Edini slovenski dnevnik
•:? Zedinjenih državah. ■ ■ ■
Ve*ja za vse leto. .. $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov :-

List slovenskih delavcev v Ameriki.
jjj The only Slovenian daily in the United States 2-
Issued every day except -: Sundays and Holidays
TXLSFON PISARNE: 4687 CO&TLANDT.
Enured as Second-Clan Matter, September 21,1S33, at the Post Office at Hew York, M. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4W7 CORTLAND9.
NO. 171. — STEV. 171.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 23j 1914. — ČETRTEK, 23. JULIJA, 1914.
VOLUME XXn — LETNIK ZZIL
Predsednik Carbajal je sklenil premirje.
V Mexico City se je naznanilo, da bodo takoj ustavljene sovražnosti po celi republiki.
OSEBNE GARANCIJE.
Prednje straže generala Obrego-na so neposredno pred mehiškim glavnim mestom.
Mexico City, Mehika, 22. julija. — General Eduarteo Iturbi-guverner federalnega distrik-ta je izdal pozno zvečer v imenu predsednika Cnrbajala sledečo izjavo :
'Mirovna pogajanja med vlado in ustaši za končanje državljanske vojne v Mehiki so dobro napredovala. Danes zvečer se je j odpisalo premirje in takoj bodo ustavljene sovražnosti po celi republiki."
Podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve, Lujan, je izjavil, danes zvečer, da je pričakovati vsaki čas mirnega konca Dostavil pa je, <1h se motijo oni, ki mislijo, da bo predsdnik ('arbajal brezpogojno oddal svojo oblast v roke konstitucijcnalistov. Carbajal priznava razsežnost in pomen sedanje revolucije ter hoče radi-te^a pridobiti voditelje ustašev za narodno vlado, Carbajal pa hoče garancije, da bo prinesla nova vlada Mehiki mir ter da jo l»o odobrila večina ustašev v o-rožju.
Prednje straže generala Obre-gon, broječe osem tisoč mož, se nahajajo v Tula kako uro vožnje <m! glavnega mesta, d očim se nahaja glavna četa pri Qucretaro, Til) milj proti «evrru. Tam se zbirajo čete konstitueionalistov za miren pohod proti glavnemu mestu.
Ueueral Obregon ho menda prvi poveljih k konstitueijonalistov, ki bo dospel semkaj in njegove čete se smatra za dosti močne, da obvarujejo glavno mesto pred eventueluim napadom od strani bambilov, ki vznemirjajo južne države.
Uradniki Mexican Railway so danes naznanili, da je popravljen del proge, ki je bil razdejan nedaleč o<l Vera Cruza. Vsled tega se bo vnaprej vri«l nepretrgan železniški promet med glavnim mestom in pristaniščem.
Victoria, Mehika, 22, julija. --Prvo direktno poročilo iz Mexico City, odkttr jo resigmral general Huerta, je dol»l Carranza v roke danes zjutraj. Poročilo je prišlo od Rohles Domingiuez. ki je posloval v glavnem mestu kot agent konHt:tucijonaiistov odkar je izbruhnila sedanja ustaja. Do-miiiguez je oni, kateremu se je začasno izročilo vlado."potem ko je odstopil Porfit-io Diaz. V poročilu se prosi zu navodila glede načina, kako prenesti vlado od Carhajala na Carran/.o.
Dh lies se je odpo»!alo odgovor, vendar «e vsebijie ni objavilo. Domneva pa se, da je odgovor zadovoljiv za vse prizadete ter da je zasedenje glavnega mesta le vprašanje najkrajšega časa
Na podlagi prejšuih izjav načelnika koustitucijonal'stov se pričakuje, da se bo takoj ustavilo vs«* sovražnosti. Tudi je vrjetno,
Se tega je treba! Železniška nesreča.
Ameriška profesorica je baje iznašla sredstvo zopet kajenje tobaka. Nov pomol.
Kot zadnji parnik Austro-Ame-rieana parobrodne družbe je od-plula včeraj "Argentina" s pomola št. 1 na 50. eesti v South Brooklvnu proti Sredozemskemu morju in Trstu. "Martha Washington", ki dospe dne 2. avgusta, bo že pristala na novem pomolu črte št. T ob 41. cesti. Na krovu "Argentine" sta se nahajali včeraj dve zdravnici, dr. Elsie S Pratt, docentinja na michigan-skem vseučilišču, in dr. Ethel E. Fraser iz Denver, Colo. Obe dami sta baje iznašli sredstvo zoper nikotin, ki bo vzelo vsakemu vse veselje do nadaljnega zavživanja te rastline. Kot nekako živo nasprotje proti tema dvema se jc nahajal na krovu tudi E. P. Ales-, thene. eden največjih importer-jev cigaret v New Yorku, ki j»-odšel na Grško, da nakupi tobaka.
Evharistični kongTes.
Lourdes, Frantlija, 22. julija. Tu vršeči se 25.mediiarodni evharistični kongres se je sestal danes k prvemu zasedanju. Kardinal Granito di Belmonte-Gennaro. zastopnik papeža, je pozdravil navzoče ter dal izraza svojemu veselju nad veliko vdeležbo.
da se bo v polni meri varovalo življenje in imetje domačinov in inozemeev ter da se bo odredilo vse potrebno za preprečen je nemirov pred za*edeujem in po za-sedenju glavnega mesta.
Zmagoslavni pohod Carranze proti glavnemu mestu se je pričel včeraj v Monterey. Ob želez-i niški progi se je zbralo skoro celo prebivalstvo in vse hiše so bile okrašene.
Juarez, Mehika, 22. julija. — General Villa je danes izjavil, tla jc brez podlage nezaupnost wasb-ingtonske vlade glede zadnjega gibanja njegove armade. Domnevalo se je namreč, da ne bo hotel Villa korakati proti glavnemu mestu ter da se bo podal v državo Chihuabuo, kjer bi se upiral vsaki vladi, ustanovljeni od Carranze. Villa izjavlja v svojem poročilu, da se hoče do pičice držati dogovo-ra, sklenjenega v Tor-reonu.
Oni, ki dobro poznajo situacijo, so mnenja, da bo zopet prišlo do spora med Carranzo in Vdlo, a ne preje, dokler bo ustanovljena nova vlada. Največ težkoč bo nastalo iz tega, ker želi Villa za predsednika generala Filipe Angeles. dočim je Carranza za to, da postane mehiški predsednik eivi-list.
V naslednjem navajamo podatke o revoluciji Carranze. Dne 21* februarja 1913. je naznanil general Carranza svojo opozicijo [»roti diktatorstvu Huerte ter pričel z revolucijo; dne 26. novembra 1913 je zavzel general Francisco Villa mesto Juarez; dne 2. aprila 1914. je padel Torreon v roke Vilic; 17. maja t. 1. je zavzel general Gonzales pristanišče Tampčco; 24. junija t. 1. je zavzel Villa Zaeatecas; dne 15. julija 1914. je odstopil general Huerta in dne 22. julija 1914. je bila pod-pesana pogodbi za premirje,

<m POZOR!
POZOR!
ČiUt«Ijem naznanjamo, da bomo začeli v kratkem času priobcevati roman
B mit H JE I1KBBDEL SVET
Prepričani smo, da ga bodo čitali z veseljem in. zanimanjem, ker je roman čisto nekaj . novega r svetovni književnosti. ..
iU -i . .. -
Pri Westpcrt, Cena., se je dogodila uscdepolna kolizija. Štirje na mestu mrtvi.
Westpcrt, Conn., 22. julija. — Danes zvečer s«1 je dogodila tukaj usodepolna kolizija med vlakom. obstoječim iz treh vozov cestne železnice, v katerih so se nahajali otroci na povratku z nekega piknika, ter tovornim vlakom. Tri osebe so našle na mestu smrt, četrta je kmalu nato podlegla poškodbam in 21 jih je bilo ranjenih. Nesreča se je prigodila na križišču State in King St., na ostrem ovinku. Oba" vlaka sta vozila s precejšnjo naglico. Na treh vozovih se je nahajalo 279 oseb. ki so se vdeležile letnega piknika misijonske nedeljske šole v Point Union.
Dr. Powers ki vodi preiskavo, je izjavil, da je povzročil nesrečo motorman izletniškega vlaka, ki je vozil z največjo naglico po griču nizdol, da pride pred tovornim vlakom do izmenjalnice. Vla-k je baje vozil š tako naglico, da bi bil skočil iz tira. iiko bi se preje ne izvršila kolizija. Kolizija je bila strašna in prvi voz izletniškega vlaka je bil dobesedno razbit na kosce. &tiri osebe, ki so našle smrt, so sedele v sprednji vrsti. Dr. Powers izjavlja, da je naravnost čudo. da je ostala kaka oseba iz prvega voza pri življenju. Panika, ki jc nastala, jc bila povsem primerna situaciji. Vsi ranjeni so doma iz Bridgeport a ali iz bližnje okolice.
Samomor morilca.
"Diamcmda Ohipa" so našli mrtvega v njegovi celici. Prereza! si je žile na roki in vratu.
Boston, Mass., 22. julija. — Štirikratni morilec Lawrence "Diamond Clip" se je usmrtil v svoji celici. Z liek'an železnim predmetom si jep rerezal vrat in žile na rokah. Danes bi se imel zagovarjati zaradi umora nadzornika Mortoiia. Ob osmih zjutraj je stopil v dvorano državni pravdnik in rekel: — Sodni zbor naj mi dovoli naznaniti porotnikom. da je obtoženec Lawrence Robinson mrtev. Zdravnik Ma-grath je konštatiral, da si je jet-, nik prerezal z železom vrat in žile na irokab. Našli so ga ležečega na pricni v mlaki krvi. Ker je bilo železo topo, jc moral precej časa rezati, predno je žile zadosti odprl.
Robinson je bil zadnji čas zelo miren in ni sploh z nikomur govoril. Morilec je bil zelo eleganten in je imel skoraj vsak dan drugo obleko. Pri sodnijsk'Ji obravnavah se iriti malo ni menil 7.a poslušalce. Državni pravdnik ni podal dosed a j glede samomora nobene ofieielne izjave.

