Poštnina plačana v gotovini. Leto LXV., št. 19 Ljubljana, ponedeljek 25* januarja 1932 Cena Din 1.- Iznaja vsak dan popoldne, izvzemSl nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO rS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODBUžMtt: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. OBRTNIŠKA KONFERENCA V BRODU Umetno ustvarjena večina za ločene zbornice — Sklicatelji so ignorirali organizirano slovensko obrtništvo Brod, 25. jan. Včeraj se je vršila tukaj velika konferenca obrtnikov, ki so se je udeležili delegati vseh obrtniških organizacij iz vse države. Konferenca je bila sklicana na inicijativo Saveza zanatlija i esnafa v Beogradu, ki pa je iz previdnosti povabil predvsem zastopnike onih obrtniških organizacij, ki se zavzemajo za ločene zbornice. Sklicatelji so ignorirali obe najmočnejši obrtniški organizaciji v državi, to je Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani in Zvezo obrtnih zadrug v Mariboru. Pač pa so povabili na konferenco osebno nekatere poedince iz dravske banovine, ki so mogli na konferenci nastopati le v svojem imenu. Konferenci je prisostvovalo okrog 300 delegatov. Ministrstvo trgovine in industrije sta zastopala načelnika dr. Aranicki in dr. Pavletič Navzoči so bili tudi zastopniki zbornic za TOl iz Zagreba, Ljubljane, Sarajeva in Osijeka. Glavna debata se je vršila o novem obrtnem zakonu, predvsem pa o vprašanju skupnih ali ločenih zbornic. Jedro debate je bila borba znanih krogov, ki se zavzemajo za ločene obrtniške zbornice in ki hočejo vsiliti sistem ločenih zbornic tudi tam, kjer jih obrtništvo odločno odklanja. Govorniki iz teh vrst so na vse načine kritizirali delo skupnih zbornic in se zavzemali za organizacijo ločenih obrtniških zbornic, češ, da bi take zbornice najbolje ščitile interese obrtniškega stanu. Na konferenco povabljeni slovenski obrtniki so se izjavili proti ločenim zbornicam in dokazovali, da je tako s finančnega stališča, kakor s stališča gospodarstva sistem skupnih zbornic mnogo bolj priporočljiv. Vladala je seveda struja, ki se zavzema za ločene zbornice in je bila v tem smislu sprejeta resolucija, ki uvodoma pozdravlja novi obrtni zakon, ki je upošteval želje našega obrtništva. Resolucija zahteva dalje, da se do 1. marca izda uredba o obrtnih zbornicah, da bi mogle 9. marca ko stopi novi zakon v veljavo, začeti s poslovanjem. Resolucija predlaga nadalje, naj se osnujejo posebne obrtne zbornice za vsako banovino, a prvo upravo obrtnih zbornic naj imenuje ministrstvo v sporazumu z obrtniškim: organizacijami. Ministrstvo naj tudi čimprej izda statut o organizaciji obrtniških društev in uredbo o polaganju obrtniških izpitov. Resolucija bo izročena ministrskemu predsedniku ter ministru^ za trgovino in industrijo. Krvavi nemiri po Italiji Demonstracije brezposelnih v vseh večjih mestih — Aretacije na debelo Pariz, 25. jan. Protifašistični list »Ita-lia« poroča, da je prišlo v raznih mestih Italije ponovno do velikih nemirov ter da so bile v zadnjih dneh izvršene mnogoštevilne aretacije. V Bofogni so fašisti aretirali na ulici znanega italijanskega kirurga m univerzitetnega profesorja Nigisoliia ter ga do krvi pretepli. Napadli so ga zaradi tega, ker ni hotel priseči fašističnemu režimu, kakor morajo to storiti vsi univerzitetni profesorji. V Cerignoll je prišlo do demonstracij brezposelnih, ki so napadli občinski urad. Intervenirali so fašistični miličniki in karabinjerji, vendar pa se demonstranti niso dali užugatl. Naposled so karabinjerji začeli streljati ter je bilo več mrtvih In mnogo ranjenih. Čez sto demon-strankov Je bilo aretiranih. V Firenc! so demonstrirale ženske in otroci brezposelnih delavcev, a tudi v Rimu je prišlo do velikih nemirov, ki pa so jih z brutalno silo zadušili. Nove melodije iz Budimpešte Miroljuben govor ministrskega predsednika grofa KanHyja džarska želi mir in prijateljstvo Ma- Budimpešta, 25. januarja. AA. Predsednik vlade grof Julij Karoyj jo imel včeraj pred svojimi volilci v Sekes-Fehervaru govor, v katerem je dejal, da je vprašanje reparacij vplivalo na svetovno gospodarsko življenje in primoralo madžarsko vlado posvetiti največjo pozornost temu vprašanju, da zaščiti interese Madžarske na najprimernejši način. Negotovost, je dejal Karolyi, je največja zapreka za zboljšanje gospoda rskin razmer. Glavna skrb madžarske vlade gre za tem, da zavaruje stabilnost in kupno moč penga. Vsako izoliranje v trgovinskem pogledu pomeni v današnjih prilikah samomor. Madžarska se trudi skleniti trgovske konvencije in napraviti pri inozemskih kapitalistih dobro razpoloženje za ceno rednih žrtev. Upniki s svoje strarti priznavajo dobro voljo Madžarske in so pripravljeni k popuščanju. Z njimi se vodijo pogajanja. Svoj govor je Karolvi končal z izjavo, da so vse prijateljske pogodbe, ki fih je sklenila Madžarska, navdahnjene brez. izjeme z željo po miru, kar priznava ves svet in daje Madžarski možnost sklenitve novih pogodb te vrste. Budimpešta, 25. januarja. M. Bivši predsednik madžarske vlade Štefan Friedrich se je mudil te dni v Pragi v službenih zadevah madžarske vlade. Ob tej priliki je predložil češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu načrt o sodelovanju srednjeevropskih držav. Po svojem povratku na Madžarsko je Friedrich podal izjavo o svoji misiji v Pragi, pri čemer je tudi omenil, da namerava v kratkem posetiti tudi Beograd. V Beogradu bi se sestal z merodajnimi činitelji, ld bi jim prav tako predložil ?voj načrt. Bivši predsednik madžarske vlade Friedrich želi, da bi v Beogradu cul na ofi-cijelnem mestu, kakšno je jugoslovensko stališče glede na njegov načrt o srednjeevropskem sodelovanju. Španska revolucionarna stavka propadla Delavstvo ni sledilo komunističnim oblasti je akcijo v Madrid. 25. januarja, g. Revolucionarna stavka, ki bi morala po načrtih sindikalistov, anarhistov in komunistov Istočasno izbruhniti po vsej Španiji, se more smatrati zaradi energičnega nastopa oblasti in pasivnega stališča delavcev za izjalovljeno. Prišlo je le do delnih stavk v nekaterih mestih. V glavnih mestih Madridu, Barceloni, Sevilll, Bilbau itd. je policija pravočasno zaprla urade delavskih sindikatov ter je aretirala mnogo voditeljev, čete so zasedle banke, javna poslopja In ostale gtrategične točke s strojnicami. Razen včerajšnjega spopada v Barcelon u. na-i, kjer j parolam — Energični nastop kali zadušil so bili trije mrtvi in pet ranjenih je včerajšnji dan po vsej Španiji končal brez krvolitja. Madrid, 25. januarja. AA. Iz Barcelone poročajo, da so se pozivu ekstremistov za generalno stavko odzvali samo prometni delavci v mestu in cestni delavci. Vendar mislijo, da bodo stopili v stavko tudi gradbeni delavci. Po mestu hodijo oddelki meščanske garde, ki so izjemoma oboroženi s puškami- Izvršenih je bilo več aretacij. Mislijo, da pokret za stavko ne bo imel uspeha. Stanje v Manresi se je zboljsalo. Drakonično omejevanje madžarskega uvoza Vlada je za dolgo vrsto blaga uvedla posebna uvozna dovoljenja, ki so zvezana še z občutno takso Budimpešta, 24. januarja, d. V madžarski zunanji trgovini bo deloma zopet uveden L 1925 odpravljeni sistem uvoznih dovoljenj. Vlada se ie čutila prisiljeno k temu ukrepu, da zagotovi aktivnost bilance madžarske zunan'e trgovine, kar ji ie bilo izrecno priporočeno od finančnega odbora Oruštva narodov in pri čemer prihaja v po-štev tudi dejstvo, da vedno bolj naraščajo uvnzne ome* tvp skor^ v vseh pvronsk;h državah. Na oodlagi odloka, ki jo bil včeraj izdan, bo potrebno uvozno dovoljenje trgovinskega ministrstva za naslednje blago: sir. jabolk. rm'^ip, H^nnnp drva. o^'i'e. obdelan in žagan les, kozmetični izde'ki. par-fumerijsko blago, papir, izvzemši rotacijskega, namizno steklo, svila in polsvila. čevlji radioaparati in kolesa. Za uvozno dovoljenje je treba plačati pol odstotka blagovne vrednosti za namene nomožne akcije. Blago, ki je bilo oddano z današnjim dnem v inozemstvo in ki bo ocarinjeno do 30. januarja (drva do 1. februarja) se bo moglo uvoziti še brez posebnega dovoljenja. Ta ukrep je pred vsem naperjen proti uvozu iz Avstrije in Češkoslovaške. Adresa Narodnega predstavništva Beograd, 25. januarja. AA. vče-raj je bitla v ministrski sobi senata seja ad rasnega odbora. Poročevalec dr. Slavko Šečerov je prečkal konano besedilo adresnega načrta, ki je bilo sprejeto. Za poročevalca na plenarni sedi sta bila določena dr. Slavko