi na Škatljo kakor na punčico v očesu, ker je v njej največja dragocenost, cesarjeva last. Ako je bil mestni načelnik tat, Česar ne dvomim, bodi uverjen, da dobiš pečatnik nazaj, ker se bo bal, da ga po pričah obdolžiš poneverbe." — Uradnik je tako storil, in drugi dan po požaru je dobil od mestnega načelnika škatljo, v njej pa tudi pečatnik.
Propalost klerikalcev. Klerikalci so propadli, nizki ljudje povsod. V "Welsu na Gor. Avstrijskem je bila pretekli mesec razstava, združena z ljudsko veselico. Hoteli so napraviti tudi konkurenco v lepoti. To pa je dalo ogenj v streho klerikalcev. Klerikalni list „Welser Zei-tung" je prinesel sliko neke uboge stare žene iz tamkajšnje bolnice. Reva ima neko kožno bolezen, omenjeni farški list pa je pisal o tej siroti: ta čaka na prvo darilo v konkurenci. Brez komentarja!
1 elefonsKa in uuopnti poročila.
Dunaj 11. oktobra. Politična situvacija je še vedno neizpre-m en j ena, odnosno seje še vsled dogodkov v železniškem odseku znatno poostrila V odseku za volil m reforrr.o sa je danes nadaljevala debata o razdelitvi man datov na Češkem Minister Bie-nerth je v daljšem govoru pojasnjeval vladno stališče v tem vprašanju. Ko so govorili še po slanci Zazvorka, dr. Tavčar in P erge It, se je seja odgodila.
Dunaj 11. oktobra. Danes ob treh je imel ministrski svet svojo sejo Ob polu štirih so povabljeni k ministrskemu pred sedniku Becku Čehi. Posvetovanja se vdeleži tudi dr H erold, ki je pravkar dospel semkaj. Na tej konferenci se bo razpravljalo o vprašanju dvetretjinske večine. S tuvacija je še v dno silno napeta
Dunaj 11. oktobra. Saja železniškega odseka je bila danes n e -sklepčna, ker so nemški člani izostali. Nemci so bili med tem zbrani v takozvani „rdeči dvorani". Izmed Nemcev je bil pri seji navzoč samo opat Baumgartner Nenemški člani odseka so čakali do tričetrt na 11. uro, ker pa Nemcev le ni bilo nikoder, je pred sedtiik sejo odgodil na nedoločen čas.
Dunaj 11. oktobra Železniški minister dr. pl. Derschatta je še vedno tako bolan, da ne sme iz postelje.
Dunaj 11. oktobra Prihodnja seja  železniškega  odseka   bo v torek Veliko ogorčenje je vzbudilo med slovanskimi poslanci dej stvo, da je od seje izostal tudi socialni demokrat dr Ellen bo gen in se pridružil nemškim abstinentom, ki hočejo s tem svojim postopanjem vplivati na vlado, da jim zagotovi pri severni želez niči dosedanje njihovo posestno stanje glede uradnikov.
Dunaj 11. oktobra. Cesar je danes sprejel v dolgotrajni av dijenci poslanika W e 1 s e r s -heimba. Go ori se, da je le ta določen za naslednika mi nistra zunanjih zadev grofa Golucho vvskega, ki baje odstopi že prihodnji teden.
Dunaj 11. oktobra.   Cesar je danes   sprejel   predsednika naj višjega sodišča dr. Ungerja in poslanika gre f a W e 1 s e r s h e i m b a.
Dunaj 11. oktobra. Zdravstveno stanje nadvojvode Otona je ne izpremenjeno Bolnik je danes spal samo štiri ure.  Njegova mati je vso noč bdela ob njegovi postelji.
Riga 11. oktobra. V tramvajskem vozu so našli zaboj, ki ste
ga tamkaj pustili dve dami. Ko so zaboj preiskali, so našli v njem peklenski stroj.