Evgenetične poroke.
Cleveland, O., 22. julija. — 26-letna Josephiua Sanger, ki se je pred kratkim evgenetično poročila, je vložila prošnjo za ločitev zakona. Z možem se je seznanila potom časopisja, nakar sta se dala pred poroko oba zdravniško preiskati. Zdravnik ju je potrdil za sposobna, sedaj se je pa izkazalo, da je mož bolan. Sodišče je ugodilo prožnji; mož bo moral plačevati svoji ločeni ženi po tri dolarje na teden.
Kdo je storilec?
(Hlveston, Tex., 22. julija. — Mrs. George Hallpost iž Dallas, Tex., je danes agnoscirala trup lo mlade žene, katero so našli včeraj na obrežju s prestreljeno glavo. Umorjena je neka Mrs. Al-ina Johnston iz Dallas ki se je nahajala s svojimi sorodniki na poletni kempi v bližani dotične-ga mesta. Kakor hitro je spoznala truplo, je padla Mrs. Hjillpost v nezavest. Soprog umorjene, tesar po poklieu, je zapustil Dallas $>red tremi tedni.
Oivjanje avtomobila.
Avtomobil je zavozil v gručo ctrck pri igri. Ena deklica mrtva, več težko poškodovanih.
Na 41. cesti v bližini 7. Ave. v Brooklvnu, N. Y., se jc dogodila včeraj zvečer težka nesreča z avtomobilom. pri kateri je bila ubita ena deklica ter je bilo težko ranjenih več dragih otrok. Avtomobil, v katerem sta se nahajala dva možka in ena ženska, je zavozil krog devete ure zvečer s hitrostjo 50 milj na uro v gručo otrok, ki so se igrali na cesti. Triletno Marijo Bromme s štev. 411 4. Ave. je vrgel avtomobil več črevljev vstran ter je bila na mestu mrtva. Mati uesrečnega otroka, ki je bila priča prizora, jc na mestu omedlela.
Ranjeni so bili trije drugi o-troci, katere so prevedli v norveško bolnico. Avtomobil, ki je po« vzročil nesrečo, ni obstal, temveč se odpeljal z veliko naglico naprej. Trije policisti so sedli v dva druga avtomobila ter pričeli zasledovati morilni avtomobil, na katerega so oddali par strelov.
Na Fort Hamilton Parkway se je prvi avtomobil naenkrat ustavil.'Oba možka in ženska so skočili iz avtomobila, sneli hitro tablico s številko ter izginili v smeri proti cesti. Domneva sc, da so sedli tam na vlak nadcestne železnice. Uro nato je aretirala policija Martina Goldfarb, ki je imel pri sebi tablico avtomobila, zavf? to v papir. Baje je že priznal, da je posestnik avtomobila, ki je bil zavozil v gručo otrok. Tmen svojih tovarišev ni hotel prijaviti policiji.
Maščevanje razočaranega soproga.
Detroit, Mich., 22. julija. — Mike Lewandowski je danes u-strelil svojo ženo in njenega ljubimca Stanislava AVieliczka, nato si je pa še sam pognal krogljo v glavo. Ponoči je umrl v bolnišnici. kamor so ga prepeljali težko ranjenega takoj po atentatu.
Zrakoplovec v nevarnosti. London, Anglija, 22. julija. — Včeraj so se vzdignili pri Parizu trije zrakoplovci z baloni v zrak. Kmalo potem-je nastal grozen vihar ki jih je gnal preko Canal la Manche. Slednjič se jim je posrečilo pristati na waleski obali.
Cene se višajo.
Washington, D. C., 22. julija. Glasom poročila poljedelskega departmenta se je uvoz svežega, konzerviranega, prekajenega in drugega mesa zelo dvignil, odkar je v veljavi novi tarif. Tekom meseca junija se je uvedlo 46,848,023 funtov, med temi 37,808,946 svežega govejskega mesa, v prvi vrsti iz Argentine in Avstralije.	»
Zaroka.
Washington, D. C.. 22. julija. -V kratkem se bo zaročil generalni pravdnik McRevnolds s hčerko generalnega poštarja. Poroka bo menda že jeseni.
Trgovec z dekleti
Sodišče v Bronxu v New Yorku je obsodilo včeraj gostilničarja Francesca Merchilotte na ječo od deset do dvajset let in na 5000 dolarjev kazni. Obdolžen je bil, da je prodal tri deklice v javne hiše. Njegov zagovornik si je zelo prizadeval, da bi se kazen znižala, pa ni mogel ničesar opraviti.
Pisma so ga izdala.
Joseph Stack je pred kratkim poneveril pri nekem newyorskem zlatrju za $4000 draguljev in po begnil v Canado. Včeraj so ga v Toronto aretirali. Izdala so ga pisma, katera je pisal svoji ljubici. Pisma je policija zaplenila in prisilila dekleta, da mu je odgovorilo, da naj pride tainta čas na določen kraj.
Calmette ponujal $6000 za pisma.
Priče so izpovedale, da je hotel urednik "Figara" na vsak način dobiti pisma.
CHENU IN CAILLAUX.
Prva zmaga zagovornika Labo-ria. Caillauxova žena se je učila prej streljati.
Pariz, Francija, 22. julija. — Pri današnji obravnavi proti morilki Caillaux je izjavil državni pravdnik Herbaux, da ni imel Calmette razen nekaj pisem nobenih Caillauxovih Listin, ki bi ga mogle kompromitirati.
Caillaux je dolžil Calmette-a, da je rojalist in da podpira njegov easqpis Nemčija. Tej obdolžit vi so se odločno uprli zastopniki "Figara"; zastopirk Cal-mette-ove družine. Maitre Chenti, je rekel: — Caillaux je toraj prišel sem onečastit grob, katerega je izkopala njegova žena.
Ko so mu začeli pristaši ploskati. je zaklical Caillaux: — Ker sem prisiljen odgovoriti na to o-pazko, vprašam gospoda Chcnu, če prevzame odgovornost za besede, ki jih je -ravnokar izprego-voril. Takoj nato je vstal Chenu rekoč: — Da, jas prevzamem popolno odgovornost. V sodni dvorani mi ne morete in ne smete groziti, brez dvoma pa tudi ne poznate temperamenta moža, s katerim sedaj govorite.
Zagovorniku Labori-u se je posrečilo dob'ti važno pričo v osebi kneginje De Mesague-Kstrade-re; s tem je dosegel v procesu tudi svojo prvo zmago. Kneginja. prejšnja sotrudnica "Figara"', jc izpovedala, da ji je ponujal Calmette $6000, če bi mu mogla preskrbeti nekaj CaMlauxove korespondence.
Nadalje so priče izpovedale, da se je učila morilka par dni pred umorom streljati na strelišču onega trgovca, pri katerem je kupila revolver.
Yse delo počiva.
Stavka v Petrogradu je zavzela velike dimenzije. — Promet cest ne železnice ustavljen.
Petrograd, Rusija, 22. julija. Tukaj je prišlo danes do resnih izgredov od strani stavkujočih delavcev, ki so zastav kali, da protestirajo proti postopanju oblast v Baku in drugih mestih, kjer so izbruhnile stavke.
Cestna železniea je morala danes ustaviti obratovanje, ker so se uslužbenci pridružili stavkar-jem. Sedaj stavka kakih 200,000 delavcev in tudi iz drugih mest prihajajo poročila, da se širi stav-karsko gibanje. V Riga je baje odložilo delo 40,000 oseb.
Pri spopadih med stavkarji in oboroženo silo, ki so se dogodili danes, je bilo na obeh straneh ranjenih mnogo oseb. Stavkali so neposredno izvan mesta, ustavili neki osebni vlak železnice, ki vodi proti Finski. Strojevodja je moral pustiti stroj in potnike so izgnali iz vozov. Nato so posekali stavk ar j i brzojavne droge ter hoteli tudi razdejati tračnice. Oddelek kozakov, ki je doapel na lice mesta, pa jim je preprečil nakano. Vsi poznejši vlaki so imeli vojaško spremstvo. —
Na Flugov cesti so zgradili stav-karji barikado, katero pa je o-svojila policija. O sličnih izgredih stavkarjev se poroča tudi iz Odese, Revala iu Baku.
Nevaren ogleduh.
Albanski knez.
Šef avstrijskega generalnega štaba se boji atentata. 260 rumun-skih prostovoljcev. —o—
DENAR IN POMOČ.
Prebivalstvo bi kmalo linčalo brutalnega učitelja. Deček skočil v vodo. —o—
Berlin, Nemčija, 22. julija. —, Na vežbališču pri Ducsseldorfu so aretirali nekega starega mož-kega. ki je imel leseno nogo. Pri zasliševanju se je tako neumno obnašal, da so ga že skoraj izpustili. Zadnji trenutek je dal preiskati stotnik njegovo leseno nogo. Nega je bila votla, v njej na vse pol n o načrtov in važnih vojaških listin. Dosedaj še ni izdal svojega imena; dognalo se je samo to. da je špioirral v korist Franciji.
Dunaj, Avstrija, 22. julrja. — Knezu Viljemu sta dali Italija in Avstrija več milijonov posojila. razentega mu jc prišlo pa tudi 260 rumuskih prostovoljcev na pomoč; 300 se jih nahaja baje na poti.
Dunaj, Avstrija, 22. julija. — Kef generalnega štaba se je vrnil danes na svoje letovišče na Tirolsko. Ker se boji atentata, straži njegovo vilo nočindan močan oddelek vojaštva.
Berlin, Nemčija, 22. julija. -— V vasi Quartschen na O., bi prebivalstvo skoraj linčalo učitelja Parlowa. l.'Metni deček Kurt Wilde je prišel uro prepozno v šolo, ker je moral iti materi po zdravilo. Komaj je stopil skozi vrata, je planil učitelj nanj in ga strahovito pretepel. Deček mu je slechijič ušel in ves obupan skočil v reko Mdetzel. Brezdvoma se jp učitelju, ki je bil že v umobol-ci, povrnila blaznosti.
Srce na desni, jetra na levi strani.
Wabash, Ind., 22. julija. Preiskava trupla 11-letne Mabel Tal-madge, katero je včeraj povozil neki avtomobil, je dognala, da je imela deklica srce na desni, jetra na levi strani.
Iz višine 200 čevljev padel na tla.
Oconto, Wis.. 22. julija. — Zrakoplovec Frederick J. Hoover je padel danes s svojim zrakoplovom iz višine 200 čevljev na zemljo in se samo neznatno poškodoval.
Poskusen samomor.
V neki hiši na 92. cesti v New Vorku si je hotela 651etna Minnie Vogelman z britvijo prerezati vrat, pa so ji domačini še pravočasno preprečili. Življenje si je nameravala vzeti vsled neozdravljive bolezni.
Posledica prepira.
Collinsville, 111., 22. julija. — Rose Dimore se je v kleti ustrelila, ker se je malo prej sprla s svojim 261etnim soprogom. Skregala sta se zato, ker ji ni hotel mož zjutraj odzdraviti.
Cesar Franc Jožef odobril ultimatum.
Deputacija srbske narodne stranke pri skupnem finančnem ministru dr. Bilinski-ju.
CEHI IN NEMCI.
V Vitkovicah na češkem je prišlo do velikih demonstracij. Nejasen odgovor grofa Tisze.
Dunaj, Avstrija. 22. julija.
Neus Wiener Tagblatt", ki je skoraj najboljše informiran o vojaških zadevah, naznanja, da je cesar Franc Jožef popolnoma zadovoljen s predlogi, katere mu je stavil skupni zunanji minister oz roma ministrski svet. Boljše rečeno: eesar je potrdii ultimatum. katerega bo poslala v petek ali sohofo Avstrija Srbiji. Grof BerHitold se je mudil dalj časa v Išiu iu konferiral z cesarjem.
K skupnemu zunanjemn ministru dr. Leonu Bilinski-ju je prišla deputacija srbske narodne stranke in mu zagotovila, da so bosenski Srbi zvesti in pokorni cesarju.
Bilinski je nato r dolgem govoru svaril člane deputacije preti veliko-srbskimi propagatorji, ki si na vse načine prizadevajo, tla bi dobili mladino na svojo stran. Mladina je neizkušena in ne zna razločevati, kaj je dobro in kaj je slabo.
V češki občini Vitkovlcc, blizo Starkenbach, , 'so se vrši'e. velike demonstracije med Cehi in Nemci. Cehi. so nameravali naz-' dejati nemško šolo pa j-ih je žan-darmerija. pregnala.. Več demonstrantov je težko fanjeiTih.
Budknpeft** Ograko, 22. julija. — Ministrski predsednik grof Tisza je zelo površno odgovoril na interpelacijo poslanske zbornice glede položaja v Bosni Njegov odgovor je napravil vtis, da vlada nekaj skriva pred ljudstvom in da namerava delati po svoji volji.
Samomor ali nesreča.
Flint, Mich., 22. julija. — Ch. II. Leickhart, 46 let star, v Nashville. Tenn. znan in ugleden lekarnar. ki se je mudil v nekem tukajšnjem sanatoriju radi melanholije, je ušel včeraj skozi okno zavoda. Dve uri pozneje so našli njegovo razmesarjeno truplo na železniških tračnicah. Vrgel sc jc bil pod vlak.
Dozdeven ulomilec ustreljen.
Akron, O., 22. julija. — Thomas Wolf premožen trgovec iz tukajšnega mesta, je bil danes u-streljen v hiši svojega zeta, Freda Brown. Ustrelil ga je neki sosed, ki ga je smatral za'ulomilca.
Pogumne Mehikanke.
Naco, Ariz., 22. julija. — Mehikanke so dane« »lekle svoja, krila in jih metale za možkimi, ki so rekli, da gredo rajše delati v premogovnike, kot da bi se pridružili vstašem. "Le vi nosite krila", so kričale za njimi, <;me! lahko skrbimor same zase!" Policija je aretirala 40 žensk.
ček je ponaredil.
Harlem policijsko sodišče v New Yorku je postavilo včeraj Roberta Campbella pod varščino $2000, ker je ponaredil ček za $312.62. Pri zaslišanju je rekel, da je bil brez dela in ni mogel drugače priti do denaiQa. Obravnava se bo vršila v kratkem.
vožnja
asa krasni i rt brzl parnjk «Avstro- tairicaii pro;«)
Martha »Washington
fdplije t soboto, doe 8. avgusta
vtiaji do Trst« ume 13 doL
do Trsta ali Reko - . $29.00 voznih listkov: do Ljubljano - - . ^ $30.18 ^ do Zagreba - - ■ • $30.08
tm pot<9Da» kafclmc (»ddeltk IL 1» IIL rurviton «taM~Viiuifl j • $4.00 T9f S« Odfaal«, u »trske polovic*. Trn oddolok p tTtfhum pri poročno votalo listke |o dtIMtf pel r*. BAKSZB, H OortUadl Št, York, j
Hi^lo1	mm m m mm m i
Ceoa
I iTtftai d v*ta
GLAS NARODA"
+ tuniwiic Daily.)
f Owned and published by the
_____________ Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. ' JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.