Sečerov in Vlada Miletič. Razprava o načrtu adrese bo na današnji skupni s-eud senata rn skupščine. Seia bo orvorjena ob 4 uri popoldne. Zunanji minister v Ženevi Ženeva, 25. januarja. AA. Zunanji minister dr. Voja Marinković je prispel v spremstvu svojega osebnega tajnika Pavlovića v Ženevo, da bo sodeloval v Svetu Društvu narodov. Zasedanje Sveta DN se prične danes. V Ženevi sta že pomočnik zunanjega ministra Konstantni Fotić in svetnik ministrstva dr. Perne. Revolucija v San Salvadorju Washington, 25. jan. V San Salvadoru je izbruhnila revolucija, ki so jo uprizorili komunisti. Komunisti so zasedli šest mest ter lih izropali. Vladnim četam se ie naposled posrečilo, da so Jih pregnale. Amerika in Anglija sta odposlali na pomoč vojne ladje. Borba z uporniki je trajala več dni, naposled pa so se umaknili s težkimi izgubami in pobegnili v gorovje. Nad vso državo je proglašeno obsedno stanje. Mednarodni urad za borze Bruselj, 25. januarja. AA. >Le Solrc poroča, da se bo danes sestala konferenca zastopnikov belgijskih in inozemskih borz. Konferenca je bila sklicana, ker se je finančna položaj izboljšal. Priprave za to konferenco so bile tajne. Prva konferenca je Mla 27. julija lanskega leta. Delegati so tedaj sklonili ustanoviti mednarodni urad za borze. Urad naj bi vzdrževal stike med borzami Ln olajševal izmenjavo mobllarnih vrednot. Iz poročila pripravljalnega odbora izhaja, da bo konferenca skušala pozvati borze, naj ustanove novo kategorijo mednarodnih papirjev iz mobn-larnega področja, s katerim bi bilo mogoče prav tako lahko trgovati kakor z drugimi borznimi papirji. S tem naj bi se pospešiila Izmenjava kapitalov med raznimi kraji in državami po trenutni potrebi. Ghika o svojem potovanju Pariz, 25. januarja. AA. Rumunski minister za zunanje zadeve Ghika je dal za list »Ldberte« intervju, v katerem pravi, da je pomenilo njegovo potovanje po državah srednje Evrope potrditev starih in solidnih prijateljskih zvez. Naglasil je pomen poljsko- rumunskega sporazuma, ki je osnovan element za ohranitev miru v Evropi. Sestanek Laval - Macdonald Pariz, 25. januarja, g. Kakor javkajo iutranji listi, še nI določen termin za sestanek med Macdonaldom in Lava lom. Pogajanja o tem so se včeraj zopet pričela v Parizu Računa se s tem, da se bo sestanek vršil še ta teden. Kakor poroča >ExcelSjor< je mogoče, da se bo otvoritev splošne razorožitvene konference odgodila za en ali dva dni. ako se bosta Lava! in Macdonald zaradi notranje političnih težkoč sestala šele koncem tedna. Razvoj gospodarske krize pri nas Zanimive ugotovitve OUZD — Krize v bližnji bodoč- nosti še ne bo konec Ljubljana, 25. januarja. Moderne metode proučevanja gospodarskih procesov, zlasti gospodarskih kriz, bazirajo na takozvanih gospodarskih barometrih. To so tekoči statistični podatki o gospodarstvu. Ker Jugoslavija še nima konjunkturnega instituta, ki bi sistematično proučeval razvoj narodnega gospodarstva, skuša OUZD v Ljubljani ta nedo-statek nadomestiti z lastno statistiko o številu zavarovanih delavcev in o višini delavskih plač. Urad je sestavil 7 zanimivih statističnih slik, ki nam kažejo razvoj gospodarske krize v naši državi. Na prvi sliki vidimo število zavarovanih delavcev v posameznih mesecih od leta 1926 do 1931. Začetek krize pade v julij 1930. V avgustu istega leta je padlo število zavarovanih delavcev pod nivo 1929. Prve tri mesece leta 1931 je kriza rapidno napredovala. Naslednja dva meseca, april in maj. se kriza ni poostrila, temveč je v gotovem pogledu celo nekoliko popustila. V juniju se je pojavila prva bojazen o likvidnosti denarnih vlog in število zavarovanih delavcev je padlo pod stalež leta 1929. V avgustu 1931 se je začelo pomanjkanje gotovine in od tedaj število zavarovanih delavcev rapidnejše pada. V oktobru je padlo število zavarovanih delavcev pod nivo leta 1928, v decembru pa celo pod nivo leta 1927. Gospodarska delavnost je torej nazadovala za več kot 4 leta. Druga slika nam kaže kretanje celokupne dnevne zavarovane mezde v tisočih dinarjev. Celokupna zavarovana mezda je padla lani v decembru daleč pod nivo leta 1928. Zavarovano delavstvo je izgubilo tako radi odpustov iz služb in znižanja plač na prejemkih nad 10 milijonov Din mesečno. Dohodki urada (zavarovalni prispevki) so padli zaradi tega za več kot 500.000 Din mesečno, torej skoraj za 15%. Tretja slika nam kaže kretanje povprečne dnevne zavarovane mezde, ki odgovarja povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku. Povprečna dnevna zavarovana mezda kaže v glavnem iste faze, kot v prvi in drugi sliki, samo nekoliko manj intenzivno. Lani v decembru je padla da- leč pod nivo leta 1929. Faktične plače delavstva so pa padle še mnogo bolj, ker urad pazi na to, da delodajalci vedno pra-vilnejše prijavljajo delavske zaslužke. Razvoj krize M rLdi mnogo lepće, ako eliminiramo sezijske vplive. To se zgodi lahko med drugim tudi na ta način, da izračunamo letne razlike v posameznih me-secih. Četrta slika, fcl jo je sestavil OUZD. nam kaže letne razlike članstva. Napredo^ vanjo krize ni homogeno, temveč valovito. Sredi lanskega leta Je kriza celo nekoliko popustila, od avgusta 1931 pa rapidno napreduje. Peta slika kaže letne razMke odstotka moških zavarovancev. Med krizo moške dulavce relativno mnogo bolj odpuščajo, kakor ženske. Padanje odstotka moških zavarovancev Je posebno izrazito ob poostritvi gospodarske krize t. j. od avgusta ldSl dalje. Vzrok bo najbrž ta, da je žensko delo cenejše od moškega. šesta slika kaže letne razlike povprečne dnevne zavarovane mezde (povprečnega dnevnega delavskega zaslužka). Delavske plače nazadujejo skoraj Mneanoo t. 1 skoraj enakomerno. Sedma slika nam končno kaže letne razlike celokupne dnevne zavarovane mezde. Hđtrejše padanj« celokupne zavarovane mezde od avgusta 1931 dalje povzroča poostritev kitoe v socijalnom zavarovanju, kar ima za poaledtoo zvišanje prispevnega tarifa ki nizanje podpor od decembra 1931 dalje. Od ostalih zanimivosti gospodarske krize pripominja OUZD samo Se, da nazadujejo v prvi vrsti one industrijske panoge, ki proizvajajo eksistenčne dobrine. Industrije, ki proizvajajo kulturne in luksuzne dobrine, aH pa nov kap*tal, pa med krizo celo napredujejo ali pa vsaj ne nazadujejo r večjem obsegu. Nimamo is nobenih statističnih simptomov za konec kriza v bližnji bodočnosti. Vondar pa smemo pričakovati spremembe že koncem 1. 193? a!d pa najkasneje začetkom 1. 1938, kadt« padanje števila zavarovanih delavoerr l-ma tudi svoje meje. Do istega rezultata pridemo pri payv učevanju konjunkturnega valovanja, kri j« trajalo pri nas pred vojno ln po nji sedem let. Vulkanski izbruhi v Guatemali New York, 24. januarja s. Kakor poročajo iz Guatemale, so izbruhi ognjenikov Acatenanga, Agua in Fuega, ki so jih spremljali potresni sunki, povzročili tudi v notranjosti dežele velike škode. Vsa ka-vina letina je uničena. Iz policijske kronike Ljubljana, 25. januarja. Včeraj popoldne se je pri trgovcu Josipu Mikošu, stanujočem v Dalmatinovi ulici štev. 13, oglasil mlad eleganten neznanec in dejal služkinji, naj mu izroči ključe trgovskega lokala, češ, da ga pošilja gospodar. Služkinja mu pa ključev ni hotela izročiti, nakar je neznanec odšel. Najbrž je hotel trgovino izropati. Za njim poizveduje policija. Na Stari poti štev. 1 se je na podstrešje hiše splazil te dni neznan tat m odnesel Vladimirju Pavčiču 300 Din vredno zimnico, Ani Jerebovi pa 80 Din vredno pleteno potno košaro. Gostilničar France Rozman je prijavil, da mu je nekdo iz hleva na Sv. Fetra cesti odnesel konjsko odejo, vredno 200 Din. V soboto jc policija aretirala brezposelnega kovaškega pomočnika Franca Ja-vorška, rojenega leta 1900 v Verjah, občina Spodnje Koseze pri Kamniku. Fant je namreč 21. t. m. odpeljal Edvardu Strnadu kolo. Javoršek je znan tat in ima stalno opravka z oblastmi. Lani v maju so ga pogojno izpustili iz zaporov v Zenici, kjer je imel presedeti daljšo kazen. Policija domneva, da ima še več tatvin na vesti. Izročili so ga sodišču. Včeraj in davi je bilo aretiranih 6 oseb in sicer dve ženski zaradi tajne prostitucije, dva razgrajača, ki sta motila nočni miT in dva druga, ki sta prišla navzkriž s paragrafi zaradi manjših tatvin in goljufij. Včeraj popoldne se je pripetila manjša nesreča pred glavno pošto. Okrog 13.50 se je pripeljala s tramvajem od glavnega kolodvora zasebnica Jera Primožičeva od Sv. Andraža. Na križišču Aleksandrove in Dunajske ceste je skočila s tramvaja in padla na glavo ter se občutno poškodovala. Mimoidoči so jo pobrali in nrenesli v vežo hotela »Slon«, kjer so ji obvezali rano na g'avi. nato je pa bila z reševalnim avtom prepeljana v bolnico. Vremensko poročilo LJubljana, 35. januarja. AA. Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic ▼ Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Bistrica-Bohinjsko jezero —8, megla, snega 18 cm, Brežice —2, megla, Celje —1, oblačno. Dravograd-Meža —9, megla, snega 8 cm, Jesenice —o, jasno, snega 12 cm, Kamnik —1. oblačno, snega ni, Kranjska gora —10, jasno, snega 30 cm, Kočevje —1, oblačno, Kotoriba —O, oblačno, Ljubljana g. k. —1, oblačno, Ljutomer —2, oblačno, Maribor g. k. -^5, oblačno, snega 5 cm. Novo mesto —4, oblačno, snega 9 cm, St. Janž na Dolenjskem +1, oblačno, Tržič —4, oblačno, Rakek —3, oblačno. Članom JAK Članom Jngoslorenskega akademskega kluba javlja nadzorni odbor ljubljanske sekcije, da se bo danes ob 5. popoldne vršil v dvorani arene Narodnega doma napovedani članski sestanek, ki ga je na predlog nadzornega odbora sklicala uprara sekcije. Vest v včerajšnjem in današnjem >Jntrn< i podpisom nekega komisarijata, da je današnji sestanek odpovedan, je netočna. Poziramo vse člane, da se -e.tanka gotovo ndeleže, ker je odločilne važnosti ta na-daljni razvoj klnba. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2262.44—22.73.80 Bruselj 783.74—787.68. Curih 1096,15— 1101.65, London 192.27—193.87, Newyork 5595.73—5623.99, Pariz 221.25—22237, Praga 166.14—167.26. Trst 281.49—283.89. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.07, Pariz 20.18, London 17.60, Newyork 512.37, Bruselj 71.50, Milan 25.75. Madrid 42.75. Amsterdam 206.40, Berlin 121.10, Sofija 3.71, Praga 15.18. Varšava 57.40, Bukarešta 3.04. TRADER HORN Posojila ljubljanske občine Iz poročila načelnika Finančnega odseka g* Ivana Tavčarja na seji občinske uprave IX« t« m* V javnosti čujemo večkrat razna poročila in mnenja* o obcinsk h posojilih, tako gle de njih uporabe m višine Prav je, da se enkrat seznanimo tudi s točnimi številkami. Ločiti moramo predvsem dvoje glavnin skupin občinskih posojil: posojila, ki obremenjujejo mestni zaklad in posojila, ki -o jih najela mestna podjetja. Na račun mestnega zaklada je bilo doslej najotih za 64.837.529 Din posojil. Ta posojila so se porabila za zgradbe šoL stanovanjskih hiš, za zgradbe cest, kanalov m mostov ter za regulacije mesta. V smislu sklepov občinskega sveta bo na račun mestnega zaklada najeti v letu 19:^2 še nova posojila v znesku Din 12.540.063. ki se bodo porabila za regulacijo Ljubljan'ce. za popravo mestnega magistrata, za mehanizacij« cestne oskrbe, za nakup raznega svela, za zgradbo nove sole v svetokriškem okraju, za zgradbo obrtno-nadaljevalne sole in za regulacijo mesta. Za nova posoula je po večini mestna občin:* že prevzela obveznosti in so zato neodložljiva Dalje obremenjuje dohodke mestnega zaklada 6n/n obligacijsko posojilo v znesku 33,995.000 Din, ki je bito porabljeno izključno le za zgradbo stano-vanjskih hiš. Končno gre deloma na račun mestnega zaklada anuitetna služba 6°/» gradbenega in investicijskega posojila, Id je dejansko investicijsko posojilo cestne eleK-trične železnico v znesku Din 18,005.000. Vsa posojila, ki tičejo mestni zaklad znašajo torej 129.427.592 Din. z anuiteto 8.457.555 Din ali 17.759/« napram rednemu proračunu. Toliko odstotkov proračuna ;e torej iz naslova posojil trajno vezanega. Obremenitev ni nesorazmerna. Če pomislimo, da je mnogo drugih občinskih proračunov večjih občin obremenjenih z 25—30/7« rednega prometa. Slika je še ugodnejša, če upoštevamo, da je v tej vsoti vsebovan oni del anuitetuc službe, ki zadeva v stanovanjske hiše investirani kapital in ki znaša 62,712.654 Din. Hiše predstavljajo za mestno obči no realno vrednost in tudi ni pozabiti, da bo vsa ta ogromna investicija že po večini leta 1945 povrnjena. Dalje je iz posojil ki obremenjujejo mestni zaklad izvzeti posojilo cestne električne železnice in ki bo tudi že leta 194S poravnano. Ako vse to upoštevamo, pridemo do zaključka, da je mestni zaklad obremenjen s takozvanimi neproduktivnimi posojili le z zneskom 48.7II9.9H8 Din in anuiteto 3,911.086 Din. ali OrVt rednega proračuna, kar tnnša 812 Din ljubljanskega prebivalca, z 65 Din letne anuitete, ki se moru prvenstveno kriti iz mestnih davščin V drugo skupno občinskih posojil spadajo posojila mestnih podjetij, ki niso v zvt*-zi z rednim proračunom in se obrestujejo ter amortizirajo iz dohodkov podjetij samih. Sedanje stanje teh posojil je to4e Pogrebni zavod S.147.863 Din, elektrarna 16,223.475 Din. plinarna 1,873.388 Din, zastavljalnica 1.754.530 Din. klavnica I9,000.00n Din, vodovod t.500.000 Din tn priprega 250.00TI Din Skopaj je stanj* posojil me*t nih podjetij Din 43.743.257 z letno anuitetno službo Din 3.865.360 Res je. da je mestna občina zadnja štiri leta zelo veliko investirala, vendar pa se mora povdariti. da je prevdarno tn fospo-darcko investirala Saj se večina investicij krije sama po <*ebi in množi mestni občini nieno premoženje Poleg tega dvigajo inv© «ticije splošen napredek mesta, ki je viden jp danes na vsak korak. Večino mestnih posojil je najela mestna oboma po izredni ugodni obrestni meri 7%. kar je zasluga cvetoče Mestne hranilnice. Mestna občina pa m investirala samo v svoje breme. S složnim in intenzivnim delom se je mestni občini posrečilo, zagotoviti si kalderminski fond v znesku 25.000.1Wi Din. iz katerega se je za občino bremen prosto zgradila za prospeh trgovine vele važna carinarnica m se bodo tlakovale vse važnejše mestne prometne ceste. Nadalje Je občina doslej dobila od države 8 milijone dinarjev za regulacijo Ljubljanice in so Ji nadaljni državni prispevki tudi za bodoče zasigurani Omeniti je končno še brezobresr no posojilo 4 milijonov dinarjev za zgradbo delavskega azila Vse to izven občinskih sredstev pridoli Mene investicije skupno c lastnimi posojili pridobljeni kapitali so omogočili, da se je v Ljubljani tudi v letih gospodarske kri*«-delalo, služilo in gradilo. V zadnjih štirih letih je bilo s sodelovanjem občinske uprave gotovo 160 milijonov dinarjev, ali letno 4IJ milijonor dinarjev investiranih Vsakdo si lahko izračuna, kaj to pomeni za gospodar sko in sorialno Življenje naših občanov In kako silnejši bi še bil učinek gospodarske krize, ako bi se te velike investicije ne bi zgodile. •Izjemen gospodarski položaj nam ukazuje, da bomo v tekočem letu primorani opustiti posebne investicije Neradi bomo to 3toriii, ker smo mnenja, da so posebnu v časih, ko privatna iniciiat'va oji zmožna investicij, poklicane lavne uprave, kot je občina, banovina m država, investirati, da požive gospodarsko življenje Princip šted nje je r času gospodarskih kriz čednostna zadeva, vendar pa ne sme pomeniti štednju držanja križem rok. ko se množi armada brezposelnih, ko pada kupna moč k on-u mentov in ko vegatira trgovina, obrt in in dustrija. Dela zaslužek in kruh moramo najti in dati. In kdo je v to holj poklican, kot javne institucije. e va v# _ _ Vogal, ki ovira promet Kakor smo že večkrat čitali v naših časopisja, se naše mesto zelo modernizira m olepšava Zidajo se lepe stanovanjski hiše, naoravljajo se novi mostovi, prede tavajo se različne ulace in ceste, ter odpirajo tudi nove. Pri vsem tom je pa tudi zalo nujno potrebno, da se že enkrat odstrani vogal hiše §. Rozmana (gostilna >Pri Jerneju c). Sv Petra cesta št. 85. ki tako nepotrebn-o ovira ves cestni promet, posebno pa že direktni prehod na hodniku za pešce. Da je ta voeal za pešce nevaren, je razvidno že iz tega, da mora pešec, hoče ali noče. ravno tam stopiti s hodnika na cesto, ker pa nima razgleda s hodnika na cesto, preti vsakemu nevarnost, da ga pri prestopu podere voz, avtomobil ali pa kolesar, kar se je že tudi zgodilo. 