Vilna 11 oktobra. Tu so aretirali 25 oseb radi revolucijonarne agitacije v vojski Med aretovanci je 1 častnik, 21 vojakov in 3 Židje.
Zahvala.
O Svoji 80'letnici sem prejel od vseh sirani toliko prijaznih čestitk* da mi ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zato se tem potom vsem, ki so se me kakarkoli dobrohotno spomnili, lepo in Srčno zahvaljujem /
U litiji, dne tO. oktobra 1906.
Najboljše in najfinejše Čistilo obuVal
v sedaujosti je Globin, ki napravi usnje voljno in trdno. Globin je tudi ceno čistilo, ker ga je treba le jako malo, da se obuvalo lepo in trajno blesti. Kdor bo enkrat poskusil Globin, ga bode vedno rabil. Izdeljujejo ga kemične tvornice Fritz Schulz jun., akcijska družba v Lipskem, Hebu na Češkem in Lincolnu pri New Yorku. Na svetovni razstavi v St. Louisu 1. 1904. Grand prix. Dobi se povsod, kjer to naznanjajo plakati. Paziti je na to, da je napisana na pokrovu besedica Globin.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 8. oktobra: Simon Cankar, uradni sluga, 78 let. Hrenove ulice 11. Kap.
Dne 9. okjobra: Stanko Bukovnik, krojačev sin. Mestni trg 9. Catarrh. intestin.
Dne 10. oktobra: Albina Kump, šolarka, Križevniške ulice 9, 15 let. Jetika. — Barbara Zupančič, zasebnica, 65 let. -a S Petra cesta 38. Mvodegeneratio cordis.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze li. oktobra 1906.
Naložbeni papirji.
4*2% majska renta. . . . 42% srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta . . 4% „ zlata n . . 4° 0 ogrska kronska renta . 4,!/0 „ zlata 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4' ..° 0 posojilo mesta Spljet 4,/>/0      „ „ Zadar
4,/.j% bos.-herc. železniško
posojilo 1902 . . . 4° „ češka dež. banka k. o. 4°/o    „      . ž. o.
41 °(1 zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 4 ..° 0 pešt. kom.   k.  o. z
10 pr.....
4' ,p c zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
4' ..°,; zast. pisma ogr. centr.
dež. hranilnice . . . 4 . z. pis. ogr. hip. ban. 4 "■ obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4' ,.° „ obl. češke ind. banke 4°prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4° v prior, dolenjskih žel. . 3 prior. jtiž. žel. kup. 1 ,! . 4' ./   avstr. pos. za žel. p. o.
Er;.kc.
Srečke od t 1860*1,   .   . . „    od 1. 1864 ....
„ tizske......
„     zem. kred. I. emisije
l    odrske hin. banke .
M     srbske a frs. 100*—
„ turške......
Basilika srečke .   . .
Kredilne „ ...
Ino moške „ ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove „ ...
Salcburške „ ...
Dunajske kom.   „ ...
Delnice.
Južne železnice.....
Di žavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     „ „       . .
Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe
Češke sladkorne družbe .
Valute.
kr. cekin......
franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Si
Denar	Blago
93 8C	>    99 —
99 9C	>: 100 10
9o	99 20
i '.16 5	<| 116 75
94 11	>l   $4 95
! 1124«	»j 112 6')
1 98-61	> 99>*0
100-5C	I  101 50
99 3<	» 100 30
100 02	101 05
1   99 25	J   99 75
98 8 i	99 45 i
iooic	<0W0
105 Ih	'06 15
iooan	106*70
	100 30
100-—	100 30
100-	1U0 20
100"-	101«
99 90	
	IDO
-:16 6	-;i8 6U
100 —	100 8U
213 —	218
£75 —	277 —
161 75	163 7-i
Ž80-	288 50
284 25	294 25
	267 —
97 -	Ho 70
160 5	161 50
21-4	23 40
452--	162 —
78* -	85-
85 -	92-
56 25	62 25
47 50	49 50
28 75	30 25
55	PO -
70	76
16 8:	161 85
181 -	182 -
6K7 —	688 —
76o —	1770 —
675 50	•676C0
812 50	^813-50
*?42-	243-
715 -	716 -
6 5 25	6'b 25
789 -	2795 -
677-85	578-85
278 —	282 -
663	573 —
157 —	159 —
11 35	11 39
19 11	19 13
Ž3 47	83-66
	24 06
117 55	117 75
95f>5	95 75
252 75	15376
484	
žitne cene v Budimpešti*
Dne 11. oktobra 1906. Term In.