i of Business of the corporation and I addresses of above officers : 81 Cartlandt Street, Borough of Man-> hattan, New York City, N. Y.
In celo leto velja list za Ameriko in
| Canado........................$3.00
** pol leta....................... 1.50
" isto cm mesto New York........4.00
pol leta za mesto New York ... 2.00
04 Evropo xa vw leto...........4.50
M " " pol lets.............2.55
r " M " eetrtleta............ 1.70
.'ULAS NARODA" izhaja vsak dan P izvzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**
("Voice of the People") every day except Sunday* an^
Holidays. Subscription yearly $3. <50.
Dopisi brei podpisa in osobnosti se ne
priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, ds se nam tudi prejinj« Uvsliiie naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in podiljatvam naredite ta a	naslov:
-GLAS NARODA- v
tt Cortlandt St., New York City.
Telefon 4^37 Cortlandt.
Dopisi.
GLAS NARODA, 23. JlTLUA, 1914.
Navliz tema pa deželni šef na noben način ni dovolil, da bi se vož-—o—	uja skozi mesto nadaljevala. Za-
Ncrfolk, Va. - Če je v tej na.: P°vedal je šoferju naj vozi naselbini kaj delavcev, mi ni znano; i*** Pron konaku. Ivo je vozil ay-vem samo to. da se jih je zadnji j tomo¥ ^ez latanjski most, se je čas nekaj naselilo po bližnjih go-' zSrmMa vojvodinja proti svoje-
zdovih. Mesto Norfolk loči od j ™ ^progu m proti desni roki
; deželnega šefa. Potiorek je mislil, da se je vojvodinja od strahu onesvestila. V tem ga je potrjevalo še dejstvo, da sta nad-
Japonci v Michiganu.
V državi Michigan se je baje pričela razvijati japonska kolonija. Kot v državah na pacifični o-bali, se hočejo ti japonski kolonisti tudi v Michiganu pečati v prv vrsti z vrtnarstvom in pridelovanjem sočivja. Po vse in tem, kar so dosegli Japonci na tem polju v drugih krajih, je pričakovati, da bodo uspešni tudi v Michiganu.
Na drugi strani bi pa moralo biti čudno, ako bi se tudi v tej državi ne pojavilo gibanje proti naseljevanju Japoncev kot se je to zgodilo v drugih državah na zapadni obali, predvsem v Cali-forniji in tudi v Canadi. Ako bi »e pa vprašalo državljane Michigan a vspričo agitacije zoper priseljevanje Japoncev: Ali so vam ti novi priseljenci že naredili kaj škode in ali je pričakovati, da jo bodo v kratkem času? — bi ti ne mogli odgovoriti ničesar pozitivnega, ali bi pa navedli ugovore, ki nimajo ne nog ne glave. Pri teh priseljevanjih se gre v prvi vrsti za obdelovanje zemljišč, ki so bila dosedaj neobdelana, ali katera se je dosedaj smatralo za petrolejska polja, dasiravno niso bila. Morda se gre celo za svet in zemljišča, ki se domačim farmer-jem niso več dopadla, ker ni prineslo obdelovanje zadostnega dobička. O kakem izpodrivanju do mačih farmerjev ne more torej biti nobenega govora. Tudi se ne more reči, da ne dajejo ti novi naseljenci nobenega povračila za to, kar najdejo tukaj. Povračilo pride v prid konsumentoin, ki kupujejo produkte takih farm.
Z vsemi temi ugovori pa se ne bo moglo odpraviti mržnje proti tem novim priseljencem in ta jnržnja bo postala tem večja in globlja, čim večje bo ozemlje, na katerem bodo delovali ti azijski priseljenci in čim večji bo uspeh, katerega bodo imeli od svojega dela.
Priseljenec iz Azije se povsem razlikuje od priseljenca iz Evrope. Slednji se hitro prilagodi tukajšnjim razmeram, prevzame še-
in navade dežele ter je glede življenskega naziranja povsem istoveten z domačinom. Istega rodu je in iz iste dežele prihaja. Drugače pa Azijat. Njegovi nazori se popolnoma razlikujejo od onih Evropejca ter se nikdar ne prilagodi razmeram dežele, kamor se je priselil. Azijat je skrajno skromen ter dela za vsaki denar, dočim ima kulturni Evropejec in Amerikanec veliko potreb, katerih Azijat ne pozna. A-zijat dela kot črna živina in sko-ro ne pozna počitka, dočim zahteva drugi poleg dela tudi pro-Hti čas za zabavo in razvedrilo. Kjer se priseli Azijat v veliki
Portsmouth a le ozek morski liv. Obe mesti sta važnega zgodo-i vinskega pomena, ker so se tuKaj j vršile velike bitke. Po mestu je • vse polno nagrobnih spomenikov. Vožnja iz New Yorka pa do sem je zelo lepa. Vozili smo se 19 ur in medpotoma videli kakih trideset trdnjav in srečali nad sto ribiških in izletniških parnikov. V okolici Norfolka in Portsmoutha so velike ladjedelnice in druge zanimivosti. V New Yorku sem se mudil več dni in tam užival gostoljubnost in postrežljivost tamošnjih rojakov. Obiskal sem blizu New Yorka Mount Kisco, Haverstraw, prijazni Ridgewood in druge kraje. Hvala rojakom za prijazen sprejem in dobro postrežbo. Po opravkih sem se mudil tudi na Ellis Isiandu, ali kakor ga nekateri imenujejo, otoku solza. Pozdrav! — Matija Pogorele.
Hanna, Wyo. — Iz naše naselbine se le redkokdaj bere kak dopis, no, pa saj ni čuda, ker smo tukaj smo tri slovenske družine in nekaj samcev. Z delom gre bolj slabo, delamo komaj po tri do štiri dni v tednu. Premogorov je še precej dober, samo škoda, da primanjkuje tako zelo vozov. Sem za enkrat ne svetujem še nikomur hoditi. Ko se bodo razmere kaj spremenile, bom že sporočil. Žal, da ne moremo držati skupaj, čeravno nas je tako malo. Vsega obsojanja je vreden neki rojak, ki je po krivici spravil svojega tovariša ob kruh in zaslužek. Za enkrat ga še ne imenujem, ker upam, da se taki slučaji ne bodo več ponavljali. Pozdrav! — Naročnik.
Kako opisujejo očividci atentat.
Sarajevo. — Brivec Marosi, ki je bil eden prvih, k so prijeli atentatorja, pripoveduje: Stal sem v bližini filijalke banke "Union". Prvi voz s policijskim poveljnikom Mavcrhoferjem se je ravno mimo peljal, nato je pripeljal drugi avtomobil z vladnim komisarjem Gerdejein in županom, v malem presledku pa avtomobil, v katerem so sedeli prestolonaslednik s svojo soprogo in armadni nadzornik Potiorek. Naenkrat sem videl, kako se je približal neki mlad mož, ki je sta; onstran keja, ograji mostu, položil neko stvar proti prestolona-slednikovemu avtomobilu. Ta mož je stal poleg nekega drugega, ki je takoj, ko je prvi vrgel ono stvar, mirno odšel po keju navzdol. Videl sem, kako je ona Stvar zadela ob avtomobil. Tudi sem opazil lahek oblak dima, ki je sledil, ko je stvar letela po zraku. Potem sem opazil, kako je stvar odletela od zložene strehe avtomobila ter padla proti naslednjemu avtomobilu, ki ga je vozil lioss-AValdeck. V tem trenutku se jo zaslišal grozen pok. Kakor hitro sem videl, da je tujec vrgel neko stvar, sem hitel proti njemu. Najbrže me je pa zapazil in je skočil čez zid keja v Miljaeko. Sledil sem mu. Že ga je dohitel neki detektiv, ki ga je z revolverjem v roki prisilil, da se je ustavil. Približali smo se možu, ki je imel obe roki v vodi. Prijeli smo ga od strani. In s pomočjo drugih pasantov in detektivov smo ga prijeli. Ni se več upiral.
Drugi atentator Princip, je, sin nekega kmeta v Grahovem. Njegov brat je trgovec. Atentator, ki je obiskovol gimnazij v Sarajevem, je bil pred dvema letoma povodom neke dijaške demonstracije relegiran. Potem je šel v Srbijo, da tam nadaljuje svoje študije. Baje je maturiral Belgradu ter se potem vrnil v Sarajevo.
O drugem atentatu se izvedo sledeče avtentične posameznosti. Atentator je oddal oba strela, ko je bil avtomobil z nadvojvodo in vojvodinjo tik na desni strani tlaka, ki je bil zaseden od velike množice ljudi. Atentator je streljal iz neposredne bližine iz česar moremo sklepati, zakaj je bil
vojvoda in vojvodinja na tiho iz-pregovorila par besed, ki so pa bile vsled velikega hrupa nerazumljive. Šele ko se je deželni šef, ki je moral dirigirati neori-jentalnega šoferja, zopet obrnil proti nadvojvodi, ki je še vedno mirno in pokonici sedel, krvavi iz odprte rane. Ko je avtomobil pri vozil pred konak, je vojvodinja bila že popolnoma onesvešče-na. Ko so vojvodinjo dvignili iz avtomobila, se je nadvojvoda zgrudil v avtomobilu. Takoj so
Po tedanji praksi so pustili bolnika, ki se mu je stanje ved-bolniku nekoliko kr\d. kar je na'no boljšalo. Pudeneijana je pora-videz dobro vplivalo, v resnici sejlila čas v Varaždinu, da je tudi je pa položaj poslabšal. Bil je že j bana pridobila za svoj načrt, tako nežen in slaboten. Varaž- Grof Nadaždi je takoj postal dinski zdravnik se je mučil noč- j njen iskren zaveznik. Gita mu je indan, samo da poiuiri bana, ki j izredno ugajala radi njene lepote,' je komaj pričakoval vesti, dosle'a njeno premoženje je bilo tudi čez nekoliko dni, da je protono-! precejšnje. Prepričan je bil, da tar izven vsake nevarnosti, a da (protonotar ne najde v vsej Hrva-j je treba še dolgo časa. da se po-jški boljše žene od Gite, iii tu mu' pravi in okrepi. Ban je storil za |je povedal tudi ban.
K
EJE
bolnika vse, kar je le mogel. Njegovi sluge so morali biti nočin-
dan pri bolniku, a tudi sam je'za ženo.
Naposled je bil tudi protonotar! prepričan, da mu je Gita usojena1
ft
prišel večkrat na dan pogledati k bolniku.
Minula sta že dva tedna, odkar je zbolel protonotar. na boljše, a počasi.
(Vz deset dni. odkar sta prišli v Varaždin, sta se odpravili v Zagreb. Poslavljajoč se od Gite, Šlo mu je je protonotar porabil priliko, da Čutil se je'jej je rekel natiliem in iskre""
prihiteli zdravniki, toda vsaka
slabega, teka ni imel, v ob»-az je bil ves upal. Imel je sicer vse potrebno, lirano in pijano po zdravnikovem predpisu, postrežbo na migljaj, vestno zdravljenje; ali vendar je čutil, da mu nekaj
zdravniška pomoč je bila zaman. Pri nadvojvodi, ki je imel prestreljeno žilo-odvodnico na vratu, so približno čez četrt ure kon-štatirali sinrt. Par minut nato je umrla tudi vojvodinja, ne da bi se zavedla.
O atentat u se poročajo: Prvi strel je zadel vojvodinjo. Zgru-iila se je nadvojvodi v naročje. Nadvojvoda je vzkliknil: "Kaj ti je?" V tem hipu se je tudi sam zgrudil. Kri je izbruhnila iz rano. General Potiorek, ki je sedel nasproti, mu je odpel vojaško suknjo, dočim se je mogla vojvo-linja še vzdigniti ter mu je pritisnila prst na zevaiočo rano. Cez Ive sekundi se je. sama zgrudila lezavestna. Čez tri minute je bil nadvojvoda zaradi izgube krvi mrtev. Vojvodinja je izdihnila ^ele čez četrt ure.
"S. N."
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. —
Napisal L E. Tomič.
množici, je izključen vsak belec tako grozen učinek obeh dobro
in naj je se tako vstrajen. Vse to poglablja nasprotovanje in mrinjo in na podlagi tega bo iz-
(Nadaljevanje.)
XII.
Protonotar je še hitro izvršil svojo nalogo pri banu. Proučil je 1 njim vse zapiske sej, raztolma-eil banu vse, kar mu je bilo nejasno v javnem pravu kraljevine. Obvestil ga je o sedanjih odno-sajih in stanju stanov, nižjega plemstva, razlagal mu dolžnosti napram ustavi in pravicam kraljevine. in to vse tako natanko in razločno, da je ban Nadaždi priznal z velikim zadovoljstvom svojemu učenemu in veščemu protonotarju, da sedaj dobro ve, •'kaj in kje je kaj".