2e z vozom io ko njem je bil karambol z avtom neizogiben (dokaz pr:če) Da ae pa vse to v bodoče prepreči. na4 mestna občina to zadevo ure dd, za kar ji bodo pešci zelo hvaležna n tod i ulica dobi drugo Ičce, ker bo hodnik do šentpeterske cerkve viden. Kakor hI tro se bc ta vogal hiše odstran.il, ne bo pretila pešcem nobena nevarnost več. Da je to res. naj se komisija sama prepriča Pešci. Halo, Radio - Ljubljana! Kar počenja včasih ta naša oddajna postaja, presega že vse meje. Navadno oddaja ob petkih opoldne boljšo glasbo z gramofonskih plošč. Ce kaj vemo, je na ploščah zaznamovano, na kateri strani je prvi del in na kateri drugi. Ako je dotični glasbeni komad reproduciran na več ploščah, je na vsaki zapisano, ali je prva, druga itd. Tega pa menda ne ve gospod, ki pri Radk) Ljubljani plošče preklada. Neki Mendelssohn. ki je zdavnaj mrtev in ga baje Štejejo med klasike nemške in svetovne glasbene Hterature, je zložil sve-tovnoznano predigro oz. uverturo k Sha-kespearejevi pravljični igri »Sen kresne noči«. Radio Ljubljana jo je nameraval oddajati pretekli petek 22. L m. opoldne. Napovedovalec jo je napovedal, torej po-slušajmo! In glej! Točno si slišal najprej drugi del oz. drugo polovico, potem Še-le prvo, tako da je uvertura nehala rekel bi sredi takta. Mislim, da se bo firma Banja' lepo zahvalila za tako reklamo njenih gramofonskih plošč! — — In to se sedaj ni zgodilo prvikrat saj se še spominjamo, da nam le nai Radio Ljubljana serviraj ne- kega petka uverturo k Tannhauserju brez zadnjega dela, ker je prekladač plošč pozabil, da druga stran gramofonske plošče '-aj! Pa je storil gospod režiser nekaj drugega. Svejka je ponudil mi da mi! Tudi lepo! Kar se mene tiče. visoko spoštujem in cenim tudi gospoda Švejka — tudi on ima dušo in rudi njegova duša se ne da modernizirati tako pač. kakor se da modernizirati dušica gospod:čne Carmen. To je namreč hotel povedati eospod režiser gospej Krit'ki. Ne? Seveda je tako. Svejka lahko vtaknemo v kranjsko narodno nošo ali pa v »obe-rštajriš« kakor se nam zda in Carmen magari v dečvo, le da s tem nismo napravili kdove kaj. Nismo ustvarili nove Carmen in ne novega Švejka — z drugo obleko. Tako se meni z-di, s čemur pa ni rečeno, da nimamo ljudje, ki smo v slabšem kulturnem položaju kakor gospod režiser, potrebnega rešpekta za one, ki znajo preoblačiti Carmen ali Švejka ali kogarsi-bodi. Gospod režiser nam ne bo zameril — p rep a me ten je, — Če mu namignemo, da z-asHrcn rudri gospa Kritika z balkona ali galerije malo rešpekta. Njej je treba vse lepo razložiti, nikakor pa ne gre. da bi jo gospodje režiserji gledali od zgoraj navzdol. To ne gre. Mt smo namreč tudi mi — ej, dum! Strnadova. Zadeva Kaiser Veseloigra je na šentjakobskem odru doživela že nekaj repriz, ne gre pa za pen-zijoniranega Viljema H., temveč za Jurja Kaiser j a, v živ paragraf vtelešenega starega solicitatorja. kj denar gotovo bo-lj rabi kakor božanski cesar v Doornu. Zadeva je torej bogata dedščina, ki naj bi jo po zagrebškem korarju dobila lahka umetnica fz varieteja, če se poroči s svojim »koreperi-torjem«. pesnikom in komponistom Jurjem Kaiserjem. Ta domišljav« opica ima pu že ženo. po paragrafih katoliške cerkve z njim zvezano ženo m poroka vedno suhega umetniškega parčka je nernogoča. za to pa bogastvo že plava po vodi v nenasitno žrelo fiskusa. Zadevo ima v rokah pošten ad vokat dr. NVender, a njegovemu koncipi-jentu dT. S prm g cr ju. ki mu je le za denar, se posveti, da bi dedinji našli drugega Turja Kaisorja za moža. Ta je pa onemogli, grdi in izsušeni solicitator Kaiser. ki mu je všeč denar, a staremu norcu diši tudi lepa artistka. Umetnica Irena se res poroči z njim, a na svatbeno popotovanje pa gre s svojim pesnikom. r*a rudi pozneje stanuje z njim, da njen pravi zakonski mož solici-rator le od daleč hrepen-i po čarih svoje oboževane ženke. Tako se zadeva v vedno Holj komičnih prfzorih zaolet« m razpleta dokler solicitator ne dobi odpravnine, de-dnnja pa svobode m svojega koreperitorja, največ imajo pa od zamotane zadeve gledalci, ki se vsa tri dejanja morajo zvijat1 od smeha Za smeh skrbe pravzaprav vse osebe, predvsem pa vedno potegnjeni solicitator Kaiser, ki ga igra g. Lavri? tako, kakor ga pri najboljšem razpoloženju more igrati le naš najboljši komik, kar ta s humorjem tako prebogato obdarova«' igralec gotovo tudi je. Is g. Lavnč vendar ni nikdar pretiran ali cek) banalen Tudi ^pičastega gizdalina Kaiserja je g. Petrovčič napravil tako prfumirano blaziranega. da je prekosil samega sebe. No, in gdč Baranova je bila tako srčkana mušica rn tako sladka tičica. da bi se v njo moral zatelebati stari papirnati solicitator rudi. če bi sedel na maja vi h stolih avditorija. Dr VVender g Kunca in dr Springer g. Škerlja sta bila sijain-o podana kontrastna tipa kakoršna sta ho tela pokazati avtorja veseloigre, ga Bučar jeva je z lahkoto ustvarila možakarsko za konje vneto Brandhuberco. g. Koman je bil dostojanstven birokratski stroj, ki sta ga podpirala g. Moser kot sodni sluga m g Zalaznik kot zapisnikar prav verno pri de litvi pravice z guliažem in dostoianstvom a rudi gdčni Puschnerjeva m G rumova ter g. Juvan so storili vse. kar so jim nudih njih male vlogice. da je igra dosegla tako izvrsten uspeh, kar res zasluži, da bi še večkrat napolnila dvorano. »Igra na gradu«. »Svetnik«, zlasti pa »Zadeva Kaiser« so ka-tvor nalašč za predpust. šentjakobski gledališki oder je pa postal naš pravi »Lustspiel reater*. ki smo na njega uprav ćeno ponosni. Prijava ustanov Kraljevska banska uprava dravske banovine je na osnovi § 27 zak. o ustanovah (zadužbinah) pozvala z okrožnico z dne 14 XI. 1930 5L 30466 vse ustanovne uprave svojega področja, da v določenem roku predložilo prijave o ustanovah, ki lih upravljajo s taksativno zahtevanimi podatki. Ker se mnogo ljubljanskih ustanovnih uprav temu pozivu še doslej ni odzvalo. *e ponovno poživljajo, da se v teku 10 dni po temu pozivu zglase v mestnem socijalno političnem uradu, kjer dobijo potrebna noiasnila in prijavne pole. Zlasti se opozariajo na ta naslov vsi: župni uradi, ravnateljstva raznih srednjih sol (gimnazij, realk, trgov. Šol. tehn. Šol *td.. uprav'teljstva osnovnih šol. samo-ustanov. bolnic in raznih stanovskih kor-poracij in zadrug. Opozarja se. da se po § 1 citiranega zakona ustanova sklad, fond. zavod imenu-ie sklad, ki je določen za kakšen trajen namen. Strogo nabožnih ustanov ni treba pri-ia vi jati. Za nabožne (isto cerkvene) ustanove, katerih namen obstoji v službi božji in sploh v verskem udejstvovanju v ožjem pomenu besede. Prijava drugih cerkvenih ustanov pa je obvezna. Ustanovnim upravam, ki so svoje prijave že na prvi poziv nredložile. ni potrebno ponovno predlaganje. Zoper odgovorne činitelje ustanovnih uprav, ki tudi sedaj ne predložijo zahtevane prijave, bo kraljevska banska uprava uvedla kazensko postopanje po določilih ^tii-a- 'ona. PO ZNANI" V&GLOiGRf konto X FELIXBRESSART HE.RMANM TrilMIOv Bomba smeha, v kateri dominira sijajni komik in humorist, znan iz operete »Gospodična tajnica« in iz šaloigre »Deviški Jakob«. Dve uri smeha! Predprodaja vstopnic od 11. do po! 13. ure! Elitni kino Matica Telefon 2124. mM živalica Iz življenja divjega kunca. Naš domači kunec poteka nedvomno od divjega kunca, ki živi v južni in zapadni Evropi. Divji kunec biva najrajši po gozdovih in v velikih množicah. Včasih šteje ena sama družina nad tisoče repov. Kakor lisica si izkoplje divji kunec rov v zemljo, kjer si uredi prebivališče. Glavna hrana kunca v poletnem Času ie sočno ze'e-nje. Po zimi se zadovolji s suh'm listjem in z drevesnim lubjem. Sluh ima tako razvit, čeprav ima uhlja nekoliko krajša od domačega kunca. Tudi glava je boli okrogla. Kožuh divjega kunca je v poletnem času rdečkasto sive. v zimskem pa svetlo-sive barve. Ker živi najrajši v velikih družbah, napravijo te v dotičnem kraju mnogo škode. Zato ga je začel človek preganjati. Posrečilo se mu je tudi. da je nekaj živali ujel in zaprl v kletko. Na ta način je Človek polagoma ukrotil naravo div-;ega kunca ter pod vplivom okolice in podnebja dobil od ukročenega divjega kunca sčasoma razne vrste pasem domačega kunca. In tako živi v naših hlevih in kletkah brezskrbno življenie domač' kunec, nič ne ve o gozdih in grmovju, rud' ne Dozna strahu o-red lovcem Ćlovek mu ie prija telj in skrbnik k^ mu daje vse. kar potrebuje za življenje. Navodila o umni reji kunca kakor tud ostalih malih živali daje novoustanovljen irustvo »2 i v a 1 i c a« v Luibliam. Sv Pe tra cesta 60. ki vab tem potom vse reict malih živali, da pnstopiio fcot član; ter >b enem tudi vabHem. da priiaviio svoit-?.'vali. ki so naprodai Hništvo ima oo'no laročil ter radevolje posreduje za svoie člane. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 25. januarja katoličani: Sproobrnenj« Pavla, kosava, pravoslavni 12. januarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica. Pisarniški ravnatelj. Kino dvor: Vlom v ekspresni vlak. Kino Ideal: SevUjsk> pevec. ZKD: »On in njegova sestra« v kinu Matici ob 14.15. Javna produkciju gojencev konser\fa1o~ rija ob 20 v Filharmonični dvorani. Muzejsko društvo za Slo\-enijo, izredni občni zbor ob 17. v predavalnici Narodnoga muzeja. Obrtniško društvo v Ljubljani: predavanj« o določilih novega obrtnega reda ob 20. v vrtni dvorani restavracije »Zvezda«. Oblastna strclsku družina: streljanje z nagradami ob 20 pn Levu. DE2LRNE LEKAR-NE Dznes: Leustek. Resljeva cesta 1, Bohince. Rimska cesta 25, dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. *iarounc» Gledališče OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek. 26 : Dve nevesti. Red E. Torek. 26.: Zaprto. Sreda. 27.: Cvrcek za pe^«o. Rei D. « Abonente roda E opozarjamo, la imajo drevi ob 20. uri dramsko predatavo. Vprizotri &e Golarjeva raska i*n*a >Dv« ne-vestic v režiji g. Lipaha in običajni zasedbi. Ker je skoro gotovo drevj poaled-nja večerna vpri-zoritev tei sezoni, &e prav poaebno opozarjamo vae prijatelje nače i«vuxne drame na no-coj&njo predata,vo. >Cvrček za pečjo*, i-zredno fina ta čoistvena božična drama »e ponovi v ar*. do 27. t. na. sa red D. OPERA Začetek ob m Ponedeljek, 35.: Zaprto. Torek, 26.: Luiaa. Red C Sreda, 27.: Zaprto (seneraikaV četrtek, 28.: Trlje muAketlr*. premijera« opereta. Izven. Basist Josip Križaj nastop* v torek, •ine 245. t m. na naSem odru v vlogi očeta v operi >L*i1za<. Gospod Krtiaj prebava to vlogo med svoje najboljAe kreacije la tzredno mtereaantno bo slišati naAeca o*-ličnega pevca tudi v te(J vlogi, ki aahrtera mnogo čustvenosti lin ml Une. Ostala zasedba obfča^na z go. Gđn-ngjeaiac-Osrvella v na-s lov ni vJojrl. MuzikaJno vodstvo ima ra/v-na/telj Polič. >Luiza< Je bila te večJtrM na nafiem repertoarju ter ae Je valed svojih lepih, sladkih melodij ta prekuz>ev«đooe imatrumentaolje zek> priljubila. Predstava se vrsi! za red C Oblak nstftopJaj« priporočamo. »Trije mušketir/U. Kakor pred toH> k-lmi leti znani Dum asovi romani, tako aa je tu-ch opereta, ki s« tgra pod tem naslovom, namah osvojila publiko po oeld Evropi. Vsa velika gled&Mftca kmajo to opereto stalno na repertoarju in povsod Je dota* gda rzredne napahe. V naai kraljevini jo igrajo ze celo letošnjo sezono v Zagreba. Naša premijera bo v četrtek 28. t. m Dalo samo, dalje izvrstna zasedba, sodobna moderna režija tn skrbna prVprava r vsakem pogJedn. obetata delu tudi na caAesa odru velik uspeh. Premćjera Je Vrven abor>-maHa po običajnih opernih cenah. Samo še danes FIlm Ijubavnega čara, globokega jra-notja in krasnega petja Ramon Novarro poje kot Se nikoli doslej kot Seviljski evec Danes zadnjikrat oh 4.. ^ 8. ta ^ 10. Zvočni kino Ideal — Prvenstvo Ljubljanskega zimsko športnega podsaveza LZSP razpisuje svoje prvenstvo v kombiniranem tekmovanju in sicer v dnevih 31. januarja in 2. februarja L I. v Mojstrani ali Kranjski gori Prvenstvo podsaveza se vrsi v kombiniranem tekmovanju in prejmejo prvo trije plasirani častna darila. Tek na daljavo se bo vršil 31. Januarja in skoki 2. februarja m nato sc razglase rezultati komrrnirane-*a tekmovanja ter razdele darila. Lahko na se tekmuje tudi v vsaki disciplini po *ebei ter prejme prvo plasirani v teku in Drvoplasirani v skokih, ki ne bi bil nagrajen v kombiniranem tekmovanju, praktična darila. Zatorej se tekmovanja lahko ude-ež; vsak. ker le dana možnost, da tekmu-e v obeh oanojrah ali samo v teku al* pa n 5.—. Priiave ie poslati do 29 t. m. na naslov: Kunstelj Tone. Liubliana. Masarvkova MW "evo. Naknadne priiave so moeoče proti dvoini -miavnini do začetka žrebania Vsi podsa--ezni klubi se pozivajo, da se tekmovanla »deleže vsai s tremi tekmovalci brezno-*oino pa morajo vsi poslat' vsa' klubskega prvaka MsdaMni podatki in sporočila Še slede, — Tajnik L Dnevne vesti — Češkoslovaška javnost mojstru Plečniku k jubileju. Našega mojstra Jožeta Plečnika se je spomnila ob jubileju tudi češkoslovaška javnost. Praški Hsti prinašajo mojstrovo sliko in podatke iz njegovega olodonosnega življenja ter naglašajo zlasti, da je na novo uredil tudi praski grad. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je pa mojstru Plečniku čestitalo k 60 letnici. — 252 odvetnikov v dravski banovini. Advokatska komora v Ljubljani objavlja imenik advokatov s sedežem na ozemlju dravske banovine po stanju 31. decembra 1931. V dravski banovina imamo 252 odvetnikom in sicer v Brežicah 4. v Celju 23. v Cirkntcl pri Rakeku 1. v Črnomlju 2. v Doln.1i uendavi 3. v Gornjem gradu 2. v Gomjfi Radsroni 2. na Jesenicah 3. v Kamniku 4, v Koni-icah 5, v Kočevju 5, v Kozjem 2. v Kranju 6, v Kr&kem 3. v Laškem 3, pri 9v Lenartu v Slov poricah 3. v Litiji 3. ? Ljubljani 82, v Ljutomeru 3, v Ma-renbereu 1, v Mariboru 41, v Metliki 2, v Murski Soboti 8, v Novem mestu 9. v Ormožu 2, v Prevaljab 1, v Ptuju 8, v Radovljici 4, v Rogatcu 1. v Sevnici 2, v Slovenj-§rraicu 3, v Slovenski Bistrici 3, v škofji Loki 2. v Šmarju prt Jelšah 2, v Šoštanju 2, na Vranskem 1 in v Višnji gori 1. — Notarska vest. Notar v Ptujn Kazimir Bratk-ovič je 10. decembra 1931 umrl Posle izpraznjenega notarskega mosta vodi notar v Rogatcu dr. Fran Ivan sok _ Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino •ta brla vpisana zdravnik v Ljubljani dr Mirko Pokoren In zdravnAk - volonter v Ljubljani rir Franc Branistetier. — Sodni tolmač nemškega in italijanskega jezika. V1S, deželno sodišče v Ljub ljani je imenovalo profesorja na državni ženski učiteljski soli v Mariboru Franca Finka za tolmača nemškega in >t al i j finskega jeaika prt okrožnem sodišču v Ma.ribo-rn. — Zveza jugoslovenskih mestnih in ob činskih tržnih nadzornikov. Na pobudo 11 tržnih nadzornikov v Zagrebu je bila po-krenjena akcija za ustanovitev zveze jugoslovenskih mestnih in občinskih tržnih nadzornikov Namen zveze je povzdigniti in modernizirati nadzorno sluSbo na živil skih tr.gvb ter stalno informirat! kupujoče občinstvo o ponudbi in povpraševanju ter kakovosti in cenah živil v državi. Pripravljalni odbor je že sestavil pravila ter stopil v kontakt s 76 mestnimi in 00 tržnimi občinskimi upravami, pa tudn z mno-srimi tržnimi nadzorniki, tel so navdušeno pozdrajvil.} nt'sel ustanoviti zvezo. TRADER HORN i™ i _ Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodiSe v Mariboru je prepovedalo posestniku Juliju Kacu iz Cigoncev zahajanje v krčme za dobo enega leta. — Razpust društva. Športni klub Gorje se je razpu«>tul. ker ni Imel .pogojev za obstoj. — Delomrzneži in izkoriščevalci občinskih Dodpor Po odredbi kr. banske uprave dravske banovine so proglašeni za delo-mržneže in izkoriščevalce obćMnskih podpor med drugimi Vlaeanc Toplak pristojen v občino Drstelji, Blaž Boljkovič pristojen v občino Rudcmanoi, Friderik Kocijan pristojen v občino Partinje, Štefan Varle, pristojen v občino Lušrtčka vas, Alojz Kor-žezilk, pristojen v občino Studenec, Jerl-na Alojz pristojen v občino Dolenja Logatec. Anton Petrovčič pristojen v občino Dolenii Logatec. Ferdinand Lebenčndk pristojen v občino Špitalič tn Martin Ilonrar pristojen v občino Trebeljevo. — Iz >Službenega lista«-.. >SJužbeni list kr. banske uprave dravske bauov\ine< št. 6 z dne 23. t m. objavlja govor, s katerim je Nj VeL kralj otvoril seje narodnega predstavništva, zakon o državnih inonopolih, zakon o ureditvi prometa s ffil-ml, uredbo o visini nagrade dnevničarjev pri predsedniotvu mji.isUrskega sveta, iz-premembo uredbe o dragrinjskih doklatiah duhovnaštva. odločbo o zavarovanju v naši državi, odločbo o relaksaciji receptov, odločbo obče seje državnega sveta, odlok o ukinitvi finančnih inatpektoratov, razpise o uvoznem ocarinjenju topJomerov in klobukov, odločbo o izvoznti prepovedi orehovih debel, razglas o otvoritvi novih telefonskih zvez ter objave o pobiranj« občinskih trošarin v 17 občinah dravske banovine v letu 1932. _ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 16. do 21. decembra 1931 je bilo v dravski banovind 19 pr.imerov tifirznih bolezni, X griže. 74 škrlatinke. 103 ošpic, ISO davice. 76 dušljivega kašlja, 34 Sena, 2 vnetja hrbteničnega mozga ter 1 otroč-niške vročice; od 22. do 31. decembra je pa bilo 17 primerov tlfuznlh boleznd. 10 griže. 63 škrlatinke, 173 ošpic, ISO davice. 63 dušljivega kašlja. 35 šena, 2 vnetja hrbteničnega mozga m 1 krčevite odrevenelosti — Kmetijski tečaj na Trati nad Škofjo Loko. Na Trati nad Škofjo Loko se bo vršil od 3. februarja do U. marca t 1. šest- tedenski kmetijski tečaj in sicer vsako sredo tn petek od 2.