Pšenica za oktober  .   .   za   50 kg K 7 25
Rž        , oktober .  .   »   50 , , 645
<oruza 9   maj 1907 .  .   .   50 „  „ 5 20
3vei     . oktober . .   B   50 p . 7f6
5 vin. vi^je.
Meteorolojlino porodio.
/itiaa nad rjorjom   06-2.   Hr.v?i.|i roftni tlak 7S0.D mm.
t* s> -o	Čas
o	opaao-
*2 o	raaja
10	9 K9.
u	7. ij.
a	8. pop.
Stanje barometra v mm
743-9
742 7 739 7
i!
* S
V ©trav«
Nebo
75
09 13 5
ar. svzhod
al. jug si. jug
jasno
megla jasno
Srednja vSerajSnja temperatura: 101 . ner-»ale: 114°. — Padavina i mm 00
I^olir
*e takoj sprejme pri stavb ni ku Fertf Trumler, Ljubljana, Pred fikolij«
Štev. 3. 3596^
Sodar
trezen z dobrim izpričeval« se takoj sprejme v Lenčetovi vinski trgovini na Laverci pri Ljubljani.
3634
Dobro ohranjeno
motor-kolo
3\2 H. P. se ceno proda. Več pove Ernst Speil,
mehanik v Ljubljani. 3632-3
Zastopstva n tet
išče jako dobro poznan, naroden trgo vec jestvin.
Porndbe na npravništvo „SIov. Naroda" pod „zastopstva". 3676-i
Mestna godba o Kamniku
Ičče
^apelnil^a
Plača po dogovoru. Prošnje do 1. novembra 1906. 3671-:
novica, tait, ^
txt oclieinit.
Kdor more naznaniti najdišče ilovice, bauxita ali vvocheinita ali jih ima ali slati na svojem posestvu, naj piše pod ,,Bauxit 7738" na Rudolfa Mosse na Dunaju, L, Seilerstdfte 2. 3673
Lepa enonadstropna nova hiša
v neposredni bližini Ljubljane ob glavni cesti lepi, veliki prostori, z dobro idočo
gostilno
velike kKti pripravne za vinsko trgovino, prostori za prodajalno i. t. d. se vsled posebnih'vzrokovpo ceni proda.
Več se izve v vinotoču Sodnijske ulice št. 4 v Ljubljani. 3679-i
-K
Dvorski trs it 3
podjlarodno kavarno".
Od 7. oktobra do 13. oktobra 1906:
potovanje po
Gomil in Doljnjl Anstrill.
^1
Danes, dne 11. oktobra 1.1.
Uavarnurair
seksteta na lok.
Začetek ob polu 10. uri. Vstop prost.
K mnogobrojni udeležbi vabi
3681
F. Krvarić,
kavarnar.
Vljudno se priporoča i
trgovina
i
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
"ton tri M 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3512 5   Gene zmerne.
Dobro izveibane
likari
in učenke sprejme ANTON ŠARC, Kolodvorske ulice št. 8.     36B8—3
jobrakauarna
na lepem prostora v Ljubljani je
naprodaj.
Ponudbe po nKavarran na uprav
ni*rro .Slnv. Naroda-. 3*82 16
Si iini tt
špecerijske in železniuake stroke ieli svoje sedanje mesto s 25. oktobrom premeniti.
