Cena cent. 80 Močan topniški ogenj na vsej tuniški fronti Odbiti krajevni napadi sovražnika — V TirenSkem murju potopljena sovražna podmornica Glavnj stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 20. aprila naslednje 1060. vojno poročilo: Na vsej tuniški fronti hud topniški ogenj, krajevni napadi sovražnih oddelkov so bili odbiti. Ojačeno delovanje obeh letalstev; naše letalstvo je obstreljevalo cilje v sovražnem zaledju v dnevnih in notnih poletih Nemški lovci so sestrelili 13 letal. Sovražnikov polet nad Spez'o je povzrC. čil 8 mrtvih in 50 ranjenih. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. V Tirenskem morju je bila potopljena neka sovražna podmornica, ki so jo dlje časa zasledovale naše protipodmorniške enote pod poveljstvom podporočnika fregate Riccomannija Renata. * Italijansko-nemški uspeh na črnem morju Berlin. 20 aprila s. V noči na 18 april je mešana skupina lahkih italijanskih m nemških podmorskih edmic zapustila svoja oporišča, da bi motila sovražni promet ob :tavkaški obali Med akcijo, ki je trajali vso noč, je prišlo do borb s sovjetskimi pomorskimi silami, ki so biie zadete Poruše nih je bilo več pomolov in naprav Istočasno je bilo več pomolov tako hulo poškodovanih, da se jih sovražnik v bodoč- nosti nen bo mogel več posluževati. Itali jansko-nemška skupina se je vrnila na oporišče brez izgub. Princ Piemontski v Spezii La Spezia, 19. apr. s Vis. princ Pije-montski je kasno popoldne obiskal prizadete kraje in se nato podal v civilno bolnico. kjer se je liubeznjivo razgovarjal z ranjenci ob zadnjih dveh napadih. Ko je šel vzvišeni princ po mestnih ulicah, mu je prebivajstvo priredilo goreče patriotične manifestacije in je izražalo ganljivo predanost Savojski hiši. Neapeljski kardinal obsoja barbarstvo sovražnega letal* skega bctnbardiranja Neapel] 19 apr s. Kardinal A>caias je na slovi] na duhovščino in na prebH-^stvc Neap 'ja plemenito pastirsko pismo v katerem 'z raža svoie ogorčenje spričo številnih upusto= štni ob sovražnih napadih ter svoiu bolest oh j izgubah prebivalstva ter natr našteva eprkve. f ki so ;ih porušile bombe Pastirsko p.smc ^ j takole zaključuje »Koliko svetih ciborHev ko i I ko krstnih kamnov in arhvov ie zda; kup ruševin, nemih prič. da so sovražre bombe na mesto vojn h objektov uničilt pribčža išča miru in božje zaščite!« Scorzova poslanica zveznim tajnikom Novi tajnik Stranke je naslovil na fašiste plamteče besede o njihovem vzvišenem poslanstvu v vojnem času «a Prihod Italijanskih ranjencev v Lizb$m Povratek iz angleškega ujetništva — Visoki duh povratnikov — Soglasno obsojanje angleškega ravnanja Lizbona, 19. aprila, s Pričelo se je izKr- eavartje itali jansk h pohabljencev in ra--jenoev, pripadajočih zdravniškemu osebju a trgovinski mornarici, z bolniške ladje New Fundland« Navzoči so bili kr minister Italije, vse osebje kr. p slaništva m sreneralnega konzulata, minister in funkcionarji švicarskega poslaništva in delegat portugalskega zunanjega m nistrstva. Prostori pristanišča so bili z veliko skrbjo pripravljeni in okrašeni s cvetlicami s strani rtugalskega Rdečega križa ki je z zdrav-i im bolničarji vestno opravljal službo njenci, ki jih ni bilo migoče odnest-, so ali v teh prostorih jn bolničarke Rdečega iža in italijanske zajednice so jim ljubez-jivo stregle. Ostale so odpekal: v prosto-Dcpolavora. ki so bili okrašeni s trob. j-'Jcami in kjer je italijanska zajednica prisila* obed ter razdelila med italijanske ohabljence in ranjence c.garete in razna krepčila. Kr. minister Franzoni, vojaški atašeji in reneralni konzul so se dolgo razgovarjali ? , zdravniki. Portugalske oblasti so posvetile : vso pozornost ranjencem in sodelovale z ita-: lijanskim Roečim križem. Splošno stanje povratnikov, ki so