—6. popoldne v prostorih osnovne šole. Tečaj priredi sresko načel-stvo po naročilu kraljevske banske uprave. Učni načrti so nabiti na občinskih deskah vseh vasi občin Trata. Poljane. Javorje in Oselica. ker je tečaj namenjen za vso gornjo poljansko dolino. Otvortev tečaja bo dne 3. februarja ob navzočnosti sreskega načelnika sreskega kmetijskega referenta, celokupnega občinskega odbora in ostalih krajevnih činiteliev. Poučevalo se bo kmetijsko spisje in računstvo, govedorejo, pra šičerejo. perutninarstvo. ureditev hlevov in Gnojišč, mlekarstvo, zdravstvo domačih ži- vali, poljedelstvo, travništvo, sadjarstvo* glivične bolezni, gozdarstvo, občo upravo z upravnimi zakoni, pogodbe, testamente, zemljiško knjigo, kataster, kmetijsko zadružništvo in knjigovodstvo in specijalne kmetijske zakone. Ob sklepu tečaja se bo priredilo tudi zelo poučno filmsko predavanje o splošnem kmetijstvu. Predavalo bo 7 predavateljev. Tečaj ie velikega gospodarskega pomena za gornjo poljansko dolino, katera je v kmetijsko organizato-ričnem kakor tudi strokovnem pogledu v primeri z drugimi okoliši sreza še zelo na slabem. Vas Trata je središče vse zgornje doline in hribov. Oddaljenost naj kmetovalcev nikakor ne zadržuje, temveč naj pridno in stalno obiskujejo tečaj od začetka do konca ker le taki bodo imeli od tečaja polno korist. — »Sadvita« sadje v čokoladi. Ce le človek čita te besede, se mu de!ajo skomine po tej sočni in okusni jedi. Sadvita nam ni le v izreden užitek, amnak nas tudi poživi in okrepi. Sadvito dobimo v trgovinah v vrečicah po Din 5.—. — Akcija za gnolilne poizkuse v letu 1932. Društvo kmetnskih strokovnjakov za dravsko banovino je pokrenilo širšo akcijo za izvedbo poizkusov z umetnimi gnojili v letu 1932 v srezih Krško. Metlika. Logntec. Kranj in Ptui. Poizkusi se bodo vršili po preizkušenih načrth pri krompirju, krmski pes? in travnikih in sicer pri tistih kmetovalcih omenjen:h srezov. ki so član; tega društva. Vsak poizkusmk bo prejel brezplačno 1°0 kg Nitrofoskala specijalne sestave, točna navodila, načrt in zapisnik. Organizacijo te pomembne akcije vrši tajništvo društva kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino (Kranj), razdelitev gnojila in nadzorstvo nad poizkusi pa bodo vršili pristojni srezki kmetijski referentje. Krompir, krmska pesa in travniki so z ozirom na današnje stanje kmetijstva v banovini najpomembnejši sadeži. Zato je umna uporaba umetnih gnojil ravno pri teh kulturah danes odločilnega pomena. Akciji je želeti obilo odziva in uspeha. — Prodaja konjskega gnoja se bo vršila potom ustmene licitacije dne 22. februarja pri komandi dravskega žandarme-rijskega polka v Ljubljani, Rimska cesta 22. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi. _ Vreme, Vremenska napoved prav., da bo deloma oblačno, v splošnem pa ne Lzpremeujen o Včeraj je bilo jasno v Spi i tu ra Mariboru, drugod pa deloma oblačno Najvišoa temperatura je znašala v Splitu 13.8, v Ljubljani 1.8. v Mariboru 0.8. v Zagrebu 0.4, v Splitu 0. v Sarajevu —2.4. v Beogradu —3.7 Davi je kazal barometer v LJubljani 7S4. temperatura je znašala —1.4. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. 21- letni Mirko Šimić iz Osijeka je sedel v soboto v gostilni in pravi! prijateljem, da se hoče zastrupiti. Iz gostilne ie odšel na dvorišče, kamor so pa poslali prijatelji za njim redarja, ki je res našel fanta zvijajočega se v silnih bolečinah, tirnic se ie zastrupi' zaradi nesrečne bolezni — Starec zgorel v postelji. V vasi Pu-šine pri Virovitici je zgorel te dni v postelji 72 letni Jovo Dragaš Starec ie živel na kraju vasi sam, usodnega dne se ie najbrže napil, legel s pipo'v ustih v posteljo in zaspal. V spanju se mu ie vžgala obleka, za njo na še posteljnina ;" tako ie mož našel v postelji strašno smrt. — Neokusno barvani zobni obložek izgine, zobje postanejo bleščeče beli po večkratnem čiščenju s priljubljeno Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. Iz Ljubljane —Ij Gallusovo nabrežje je zaprto za ves promet v ozkem delu, pri Čevljarskem mostu. Za glavni kanal so izkopali ob obrežnem zidovju globok jarek ter ob hišah nakupičili mnogo izkopanega materijala. Ker kopljejo jarek tik ob obrežnem zidovju. morajo tu in tam sekati tudi nekoliko beton. Betoniranje je otežkočeno. ker težko dovažajo beton, ki ga mešajo na nasprotnem bregu. —Ij »Dobrodelna akademija«, ki se je vršila v prid »Pomožne akcije« dne 14. t m, v »Unionu«, je po sedanjem stanju prinesla 50.215 Din čistega dohodka. Ako ima še kdo kaj terjati za dajatve ob tej prireditvi, naj svoj račun takoj pošlje mestnemu socijalno političnemu uradu! —Ij »Pomožna akcija« v Ljubljani ima polne roke dela. Ogromne množice brezposelnih in nujne pomoči potrebnih tako-rekoč oblegajo mestni socijalno politični urad s prošnjami za nodnoro m prehrano. Do sedaj zbrani prispevki pa so daleko premajhni, da bi mogli vsem revežem ustreči! Nujno prosimo tudi prebivalstvo v okolici, da utrpi Dnmerno množino živil in jih odda za »Pomožno akcijo« na mestnih mitnicah! Pomagajmo sobratom, ki vsled splošne gospodarske krize trpe veliko pomanjkanje. —Ij Opozarjamo na produkcijo gojencev drž. konservatorija z obširnim, zanimivim, poldrugo uro trajajočim programom ki bo drevi ob 20. zvečer v dvorani FMharmonične družbe. Posebno opozarjamo na točke naših in jugoslovenskih skladateljev in sicer na St Premrlov godalm kvartet, njegovo pesem »Bil kralj je nekoč«. R. Savinovo pesem »Marico«. A. La-iovičevo: »O. da deklic je dragi moj«. J. Pavčxa: »Uspavanko« in J Gotovca arijo Morane iz opere »Morana«. katera se sploh prvič javno v Ljubljani izvaja Produkcija se vrši ob 8. uri zvečer. Prekasno došli nai blagovolijo med izvajaniem prve točke počakati v vestibulu Vstopnice po 4 Din se dooivajo v Matični knjigarni. PRIDE! PRIDE! S tira je nas spravila —\\ Gremij trgovcev v Ljubljani prosi vse one gg. člane, ki se niso še odzvali »Pomožni akciji gremija«, da to store do določenega roka 25. t m. Odbor Pomožne akcije. —Ij Samo še danes Vlasta Burian. Radi vel;kega uspeha, ki ga je dosegel sijajni komrk Vlasta Burian v komediji »On in njegova sestra« ponovi ZKD ta spored Še danes nepreklicno zadnjikrat ob 14.15 v prostorih Elitnega kina Matice. Za smeh ■n zabavo ob najnižjih ljudskih cenah jamčimo. —Ij IX. otroški ringaraja z živo slikanico priredi Atena na svečnico popoldne v veliki dvorani Uniona. Za zabavo bodo skrbeli čarovnik. Gašperček, miška Miki in muc Mrjav, kositarni vojaki, šegave dečve. ciklodron. ribolov in mnogo drugega. Vabimo vse naše malčke in prijatelje mladine. Obleka poljubna, maske dobrodošle. 61/n —Ij Tnristovski klub »Skala« v Ljubljani obvešča vse članstvo, da se vrši v dneh 30. I. do 2. IT. skupni klubski izlet v Luče in na Koroš;co skupno s TK »Skalo« podružnico Luče. po sledečem programu: Odhod iz Ljubljane v soboto 30. I. z vlakom ob 13.49 do postaje Rečica ob Paki ter z avtom v Mozirje, kjer predava zvečer tovariš predsednik prof. Janko Ravnik. Prenočuje se v Mozirju, v nedeljo zjutraj pa ie skupni odhod z avtom v Luče ter dalje na Korošico. Dne 1. n. vzpon na Ojstrico in smučanje po krasnih smu-ških terenih okoli Korošice. Isti dan zvečer ali eventuelno 2. II. zjutraj odhod do Pianinice. kjer se vrši ob 10. dopoldne občni zbor Lučke podružnice. Po kosilu sestop v dolino, združen z eventuelno propagandno tekmo v smuku. Povratek z večernim vlakom ob 22. v Ljubljano. V svr-ho prijave prenočnin in obedov na Plani-nici ie javiti soudeležbo najkasneje do srede zvečer na dr. Kugvjevem predavanju v Unionu tovarišu Kolbu. Preskrbite si legitimacije SPD radi polovične vožnje, — Odbor. Katarji, kašelj, hsripavost izginejo ob rabi Gleichenberskega Kon-stantinovega vrelca. Depot: A. šarabon, Ljubljana. Iz Celja —c Poroka. Včeraj se je poročil v Pe-trovčah g. Mirko Fajs, lastnik agenture, z gdč. Pavlo Artnakovo iz Celja. Bilo srečno! —c Drevi ob 20. bo predaval na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v risalnici deške meščanske šole v Vodnikovi ulici znani pedagoški pisatelj g. prof. G. šilih iz Maribora o najvažnejšem poglavju domače vzgoje. Zanimivo predavanje bo nedvomno privabilo polno dvorano poslušalcev. —c Novi obrati. Bivši celjski trgovec g. Franc Kolenc je v soboto odprl v hiši na svojem posestvu Za gradom novo gostilno, ki je v prvi vrsti namenjena