Ponudbe pod „R. B", ua upravništvo
Slov. Naroda". 3676-1
Kot
prodajalka
ab blagajničarka i*ce mesta v trgovini že službujoča gospodična.
Naslov pove mestna posredovalnica za delo in stanovanja v L. ubijani. 3651 -2
se takoj sorejme pri
Franj. Skrbeč
Ložu
3622-3
Strojepisca
izurjenega v zem)j< knjižnih zadevah ali z znanjem stenografije, sprejme takoj
dr. Ivan Ben*ovič,
odvetnik v Brežkeh 3650—2
Posojilo v gotovini
se dajejo takoj in tajno osebam boljših stanov, c. kr. častnikom in višjemu svečeništvu — iz premoženja plemske rodbine — pod ugodnimi pogoji. — Prošnje na g. Josipa pl. Jankovicha, Kispest, (Ogrsko). 3641-3
Sode
vinske od 100 do 700 litrov vsebine proda po nizki ceni 3465-8
Fran Cascio
lic?**' 3 .
Lepi lokali
i>";nravni za vsako trgovino ali za pi->.rnc se daj'* takoj v najem.
Odda se tudi
iilev za dva konja.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Narod**. 2845 29
Gostilna
SO da V najem. Istotam se odda za 1. november t. 1.  prostor pripraven za
prodajalno aH delavnico in stanovanje.
■ ■ rafta naj sc v Spodnji Šiški, Vodnikova cesta št. 881. nadst. 3438—9
Steklenica
(S  It* netlo)
3006 16
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
aeprekosljive kakovosti, se z vozamo iu zavojem vred po poŠti pošilja H povzetjem za K 5*30 za prvo paso (cono), sicer K 5*60. V Ljubljani stane steklenica s 3 kg. 4 K, pasteurizirana steklenica (okoli 1 kg) K 1*50.
Sprema zavarovanja Človeškega živ-(Jeuja po nairaznovratneiših kombinacijah \>od tako ugodnimi pogoji, ko nooeua druga zavarovaluica Z asti je ugodno »»varovanje na doživetje in smrt l maujšajočinii ae vplačili.
Vsak  <M«n  ima po  preteka petih
pravicu do dividende
let
.   .   .   .   vzajemno   zavarovalna  banka   v  Pragi. -
Rez. fondi: 34,788.837'76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.383 75 K Po vciiKcsii cliug* vzajemna zavarovaluica ua^c dižavc
•m. varttkuil hU  aiiiiku.norodiiu upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni lastop V Ljubljani, čigar pisarne so v lasrnej bančne j hiši
vali **«>w. S*2B«
garanja  |nnii»oi:i  ia  p«-**»n^cniof proti § (Hitarnuu   Akod.ini   po  naJMŽnh   t*»-ii;ih £ Skoti**   ednini«   takoj   in iiaiku'Miiriifj«*. Utira   najboljši   »loveo, koder   p« aluje.
Dovoljuje   ve.  čistega   dobička izdatne podpore   v   narodne   in občuokoristne namene.
Vsaka
ki bi svojim naročnicam rada predložila ličen modni list, naj se takoj za po izkušnjo naroči na „Genre Parisienu, samo K 325 za tri mesece. Najboljši in najceneiši modni list s 60 modeli; Slovenska, francoska, italijanska ia nemška izdaj*. Admiuistrac-ija „Genre Pariaieu4* v Trideutu. 3G16—3
Pristni dobri
brinjevec
])va
irkostovcn
spretna v gladkem in akcidenčnem stavku sorejme pod ugodnimi pogoji
„Zadružna tiskarna u Krškem", i
Daje so v najem ali pod ugodnimi pogoji proda
b(i30—3
329 22
se dobi pri
L. 'EBEMKU V 'P0d. Jišlll.
Vajenca
zdravega, iz poštene slovanske rodo vine, sprejmem za svojo brivsko in lasničarafco obrt boljše vrste na dobo 3 let.