Tudi zadevo s polkovnikom Mikašinovieem se je hitro uredilo. General Beck je čutil neko spoštovanje in strah pred znanim vojskovodjem, ki je po izrecni želji cesarice postal banom hrvaškim. General je izprevidel, da bi se moglo obrniti na zlo, če bi ban sporočil vso stvar cesarici in tako je dva najvišja častnika varaž-dinske krajine obdolžil neposlušnosti, največjega vojaškega prestopka. Zato se je general Beck, kakor hitro mu je ban razložil vso resno zadevo, takoj pokoril, pa je poslal zapoved polkovniku Mikašinovieu, da mora z druge strani pritisniti na uporne mosla-vaške kmete.
To se je takoj zgodilo in uporni kmetje so se pomirili.
Po razgovoru z generalom Be-ckom se je ban drugi dan odpeljal s protonotarjem v Trakoščac obiskat grofa Draškoviča. Čeprav je bilo že gorko solnce, so bili še hribi in doline, ponekod tudi ravnine, pokrite s snegom, ki je zelo počasi kopnel, ter je vsaki čas zapadel nov. Bila je takrat ostra, dolgotrajna zima, ka-koršne niso pomnili niti najstarejši ljudje. Treba se je bilo zelo varovati prehlajenja, da človek ne zboli. Gospod protonotar — čeprav dobro zaviti v tople kožuhe, a ker se je vozil v odprti kočiji, ker je ban hotel tako — se je prehladil ter takoj začutil, da mu ni dobro. Drugi dan, ko se vračal v Varaždin, se je še bolj prehladil. Začutil je silen glavobol; tretji dan se je pojavila vročnica in protonotar je moral leči v postelj.
Ban Nadaždi, pri katerem je protonotar stanoval, je bil zelb vznemirjen. Takoj je poslal po zdravnika, ki je najskrhnejše preiskal balnika ter izjavil, da
manjka v tej bolezni. Vedno mu
namerjenih strelov. Deželni šef
Potiorek je imel tudi vsaj vtiskTj,	_______ ___ ____,__
da se ni ničesar zgodilo. Nadvoj-fima prot<A$fcar vnetje pljuč, ki išle vse določbe proti priseljeva-J voda in vojvodinja sta ostala tu-lpa še ni bilo nevarno, a kljub te-Azija^v*	____ di zdaj mirna in pokonci sedeča, mu mora biti oprezen.
je prihajalo na um, kako bi se mu godilo, če bi mu stala pri postelji zvesta, skrbna žena, ki ga ljubi in ki bi pazila nanj povsem drugače, nego ti sluge z brezčutnim, a poslušnim obrazom. Često-krat je pomislil na Gito, kadar je tako premišljal sam v sebi.
Nekega dne, ko je bil ravno ban pri njem, je javil sluga, da želita dve gospi iz Zagreba k bolniku.
Protonotar je prvi hip mislil na svojo sestro Cecilijo; a kako se je začudil, ko je zapazil mesto nje Pudencijano in Gito. Lahna rdečica je oblila bolnikov obraz.
Ban je poznal že z Dunaja Pudencijano, ki jo je imel za izredno originalno žensko. Rad se jc ž njo šalil in zabaval. Zato mu je bilo pogodi, ko jo je naenkrat zagledal.
"tuli smo, dragi grof", je pričela baronica s tožnina. glasom, "'da imate bolnika, ki potrebuje Samaritanke. Privedla sem jo", je rekla, kažoč na Gito. "Gospa Magdičeva — ali nota bene, vdova!"
Ban se je spoštljivo priklonil, si radovedno ogledoval vdovo, ki je njemu, kakor ljubitelju lepega spola, ugajala takoj na prvi hip.
Gita je, nekoliko vznemirjena in zardela v obraz, gledala postrani na bolnika, ki se ji je ljubeznivo smejal, kimajoč z glavo v pozdrav.
"Cul sem že več lepega o go-,spej", je spregovoril ban zelo prijazno, "hvalijo vas kakor steber boljše družbe v Zagrebu. Žal mi je, da niseni mogel prisostvovati tudi jaz!'Jj
Ban se je naklonil Giti zelo prijazno, podal roko bolniku ter odšel z baronico v predsobo.
"To niso čisti posli", je rekel ban baronici poluglasno in v šali.
"A bodo kmalu!" je odvrnila baronica šepetaje. "Gre za to, da se ta dva vzameta."
"Razumem! Lepa vdova!"
"Večkrat bova obiska vali bolnika!"
"Zelo ljubo mi bo, a njemu gotovo še bolj!" je rekel ban ter se oddaljil.
Ko se je baronica vrnila k bolniku, je videla, kako se je Giti prisrčno zahvaljeval in ji poljubljal roke. Obadva sta bila v za dregi.
Prinašam vam pozdrav od se stre!" se je oglasila Pudeneijana.
Na vso silo hotela k vam \ Varaždin, a ji zdravnik ni dovo lil. Dobila je hud kašelj, ki s< lahko spremeni v nevarnost, če se ne bo Čuvala."
"iSirota!... Slabega zdravja je... Prav je storila, da je ostala doma", je govoril pretrgano protonotar.
"Tem manj sva mogli medve izostati", je povzela baronica. "Gotovo se ne boste jezili na na ju, da sva prišli vas obiskat, čeprav sem Giti..."
Ali, Pudeneijana!" jo je prekinila Gita.
Zakaj naj molčim?... Komaj sem jo pregovorila, da je šla z menoj..- Bala se je jezikov, a jaz pravim, da je obiskovanje bolnikov božje zasluženje, posebno pa še takšnih", se je polaskala protonotarju.
"Zelo sem vama hvaležen! Če ostanete dlje časa tu, mi bo zelo ljubo, če me večkrat obiščete."
"Pridevi, carissimo, ne bojte se!... In toliko časa ostane vi pri vas, dokler nama dopustite", je obetala baronica.
Prisotnost dam je zelo dobro vplivala na bolnika. Gita se mu je sedaj zdela mnogo dražestnej-Sa nego preje. Bilo mu je gorko in mehko okoli srca* kadar je za-pažal," dtfr^jfcLoko z zadovoljstvom počiva na njem.
•eno:
"Hvala vam, Gita. na vaši skrbi! tez nekaj dni pridem v Zagreb. .. in tam vam povem... "
Ni vsega povedal, kar je imel na mislih, ali Gita ga je vendar dobro razumela. Z zadovoljnost-jo v srcu se je vračala v Zagreb. Tudi Pudeneijana je bila zadovoljna s tem "izletom" v Varaždin. In kako tudi ne? Govorila je i zadnjo besedo z Gito glede njene! možitve s protonotarjem in dobi-1 la je obljubo, da ga vzame. Giti je tudi ugajalo, da se je vsa boljša družba zanimala za njeno možitev, še celo ban sam. Delovalo je nanjo tudi to. da je vsakdo j hvalil protonotarja in mu prerokoval sijajno bodočnost — v prvi vrsti plemstvo, po katerem je ona vedno hrepenela. Gita se je povsem sprijaznila z mislijo, da postane protonotar jeva žena.
(Pride še.)
Francoske zastave v Nemčiji pre povedane.
Iz Strassburga poročajo: —4 Uradna korespondenca vladnih organov objavlja sledečo izjavo: V zadnjem času se je opažalo, da izletniki posebno pri izletih čez mejo na očividcu način nosijo rdečo-belo-modre barve. Treba je torej opozoriti, da je javno izstavljanje teh barv kaznivo dejanje, ki se kaznuje z ječo in znatnimi globami. — V Avstriji pa smejo Nemci nositi in obešati pruske zastave!
Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik
CESARJEVIČ RUDOLF?
To nam opisuje pravkar izišla velezanimiva knjiga:
Življenje na avstrijskem dvom.
. ———. #
Grofica Larisb, Borodnica zamrle avstrijske cesarice Elizabete, je pred nedavnim imom objavila svoje spomine iz življenja. — Vspričo tragične usode te raučenice na prestolu in zagonetne smrti njenega sina. cesarjevita Rudolfa, je vzbudila ta knjifra povsod velikansko zanimanje. V Avstriji je prepovedana. Zakaj? Ker je najti v njej vse intimnosti, ki so se dodajale na avstrijskem dvoru. Grofica Larish piše o SMRTI RUDOLFA, torej o predmetu, o katerem se je napisalo že cele kupe knjijr. Da je njeno pisanje verodostojno,
o tem svedoči njeno ime. Kajiga je (ukana u najfinejšim papirja ter najlepša, kar jib je kedaj tziilo ▼ Ameriki t ilovemkeai jezika. Obiega 144 strani ter tri stike na posebnem papirja. cesarice ELIZABETE, cesaijcriča RUDOLFA ia nesrečne baronice YETSERE. ljubimke slednjega.
Cena. knjigi s poštnino vred 1,— dolar.
Denar pošljite v rekomandiraneai listu ali po»L Money Order.
NAROČILA JE NASLOVITI NA:
John Putrich, 520 E. 77 St. Box 20. New York City.

M
3E3E
U
Farmer je dandanes najbolj H neodvisen človek v Ameriki.
BRATA VOGRIČ,
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT,
211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternewyor-škiui Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izrrstna domača in importirana pijača, izborqa postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojim! —
NA PRODAJ.
Dobro ohranjen šivalni stroj je
na prodaj za nizko ceno. Kdor ga želi kupiti, naj piše slovensko za nadaljnja pojasnila na:
William Bayer, 744 Park Ave., Weehawken, X. J. (23-25—7)
HARMONIKE
bod f si kakoršnekoli vrste Izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drupre harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj.
JOHN WENZEL
1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
NAJBOLJŠE
obdelane in neobdelane
farme
v okrajih Rusk in Chippewa, Wisconsin, blizu hitro napredujočih mest Ladysmith s 5000 in Chippewa Falls s 10.000 prebivalci.
Ozemlje križata dve glavni železniški progi na Duluth in Minneapolis. Vsa okolica že gosto naseljena, kar najboljši dokaz za dobroto naše zemlje. — Težka ilovnata črna prst, ki se redkokje drugod dobi. Kupilo tam že več Slovencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami. Oglejte si svet in se sami prepričajte, kako lepo sedaj vse raste. Na zahtevo Vam pošljemo brezplačno natančen popis naše zemlje.
Slov. naselbinska dražba
Gospi sta marljivo obiskavali 198-1 Ave., Milwaukee, Wis.
SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR?
0B0
Ako ste se naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in ubilo podjetnost — zakaj ne izpremenite poklica? Zakaj ne postanete poljedelec, farmer? — Zakaj se neoprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku.
Je tianes fr^mpJ* najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeldoat — on se ne boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je plavno. on je vedno zdrav in krepak.
Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znanja, d» postanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Ilazventega pa je obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic.
Ako nameravate kupiti zemljišče, pišite nam, ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pretoplo in niti premrzlo.
Ta zemljišča prodajamo pod zelo ugodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje. Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji.
Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na:
First Louisiana Foreign Agriculture Society ■
Room 104-5-6, 424 4th Ave., PITTSBURGH, PA.
I
m 1
1 «

f
i
s
:be
ni

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
IVAN ZUPAN
82 CORTLAND ST.	1245 WILLOUGHBY
New York, N. Y.	Ave., Brooklyn, N.Y.
IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila* vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, dajo potrebne informacije
glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne prestavo iz tujih jezikov.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženi.
j
3E3
S3
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ!
■ 9
□ □ QB
=3 BEX
=3 as
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in droštveni tajniki, ali pazite, da bo vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
▼sem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO DELO
da ste zadovoljni • tiskovino in da s« izdela natančno, kakor želite. Prodno so obrnete kam drugam, pilite k nam po cene za vsako tiskovine, ki jo potrebujete. Pri na« je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 SL Clair Ave., Cleveland, Ohio
m
..........