izletnikom in sezonskim letoviščariem. ki so tak lokal na omenjeni lepi točki občutno pogrešali. — Hotel in restavracijo »Union« (Celjski dom) je prevzel od g. Cirila Majcena g. Slavko Furman. —c Celjski obrtniki se opozarjajo, da morajo biti napovedi za pridobnino in davek na poslovni promet vložene pri tukajšnji davčni upravi najpozneje do 31. L m. Zamudmkom bo odmerjen po določenem roku 10?S višji davek. Informacije za davčne napovedi daje pisarna Obrtnega društva v Celju dnevno od 14. ure dalje. Potrebne tiskovine naj prinese vsak član s seboj. —c Mestna knjižnica v Celjn je izposodila v mesecu decembru lanskega leta skunno 2490 knjig. V preteklem letu ie knjižnica izposodila svojim 1800 članom skupno 28.667 knjig. —c Zimskošportni odsek SPD v Celin priredi v nedeljo 31. t. m. ob U. dopoldne ori Celjsk5 koči I. podsavezno slalom tekmo, ki se >e 'ahko udeležilo vsi verificirani člani Mariborskega ZSP Priiavnina znaša 20 Din za člana. Prijave ie treba vložiti do 30. t m. pri SPD v Celju, ali pa vsaj eno uro pred pričetkom tekme. Med startom m ciliem bo uvedena telefonska z,veza. Objava rezultatov in razdelitev daril ter diplom bo eno uro po zaključkn 'ekme. Skupen odhod tekmovalcev k Celjski koči (v kateri ni mogoče prenočiti) bo na dan tekme ob 8. zjutraj izpred celjskega kolodvora. VčerajSnja nedelja je bila letošnjem letu Ljubljana, 25. januarja V LJubljani je vsaka nedelja vsaj majhna revolucija. Sioer so te revolucije že tako vsakdanje kot španske, niso pa nič manj potrebne ter spravijo i-Jubijano ved no, če ne na noge. pa vsaj na glavo, s tira Posebno važna pa je zaradi tega včeraj šnja nedelja, ki ni vplivala na Ljubljančane kot navadne nedelje, temveč celo porazno, n pr. tako kot posledice načela Štednje. Toda stvar moramo razumet- v nasprotnem pomenu besede. Včerajšnja nedelja je vplivala na Ljubljančane izredno blagodejno ter bi moraLi reči. da jih je spravila na pravi, čeprav na nezglajeni tir. Skratka, včerajšnja nedelja je kar časopisni dogodek in, če hočete, celo zgodo vinska dan letošnjega leta, kajti včeraj je posijalo v Ljubljani drugič letos solnce, kar pomeni pravi pravcati vsestranski prevrat. Doslej je bilo namreč poleg vsega drugega v krizi Se vreme. Skeptiki niso več niti upali, da se zjasni Vsepovsod je na&produkcija, ni čuda torej, če je na5a znanienita megla obvisela nad Ljubljano kot za večni grb. Na solnce smo bili že popolnoma pozablLi, saj g« nismo vtldeL od novega leta. Zato je bila včerajšnja nedelja že zaradi vremenske spremembe poseben dan. Nenadoma smo prestala vremensko krizo. Ljudje so že dopoldne opazili, da se jasni in na man se je Ljubljana prebudila kot medved iz zimskega spanja UgotoviLii smo. da se je prebivalstvo zadnje mesece neznansko pomnožilo — od kod bi se pa sicer vzele tolikšne množice! Mesto je zabučalo kot ob kraljevem tednu. Ljudi je gotovo minil revmatlzem. kajti na uilci so b£U tako živahni, kot da jih je .pomladil Voronov. Ljubljana je bila vsa na nogah, ljudje so drli na prosto, kot da je mrknila luna Toda dogodek je bil še večji — nastopila je pomlad, kar pomeni za Li1ubHp.no konec vseh kr^z. ne le vremenske. Kajti prvo, kar so "Ljub^anča-ni sto-ili zjutraj, je bilo. da so očistili zimske suknje, >prepariraH« jih z bencinom In JSb nežno zavili v papir. Sicer so nekoliko vzdihovali pri tem vainem opravku, vendar je zadostovalo pogledati skozi okno — svetel, pomladni dan je bil zunaj, kdo M se potem 5e jokal za oguljeno suknjico, ki je v zastavljalnici spravljena tako dobro, da bolje ne more bit; nikjer. Poleg tega pa še odpadejo Izdatki za kurjavo tn dobrodelne namene. 2© to vpMva blagodejno na razpoloženje Kar se pa te prve letoenle pomladi V če. se Je poleg tega. da so nekateri odlo- znamenžta, ker je drugič v posijalo solnce žLu gu.tt nje, kazala še v tem, da so bile ceste tako mastne, da niti tramvaj ni škripal m cvliii kot prejšnja suhe dni O rožicah žai še ne monuno govoriti, četudi nas še tako sil: pesniška žilica Vladalo Je sicer povsod pravo pomladno razpoloženje, celo na drsališčih. Ljudje so postali vročekrvni kot Spanci, zlasti nekateri pri nogometni tekma, kjer so se navduševali kot da prisostvujejo bikoborbi — vendar se led al staj al tako hitro kot so se razgrela srca Obe drsališči sta bili ves dan odprti .n tako obiskan: kot leto« le ne. Tudi ostale zimsko športne panoge so *e uspevale na že blatnem terenu pri Cekl-novem gradu. Naši športniki go peč skromni: tn dosledni če ni snega, se zadovoljijo tudi z blatom, glede terena pa tudi niso izbirčni, kar je splošno znano, saj so naši trotoarjl vso zimo najbol'še drsališče Včeraj, žal. niso bili uiporabni za drsanje, pač pa so se jih posluževal! z vnemo kolesarji, zlasti na periferiji Ce^te so bile namreč za kolesarje premastne Pešci In kolesarji so pri nas solidarni Prvi se poslužujejo cest, kolikor jim dTago. drugi se pa tudi potrudijo, da nnso preveč oškodovani Poleg vseh športnih m vremenskih dogodkov je pa bil največji — otvoritev tromost j a Mostišči novih mostov sta asfaltirani razen teras na levem bregu ter mostov niso več zaprli, čeprav še niao konča na tud, nekatera druga mamjoa dela To Jo ponomoma prav, saj morajo imeti tudi v, ju bi.lančan I svoje veselje ter promenado, za katero so prikrajšani odkar vo»1 tramvaj no £e!enbnr.sovl ulici. Ta promenada ima toliko prednosti, da se ne more meriti z njo nobena druga. Že zaradi! tega. ker na novih mostovih ni nobeneea voznega prometa, niti mamic x otrošktrrrl vozički ni. LJu vrvri-no obetajo, fovek Je zdaj lahko srečen oelo v oonedeljelc Potovalna pisarna Važne informacije za one, ki hočejo potovati po sveta JUGOSLAVIJA. Dovoljena je polovična vožnja na povratku za sledeče velesejine: V Leipzigu od 6. do 16. marca t. L V Pragi od 13. do 20. marca, v Budimpešti od 17. do 21. marca in od 7. do 16. maja, v Bazlu od 2. do 12. aprila, na Dunaju od 13. do 20. marca, v Tel - Avi-vu (Palestina) od 7. do 30. aprila, v Milanu od 12. do 27. aprila, v Poznanju od 1. do 8. maja, v Pariza od 4. do 18. maja L 1. AVSTRIJA. Avstrijske zvezne železnice dovoljujejo 25*/« popusta za velesejme: v LHpzign, na Dunaju in v Pragi. NEMČIJA. Nemške železnice dovoljujejo uileležni-kom velesejma v Birminghamu in v Londona 25g/» popusta Velesejem (Britisch Industries Fair) »e bo vršil v drugi polovici meseca februarja L 1. SKUPNA POTOVANJA. Veliko ekskurzijo v London in Birming-hani na velesejme priredi »^Putnik, v času od 24. februarja do 8. marca t L Potovame bo trajalo 15 dni in stane vse po programu inkL vožnja 1*1. razreda brzoviaka od Jesenic drž. meja in obratno 6.500 Din za osebu. Doplačilo na II. razred je 1500 Din. Potovanje je obenem zvezano z obiskom Pariza, Bruslja in Munchena. Prijave se sprejemajo do 9. februirja t 1. Poučno potovanje v Pariz na modno revijo priredi >Putnik< v Ljubljan v h\f>u od 26. februarja do 5. marca L 1 Cena potovanja, to je vožnja III. razreda brzoviaka Ljubljana - Pariz in nazaj, prevoz od postaje v hotel in obratno, prenočišče, prehrana, sedemdnevno bivanje v Panzu po programu, oeled mesta Pariza in izlet? z avtobusi, vodniki, vstopnine, napitnine, takse, za osebo je 3000 dinarjev doplačilo na drugI razred je še 800 d:narjev. — Potovanje se bo vršilo, če se prijavi najmanj 20 oseb. Prijave se sprejemajo do 20. februarja t. 1. — Program potovanja in bivanja v Parizu: 26 februarja: odhod iz Ljubljane z brzovlakom ob 20.50 preko Avstrije in Švice. 27. febmarja- prihod v Pariz - Est ob 21.15. Sprejem in pozdravni nagovor po de-fcgatih Pariškega sindikata damskih kroja-cev tn modistfnj. Prevoz v hotel z avtom :n večerja. Hotel je prvovrsten, v najlepšem delu Pariza na Place de t Etoile. 28. febrn arja: dopoldne in popoldne ogled mesta m znamenitosti Pariza 29 februarja: dopol-Ine ogled modnega ateljeja, kjer nastopa manekin VVorth. Popoldne obisk doma Cal lot 9oeurs, nastop manekinov. 1. marca dopoldne: obisk modnega ateljeja Philippe et Gaston. nastop manekinov. Popoldne obisk doma Jeanne Lanvin. Najnovejši mod«*:. I in nastop manekinov. — 2 marca dnr>o! •Ine: oficijelni ogled največjega treovsk«_;.-i doma Galeries Lafavette in obisk velike«^ doma za modele klobukov Popoldne ogled Grand Magacin de Priotemps. Nato obisk enega najbolj sik pariških salonov za moda* le klobukov. 3. marca: Izlet z avtobusi ▼ Malmaison in Versailles. Povratek v Pariz preko Bois de Picardie - Ville d'AvraJ, St, Cloud, Bois de Boulogne, 4. marca: odhod iz Pariza ob 7.30 preko Švice in Avstrije. 