Ponudbe samo s sliko sprejema Otokar Šnedorf, brivec in lasničar v Nackodu na Češkem.      3656 2
<j» 'i&h&Nto 1 |4a" ifc' ii*t' **f. ifa&ft
!! Največji uspeh novega č sa !!
je znameniti
ov
3C78-1
mm
Vpisana varstvena znamka.
Daje bleščeče belo perilo popolnoma brez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko.
Zarf»tek z 250 granu 16 vhaijsv „    s 500   „  30 „ „    z   1 kilo   56 „ Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarite perilo.
Dobiva se v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom.
Na debelo L. Minlos na
Dunaju L, Molkerbastei 3.
Za zgradbo
etil bic ?
na 24 500 kron proračnnjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoČe ponudbe z napovedho p« pusta ali doplačila v odstotk h na enotne cene proračuna naj se predlože dO dne 4. novembra 1.1.
ob 12ih opoldne podpisanemu županstvu.
Ponudbe, katere morajo hiti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: rPonudba za prt-v zet je gradbe kapuic v občini Planina pri Vipavi."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne I ogoje po vsej vsebini in da se j*m brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadi j še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupJaruo varnih vrednostnih papirjih po k u zni ceni.
Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. 3680
Načrti  proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
Županstvo občine Planina pri Vipavi,
dne 9. oktobra 1906.
Župan: Filip Kobal.
Št. 35373
8576 3
V smislu deželnega zakona z dne 17. junija 1870 št. 21. dež zakona o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15, novembra Jetos
svoje sadno in lepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtib, na polju in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajcev in za^redkov (ličink) in sežgati alt kakor si bodi pokončati nabrana gosenČna gnezda in jajca
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokaž-jo na dreviu, grmovju in rastlinju, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja.
Kadar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanju ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in vej« precej sežgati.
Dahe morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in ltpšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polju se morajo Črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega Časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 K in bi se to ponovilo do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1906.
Župan: Ivan Hribar.
Hiša je sezidaua lansko leto v modernem švicarskem stilu, ima prekrasnu lego tik državne ceste, ki vodi z Reke čez Učfcogoro v Istro, krasen razgled na ves Kvaruenki zaliv in njegove otoke ter ua rora ntično okolico.
Spredaj ima dvorišče, ob straoi prostoren vrt, nasajen z mladimi kosta nievimi drevesi, lepo pokrito kegljišče,  prostor za  balincanje, zadaj teraso in hrastov gozd. 3301—13
Oddaljena je 3 minute od postaje Matnlje - Opatija.
Prikladna je za vsako trgovino kakor n. pr. za gostilno, sploh za trgovino z vinom  za trgovino z mešanim blagom, za lesno trgovino, i. t. d , i. t d.
Lastnik jo daje v najem, ker ima enako obrt v Voloskem, a ne more vsied svoje maloštevilne in mlade obitelje imeti obrti na dveh straneh.
Ponudbe iu pisma naj se naslavljajo na :
Anton Puharić,
gostilničar in posestnik, Matulje h. št. 109.
F. Z. 5621 ex 1906.
Razglas.
3611-3
C. kr. t&bačna tvornica v Ljubljani razpisuje s tem sa  dražho nastopnih odpadkov m starega blaga pismeno
konkurenčno razpravo.
3200 kg odpadkov tajnika (Drillich), zavito v bale, bruto za netto.
800  „ u        domačega platoa        „      „     „ n      „ J
4300 g n       jutoega „ »»»..»'»■»
5800 n „       hodničoega   „ „     n n
17«>0 „ „       jutnih niti „ „
5000   „ „ vrvi n       n     m n       n n
120 „        „       bombažastih vrvic     „     „    „        .     „ „ 600 „ „       cigaretnega papirja, nečistega, zavitega v bale brutto za netto.