Osebna svoboda.
Louis Bf. Hammerllnff.
XIV.
Veliko s»* je govorilo zadnji čas ter ho je celo razpravljalo v zakonodajah glede moderne žen-■ke obleke in mnenja tega predmeta so zrlo različna. Nekateri smatrajo sedanjo inodo za primemo, zdravo in lepo, doeim ne najdejo drugi dovolj izrazov, da jo označijo kot neprimerno, nemoralno in nespodobno.
Tnkuj we nočemo spuščati v razprave glede ženskih oblek, vendar pa je predmet zanimiv kot stvar principijev.
Odkar j** izumrlo preganjanje radi krivo verstva ter določa u-stava Združenih držav, da ne smejo državne in zvezna vlada podpirati nobene verske sekte, so ««• isti ljudje, ki bi v prejšnih časih podpirali preganjanje iz ver-skertkih vzrokov, vrgli na moralno hrezverstvo, ako smemo tako imenovati ta predmet.
Navidez je predmet, za katerega se poteza jo, povsem nemateri-jalen. V resnici pa hočejo ti ljudje razvijati iste metode kot so bile v navadi v času, ko se je preganjalo ljudi iz verskih vzrokov.
V	mejah javne dostojnosti je oblačenje popolnoma zasebna zadeva. Ako se hoče pri tem poseči vmes s postavnimi sredstvi, ni to nič drugega kot omejitev osebne Kvohode posameznega. Vse pa kaže, da živimo v dobi, v kateri se ka že nagnjenje do moralne orto-dolcsije na različne načine, ki o-gro/ajo osebno svobodo. Moderne plese se je tudi stavilo pod zakonito prepoved v gotovih slučajih in to raditega, k«jr dovede-j<> večkrat do zlorabe. Vendar se more nasprotno ugotoviti, da je plesanje, dokler Si* ne krši javne dostojnosti .povsem zasebna zadeva ter pomeni vsako omejevanj " obenem omejevanje osebne svobode. Ali bi šla taka omejevanja uaj.r»»i. ne more nihče reči, kj<- bi se ustavila. "Ako se hoče ustaviti pri izviru, da prepreči prekoračenje ali zlorabo nekaterih", pravi Frederic Harrison, "potem bi bilo kršenje postave za možkega in ž« nsko, ako plečeta, budita ali govorita med seboj", Nasprotno pa je zopet najti ljudi, ki pravijo, da niso mo-»b rni plesi nič drugega kot hoja.
Zakonik moralne neortodoksije se vedno veča. Stave pri konjskih igrah se je postavno prepovedalo, ker se je te stave zlorabilo. V večini držav so prepovedane igre v nedeljo. Pri tem ne pride vpo-iitev, da se teh postav na mnogih krajih ne izvaja z vso strogostjo. Jgranje kart eelo v lastni hfei in sobi je prepovedano vsaj v eni državi. Zavživanje alkoholičnih pijač je prepovedano skoro po celi deželi in sedaj se skuša uvesti Narodno prohibicijo, ki naj bi veljala za vse Združene države ter bi bilo prepovedano izdelovanje, prodajanje in zavživanje alkoholičnih. pijač. Kajenje cigaret je prepovedano na mnogih krajih. Gledališke predstave so podvržene cenzuri in upliv umetnosti je ogrožen vsled policijske kontrole nad slikami, katere se izpostavi.
Največja nevarnost teh odredb leži v ugotovitvi principa, da se skuša z zakonito silo izvesti moralne principe. V mejah javnega reda in dostojnosti, so moralni principi stvar osebnega prepričanja in vsak poskus, da se jih re-pulira ali zatre, je omejevanje o-sehne svobode, je brezprimerno večja kot pa ona, ki nastane iz posamezne zlorabe prostosti, ki nam je vsem tako draga.
V	vseh osebnih zadevah, katere se je skušalo regulirati potom zakonitih določb, je navadna črta, ki loči dobro od slabega. Ta črta je zmernost. Ne more se reči, da je moderna obleka neprimerna, ali nemoralna, dokler se ®ie zapade v ekstrem ali se jo pa nosi z nemoralnim namenom. Staviti na kakega konja pri dirki samoposebi ni nemoralno, dočim je igranje preko svojih sredstev neopravično in neopravičljivo.
Zavživanje alkoholičnih pijač na zmeren način kot dela večina ljudi ni nič neprimernega, če pa kdo postane pijanec, je to znamenje, da je moralno oslabljen ali pa znamenje bolezni in degene-racije.
Možnost zlorabe pa še nikakor ne opravičuje prepovedi izvrševanja. Vzeti prostosti narodu z namenom, da se ščiti par ljudi »pred njihovo lastno slabostjo, bi, i>ilo neznosno tiranstvo.
Važnost in usoda Beneških Sloveneev.
"Soča" piše:
Začetkom maja smo priobčil* članek "Beneški Slovenci", v katerem smo povedali, kaj hoče doseči E. Morpurgo, poslanec Čedada in poslanec Beneških Slovencev glede na važnost svojega obmejnega volilnega okraja. Gospodarsko pomoč in šole je zahteval Morpurgo za beneške Slovence, da jih tako Italija pritegne nase in poitalijanči.
E. Morpurgo se je oglasil sedaj tudi v italijanskem državnem zboru in tam je povdarjal važnost slovenske straže na vzhodni meji Italije, povdarjal je, da tre-ba neobhodno na kulturno in gospodarsko delo za Beneške Slovence, tako pač je govoril, kakor je poprej pisal.
Iz njegovega govora posnemamo to-le:
"Želim dokazati, kako velc-važno narodno vprašanje je, da se toplo zavzamemo za duševno življenje in da začnemo uspešnejše gibanje za kulturno povsdigo prebivalstva ob državni meji, ki je tudi vsled enakosti jezika izpostavljeno zapeljevanjem, katera pa so bila doslej k sreči brezuspešna v očigled odkritosrčnega italijanskega čustvovanja tega ljudstva. Dogodki v Trstu, ki so nam še živo v spominu, potrjujejo ponovna potrebo in nujnost, da posvečamo posebno ne nezaupljivo, ampak budno pozornost ljudstvu, ki mora biti vedno živa straža narodnega čustvovanja. Pomislite, gospodje tovariši, da prihajajo temu ljudstvu dnevno v njegovem domačem jeziku vesti, kako so Slovani na oni strani meje v bližnjem cesarstvu predmet privilegiranih in ljubezni polnih negovanj, in pomislite, kako se nad njimi dan za dnem vrši delo privlačnosti potom zelo razširjenega časopisja. Priznati moram — in drago mi je to tukaj naglašati — da je vlada storila v 18 letih, odkar jaz to zahtevam, nekaj za slovenske kra-j" Benečije, toda ne toliko, kolikor bi se smelo pričakovati. Česa potrebuje ona pokrajina, da izboljša svoje prometne zveze, da napreduje v živinoreji in poljedelstvu, v razvoju zadružnega življenja in na polju tehnične izobrazbe delavstva, sem že opeto-vano povdarjal in bom še ponavljal ob drugih prilikah. Sedaj želim od naučnega ministra, da poskrbi za izboljšanje šolstva.
Po vda r jam, da treba širiti pouk in razširjati med Slovenei italijanske knjige in časopise ter zidati nova šolska poslopja. Deset popolnoma slovenskih občin v ravnini in pet v gorah potrebuje nove šole in otroške vrtce. 1'stanoviti je treba otroška zabavišča kot pripravnice za šolo in ponavljalne šole. Za siromašne učence treba določiti primerne srmotne podpore. Ustanoviti je treba ljudske knjižnice in v večjih k rajih šole za odrasle. Da bo pouk v jeziku, ki ga otroci ne go vore doma, uspešnejši, naj se list anovi več razredov, učiteljem raj se določijo posebne nagrade in razpišejo ustanove.
Lepe sanje Tomnasea o zvezi si ova ust va z italijansko kulturo so se neprijetno razpršile. Najnovejši dogodki, ki s«? vedno ponavljajo, kažejo najjasneje, da Slovani na oni strani meje nasprotujejo na vsak način našemu je^ ziku in naši narodnosti, da preganjajo Italijane na oni strani Idrijce, sklicujoč se na staro etično sorodstvo in hoteč privabiti Slovence iz furlanskih dolin v krog svojih delavnih in močnih politično verskih društev. Avstrija je vedno posebno dobrohotno zasledovala razmere v obmejnih krajih in beneška republika je v svoji državniški modrosti čutila vso važnost (prebivalstva na skrajnih mejah. Za te naše stražarje vzhodnih vrat domovine zahtevam od gosp. ministra pametno šolsko politiko."
Zbornica ga je pazljivo poslušala in naučni minister je upošteval njegove besede in obljubil takojšno .potrebno pomoč.
Italijani pri nas so z veseljem sprejeli to vest: češ, sedaj vendar se lotijo v Italiji poitalijan-čevanja Slovencev kar najobsežneje in zraven vzdihujejo: oh, da bi tudi pri nas vlada kaj ukrenila v svrho končnega poitalijanče-«ja primorskih Slovencev! Vlada v Avstriji je svoje čase storila veliko za poitalijančevanje Slovencev in Italijani so poitali-jančevali kar na debelo. Ako bi ne bilo poitalijančevanja na debelo, bi se ne zredili tako ne v
Trstu ne v Gorici ne v drugih mestih v Primorju. Da pa je ponehalo ta poitalijančevanje, to je storila slovenska zavednost. Slovenski politiki, slovenski narodni delavci, slovensko časopisje je zbudilo slovenski rod in tu smo, vstajamo, rastemo in vidijo nas. V glavnem je zasluga slovenskega narodnega dela v Trstu, da nas poznajo dandanašnji širom sveta in da posega slovensko ime v svetovni položaj.
Na Montecitoriu v italijanskem parlamentu so hvalili Slovence, da so zvest in dober rod, katerega treba ohraniti in kulturno visoko dvigniti. Morpurgo je že po* prej opisal Slovence za zdrav in krepek rod, inteligenten, ki more biti Italiji v največje dobro na vshodni meji. To se Čuje drugače kot pa bevskanje in lajanje italijanskih zbesnelcev v Primorju na nas. Važen narod smo torej in pozicija Slovencev je taka, da morata državi, v katerih se nahaja slovenski narod, zavedati se je v polni meri, upoštevati to in se ravnati po tem upoštevanju napram obmejnemu slovenskemu rodu!
V Italiji seveda hočejo poitali-jančiti Slovence. Šole jim dajo, italijanske knjige, itlijanske duhovnike, ceste jim napravijo, v višje šole jih bodo pošiljali, s kratka:
vsa sredstva porabijo, da bi jih čim pred poitalijančili! Plemenito to ni in ni v čast italijanski kulturi! Beneška republika je pustila Slovence v miru in živela ž njimi v dobrih odnošajih, sedaj pa jih hoče italijanska vlada kar šiloma narodno zadušiti, iz strahu, da ne bi se nalezli kake "slovenske bolezni" od Slovencev v Avstriji. Ali pa se bodo dali po-italijančiti Beneški Slovenci kar tako, kakor bo baš Italija hotela? Ne verjamemo, da pojde to tako lahko, in sicer ravno radi tega ne, ker so ob meji, na tako važni točki! Kaj pa v slučaju vojne? Ali bodo res tako zvesti in udani, ako bodo čutili na sebi pest potujčevalca, ki jim jemlje iz ušt sveto domačo besedo? To je vprašanje, na katero naj si odgovore državniki v Italiji. Slovenska javnost pa bo čuvala nad vsakim korakom Italije glede Beneških Slovencev in slovanska javnost ima tudi svojo besedo pri usodi bratov v Italiji.
Iz tega slučaja, ko obrača Rim svoje oko na Beneške Slovence, pa bi
se lahko kaj učila avstrijska vlada: da treba skrbeti za zvesto obmejno prebivalstvo, da mu treba pomagati in ga vezati na se. Seveda ne tako, kakor misli Italija s potujčevanjem, marveč s polnim upoštevanjem narodnih pravic! Italijani pri nas se vesele napovedanega potujče-vanja Sloveneev v Benečiji — ako bi avstrijska vlada začela germanizirati nje, to bi kričali in obsojali tak onekulturno ravnanje, mi obsojamo vsako nasilje temu ali onemu narodu in zahtevamo za vsakega jednake pravice! Zahtevamo pravice, pisane nam v postavah, zahtevamo jih, ' | za te se borimo in borili se bomo, dokler jih ne dosežemo. Mi ob meji ne zahtevamo niti kakih privilegijev, ampak jednakoprav-nost in postavno ravnanje z nami. Na važni poziciji smo, to naj iina pred očmi avstrijska vlada, ko jej doni na uho iz Montecito-ria važnost obmejnih krajev, na važni poziciji smo, Časi so negotovi, ali ni že radi tega skrajni P čas, da prisije solnce pravice na Slovence?! Saj ne bo to odškode za Avstrijo in tudi onostran ne bo uplivalo neugodno.
sedanje politike avstro-ogrske monarhije in Nemčije napram Slovanom Balkanskega polotoka in sicer v ugodnem zmislu za Slovane.
Obe državi bi naj v to svrho, kakor pravijo Francozi, da bi Rusiji 'porezali travo pod nogami", storili vse, da bi pritegnili na svojo stran balkanske slovanske države.
V	to svrho bi morali Avstro-Ogrska in Nemčija pred vsem z vsemi silami delovati na to, da bi se oživotvorila splošna slovanska federafizacija, v katero bi vstopila, kar se samo ob sebi razume, tudi Avstrija, katere 70 odstotkov prebivalstva je slovansko. V tej federaciji bi Avstrija, kar je tudi umljivo, igrala prvo violino.
To bi bil šah in mat ruskemu vplivu na Balkanskem polotoku, dalo bi Avstriji in ž njo tudi Nemčiji možnost zavladati nad Sredozemskim morjem in za večne čase zapreti Rusiji izhod iz Črnega morja.
In prvi korak te politike bi naj bilo, kakor je to predlagal na tako tragičen način umorjeni nadvojvoda Fran Ferdinand, privoljenje Avstro-Ogrske za razdelitev Albanije med obe slovanski državi na Balkanu — med Srbijo in Črnogoro.
Za to ceno si je hotel pokojnik kupiti naklonjenost in zaupanje balkanskih Slovanov...
Tako se je še par dni pred pre-stolonaslednikovo smrtjo govorilo v dunajskih dvornih krogih o sestanku cesarja Viljema in prestolonaslednika cesarja Viljema in •prestolonaslednika Frana Ferdinanda v Konopištu.
V	teh krogih je bilo že davno znano, da je pokojni nadvojvoda Fran Ferdinand kot sovražnik Rusije sanjal o vlogi carja vse-balkanske federacije.
Njegove besede sarajevskemu županu po prvem poskušenem tentatu: "Prišel sem občudovat vašo domovino, a vi me sprejmete z bombami" — je treba razumeti v zmislu zgorajšnje verzije takole: "Jaz sem vaš prijatelj, a vi me hočete umoriti..."
Na Ogrskem bi ta prestolonaslednikov načrt izzval najljutej-ši odpor. — Madžarski patrijoti ( namreč tudi sanjajo o balkanski] federaciji, toda — brez Avstrije..."
Ako ta informacija sloni na dejanski podlagi, potem se je nadejati, da se bo že v doglednem času posrečilo dvigniti kopreno zagonetnosti iznad veletragične-tra dogodka v Sarajevu.
KAJ JE

Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih besed. Veliko denaija stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno.
Pulmotor je pomembna beseda
ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod.
: Citajte razlago te besede v :
Premier
pulmotor (pul-mo-ter)Jje avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupijenja s plinom, lizolom, pri v topi j en ju, električnih udarcih, oslabljenja v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša 46 1'untov; delovanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča.
^ENUINfc. LIMP
LEAT'iE®
A
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda"
SKOZI STIKI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in zanimive povesti.
Vse oŠ' je lista je organizirano in spada v strokovne unije.
ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni
Posebno opozarjamo na' krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo
Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev.
ap ?
mmm
1MŠ®'MaSisiMtefiis
98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo
Denar pofiljite po Money Order aH v znamkah. RajSe Money Order.