bili ran en v borbati pred letom dni, je zadovoljivo. B rili so s^ I na raznih bojiščih v Afr ki in v Sredozemlju in prihajajo iz Anglije po obkroženju skoraj celotne Afrike,- Kakršna koli beseda bi bila premalo za natančen pr kaz njih izredno visokega duha. Pon sni in disciplinirani so stopili di kopno in po fašist čno pozdravljali. Vsi so se smehljali in tudi pohabljenci, kj so jib nesli na nosilnicah, srečn". da se zopet vračajo v Evropo katera -'ih je sprejela ob ž»-ru čudovitega sončnega dne, srečni, da bodo zopet videli Italijo in da se je končala njih nad vse žalostna ujetn ška doba S prvimi besedami so izrazilj ogorčenje zaradi slabega ravnanja. Ni mogoče reči. komu se je bše grdilo. vs: od kapitana, zdravnika. voditelja skupine do mornarjev ln borcev vseh rodov orožja izražajo svoje l ogorčenje. Rim. 19. apr. s. »Odredbeni list« PNF ob* javlja z današnjim datumom podan co tajnika Stranke Eksc Carla Scorze fašistom Poslanica, k je naslovljena na zvezne tajnike pravi: »Duce mi je ukazal na služim Revoluciji v funkciji tajnika Stranke Dvigair vdano misel k padlim k druž nam. k mestom ki jih je sovražni bes oohabil Pozdravljam vse tovarše z isto vero Oborožene sile države, ki so se bojevale m se bojuje io z najvišjo hrabrostjo Stranka ustvarja novo dejstve ztodovme. dej s*vo aristokracije množic zato ie vsak fašist kateri kol kafegor i- nnpada borec, k- st ie posvetil stvar z žarečirr Nnat zrnom n »kraj nu silo čustva, misli in dela Omah' ivc:. mlač neži n računarj- se morajo »dstraniti Za fašiste postavljam naslednja nače:a 1 Duceiu in Revoluciji se služ pc Drisegi »do darcvania krv« Kdor ^ pr pravljen za najviŠK žrtev n-ms pravce du^ hovnega državljanstva v Stranki Če mu u6pe ostat' v njej s hmavščmo :n prikrvanjem je zdajalec 2 Vera v zmago ne zadošča sama Treba ie zastavit- vse sile m vso voljr za dosego zmage Zmaga ne sme b't< samo -zpodbujajuče stremljenje temveč mora bib za vse edin- živ Ijenjski smi.ter k' vsiljuie samo eno možnost al: zmagati ah umreti 3 Vsak fašist že sam predstavlja s samim dejstvom da je prsegel. celotno Stranko Od tod zhaja zani sveta dc'žnr>st. da je ob vsaki uri hraber branilec n naivdaneiši s'užabnik Revoluc je in Države 4 Aristokracija fašista, ki temelji na najpopolnejši ver izv ra iz namda in jo morajo jačiti m očiščevati tile činitelir motala discip lina nrav čnost. človečanski čirt Kei smo v vojni, bodo to morala, disciplina pravičnost vojne. 5 Vsak fašist se mora čutiti pred vsako funkcijo ali poslom, katerega opravljati je poklican. moža Stranke Najprvo fašist potem pa vse ostalo, kajti samo. kdor ie res tašst lahko izpolni svojo dolžnost na vsakem področju. 6. Vsak fašist mora imeti neemajni pogum do osebne odgovornosti. Ponavljanje obrazca, »kakor je bilo ukazano«, ne predstavlja vedno neobhodno podrejene st; češč® kaže bojazljivo skrivanje za višje hierarhije. Izpolniti je treba dolžnost na vsak način, če tudi ni upanja na kakršno koli povračilo. četudi se deiujoč tvega cena lastne osebe. 7. Stranka je kot sinteza in zastopstvo Režima naredila za vse kategorije, sloje 'n ustanove več. kakor ;e kdaj koli storila kaka druga stranka v kateri koli dobi in državi. Zdaj ima pravico zahtevati od vseh Italijanov, predvsem pa od fašistov krajn delež zvestobe discipline in dela. da bi mo. gla bolje služiti narodu in pospešiti dosego zmage 8. Služiti narodu se mora razumeti v najširšem s.n.slu, kajti pod narodom ni razumeti samo delavcev ln kmetov, temveč tuoi oripadnfke tistih srednjih sloev, iti nudijo redke zglede discipline in trdnosti. 9. Denar je kot sad poštenega truda svet Tisti ki ga trosi brez potrebe in čezmerne * ga u: prid bil s potom in ga je ukradel 10 Povišni optimisti so včasih lahko ue-umni, toda pesimisti so vedno defetistj na-Kor zločinci. Proti tem bo Stranka izvajala največjo ?trogost. ki bo tem bol- neusmiljena. čim bolj bc segala v višje sloje. 