^000 „        „       papirja, finega, belega, „ u n
II 000 „ „     preprostega, belega „       „    „      „     „ 9
Že rabljena jutoa embalaža od turškega tobaka, še pripravna za zavijanje in sicer
5400 kg = 19200 komadov prevlek, tenka in redka tkanina, 150 — 180 cm
dolga in 80 cm široka. 4950  „  =   14000 komadov prevlek, pleteninastih, 180—220 cm dolgo in 23
do 35 cm široko.
550  „  =   1500 komadov prevlek, pleteninastih, črno barvauih, z belo paso
na sredi, 30 cm širokih, 190 cm dolgih ; dalje 17000 kg litega železa (odlomki), nezavito, 3170 „     „      „     ožganega „
360 „ medi, nezavito 9100  „  kovanega železa, nezavito, 1350  „  železne  pločenne, nezavito, 150 „  bakrene       „ „ 85 „  medene        „ „ 250  „  cinkaste       „ „ 450  „   železnega struženja „ 6 komadov = 1525 kg vratil iz kovanega železa,  10 cm debelosti, dolgosti :
3 25, 3 50, 3 65 4 05, 4 45 m, nezavito, 2 komada        1820 kg kotnih zobčastih koles 1 do 2 z lesenimi zobmi 1800 mm
premera, 220 mm vrtaloosti, nezavito, 2 komada = 409 feg kotnih koles z železnimi zobmi 800 mm premera, 105 mm vrtaluusti, nezavito,
2 komada = 423 kg presličnih koles z lesenimi  zobmi,   1000   mm premera,
105 mm vrtalnosti, nezavito, 2 komada = 119 kg zobčastih  koles  z  železnimi  zobmi,  250 mm premera,
105 mm vrtalnosti, nezavito, 2 komada      795 kg zamašnjakov, 1270 mm premera, 105 mm vrtalnosti, nezavito, 6 komadov      1044 kg jermenskih plošč 1270x200x105 mm, nezavito, 2 komada = 602 kg dvodelnih jermenskih plošč 800x410x78 mm, nezavito, 2 komada = 280 kg jermenskih plošč 500x425x78 mm. nezavito, 4 komade, okoli 10000 kg p-sčenjakov (Kollergang) u litega železa,
Pismene, s pobotmeo kake c. kr. blagajuice o vloženem 10 11 „ vadiju oprem ljenene in z 1 K za polo kolkovane ter na naslovni  strani   zavitka  z napisom »ponudbe za prevzet je odpadkov" označene ponudbe se morajo najpozneje do 18. oktoba 1906 opoldue vlagati pri c kr. tabačni tvornici v Ljubljani.
C. kr. tabačna tvornica,
v Ljubliaui, dne 2. oktobra 1906.
Br. Novaković
posestniki vinogradov na otoku Braču In v makarskem primorju
(%--------- IN
■ Čast nam ie naznaniti slavnpmn občinstvu, da smo vsled želie I
o &
? ca
18 — «.2 3
E c ? ©■£+■*
'SE
CO (D k.
5 —
.2,0
cs C
0. Z
Čast nam je naznaniti slavnemu občinstvu, da smo naših cenjenih odjemalcev odprli moderni
vinotoč
v Sodnijskih ulicah itn. (,
kjer točimo mnogovrstna pristna vina svojega pridelka po najnižjih cenah.
Zaradi točne postrežbe in olajšanja truda našim cenjenim odjemalcem, sprejemamo naročila, ozir. prodajamo tudi %• - inointu v *«MinM«t*iii uiimh mi. 4 vina, konjak itd. v steklenicah po ravno tisti ceni in enake vrste, kakor v skladišču na Starem trgu.
Zahvaljujoč se za do zdaj izkazano nam čast se priporočamo slavnemu občinstvu 3602 I
z velespoštovanjem
Br. Novaković.
O
C<
3
9 3 3 9
cp" *
**c
sj
D)
»I
■ p
4023
77
34
HB
8
A.
TSCHINKEL
na zet
priporoča
vsem častitim gospodinjam
svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje
in poaebno po najuovejšem  načina izdetovan<> 2815 30
cikorijno moko v lesenih zabojčkih.