^ CV ^	'•
WORLD SY ND1 ČAT£"Ctf. %


Kakšne načrte je imel nadvojvoda prestolonaslednik Frane Ferdinand
Dopisnik petrogradskega "Ne-vega Vremena", J. Jakovlev, je poslal svojemu listu to-le veleza-iiimivo informacijo:
"Oseba, ki jo ne smem imenovati, o kateri pa lahko povem, da ima pristop na cesarski dvor na Dunaju, in je v sorodstvu z gro-fovsko rodbino Chotek, je dobila nedolgo pred sarajvsko katastrofo pismo od neke visoko stoječe dame z Dunaja, ki sem je tudi jaz imel priliko preeitati.
V tem pismu je dotična dama poročala, kaj se govori v dunajskih dvornih krogih o zadnjem sestanku cesarja Viljema s prestolonaslednikom Franom Ferdinandom na Konopištu.
Na tem sestanku sta cesar Viljem in pokojni prestolonaslednik Fran Ferdinand razpravljala o potrebi, da se spremeni kurz do-
'GREATLY REDUCEt3SIZECFTHE$4-.00 BOOK.*
Poglejte kupon na 6. strani. - Le 6 jih je treba.
RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI
"GLAS NARODA
ROJAKI NAROČAJTE SE NA" GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
i mm
M
FRANK
Glavni urad:
82 Corllandt SI., New York, N. Y.
Pošilja
denarje v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica:
8104 St. Clair Ave. N, E. Cleveland, 0.
Prodaja
parobrodne
listke
za vse prekinorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a
ne more tožiti o kaki izgubi. HRIBU
nihče
a	:
Jigsslstanski
a
m
Kiti!. Jidniti
a
Inkorporinoa dn« 24. januarja 1901 ▼ državi Minn—oti
Sedei ▼ ELY, MINNESOTA.
©LAVNI URADNIH:
Predsedniki J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 67 Brad-dock, Pa.
Podpredsednik t ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. Zaopnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNIZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI:
MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
J02EF MERTEL, od društva štv. 1, Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-jatve naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe >a na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode oairalo.
Društveno glasilo; "GLAS NARODA".
Boles.
Spisal Maksim Gorkij. — Za 'G4. Naroda * poslovenil F. R. Drašler.
Slušajte, kaj mi je pravil nekoč moj znanec:
"Ko st-m bil še študent v Moskvi, sem slučajno stanoval v isti Iiim z eno izmed "onih"... saj ve^T Bila je Poljakinja, ime ji je bilo Te reza. liiia je visoka, krep-.J^a.bruaf tka, erne obrvi so bile na čelu skupaj zrasle in surovi obraz ji je bil kakor s sekiro izsekan. S živalskim bleskom svojih temnih oči, z globokim glasom, surovim obnašanjem in sploh z vao svojo ogromno, niišičasto postavo me je pripravljala v resničen strah... Stanoval sem v •podstrešju, ravno nasproti njene sobe. Navadno nisem odpiral vrat, če sem vedel, da je ona doma. Sicer pa se je to le redko zgodilo. Naključilo pa se je včasih, da sem jo srečal na stopnjicah ali na dvorišču in tedaj se mi je nasmihala z nasmehom, ki se mi je dozdeval živalski in ciničen. Večkrat sem jo videl pijano, vso raz-kuštrano, ko se je režala prav brezsmiselno s svojimi c topel i mi očmi. Ob takih prilikah je govorila :
— Zdravi, pane študent! —
t<
m s ila, da n
elil bi at'
»1 takih
<>doče, t<
i je tako glupo kroho-1 mi je še bolj studila, bil iz hiše, da bi se re-.rečanj in pozdravov v da moja sobica je bila
"Kaj naj pišem, govori-
te.
tako prijetna, s širokim razgledom z okna, in v oni ulici je bilo tako tiho in mirno... Pa sem po-trpet.
Nekega jutra ležim na postelji. Ravno sem se trudil najti kakor-auokoli pretvezo, da mi ne bi bilo treba iti k predavanju, — kar naenkrat se odpro vrata, in ta preklicana Tereza se oglasi na pragu s svojim basom:
—	"Pozdravljeni, pane študent!"
—	"Kaj bi radi?" — pravim. Vidim — njen preplašeni obraz je, kakor bi česa prosil... Cisto nenavaden obraz za njo.
—	"Vidite, pane, poprosila bi Vas v neki zadevi... Saj mi gotovo napravite malo uslugo!"
"Jaz ležim, molčim in premišljam: "Same Spletkarije! Napad na mojo čistoto, ne več ne manj. dobro se drži, Egor!"
—	"Vidite, v domačijo bi mi bilo treba pisati, — govori ona, in tako proseče, prav tiho in zbe ga no.
"Eli, si mislim, vrag s teboj, pa naj bo! Vstal sem, šel za mi zo, vzel papir in govoril:
—	"Stopite bliže, sedite in na rekujte"...
Ona pride, sede previdno na stol in buli v me s krivdepolnim pogledom.
—	"No, za koga je pismo?*1
—	" Po VarSavski pati. v mesto Svjenejani, za Boleslava Kašpu-
—	"Ljubi moj Boles... moje sree. . . moj pravi ljubček. . . Naj *te obvaruje Mati Božja! Zlato moje sree, zakaj že tako dolgo ne pišeš svoji golobici Terezi..."
Komaj — komaj, da nisem bu-šil v glasen smeh. "Hrepeneča golobica", kakor preklja dolga, roke v zapestju kakor .polena, o-braz pa tako črn, kakor bi golobica vse svoje življenje čistila dimnike in se nikdar ne umivala!
Vendar sem se še nekako premagal ter jo vprašal:
—	"Pa kdo je to, ta Bolest?"
—	"Boles, pane študent, — kakor bi mi zamerila, da sem popačil ime. — On, Boles, je moj ženin..."
—	"Ženin!?"
—	"Pa zakaj se pane tako čudi? Kakor bi iaz, deklica, ne mogla imeti ženina?"
—	"Ona, deklica?!"
—	"O, čemu ne! Vse se primeri..."
—	"Je-li že dolgo on vaš ženin?"
—	"Šesto leto že... "
—	"Ha-ha!" — si mislim. Xo, napisala sva ipismo. Tako, Vam pravim, nežno in ljubeznivo, da bi jaz sam rad menjal z onim Bo-lesom, če ne bi bila dopisovalka Tereza, ampak katera druga, malo manjša.
—	"Srčna Vam hvala, pane, za uslugo! — de Tereza, ter se globoko priklanja. — Mogoče, da Vam morem biti s čim uslužna?"
—	"Ne, zahvaljujem se pokorno!"
—	"Mogoče, da imate srajco ali hlače raztrgane?"
Začutil sem, da me je ta butara v jopici pripravila v rdečico in dovolj osorno sem ji povedal, da ne rabim njenih uslug. Odšla je.
Prešla sva tedna... Zvečer sedim pri oknu in premišljam, s čim bi se raztresel. Dolgčas je, a vreme zanikerno. Nikamor se mi ni ljubilo iti in od dolgočasja sem premišljal sam o sebi, kakor se spominjam. To je že samo po sebi dovolj dolgočasno, a boljšega nisem vedel. Odpro se vrata — hvala Bogu! Kdo neki prihaja...
—	"Pane študent, imate-li ravno kak nujen posel?"
—	"Tereza! Hm..."
—	"Ne... in?"
—	"Prosila ibi pana, da mi zopet napiše pismo___"
—	"Izvolite... Bolesu...?"
—	"Ne zdaj pa od njega..."
—	"Ka-aj?"
—	"O, jaz neumnica! Ne tako. pana, saj nisem tako rekla! Zdaj, vidite ne rabim jaz, pač pa neka znanka... to se pravi, ne znanka, ampak... znanee... On sam ne zna pisati... pa ima nevesto, kakor sem jaz... Tereza ji je tudi ime... Tako, mogoče napiše pan pismo oni Terezi?"
"Gledam jo — obraz preplašen in v zadregi, prsti ji drge-čejo,
—	"Veste kaj, gospodična, — ji pravim, — ne Bolesov, ne Te-rez ni, vse to Vi tako lažete. A pri meni se Vam ne posreči in z Vami v znanstvo stopiti 4očem.. Razumete?"
Naenkrat se je nekam čudno zdrznila, postala raztresena in začela je cepetati na enem mestu. Pri tem je smešno cmokala z ustnicami, kakor bi hotela kaj povedati, a besede ni bilo iz nje. Jaz čakam, kaj bo -temu sledilo, in vidim, dozdeva se mi tako, da se nisem dosti zmotil v sumnji, da me hoče speljati s poti poštenja. Nato pa, kakor bi šlo za kaj drugega.
—	"Pan študent, — je začela, in hipoma, mahnivši z roko, stekla proti vratom in odšla. Ostal sem s zelo neprijetnim čustvom na duši sam v sobi. Slišim —njena vrata so loputnila glasno — gotovo se je razsrdila, baibnica.. Malo sem pomislil in sklenil, da stopim k nji, jo pozovem k sebi in ji napišem, česar ji je treba.
Ko stopim v njeno sobo, jo vidim sedeti naslonjeno na mizo in z rokami si je tiščala glavo.
—	"Poslušajte, — jo nagovarjam..."
"... Vselej, glej, kadar pripovedujem to zgodbo in pridem do tega mesta, se ne morem iz-nebiti grozno nelepega čustva... taka neumnost! Da-a..."
—	"Poslušajte", — govorim. Ona poskoči z mesta in stopi k
meni, mežikajoč z očmi. Položi mi roke na rame in začne šepetati... bolje, gosti s svojim basom ...
—	"No, kako je? No? Tako! Nikakega Bolesa ni, ne... Tudi Tereze ni! A Vam, kaj je? Vam je težko potegniti s peresom po papirju, ne? Eh, Vi! In še tak., zelen! Nobenega ni, ne Bolesa, ne Tereze, samo jaz sem! — Pa kaj je za to! No?"
—	"Izvolite, — pravim, presenečen nad takim vedenjem, — za kaj gre pravzaprav? — Da Bolesa ni?"
—	"Da, ni ga! Ali je kaj zato?"
—	"In Tereze tudi ne?"
—	"Tudi Tereze ni! — Jaz — sem Tereza!"
—	"Ničesar še ne razumem! Presenečen strmim vanje z velikimi očmi in se trudim razbrati, kdo izmed naju je pravzaprav ob pamet ? Ona ,pa je šla zopet k mizi, se mudila krog nje, kakor bi kaj iskala in govorila z užaljenim glasom:
—	"Ce Vam je bilo res tako težko napisati pismo na Bolesa, tu je tisto Vaše pisanje, vzemite! Saj mi tudi kdo drugi napiše..."
"Ozrem se — v rokah ima pismo, ki sem ji ga napisal za Bolesa. Fuj!"
—	"Slušajte, Tereza! Kaj naj pomeni vse to? Kaj Vam koristi, da bi Vam drugi pisali? Saj sem Vam tu napisal, pa niste poslali pisma."
—	"Komu?"
—	"No, onemu... Bolesu?"
—	"Toda, saj ga ni!" "Gotovo še niessar nisem razumel ! Ni mi kazalo drugega, kakor da bi pljunil in odšel. A ona je vse razjasnila.
-r— "Kaj zato?" — je spregovorila užaljeno. — Njega ni, torej ga ni! In vzmahnila je z rokami, kakor bi ne razumela — čemu ga ni.
—	"A jaz hočem, da bi bil___
Ali nisem človek, kakor vsi? Gotovo, jaz... jaz vem... Saj vendar nima nihče škode od tega, če mu pišem."
—	"Dovolite — komu?"
—	"No, Bolesu pač!"
—	"Saj ga vendar ni?"
—	"Oh, Jezus-Marija! Kaj za to, Če ga ni? Ni ga, pa recimo,
je Tereza poslušala in zraven rju-la, z močnim svojim basom:. V plačilo pa, da sem jo ganil s pismi od mišljenega Bolesa izvabljal do solz, mi je krpala vse luknje v oblekah, srajcah in o stalem... Kasneje, čez tri mese ce po tej historiji, so jo vtaknili v ječo. Brez dvoma je zdaj že u-mrla."
... Moj znanec je pihnil pepel s cigarete, se ozrl zamišljeno v nebo in končal:
— "Tako je... Cim več grenkobe okusi človek, tem nestrpne-je si zaželi tudi sladkosti. Mi seveda tega ne razumemo, ki smo obuti v svoje starokopitne nazo re in gledamo drug na drugega skozi dim samoljublja, preprdča ni o svoji lastni nepogrešnosti.
"Dozdeva se precej glupo in ... zelo neusmiljeno. Pravijo, padli ljudje... kdo in kaj pa so to padli ljudje? Predvsem — ljudje, prav taka kost in kri kakor pri nas, in meso in živci kakor pri nas samih. O tem nam pridigajo že cele veke, dan za dnem. Mi pa seveda poslušamo in... vrag res vedi, kako nelepo je vse to! V bistvu smo vendar sami ravno tako padli in, radi mene, še celo zelo globoko padli . v brezno vsakovrstnega sa-moljubja in prepričanja, da nad-kriljujejo naši živci in naš mozeg onih ljudi, ki so toliko manj zviti, da se ne znajo delati tako dobre, kakor se znamo mi. Sicer pa ostane še vedno pri starem. Tako staro je že vse to... da je človeka že celo sram govoriti o tem...
Jugoslovansko vprašanje
da je!... Jaz mu pišem, pa se zdi, kakor bi bil... A Tereza — to sem jaz in on mi odgovarja, pa zopet njemu..."
—	'' Razumel sem... Neko "bolestno, nelepo čustvo me je obšlo in stud do nečesa. Skupaj z menoj, tri korake od mene živi človek, ki nima na svetu žive duše, ki bi občevala ž njim ljubeznjivo in od srca in ta človek si izmisli in predstavlja druga!"
—	"Glejte, Vi ste mi napisali pismo na Bolesa, dala sem ga drugim prečitat in kadar mi ga čitajo, poslušam in mislim, da Boles je! Pa poprosim koga, da napiše pismo od Bolesa na Tere-zo... na mene. Kadar mi kdo napiše tako pismo in mi ga potem drugi čitajo, takrat pa sem že prepričana, da Boles je. In tako mi je lažje živeti..."
—	"... Da-a... Vrag naj vzame!... No, odsihdob sem pisal natančno dvakrat na -teden- pis-
vsa zbegana postaja — Le... sve-Jma Bolesu in odgovor od njega
Nemci z vso silo prodirajo na, jug. V današnjih časih .je pričelo sistematično naseljevanje Nemcev v avstr. deželah ob Adriji. prihajajo kot uradniki, trgovci, obrtniki, tovarnarji, podjetniki, ■nemških delavcev dobiš že prepo-gostoma med Slovenci. Po nemških listih se neprestano govori o Adriji, o važnosti za Nemce in da se Nemci ne dajo odriniti od Jadrana, pri čemur mogočno pokažejo na sever, v Nemčijo, češ, glejte, tam gori so naši vrhovni •zaščitniki, od tam. se od Bismar-ka dalje veleva Nemcem, da zasedejo dežele ob Adriji in se po-laste Trsta. Odkar je odprta nova planinska železnica, dere nemška sila proti Adriji, import Nemcev je vedno večji in njihova pozicija vedno močnejša, zlasti odkar so stopili na njihovo stran Italijani. Ti in Nemci se borijo sedaj skupno proti Jugoslovanom pred vsem pa proti nam Slovencem; glavni boj z združene itali-jansko-nemške strani gre proti nam; mi smo najbolj nevarni enim in drugim, mi, ker smo pred-straža Jugoslovanstva proti Nemcem in ker se udejstvujemo v Trstu na tak način, da radi tega pada italijanska veljava v Trstu in preti itulijanstvu Trsta popoln pogin. Italijani in Nemci bi radi spravili s sveta seveda vse Jugoslovane, ali pobotali bi se kako s Srbohrvati, samo da bi' nas Szadušili. Tudi v trializem bi privolili, samo ako bi bili mi žrtvovani Nemcem, da bi šli čez nas do Trsta. Slovenci smo sedaj teh-tani in uštevani v nemški in italijanski javnosti kot narod, proti kateremu treba nastopiti z vso energijo, da se naredi ž njim, kar hočejo eni in drugi, v glavnem Nemci, da se potopimo v nem-štvu, in Italijani bi nič ne imeli proti temu, nič bi ne mislili na to, da se prav gotovo i oni vdu-šijo v nemški poplavi.	„
Nemški državni poslanec dr. pl. Lodgman je govoril na shodu nemškega Volksbunda v Gradcu 18. p. m. obširno o Slovanih in je imenoval jugoslovansko vprašanje veliko nevarnost za državo. Slovan je njemu sicer človek in tudi še državljan, ali on ne vidi v Slovanu jednakopravnega državljana. Lodgman pravi, da se Slovanu ne sme nikdar priznati jed nakopravnosti. Torej človeka in državljana še vidijo Nemci v Slovanu, tako za silo, da plača davke in služi vojake, ali da bi bil Slovan v Avstriji jednakopraven z Nemcem, to pa ne sme bili, to se ne sme nikdar zgoditi. Tako govore in tako delajo Nemci.
V revidiranem programu Hrvatske pučke napredne stranke v Dalmaciji z velikega zborovanja 20. p. m. v Splitu čitamo:
1. H. P. N. S. priznava kot svoja temeljna načela, da ima vsaki narod pravico, da se sam upravlja in da so Hrvatje, Srbi in Slo-venei eden narod s tremi ravno-
2. Stranka se bo borila za popolno samoupravo hrvatskih, srbskih in slovenskih zemelj v Av-stro-Ogrski monarhiji.
Tako se utrjuje jugoslovanska skupnost, tako se napoveduje skupen boj proti grabežnemu tujcu, ki hoče udreti v naše dežele in nas ponemčiti ali pregnati z rodnih naših tal.
Vsporedno z zdravim pojmovanjem položaja in iz tega izvira-jočim tokom v solidarnost, v skupno zavzemanje in borenje za pravice Slovencev, Hrvatov in Srbov se vrši versko-strankarsko barvano reševanje jugoslovanskega vprašanja v klerikalni stranki.
Pred dvema letoma je bil v Opatiji sestanek slovenskih klerikalcev in hrvatskih pravašev. Takrat so bombastično razlagali svetu, da je sklenjena vez med Slovenci in Hrvati, da smo eden narod, da se je razširila naša mala slovenska domovina in en rod biva od italijanske meje tja dol do Balkana. Poznali pa so samo Hrvate in Slovence, Srbe so izključili. Naši klerikalci že od nekdaj ne morajo Srbov, ker so pravoslavni. To se je pokazalo na posebno eklataliten način že takrat, ko je šlo za jedinstvo jugoslovanskih državnih poslancev v parlamentu na Dunaju pa so rekli slovenski klerikalci: dobro, bomo skupaj, samo onili dveh srbskih poslancev iz Dalmacije ne moremo sprejeti v svojo sredo. Verski moment je onemogočil jedinstvo jugoslovanskih poslancev. V Opatiji so tudi povdarja'li katoliško podlago obeh narodov Slovencev in Hrvatov in na tej podlagi zjedinjenje, Srbe zameta-vajo, ker so pravoslavni, kakor da bi bila kaka neizmerno daleko-sežna razlika med pravoslavno in rimsko-katoliško veroizpovedjo!
Kar se tiče vere, pa poglejmo zopet v program H. P. N. S. Tam čitamo:
"Upoštevanje, da je v narodu, ki ima 3 veroizpoveclanja, za narodno misel uničevalna vsaka politika, ki se istovetuje z jedno vero ali cerkvijo, se bo stranka borila proti vsakemu političnemu izrabljanju vere v separatistične protinarodne svrhe, razširjajoč v narodu misel verske znosljivosti in vzajemnega spoštovanja verskih svetinj."
Tako je prav! Po tem se moramo ravnati!
Za smeh in kratek čas.
< wnr.- ~
KRITIK.
Čevljarski vajenec, ki kadi podarjeno smodko: — Prej je bila tako sladka kot gospodarjeva hčerka, sedaj je pa postala huda kakor njegova žena.
Tudi pohvala.
V mestu so imeli rokodelci veselico. pri kateri so nastopili tudi štirje pevci (kvartet). Ko so s petjem prenehali in jim je družba ploskala, stopi basist k enemu krojaču ter ga vpraša:
"No, mojster, kaj pa vi pravite?"
"Vi ste imeli najlepše hlače!" se odreže krojač.
Lovska.
"Lansko leto smo šli v jeseni nad divje race. Ena sama je zletela iz ribnika in pet nas je nanjo ustrelilo. Raca pade v vodo in izgine pod njo. Toliko svinčenih zrn je dobila, da je vsled teže utonila."
Zapleteno vprašanja
Dober svet.
POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času.
Tudi za dobavo dedŠčine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postrežem.
FRANK SAKSER,
32 Cortlandt St., New York, N. Y.
Ameriki in Amerikanci.
Spisal REV. J. M. TRUNK.
Slavonic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunk*:
AMKRTKA IN AMERIKANCI.
titi se mi začenja!
— Terezi. Zgodilo se je, da jih pravnimi imeni.
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-maraikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le, da je povpraievanje po knjigi primeroma majhno, menda radi tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi jo $2,50 s poitnimo vred. Za isto eeno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov t stari domovini.
fltemfe Publishing Oo„
82 Cortlandt St., New York, NX
Oče ali bom tudi jaz imel, ko bom star, polno glavo brez las?
Pravi vzrok.
Hribolazec vodniku: "Ali si je res tukaj pred dnevi nekdo zlomil vrat?"
Vodnik: "Res! — pa ga je tudi že dolgo prej bolel!"
Mož ima pri hiši večkrat prvo
besedo, žena pa vedno zadnjo. •
Nove metle dobro pometajo. Vprašanje je samo to, koliko ča-so ostanejo nove.
Na zemlji bi bil raj, če bi vsak delal tako kot govori.
Kdor misli na svoje lastno zdravje, ne bo pil velikokrat na zdravje drugih.
Nekateri bi veliko manj govorili, če bi časopisje ne priobčalo njihovih govorov.
—	Kje bi našel mir pred temi preklicanimi su fragetkamji ?
—	V Mehiko idi.
Maloveren.
Tast: "Vi dobite mojo hčer za ženo in dvajset tisoč dote. Od tega vam dam na roko pet tisoč takoj po poroki, drugo pa v presledkih, kakor bom dobival od dolžnikov."
Zet: "Dobro, toda s poroko po-čakajmo dotlej, da boste vse iz-tirjali!"	i
5
Nepoboljšljiv.
Profesor izprašuje vpričo učencev pijanca, ki je vsled pijančevanja norel, ter ga vpraša:
"Kako dolgo ste že v bolnišnici?"
Pijanec: "Meni se zdi, da dva tedna."
Profesor: "Povejte sedaj tem gospodom, kaj vam manjka!" Pijanec: "Šnopsa, gospodje!"
i
Po ovinkih.
—» —
Dijak: — Teta, ali si kaj praz-noverna ?
Teta: — Popolnoma nič.
Dijak: — To je dobro. Potem mi boš pa gotovo posodila deset dolarjev.
ZLOBNO.