5 .marta: prihod v Ljubljano ob 19.5& RAZNO. Znižana železniška voinja t timski »e- zoni. Švedske drlivne železnice dovoljujejo posameznim izletnikom za nekatere ziuiako-sportne kraje v provincah Jamtland In Uak-singland na severnem Švedskem 50*/» popusta v času od 7. januarja do 2L februarja 1032. Pogoj je šestdnevno bivanje ▼ dobrem hotelu ali penzionu. Nadalje so izdale Švedske železnice nov odlok, na podlagi katerega imajo oni, ki potujejo večkrat na SreO-sko in prevozijo daljne proge, brezplačen povratek. Zimskošportni vlaki na ofemlju Jangfrao, S 15. decembrom 1931 je stopil ▼ veljavo zimski vozni red VVengernalp-železnice na progi Lauterbrunnen - Ki. Scheidegg, 20. decembra se je razvil zimski sport od Grin-riowakia do zimske postaje Arvengarten tn 28. decembra ee je pričel zimski promet na Jungfrau - železnici. Cene Wengernalp-ie-leznice so zn žane za 25°V Jungfrau - želes-nice pa za 30tt/«. Športni voini listki in -portni abonmanl. Bemina - železnica izdaja tako, kakor ostale švicarske železnice športne biljete za polovično ceno (listek za tja velja za brezplačen povratek), in sicer od Torina ▼ St. Mo-ntz, Pontresino in Cel^rino. Veljavnost bi-ljetov traja tri dni za nedeljo in pet dni za praznike. Nadalje izdajajo švicarske ielea-nice od 1. decembra do 31. marca 1962 športne abonmane, ki veljajo 10 dni za poljubne vožnje na progi St. Moritz - Bemina - Ho-spitz. Cena a bon mana je 22 švicarskih frai^ kov. Nova paroplovna linija Švedsko - Poljska, Nedavno je bil otvorjen promet 8 parobrodom >Boryholm« med Gdynio in Karlskr>-no. ki se vrši dvakrat na mesec v obeh smereh. Vožnja traja 16 ur in stane I. razred 55 švedskih kron brez oskrbe. II. razred 43 švedskih kron. TRADER Ljudje, ki trpe na otežkoceni telennl potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno pre-napolnenje trebuha, pritisk krvi v mozga* ne, glavobol močno utripanje srca. dalje. Id trpe na bolezni dančne sluznice, fisurah, hemcroidaJnem zamotku. fistulah, jemljejo za strebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franc Jožefovec grenčice Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov Izjavljajo, da se poslužujejo »Franc Jožefove< gTenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franc Jožefova* gTen^lca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Spečerijskil trgovinah. Albert Sorel: V čudodelni Roman — Maurice! — je vzkliknila v^eno-vefa. — Razumem, — je dejal Maurice, in storiti hočem svojo dolžnost. Storim to tebi na ljubo, naj me stane karkoli. Odidem. — Imenitno, — je dejal Fontemors. — Nisem vaš sovražnik, kakor mislite. Pripravil sem vse za vaš odhod. Tmate dovolj denarja ? — Ne. — Saj lahko vzame moje dijamante, — se je oglasila Genovefa. — Prinesla sem jih. — Ah, — je vzkliknil Fontemors in se ozrl na šatuljo; za hip se je zamislil, potem je pa dejal: —■ To bi ne bilo praktično. Imam boliši predlog. Danes sem dobil denar v Yvetotu. Evo ga, dva tisoč frankov v zlatu. Vzemite jih, saj mi jih boste lahko sčasoma vrnili. Zdaj se pa morate preobleči, sicer bi vas v uniformi spoznali. Prinesel sem vam civilno obleko. Tudi potni list sem vam preskrbel. Pot vam pokažem. Tam doli najdete grajski čoln, na ovinku reke ga pustite. Tam najamete kočijo do Rouena in v Parizu boste prej, predno vas orožniki izslede. — Genovefa, zdaj naju pa pusti sama; saj vidiš, da sem vse preskrbel in da se name lahko zaneseš. Ubogala ga je: njene oči so se srečale z Mauricovimi* hotel je skočiti k nji; pa se je obrnila in odšla. Fontemors je zaklenil za sestro vrata in dal Mauricu dovotj časa za razmišljanje. — Vašo uniformo povežemo v culi-co, — je dejal, ko se je Maurice preoblekel. — Če bi jo našli tu, bi takoj vedeli, da ste se preoblekli, in hoteli bi dognati, kakšno obleko ste oblekli, a to bi nama škodovalo. Dočim je Maurice pospravljal svoje stvari, je vzel Fontemors rjuhe s postelje in jih zvezal skupaj. — Pomagajte mi, potem pa zlezete skozi okno, - - je dejal, — in se spustite na dvorišče med stolpom in obrambnim zidom. Mislili bodo, da ste preplezali zid in pobegnili skozi luknjo v ograji. Vi pa skočite na dvorišče, kjer se sni-deva. Ali se boste mogli spustiti po rjuhah ? Maurice je bil krepak. Prikimal je. Fontemors je nadaljeval: — Za to culico bom že poskrbel. In še nekaj: Boste videli, da nisem vaš sovražnik. Dokažem vam. Ali mi lahko poveste, kam bi vam mogel pisati? — Imam dobrega prijatelja. — Kje pa stanuje? Pomolil je Mauricu košček papirja in svinčnik. Maurice je napisal: > W. M. Chebskv, študent medicine, ulica des Joses-Saint Victor 27« — Zdaj pa na pot! — mu je prigovarjal Fontemors. Maurice je zlezel skozi okno in kmalu je bil na zidu. Spodaj je bilo trioglato dvorišče, sredi njega pa vodnjak. Na desni strani je bil grad, na levi pa stolp. Maurice ni dolgo čakal Fontemorsa. — Vi ste pa res junak, — je dejal Fontemors, ko je prišel za njim. — Pozabili ste sabljo in revolver. Oboje sem spravil v culo, ki jo skrijeva tu. Privzdignil je pokrov vodnjaka in vrgel vanj culo. — Zdaj pa pojidte. Vodnjak je že več let zapuščen, niti vrvi nima; nihče se ne bo spomnil pogledati vanj. Stopnice vodijo od stolpa k vratcam, skritim v goščavi ;od tam se pride na breg. Vratca so zapahnjena in sam jih za vami zaprem; nikomur ne pride na misel, da ste si izbrali to pot. Potegnil je iz žepa svetilko in zlezla sta v stolp, če bi se bila obrnila, bi bila zagledala na grajskem pragu vso preplašeno Genovefo, ki je opazovala od daleč vsak bratov korak. Spustiti se ni bilo tako lahko; stopnice so bile spolzke, stopati je bilo treba počasi in previdno. Slednjič sta prišla do vratc, ki so bila k sreči odprta. Maurice je začutil, kako je zapihljal hladen vetrič. — Po tejle poti krenite; storil sem vse, kar sem mogel. — Oprostite, da sem imel napačno mnenje o vas. — Ne zahvaljujte se mi. Storil sem to enako za vas, kakor zase, za svojo sestro, za vso rodbino. Vratca sc se zaprla. Maurice je sli-jal škripanje zapaha. Krenil je kar na slepo srečo skozi goščo v svitu zahajajoče lune. Kmalu je prispel na breg. Fontemors mu je bil povedal, kje je privezan čoln. Zlezel je v čoln in Čakal dobro uro, da je luna zašla. Potem se je pa odpeljal na reko. Carinik je kričal nanj, toda Maurice ni odgovarjal. Bilo je ob dveh zjutraj. Morje je zaoelo naraščati; tok je odnašal čoln. V jutranji zarji je zapustil čoln in krenil na polje. Ob sedmih je odhajala pošta, ki ga je pripeljala zvečer v Rouen. V. Napol mrtev je obstal pri vratih stanovanja, ki je v njem stanoval s Cheb-skym. Vso pot ni skoraj nič mislil, tako se je bal misli, tako ga je bilo strah pogledati resnici v obraz. Pripovedoval si je vso zadevo, kakor jo je hotel povedati prijatelju. Zdaj se je spominjal vseh podrobnosti. Ko je končal, je začel znova. Na drugega ni mogel misliti in zanašal se je na Chebskega, da bo že on odločil, kaj storiti. In ko je tako utrujen razmišljal o razburljivih dogodkih, se mu je zdelo pod vplivom utrujenosti, da se je vse to pripetilo nekomu drugemu. Chebskv se ni niti čudii, niti jezil. Edini dojem se je kazal v nasmehu, porogljivem in škodoželjnem, ki mu je zdaj pa zdaj zaigral na ustih. — Treba je izginiti in sicer takoj; izdali ste najino stanovanje, zdaj naju lahko vsak hip zalote. Ponoči uideva policiji in jutri bova že na meji. — Vi imate dva tisoč frankov, kakor ste pravili, in dijamant... — Dijamant bi rad shranil... — je dejal Maurice. — To je gotovo spomin in zato je vam toliko ležeče na njem, — se je smejal Chebskv. — Ne smejte se. Ta uboga žena ie preveč trpela. — In niste nič hudi na njo? — Na njo? Niti najmanj. — Ste ji odpustili? — Seveda. — No, mudi se vam pa res. Pokažite mi prstan. Maurice ga je privlekel izza nedrija, kjer je imel spravljenega, da bi ga nihče ne videl. Briandov naslednik na Quai d'Orsay Kako stanuje novi zunanji minister Laval s svojo soprogo in hčerko Ministrski predsednik Pierre Laval je zapustil s svojo v javnosti rnalo znano soprogo in s svojo hčerko Jose^to razmeroma skromno palačo notranjega ministrstva in se naselil kos*rski predsednik Laval. sin mesarskega mojstra iz Auvergnev. gotovo ni nikoli mislil, da bo stanoval v tako krasni in bogato opremljeni palač'. Bogate državne zbirke starinskega pohištva. k> izviralo večinoma iz palač Bourbonov in Napoleonov, so morale dati najdragocenejše ko