En poizkus vam ho dokazal izvrstnost t'1 domaČe robe. Berite plakate.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
Odhod iz Ljubljane jui. tel.:
7-IO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, lnomost, Line, Budejevice, Praga.
7*17 ijutrctj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice. Kočevje.
n 30 ure .p <dn ••. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorica c. kr. drž. žel.. Trst c. kr. drž. žel., Trbiž. Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, lnomost, Bregenc.
i os ..-o • d ' t teebhi vlak v smeri: Novo mesto. Straža-Toplice, Kočevje.
4 00 ..o., d «■> Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. želTrbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec , Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7 08 zve6*r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 ivećec Osebni vlak v smeri: Trbiž.
io-23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, lnomost, Monakovo.
Dohod v Ljubljano jui. tel.:
7 09 zjutrai Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
n 10 predooidne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
2 32 ppoo''ine Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja.
4-30 popoidn«. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž.
8-35 ivr-aer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
845 i-«»6er. Qsebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. Žel.
H 34 ponooi. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik.
lf-"5 pop - Idr«. Mešani vlak v Kamnik.
7 »o zvečer. Mešani vlak v Kamnik.
to 45 ponoći Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-49 zjutr&j. Mešani vlak iz Kamnika.
IO-59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika.
6IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih zelenile v Trsta.
Krilo
iz
ševiota, ledna, sukna .....
perilo za dame,
juponi, nogavice in modrci
po zelo nizkih cenah
3670- 3 pri
ftp:
\KJA t/
Ustanovljeno leta 1842.
WtRK05LircARJA, SUKAKJA
1narisov in qr50v w m BRATA EBERLJ
4m I 1HRI IRNn Miklošičeva cesta št 6. £ LJUBLJ/irira, |griške u|ke ft 6 _
y^ - Telefon št. 154. -
v novih hišah na Selu
tik glavno cesto z 1, 2 ali 3 sobami, kuhm|n  m drugimi pripadki  se takoj
oddajo po zelo nizki ceni.
Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg it 7, priti.       3315 n
Proda ao lopo arondirano
Lindenhol V Bošpokn. Prekrasna leža, oddaljeno eno nro od Maribora, obstoji iz gosposke bide, dveb delavskih biti, obširnega gospodarskega poslopja, vse v najlepšem stavbnem stanju, dalje 13 oral prve vrste travnikov, 3 orale njiv, 4 orale zaraslega gozda, 3 orale sadovnjaka ie 2 orala viuograda z ameriško napravo. Cena 14.500 gld. Vpra
sanja na Ivana Boldin, Št. Lovrenc nad Mariborom. 36* ; >—a
Ženitna ponudba.
45 letni vdovec v prijavni vasi na Goriškem, tif^ jre/ejn/ce, 4? ima razvito trgovino, je je// spoznati v SLrho cenitve 3 vdovo ali gospodično, ki bi imela 5—10.000 Jf dote in £t bi bila vešča trgovine, 3653—2
Ponudbe 5 fotografijo je poslati do 15. oktobra i. L pod ,^es^osl", poste restante, Gorica, glavna pošta.
I TO ff I f f? ff ff f f
Mestni trs: štev. 3,
Ribolov
v najem 10
Gene brez konkurence!
Gene brez konkurence!
Ljubljana
Mestni t« št. 11
■ v
priporoča najvfcjo
ZalOgO 3662-2
in
ir
■ ■
l flfSL
Zunanja naroČila se izvršujejo hitro in točno.
odda v občinskem ribnika ob okrajni cesti v Zgornji Šiški občina Zgornia Šiška v nedeljo, dne 14. oktobra 1906 ob 4. uri popoldne v občiuski pisarni Zgornje Šiške st 36, kjer se boo'e vrnila u^tmena dražba.   Pojasnila daje
županstvo.
3624—3
Zupanstuoobčine Zgornja Šiška.