m p
e. '»<«! * *

Kpppl
^J-V / -S ''
j
- k di*/ 14
^ M;'-
—	G «podična, kako krasno ročico imate! Tako je majhna, da je človek niti poljubiti ne more.
—	Seveda, če ima tako velika usta kakor vi.
Jttilv .J-	.7'
>

NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
V Krko je skočil. Dne 5. julija
je popival po mestu, kakor že večkrat, paznik finančne straže, 261etni Fran Brinar iz Novega mesta. Mož je bil izueen trgovski pomočnik. Ta posel pa je moral radi pijanosti pustiti in iskati zavetja pri tinanci. Tu pa je prišel v še bolj zapeljivo službo. Zdaj je bil sploh vedno pijan. Dne 5. julija pa je v tem razpoloženju sklenil si vzeti življenje. Zato je pravil po gostilnah, da bodo že slišali, "kaj se bo z menoj zgodilo"'. Oh 1. uri je v kavarni Smole napisal listič, da je šel prostovoljno v smrt, da ni nihče kriv njegove nesreče. Sel je na novomeški most, se slekel in položil na most uniformo, sam pa skočil več metrov globoko z železnega mostu v Krko in utonil. Dne 7. julija pa so truplo potegnili iz vode in je prenesli v pokopališč-no mrtvašnico.
Razne nezgode v Ljubljani. Janeza Škofa. 51 let starega hlapca v pivovarni 14Union" v Spodnji /Šiški, udaril je na cesti pred kavarno ''Europa" s kopitom konj na desno nogo in ga nevarno poškodoval. — Ko je Jožef Dimnik, tesarski pomočnik na Studencu pri D. M. v Polju, skladal smrekove hlode, se je voz zvrnil ter mu padel hlod na desno nogo in mu jo zlomil. — Marjano Keržič, kajžarja ženo v Iški vasi, je sunila v sosedovem hlevu krava z rogom v trebuh ter jo opasno poškodovala. — Nikolaj Ciani, betonski delavec, zaposlen pri ljubljanski kanalizaciji, si je po nesreči s sekiro odsekal palec leve roke. — Težko okvaro je zadobi-la Marija I^oboda. bajtarjeva žena. ki je padla pod voz in se na desni rami poškodovala. — Josipi na Pot oka r, 18 meseeev stara hči delavca v Vel. Cešnjieah, se je doma po trebuhu in prsih polila z vročim mlekom. — V Višnji gori je presekala 7 4et staremu Leopoldu Perušku 9 let stara sestra z nožem roko. — Kristina Ugovšek, 16 let stara posestnikoma hči pri Sv. Frančišku, je padla pri obiranju črešenj z drevesa ter /adobila pri padcu težke poškodbe.
Goreti je začelo v Delnicah nad Kkofjo Loko nenadoma gospodarsko poslopje posestnika Načeta Dolenca. Ogenj je v kratkem času uničil gospodarsko poslopje in hišo z vsem orodjem in obleko.1 Rešiti ni bilo mogoče niti živine. Zgoreli so: en vol, ena krava, ena telica in trije prašiči. Dolenc ima vsled požara škode okrog 12 000 kron, dočim je bil zavarovan samo za 600 K. Pravijo, da je za-žgal petletni deček, ki je bil sam doma, z žveplenkami slamo na svislih.
Požar. Dne 6. julija okoli osme ure zvečer sta naznanila dva strela na ljubljanskem gradu ogenj v okolišu ljjubljane. Na dosedaj še neznan način se je vžgala parna žaga "Kranjske stavb make družbe*' pri tobačni tovarni ob progi južne železnice. Pred no so še dospele požarne hrambe iz Ljubljane in tobačne tovarne, je bilo celo poslopje, ki je bilo zgrajeno iz lesa, v ognju. Ogenj je uničil celo poslopje s stroji vred. Ko so dospele požarne hrambe, so se omejile na rešitev bližnjih lesenih poslopij, ki so se že tudi vnemala. Na pogorišču se je zbrala na tisoče broječa množica in je imela policija in poklicano vojaštvo mnogo dela. Škoda znaša kakih 20,000 K in je krita z zavarovalnino.
Požig&lec. Že dalj časa se je o-pa/alo, da ima posestnik Martin šuklje i/ Lokviee nekak čuden pogled. Od tega časa sem je zelo slabo ravnal a svojo 181etno ženo. .Jezil se je vedno nad njo in to brez vsakega vzroka. Kar naenkrat pa je zapalil svoje posestvo, da je pogorelo. Zavarovan ni bil. Dejal je, da je to storil zaradi tega. ker ženo sovraži, in da bo še nekaj storil. Požigalca so prijeli in zaprli, pa mož najbrže ni pri polni pameti.
Vol g» je sunil v obraz. 1 Tlet ni Frau Remec, sin pocestnice iz O-brij pri Ljubljani, je 6. julija na Memuju v Mengšu ogledoval vola, ki sta ga kupila z materjo. Pri tem pa ga je sunil vol z rogom v obraz in mu vsega razmesaril.
Nezgod*. 6. julija popoldne »e je ponesrečil v "Asylum angelo-iumM v Spodnji Šiški kurat R. Zajec, sin bivšega gerenta v Spodnji Ši&ki. Padel je t gugalnice ter S* p 4>il ua glavi in na roki. Vendar pa ni bil padec tako hud, da t.
Nepoboljšljiv tat. Fran Hanuš — odkod je, sam ne ve — je pravi tat, da mu ga ni izlepa para. Šestletno ječo je prestal maja meseca. Vsega skupaj je že presedel 12 let ječe radi tatvin in je sedaj okradel pod okrožje Novo mesto spadajoče posestnike, tako da pride zopet pred poroto.
V past je zašel. Fran Pernjak, rojen leta 1885. v Podgojcu na Hrvatskem, je bil leta 3911. uslu-žben pri elektrarni na Reki. Tam je poneveril 277 K 40 vin. ter pobegnil v Benetke, od tam v Nemčijo, kjer je ostal dalj časa. Dne 6. julija je prišel brez vseh sredstev v Ljubljano in je hotel, da ga pošljejo po odgonu v domovino. Ker se pa reška policija še vedno zanj zanima, so ga aretirali ter izročili sodišču.
ŠTAJERSKO.
Umrl je v Gradcu dne 4. julija dvorni svetnik dr. inž. Jožef Hannack, 69 let star. Sodeloval je pri zgradbi predorov skozi Arlberg in skozi Ture in bil na glasu kot strokovnjak za dela.
Učitelj utonil. Dne 4. julija je
učitelj Fran Kuher utonil pri kopanju v Dravi nad Mariborom. Bil je šele 20 let star. Gostilniški izgred vojakov. Iz
Celja poročajo: Nekateri gostilničarji v mestu in okolici se pritožujejo nad pogostimi izgredi vojakov, zlasti domobrancev. Tako je prišla 4. julija pozno zvečer večja družba domobrancev v gostilno "Pri mestu Gradcu" in začela razgrajati. Ko so začeli peti ti razgrajači "Die Wacht am Rhein'\ jim je natakarica povedala. da je to slovenska gostilna in da so drugi gostje nevoljni nad razgrajanjem. Vojaki pa niso u-bogali in ko je prišel gospodar Drobnič sam, sta se mu četovodja Brineič in korporal Račko s silo ustavljala ter nista hotela zapustiti lokala. Krie in škandal je bil tak. da ga je slišala vsa soseščina. Domobransko poveljstvo bi moralo vojakom dopovedati, da so taki nastopi za gostilničarje prav mučni in neprijetni. Vojaštvo je med celjskimi in okoliškimi Slovenci vobče priljubljeno in bi bilo škoda, ako bi se to razmerje hotelo predrugačiti.
Detcmorilka. V Vojniku je u-morila 201etna dekla Jožefa Ma-tauš svojega novoroienega nezakonskega otroka. Orožniki so jo že dobili in spravili v zapor.
Iz zapora pobegnila. Iz Vranskega poročajo: Iz zapora pri o-k raj nem sodišču sta pobegnila skupaj 211etni Ferdinand Turn-šek iz St. Jurja ob Taboru in 26-letna natakarica Ana Kač iz Žalca. Takoj prihodnjo noč je bilo nekemu posestniku pri Vranskem ukradenih 17 kron.
Železniška nezgoda. 5. julija ponoči sta trčila na graškein južnem kolodvoru skupaj dva tovorna vlaka. Materijelna škoda je zelo velika, ranjen je bil le en za-virač na nogah. Vzrok: površnost v službi.
Poroka. V S več in i sta se poročila veleposestnik Frane Wress-ner ml. z gdč. Pepiko Lilck. veleposestniško hčerjo istotam. Poroka se je vršila dne 1*1. julija.
Prestavljen je poštar Franc Ruinpf iz Gratweina v Ormož.
Naselil se je v Zgornji Radgoni nemški odvetnik dr. pl. Fieli-teuau, ki je bil dosedaj v Ptuju.
PRIMORSKO.
"V spomin, prestolonaslednika Frana Ferdinanda". Odbor mož-ke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici je v svoji iz-vanredni seji sklenil: Dvorazred-na narodna šola družbe sv. Cirila in Metoda na Blančah v Gorici se razširi. Nova štirirazrednica naj se imenuje po umrlem prestolonasledniku nadvojvodi Franu Ferdinandu. Odbor naj izpcsluje na pristojnem mestu dovoljenje, da sme imeti nova šola na pročelju napis "V spomin prestolonaslednika Frau Ferdinanda" in da se vzida v šoli spominska plošča. Nova šola bodi trajen spomenik goriške slovenske dece in naj priča o spoštovanju, zvestobi in udanosti do umrlega prestolonaslednika.
Poizkušen samomor. V ambu-lanei okrajne bolniške blagajne pri Sv. Jakobu v Trstu se je že dalj časa nahajal Hlletni Josip Vidali. 5. julija si je ob polnoči prerezal z nekim kirurgičnim predmetom, ki ga je našel v am-bulanci, vrat. Čin nesrečneža so še pravočasno opazili in mu je prvo pomoč podal zdravnik re-
šilne postaje, potem so ga pa v nevarnem stanju prepeljali v tržaško bolnišnico. Vzrok poizku-šenega samomora je baje neozdravljiva bolezen.
Življenja se je naveličala v Trstu 181etna Valerija Haipcl in izpila nekoliko solne kisline. Poklicani zdravnik rešilne postaje ji je izpral želodec in jopotem dal prepeljati v bolnišnico. Vzrok poiz-kušenega samomora je baje nesrečna ljubezen.
Aretiran pohotnež. Te dni so v Trstu aretirali nekega 281etne-ga Krsto Baiča, rodom iz Bosne, ker je hotel zadovoljiti svojo živalsko pohotnost na več nedolet-nih deklicah. Pohotneža so oddali sodišču, da si tamkaj ohladi nekoliko kri.
Pretep. 481etni težak Andrej Furlan je pil te dni v neki tržaški gostilni z nekim svojim tovarišem. Ko so bile glave vsled za-vžite pijače že precej razgrete, vnel se je najprvo prepir, nato pa še pretep, v katerem je dobil težak Furlan od svojega tovariša tak udarec po glavi, da so ga prepeljali najprvo na rešilno postajo, nato pa še v bolnišnico. Fur-lanove poškodbe so nevarne. Nje-taka »ove»a tovariša so aretirali in oddali sodniji.
Z nožem je hotel zabosti v neki gostilni v Trstu težak Ivan Mo-raro gostilničarja, ker mu je ta vzel klobuk v zastavo, ker Mora-ro ni hotel plačati, kar je zajedel in zapil. Gostilničar se je-nasilnežu komaj umaknil, nato pa stekel po stražnika. Ko je ta prišel, Mo-rara ni bilo več. Pozneje so ga izsledili v neki drugi gostilni. Pri njem so našli v žepu še vedno odprt nož. Izročili so ga sodišču.
Tatvina. V Trstu je ukradel z nekega voza pred kolodvorom južne železnice 401etni težak Ivan Bait veliko vrečo otrobov. Kmalu pa mu je bil za petami redar, ki ga je aretiral. Oddali so ga sodišču.
Vlcm. V noči od 4. na 5. julija so vdrli neznani vlomilci v cerkev na Piazzutti v Gorici in odnesli nabiralnike za miloščino. Tatvino so naznanili policiji, ki pa še ni mogla izslediti storilce.
Kje je FRAN KEREN? Doma je iz Čel j pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Jos. Savne, Box 1, Gilman, W. Va. (23-24—7)
Išče se JANEZ STRAJNAR. ki je bil pred nedolgo še v Cleve-landu, Ohio. Išče ga njegov stric Janez Morauc, gostilničar in posestnik v Novem mestu na Dolenjskem, da bi prevzel hišo z gostilno; treba je plačati samo dolgove. Hiša je 5000 kron več vredna kot je dolgov. Janez Strajnar, doma od Velike Loke na Dolenjskem, naj se o-glasi sam ali naj mi pa piše. —
Janez Moraue, list. 148, Novo mesto, Kranjsko, Austria.
(3x 23.25-7& 1-8)
KOROŠKO.
Samomor. V Žreleu*se je 3. julija odstranila od hiše 191etna Helena Schneider vsled domačega prepira ter zagrozila domačinom, da bo skočila v vodo. Vzela je s seboj tudi svojega otroka. Njeni sorodniki niso smatrali grožnje za resno in so jo pustili oditi. Dne 4. julija je našel Žagar Blaž Spindig v Glini pri svoji žagi truplo otroka, kmalu nato pa truplo Helene Schneider. Samomorilka je svojo grožnjo uresničila in skočila s svojim otrokom v Glino, kjer sta oba utonila.
Najdeno truplo utopljenca. Poročali smo, da je našel pri Žrelcu paznik Kašpar Mak v Dravi močno nagnito možko truplo, o katerem se je domnevalo, da je od zadnje povodnji od 27. maja t. 1. Sedaj se je pa dognalo., da je to truplo vpokojenega sodnega sluge Pavla Vidmarja iz Celovca, ki so ga pogrešali že nekoliko dni. Pri truplu so našli 11 K denarja, žepno uro in legitimacijo. Najbrže je mož izvršil samomor.
Nezgoda na električni železnici v Celovcu. 6. julija popoldne je peljal hlapec Ivan Poler s senom obloženi voz po Šcntvidski cesti, kar mu pride nasproti voz električne železnice. Konj, ki je peljal voz. se je splašil in skočil ravno pred voz električne železnice. Sprevodnik električne železnice ni mogel radi dežja takoj ustaviti voza, tako da je prišel hlapec pod varnostno pripravo električne železnice, ki ga je vlekla s seboj dalj časa. Pri tem je dobil na več mestih telesa poškodbe in najbrže tudi notranje poškodbe, (ako da so ga morali oddati v deželno bolnišnico. Tudi konj je -dobil težke poškodbe na glavi in vratu, tako da so ga oddali v bolnišnico za živino.
Aretirani vlomilec. V Št. Ru-pertu pri Celovcu je zmanjkalo posestniku Mihaelu Dorflingerju 27. junija iz zaprte omare 120 K, 1. julija pa 130 K. Sedaj so aretirali kot osumljenega nekega Ivana Pankerja, katerega so oddali sodišču. Pri njem so našli še 99 K 48 vin. od ukradenega denarja.
Rad bi zvedel za naslov svojega strica MATIJE MEDLE. Doma je iz Velikih Brusnic na Dolenjskem. Pred 14. leti se je analiajal v Minneapolis, Minn. Prosim cenjene, rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega. — Joseph Medle, 752 Ilaugh St., Indianapolis. Ind.	(23-25—7)
Kje je MIHAEL Bi ČEK ? Doma je iz Dolnje Težkevode pri Novem mestu. Pred šestimi leti je bil v Sheboygan, Wis. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat John Bi ček. 499 Melrose Ave., Ambridgc, Pa., ker mu ima sporočiti jako važne reči od očeta Mihaela Bička. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani na gori navedeni naslov, ali pa naj se sam javi.	(23-25—7)
Rada bi zvedela za svojega brata VALENTINA GERM. Doma je iz vasi Zagorica št. 3, fara Dobropolje. pošta Videm. Kakor sem čula, se nahaja nekje v Minnesoti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri: Frances Vesel. Roundup, Mont.
(21-23—7)_
Kje je JANEZ PALČIČ, po domače Mihavec iz Vrhnike pri Ložu? Za njega bi rada vedela žena Frančiška Palčie. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, ali naj se pa sam javi na moj naslov: Mrs. Frances Palčie, 1083 E. 64. St., Cleveland, Ohio.	(22-24—7) -
ZAGOTOVITE
si lahko velik zaslužek s prodajo naših posestev proti proviziji; brez strokovnega znanja; imamo pozitivno posestva, ki se najlažje prodajo in največjo vrednost za denar; plačujemo veliko provizijo, tako da je lahko razdelite s podagenti. Pišite ali oglasite se takoj. — McLain Realty Comp., Marbridge Bldg.. Broadway & 34th St., New York City. (21-23—7)
ZAHVALA.
Zahvaljujem se vsem dobrosrčnim rojakom, kateri so mi kaj darovali za časa mojega bivanja v Pittsburghu, Pa. Posebno se pa zahvalim rojakom v New Castle, Pa., kateri so mi pri odhodu darovali: po $1: Anton Skufca, Martin Kralj, Fran Berglez, Anton Erhart, Janez Berglez in Fr. Germek; po 50 centov: Agnes Lešnjak, Karol Hrastnik. Karol Nachtigal, Josip Germek. Marija Panian in Uršula Germek; Janez Debelak 25 centov. Še enkrat srčna hvala vsem rojakom in rojakinjam !
S spoštovanjem
John Kračman. 2737 Florence Ave., Chicago. Tli.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.	I	K.	*
5....	1.10	130____	26.65
10____	3.15	140....	28.70
15....	3.15	150....	30.75
20....	4.20	160____	32.80
25____	5.20	170____	34 85
30- —	6.25	180 ...	36.90
35----	7 30	190____	38.95
40____	8.30	200....	41.00
45....	9.35	2M>____	51.25
50____	10,35	300____	61.50
55____	11.35	350....	71.75
60____	12.40	400____	82.00
65....	13.40	450____	92.20
70____	14.45	500____	102.50
75....	15.45	600____	123.00
80....	16.50	700____	143.00
85____	17.50	800____	164.00
90....	18.50	900____	184.00
100____	20.50	1000____	204 00
110....	22.55	2000....	408.00
120....	24.60	5000....	1018.00
Pošta ri na je všteta pri teh sv o tah. Doma se nakazane svote po polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
NaSe denarne pošiljat ve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v naj krajšem času.
Denarje nam poslati je najpri lične je do $50.00 V gotovini v pri poročenem ali registriranem pis mu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK 8AK8BB* 82 Cortlandt St. New York, N.Y 6104 St Clair Avanue, N. E. QratoSi Qb__
Bolezen živcev
je jako razširjena med vsemi, sloji človeštva ter se pokazuje j v nervoznosti, slabem spanju bledosti lic itd. Neprekosljivo in od najnoljših zdravnikov priporočeno zdravilo zoper to bolezen je
PARTO-GLORY
Dobi se v steklenicah pc 11.00 Ti za $4.00 v občeznani lekarni
PARTOS 160-2 Ave. New York.
Brinjevo Olje
čisto in naravno.
Pint . . . $1.00 Quart . . 2.00 Gallon . . 8.00 Vam je mogoče dobiti samo pri:
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102, ST. CLAIR AVE. CLEVELAND u OHIO.
Kadar je kako društvo namenjeno kapi ti bandero, zastavo, regal i je
god bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek, prstan itd , na kupite prej nikjer, da tudi mene sa cen« vprašate. Upralaej« Vas stane le 2c. pa Bi bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK, Coneinaugh, Pa. Box 328.
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporoča« j
■voja
ITAKAVNA VINA
is najboljšega grozdja.
Lansko rudeče vino po 401 gaL, staro rudeče vino po 451 galona, lansko belo vino po 451 gaL in najboljše staro belo vino po 50# gal. 100 proof močan tropinjevee 4y2 galone $12, 10 galom pa $25.
Vino po&iljam po 28 in f9 gaL Vinarma ia distillerija bliža postaje.
Pošljite Tsa pisma na z Stephen Jacks«, Bos lil.	St. Helena. CaL
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo tj proti notranjim boleznim.^
"KRACKERJEV" Ibrinjevec je kuhan) iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Eraekerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi Čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
Poštna, naročila se točno izvršujejo.
Prva Slovenska veletrgovina :
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
Največja popustila prodaja FONOGRAFA
KUPITE ZA TVORNISKO CENO A $75 Fonograf z rogom za $40 A $40 Fonograf z rogom za $25
vitevši 12 najboljših slovenskih spevov zastonj.
Prodajamo te elegantne stroje na vse strani Zdr. držav in Caimde na lahke obroke po
LE $2.00 NA MESEC.
Vsaki stroj je jamčen za 15 let. — Jamčimo tudi vrnitev denarja, ako pošiljatev ne ugaja. Pišite še danes po naš veliki ilustrirani cenik za stroje in plošče, katerega vam pošljemo ZASTONJ.
Naša prodajalna je orJorta zvečer in v nedeljo.
ATLANTIC TALKING MACHINE CO.
46 E 7th St. Dept. 134 New York.
Največ denarja iz Amerike nalaga se v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1913 je znašal nad - 700 milijonov kl°OIl» Hranilnih vlog nad
43*5 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
Rezervnega ^zaklada nad
1,330.000 kron.
4%X
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c« kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
FRANK SAICSER,
82 Cortlandt S t,	B104 St. Clair Ave, N. E.
MEW YOWL	CLEVELAND, 0.
..... ... '/ , .. ... ..