Čudite se!
600 nakitnih predmetov samo fl. 195.
Prekrasna pozlačena Hrt-urna pre-| cizna ura na sidro z verižico, natančno | idoča, za kar se 3 leta garantira, mo-j derna svilnata kravata za gospode, 3 najfinejši žepni robci, prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, ustniK za sinod k e z jantarjam, eleg. broža za dame (novost), krasno žepno toaletno zrcalo, usnjata denarnica, žepni nož s pripravo, 1 eoli čudovito lepih orijfcntalskin ovrar-nih biserov, par maošetmh gumbov, 3 naprsni gumbi, 3°/0 d >uole-z!ata s patent, zaklepom, prima rjiklj. tintnik, par bu-tonov s širnih bnljantom s pristnim srebrnim kavijem, garant zelo slično, mičen album s 36 slikami, najlepS-mi na svetu, 3 predmeti za salo v veselje mladim m starim, 20 dopisovalnih predmetov, in Se 52o drugih razhcnih v hiši nepogrešljivih predmetov, skupaj z urovred, ki je sama vrlina tega denarja, stane samo fl. 1-95. Razpošilja proti povzetju ali če «e denar naprej posije razpošiljal niča 3667
8. Urbach, Krakov št. 363 A.
NB. Če bi ne ugajalo, vrnem denar, torej riziko izključen.
Šr. 305 pr. 366lJ
Volontersko mesto.
Podpisani deželni odbor sprejme volonterja v svrbo izvežbanja pri dei knjigovodstva, in sicer za zdaj brez adjnta.
Pogoj za vsprejem je z dobrim uspehom  prebiti zrelostni izpit na k; srednji šoli.
Tozadevne s krstnim in domovinskim listom, zdravstvenim ter zrelost^ izpričevalom in z dokazilom o znanju slovenskega in nemškega jezika opremili prošnje je vložiti do 8. novembra 1906 pri dež. tajništvu.
Dež. odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani,
dne 6. oktobra 1906.
A 117/6/7.
C. kr. Okrajno SOdiŠČe V Višnjigori « tem naznanja, da se h. ..
zapuščino na Krki umrlega gosp. župnika Jurija Zore spadajoča premici
kakor:
6 glav goveje živine, 1 par konj, 1 koleselj. kakih 220 centov mrve in detelje in drugi poljsk pridelki, dragocenosti, pohištvo in druge stvar
prodale na javni dražbi
dne 15., 16. m 11 oiitobrn 1906
vsakokrat ob 9. uri dopoldne na licu mesta na Krki v župnišču.
Opozarja se še, da se bode  živina in poljski  pridelki prodajali tak prvi dan.
C. kr. okrajna sodnija Višnjagora odd. L,
3665-2
doe 9. oktobra 1906.
OD
m
najnovejše:
ovratniki, boe, collierji, mufi, oprave za otroke.
Ceno in dobro
priporoča 3571—4
Karel iclnapl
Mestni trg st. 3.
i !
• a
^tmm rudninsko uo¥^
VI TA 3
natronski vrelec
P*> zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalniSni kislinit boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijab. 3490
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szaniner
▼ Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 |
dobavlja kakor znano "ST
najboljše čevlje.
„Derby".
Pred. it. 373. Bozcalf z močnimi podplati K 1 3 — ,    „ 403. Lakovina......, 16*50
„SchJck"
Pred. št. 690. Irhovina s Siv. podplati K 6* — . 720. Lakovina.....6*30
Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. štev. 2120—19 Neprileini Izdelki so zamenjajo.
Ceniki brezpl»«no In  poštnine premo.
Pred St. 1148. Chevrette s polkontes podpet. Siv. podpL K 9 —. — Pred. St. 1149. Franc. Cbevreaox, St. Lonia XV. podpetki K 12 —
Pred. St 653. Sabahid . , n    „ 567. Ia Bozcalf . 610. Lakovina .
K 10-60
. 13" 12-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
7JG