Skozi šibe.
1 luski spisal Skitalec.
Kakor hitro pa je prišel oče s svojo harfo, je zaeela vas pijaii-čeviiti in kupčija je uspevala iz vrstno. Harfa in petje in simpatija osrha gostilničarja so podajali gostilni avreolo poezije in »o im«'li privlačno silo tudi za take, ki aieer niso pili ter so jih za peljali v pijančevanje.
Očetov usp«h j«- razkačil njegovega nsxp rot nika-goatil niča rja. Zasnovat j" torej proti sov razen i harfi /.«roto. Nekega praznika, ko je hila gostilna polna in je inoj oče zopet udarjal za svojo mizo na svojo harfo ter prepeval pikantne kuplete. je pridrla v iK»l»o cela tolpa natrkanih mlade nič«*v. FVihrumoli so k točilni mizi. in eden izined njih. rudeče-glsvee, je iztegnil proti inuzikan-tu svojo roko; to«la namesto tla )»i mu l v pozdrav v roke, je zamahnil in udaril z vso siio s pastjo po harfi. 1'daree pa j«' za-dfl le leseni del harfe, ki je bil izdelan iz jako močnega lesa. in liarfa je ostala eela: oče jo je še niogpl potegniti pravočasno pod mizo. Pijana druhal je rjovela in lezla psova.ie na mizo, da hi raz bila harfo. Ostro mi j»> še v spo min« ta prizor: z. rudečimi. pi janimi obrazi in dvignjenimi pe-atmi so naskočili očeta, on pa je stal za točilno mizo, kakor za ha rikado. in držeč harfo za hrbtom «' je hranil pred svojimi sovraž niki s težkim bakrenim koreetn. Vsa gostilna je besnela, tulila in se pretepala. Toda oče je odbil napad hudobnežev ter je rešil svojo harfo.
Drugega jutra pa so pprišli Tnhulenieči trezni k očetu in so ga prosili oproščeuja. Hil je kakor navadno, za mizo, mladeniči pa so stali v zadregi pred njim in se praskali za tilnikom.
"Odpusti!" so prosili.
"Bedaki — Roga ste žalili!" je odgovoril mirno oče. "Ka.i vam je do tega, razbijati mi mojo harfo? Tepci earja nebeškega !"
"Kaj misliš, da smo ravnali iz lastnega nagiba? Posestnik one drug«- gostilne nas je podpihoval. 'Pojdite fantje* — je dejal, in razbite mu tisto!" Dal je vsakemu rubelj in postavil pred nas na mizo še dva bokala žganja. No, in zato... pijani smo bili... samo pijanost je storila to!"
"Ne pijanost, temveč neumnost... Kdo drugi se tudi napije, ipa ostane, vendar pameten, in je takrat še bolj prebrisan! A vi? Bog in vrag bi se vas branil!''...
'Odpusti vendar! Prosimo te!"
'"Kaj bi zvonili sedaj po toči! Za en rubvlj. vragi, vas človek lahko kupi ali proda! Ničesar ne razumete! Sani trebuh vas j«i!"
' tJavrila Petrovič!" je stopil naprej rudečelasi mladenič, prav oui, ki je udaril po harfi; "Krstil si ni" sinoči z mero. zato ti naj rečem boter! — Rotor. kar usekaj me. samo hud ne bodi nikar!'
Fantje so zvijali v zadregi pred mizo. oče pa jili je gledal ves zamišljen. Potem je vzdihnil, pot resni I s kodri in rekel dobro-dušno-prezirljivo:
"Hudiči!**
Nato se je začel haviti z menoj, ki sem se učil citati. J>ežal sem na mizi in oče mi je risal na list papirja s svinčnikom debele tiskane črke abecede. Pri vsaki novi črki sem vprašal:
"Katera črka je to?" "To je 'a'!"
In ponovil sem "a"'.
A gostilna se je polnila počasi z ljudstvom, in začela se je zopefr "kupčija", hrup in brenkauje na liarfi.
Včasih mi je ukazal oče, naj pozvonkujem z železno paleico na triogelniku, narejenem iz je-
klenih šibie, in sedel s^m na mizi in spremljal v taktu očetovo igro, okoli iihju pa so razgrajali, pili in se krohotali.
Ljubil sem zelo svojega očeta,
bolj kakor mater. Mati je bila dobra, tiha ženica, ki je gledala na vse z očmi svojega moža in je v vsem soglašala ž njim. Ona in jaz in kmetje, vsi smo imeli očeta za jako učenega, da. za vsevednega. Z menoj se je mnogo razgovarjal in mi je rad pravil zanimive povesti. Stanovali smo v mali sobici poleg gostilne. Vedno sem bil jako srečen, kadar mi je dovolil oče, da smem spati pri njem v njegovi postelji. Ko se je začel slačiti, je odložil svojo leseno nogo in jo postavil poleg vzglavja; šalil se jd z menoj in me strašil s svojo štulo. Smeha in veselja ni bilo konec. Smejal sem se do solz njegovim dovtipom, in koiK-no sem se utrudil od samega smeha. Tedaj sva zlezla poti odejo, pritisnil sem se radosten k njegovim širokim pr-soin ter ga prosil, naj mi pove kaj. In pripovedoval mi je o mor-iu in o solneu. o vročih d"želah, o kitu. o slonu in opicah, o levih in tigrih; in vse je predstavljal kakor žive, posluževal se je njib kretenj, legal na tla, jih oponašal, lezel semintja ter posnemal njih glasove. Razvneli so njega samega ti opisi in razvneli so tudi mene. Včasih mi je pripovedovat o svojem življenju, polnem živahnih dogodkov in o svoji odrezani nogi...
"Veš. ljubi moj Kopka", je rovoril r svojim nizkim in toplim basom, in v njegovem glasu so donele prisrčne, mehke note. — "bil sera suženj, last gospode... Sedaj je narod svoboden, takrat pa ni bilo nikake svobode, vsi ljudje so bili sužnji: Gad je so storili ž njimi, kar so le hoteli. Mojega očeta, tvojega deda, so ubili s knuto zaradi nične malenkosti : ukradel je oklestek graj >kega lesa in ga skril v svojo 'tlet, — bil j(» namreč mizar. Mati je seveda tudi služila gospodi, mene pa so poslali, ko sem hil v voji starosti — šest let — gosi past. In tako sein posedal dan na lan na solneu, da sem se skoraj posušil od vročine, in pazil sem. ta bi mi ne izmaknil ka^ jastreb sroske: to so mi ustrojili kožo. ako je izginila katera ! Z mojega hrbta niso takrat nikdar izginile brazgotine, ljubi moj Kopka. prav dobro je bila ust-rojena moja koža. Toda gosi so večkrat izginile, ker sem tako rad piska! na trsteno piščal; naučil sem se tega od nekega pastirja. Zapi--ikaš, pa pozabiš na gosi: zvečer je pa p»da palica! Tudi sicer sem >il predrzen dečko in sem rad komu katero zagodel. Ko sem nekoliko vzrasel. sem začel igrati na harfo. In kadar se je lotila gospe tnigreua — to je taka gosposka bolezen. — tedaj so poklieali k njej mene. s harfo. Gospa je bila stara devica in zlobna, strašno zlobna. Rada je poslušala mojo harfo, mene pa je sovražila. Ka-lar sem jej zaigral in zapel 'Zib-l.ie so lastovica", so jo takoj polile solze in migrena jej je prešla: toda kakor hitro jo je minila migrena, nas je dala gospa zopet pretepati. Izročila me je mizarju. da se naučim mizarstva. Tam so me tudi pošteno mlatili, ljubi moj! Šest let j* trajalo to učenje in mučenje, no. zato sem pa postal tudi dober mizar, in iz lastne volje sem se naučil strugar-atva, rezbarstva in risanja. Z enaindvajsetimi leti sem bil iz-učen — in takrat se in i je zdelo, da sem mlad orel in da me niso nikdar pretepali. O praznikih sem delal zase, in takoj sem si prihranil nekaj denarja; oblekel sem se gizdalinsko, si kupil klobuk iz bobrovine in se pripeljal na trojki s kraguljčki v svoje rojstno selo..."
(Pride še).
Prave Lubasove HARMONIKE
importirane iz Slorenjega Gradca imam v zalogi in sicer:
Model "H" tri vrstna, dvakrat uglašena........ $ 45.00
,, "It" trivrstna, trikrat uglašena......... $ 55.00
,, "K" trivrstna, štirikrat uglašena........$ 05.00
„ "L" štiri vrstna, dvakrat uglašena........ $ 60.00
,, **M" štirivrstna, trikrat uglašena........ $ <>5.00
,, "M" štiri vrstna, štirikrat uglašena......$ 80 00
Kranjski model, trivrstna. dvakrat uglašena...... $ 45.00
Kranjski model, trivrstna, trikrat uglašena......$ 60.00
Kranjski modei, štirivrstna, dvakrat uglašena----S »H).00
Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena____$ 70.00
Hromatično uglašerm harmonika ................ 5 60.00
Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po 9S.OO Za natančnejši popis harmonik pišite na:
ALOIS SKULJ, P. 0. Box 1402, New York City.
|«41 p«r«>lka-	lT.TlO t»»
Bambarg-Amcrik* {rta
Ketteja pttobr«'«* drvita u mti, ki vidrini* 74 rssliCai* (rt
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
.Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STltEET
WAUKEGAN, IL.L.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
FRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.

I hoa« Canal 103»«
Denar mečete proč!
ako ac podpirate svojega rojaka.
P. i mani dobite
izvrstno domače vino
galon po 75c. in več.
Pri odjemu več kot 10 galnn dajem pc-pust, ter S4 posebno priporočam ežavniai tlo" enakim drustvam ob priliki kake v«se-lioe, tudi onim z* svatbe.
V ralogi im*m izvrstna domače klobase in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi naS narod. I'o3ilj»m den«r na vee strani sveta in pambmdue listke .za vse proge. Zastopam "Glaa Naroda", prodajam in kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Bakter sem v ir^ovs^i ire/i. Upravljam vse v notarski potel spad;»jo£r> deia, ker javni notar. (Notary Public.)
"VATBRUAND", PGO firevljev dolg, 58.000 toa
"IMPERATOR", »19 ievljev dolg. 69,000 tea Dlrektaa ivesa med
NEW TORKOM i> HAMBURGOM, PH1LADELPH10 m HAMBURGOM, BOSTONOM i» HAMBURGOM* BALTIMORE« h» HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM.
N|jaiqe cene ta v stari kraj i> aazaj. Pc tehee ptieneat pete&ra ilwilii —tej—rti
RED STAR LINE
Plovitba med New Yorkom in Antwerpnom.
Redna tedenska zveza potem poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
Največje udobnosti v MEDKKOVJU In TRETJEM RAZKEDU ki vsebaje kabine po 9, 4 in 6 poBtelj, o bedni ce, kopalnice, pralnice itd. Za nadaljae podrobnosti obrnite m na:
Hamburg-American Line,
45 Broadway, New York
ali aa krajevne ageete
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
ZEELLAND 11,304 tona
FINLAND 12,760 ton.
KROONLAND 12,760 ton.
VADERLAND 12,017 ton.
LAPLAND 18,694 ton.
Kratke In ndobne pot aa potnike v Avstrijo, na Ograko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deielami je dvojna direktna železniška sveža.
Posebno se Se skrbi se udobnost potnikov medkrovja. Tretji reared obstoj! od malih kabin ca 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nad ml jas informacije, cene in volne 1 stke obrniti se je Dal
No. 3 Broadway
New .York.
94 State Street Boston. Mu*. 1319 Walnut St. Philadelphia, P«. 619 Second Ave. Seattle. Wash.
RED
No
STAR L,IINB
Y
14 No. Dearborn St.
Chicago. IIL
1S06 "F" St., N. W.
Washington, D. C
210 St. Charles St. New Orleans. La.
11 & Locust St.
St. Louis. Mo.
233 Main St.
Wlnnlpax. Man.
319 Geary St. San Franciako. CaL
121 So. 3rd St. Mineapolis, Minn.
21 Hospital St. Montreal. Canada.
FRANK 18© i W. 22nd Street.
jtRJOvec
Chics js,
in.
m
POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
H KRANJSKIH KOS H
V zalogi v.h imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega* jekla v znani tovarni na Štajerci akem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami.
Cena 1 kose je 1.10.
Kdor naroči S kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi B B klepalno orodje iz finega jekla; B S
cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos.
Daije imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money
Frank
82 Cortlandt S*^
Order.
New York, N. Y.
Izšla je
Učna knjiga t
"VOJSKA NA BALKANU".
Viled vsestranske želje naročili imo več iztisov te knjige in je sedaj eenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti pf 15e, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča ae pri:
glovenic Publishing 0on
82 Cortlandt St.. New York Citj.
Podpisani
i« iznsjditeli naiatpcšnci -m tinkture ns ■vetu Alpen-tinkture in Alpenpoasd« - Ženskam in moikim, ks-t*ri jo rabijo. xrSBtejo v Šestih tednih las]« popolnoma. ne bodo Izpadali in ne bodo osiveli. Kavno tako zraste možem! t Šestih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. kostibol, trganje po rokah, nošah in hrbtenici. Rane. opekline. bole, ture. kraste in kurja očesa, bradavice, potenje noar. zebtine itd. odstranim v treh daeh. Moja zdravila ao registrirana v Washington u. znamenje, da so čista in najbolj nspešna. Pišite takoj po cenik! Poiljem i* zastonj.
JAKOB WAHClO, 1092 E. 64th St. Cleveland, O.
N. B. Onema. Id bi rabU moja zdravila brez uspeha, plačam 1600.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni pamiki so:
•t A PROVENCE"
n dva vijaka
TLA SAVOIE" iaa dva vijaka
*LA'.LORRAlNE~ na dva vijaka"
-LA FRANCE" lma itiri vijake
--
KUPON
— za —
Premier Dictionary
23. julija 1914.
Ime........................................................................
Mesto ..................................................................
* /T	i
Država..................................................................
OT Opomb*. Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej CT dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna ■T posebej, ker je knjiga obširna.
Za poitnino je priložiti: Za 1. in J. paa 6c; xa pu 10c; za 4. pu lSc: za 6. pas »c; z« 6. pM 28r; za 7. pa« 3ISy— oamt paa 36c. — Za paa svojeffm traja »ve
▼aakdo na poiti.
N A • I ZASTOPNIKI. r • atari so pooolaiianl pobirati naro4t*!na | ta "Glas Naroda" in knjiga, kakor tudi | aa vea dru«e v naio stroko aaačaJoSe {
poils
-Jenny Llnd, Ark. In okolica: Michael flror	|
San Francisco. Ca!.: Jakob Lovita Denver, Colo.: John Debar« la A f Terbove.
Leadvllle, Colo : Jerry Jamnik
Pueblo. Coir • P#t«' Culi« U i > Roitz in Frank Janesh.
•ai:ds. c o« o. m ihottoa: Z-oala (The Bank Saloon). Walaenburv- Colo.: Anton Btttlrt Itidlanopoll«, Ind.: Frank Urajnar Oepue, III.: Den. BsuJovlnae. Chicaao. IlUs Fi~ank Jurjore« Ca tatie, lik.: Vnr Knmp Jellet, 111.: Frank Laurich In John Zaletel.
Mineral. Kana.: John Stala. Wauk««an, IIL:. Frank PotkovSsfc bi Satk. Orrln. ao. Chicago, lil.: Frank Cerme. •prln«fleld. III.: Matija Barbori« *r«nttnM, Kana In okollcoi Frank « srna.
Mulbery, Kam. In okolico: Martin Koa Calumet. Mich In okolico: Pavel Bkalta ia M- F. Koba
Manlatlaua. Mick. In ekollaa: B. Ka-caaa
akelloei V- D.
kittie Faiia. n. V.: Frank Onfoika Cleveland, Ohio: Frank take sr. J, -ln'Ji, Cbaa. Karlin*er ln Frank Ke-račlfi.
Bridgeport, Ohio In ekollael VMmr.
Vouth Rant*, Mlak.
[JWli
citlaholm, Minn.: K. Scona, Frank Medved In Frank Zagar
Dulutn, Minn.: Joanph Sharabon. Kty, Minn. In okolico: Ivan Ooofte, *a-kok ftkerjanc ln M. L Kapaek. ■veiath, Minn.: Jorlj Kotaa tn
Gilbert, Minn. In okolic«: Mi Mlbbln«, Minn.: Ivan PonSa. Naahwauk. Minn.: Oao MnnzlB. Virginia. Minn.: Anton W. It Louie. Mo.; Mike Qrabrtan. AieHdga. Mont.: Gregor tilil Klein, M8nt.: MJ*b. Krtvea. •eaakhrn. H- V.i AMtfJ Cllw
Berbeton, O. In okolico: Alois Colllnwood, Ohio. Matk. Slaynlk. Lorain, O. In okolico: Jokn •»« B 29th St. <oungotown, O.: Anton Klknll Oregon City, Ores.: M- Juetlm-Allegheny, Pa. In okolloo: M. •reddock. Pa.: Ivan (3araa. tridgevlil« p«,. Rudolf PleterSek. Burdlne Pa. |n okolice: Jokn
Ccnemaugh. Pa.: Ivan Pajk. Clarldoe. Pa.: Anton Jerlna. Canonaburg. P».: John Kokllek. •rougthon. Pa. m okolico: Anton
St-
Vxoort, Pa. In okolica: John Prostor.'
Forest City. Pa.: Karl Zalar ln Frank Loban.
Farrall, Pa.i Anton ValontlnHS. Irwin, Pa. In okolico: Frank Johnatown, Pa.: Frank Gabren]«. Meadow Land«, Pa.: Geo. Schultv Moon Kun, Pa. ,n okolico: Fr. MaSak Plttaburgh. Pa.i IgnadJ PodvaanCk. Tgmaz Magister, Frank Bainblč In Z. JakSe.
Unity Bta., Pa.: Jooepb Skarlf. Btsalton, Pa.: Anton M. Papta Wlllock, Pa.: Frank Seme ln Jonapk PetorneL Wlntarquartera. Utah: Louis Week Diamond, Wash.: Of Ravanadale. Wash.: Jakob Thomaa, W. Va. In okolloo: Kodan In Frank BnrtoL Grafton, Wla.: John StaaapCaL Mitwaukaa, Wla.: M fnMR SI Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik, John Vodovnlk In Frank Meh. Was« Aim«, Wla. i
a, Wya-i A
T
Kzpresni parnikl so: "Chicago", "La Tonraine", "Rochambean"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
earner Pearl St., Cfcesebrougk It&Uding.
Poštni parnikl odplujejo vedno ob sredah is pristanišča številka
57 N. B
*LA SAVOIE 29. julija 1914 t FRANCE	19. avg. 1911.
•LA LORRAINE 5. av«y. 1914 *LA SAVOIE 26. avg. 1914. *LA PROVENCE 12. avg. 1!)14 CLA LORRAINE sopt. 1!>14. Expresni parniki odplnjejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
tROCHAMBEAU 8. avg. 1914. *LA TOURAINE 5. sept. 1914. •CHICAGO 29. avgusta 1914 *XTAGARA	12. sept. 1914.
"LOUISIANE" direktno do Bordeaux-a 27. julija 1914. Pamik s kalunami samo enega razreda i z New Yorka v Bordeaux.	,
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka.

Avstro - Amerikanska črta
(preje Bratje Cosullch.)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate«
Mtrl mik aa In vijaka Iaitu fiimain"! Regularna vožnja med NewJYorkom, Trstom In Reko,
• V ž m Cena vožnih listkov iz New Torka aa 3H. raa^pd so do;
U SfodaJ »avedefil Ml |t» prodi ns dva vijaka laik brezšiini brso jat
auca, LAUU,
KASTA WAffHENGTO^ ARGENTINA, OCEANIA, ~ KVANZ JQBBXB h
/ii i i
$29,09
•. a; . vv ^-.tttvt^m»i $26.18
TESTA .............v.-...-...
LJUBLJANE ................
REKE ...............	.
ZAGREBA ........................$26.08
KARLOVCA .................................................$26.21
OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. in Martha Washington znaša $4.00 več.
n. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L od $65.00 do $70.00.
Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00.
Phelps Bros "t Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, New York, N. Y.
j