11. Podpiranje bojevnikov in njih družu se n sme razumet' kot enostavno dejanj. človeške vza emn< st-. ali kot prehoden zna* hvaležnosti, temveč ket stalna narodna ob veza. da bo lahko c^žava po vojni računal S? na ogromne ančigije tistih, ki so ji si" pred S' Vbžnikom. 12. P ašist, zgled človečanstva, ravnoves ja in rahk čutnosti more stremeti same p< enem privilegiju: biti prvi in nepremaglji* v ver, vanju, v poslušnosti ln v borbi za Domov ir o. Hitlerjev §4, rojstni dan Goringovi poslanici nemška nu narodu in nemški vojski Gobfceiscv govor na manifestaciji v Berlinu Hudi hoji pri Novorosijsku Močno sodelovanje letalstva — Boljševiki so v treh dneh izgubili 1/8 letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. aprila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je -bjavilo danes naslednje poročilo: Južno od Novorosijska trajajo hudi boji, w katere je letalstvo ponovno poseglo z močnimi silami dalje Ob zapadnj kavkami obali so bojna letala potopila sovražni hitri čoln in poškodovala tri ladje. Z ostale vzhodne fronte poročajo samo o neznatnem bojnem delovanju. V easu od 16. do 19 aprila je bilo nni->tenih 178 sovjetskih letal, od katerih so jih samo finsk; lovci sestrelili 22. V istem časn je bilo izgubljenih 11 lastnih letal. Krajevni napadi sovražnika na višinske postojanke tuniške zapadne fronte so bili zavrnjeni. V ostalih bojnih odsekih je bilo samo živahno oboiestransbo delovanje topništva in ijrv:dnfških oddelkov. V noči na 20 aprila je 8 sovražnih bombnikov preko Holandske priletelo nad severno zapadno nemško ozemMe. Štiri letala so bila sestreljena, peto letalo pa je sestrelil čoln za iskanje min v Rokavskem prelivu. Hude sovjetske izgube Berlin, 19. aprila, s. V vzhodnem odseku kubanskega mostišča so bilii včeraj odbiti ofenzivni sunki sovražn-ka. izvedeni s silami enega polka Med borbami krajevne važnosti, je bila na področju VeliSa s protinapadom po hud;h borbah odbtta sovražna skupina 400 mož Med to boroo je padlo nad 100 nasprotnikov. 400 pa je bilo uietih. Nadaljnje hude izgube so Sovjeti utrpeli med uspelimi protinapadi nemških čei «užno cd Ladoškega jezera Težko topni fetvo vojske je z dobrim uspehom streljalo v vojne objekte in industrijske ob ekte v Petrogradu. V zalivu Kandalaše so se izjalovili ofenzivni sunki boljševikov. ki so imeli hude izgube Pri Zouhiju so bile uničene sovjetske barake. Ameriški cinizem Berlin. 19 apr s Večerni tisk komentira ir žigoea trd t ve poveljnika ameriškega letalstva v Anglir generala F.akea ki jih je objavil »Da-ily Mail« Ameriški general je ponovno, jasno povedal da morajo biti letalski napadi v glavnem naperjeni proti civilnemu prebivaj stvu. ka iti le na ta način bo mogoče doseči resnično važne uspehe List vprašuje ali pred stavijajo generalove trditve skrajnosti vojnega načrta m ali n so blizu zlnčmflkemu naertu za izvršitev navadnega umora. Sovražna propa« ganda je podtaknila, da tudi nemško letalstvo med svojimi napadi na Varšavo. Rotterdam in London ni moglo štediti civilnega prebivalstva m umetniških spomenikov, ko je nameravalo zadeti vojaške objekte, in prav tako angleško m ameriško letalstvo ne more preprečiti, da ne bi bili zadet- docela vojaški objekti Listi pripominjajo da so te nsinuacije v protislovju z izjavami generala Eakeja in da m nobenega dokaza, da so nemški piloti vzeli za cilj ne= oboroženo civilno preb valstvo v odprtih mestih in spomenike vel ke umetniške vrednosti. Anglosaška brezobzirnost do nevtralcev Rim, 19 apr. s. Ponoči 12. apnia je neka sovražna podmornica pri Levanttju na Kor-ziki napadla portugalski parnik »Santa Irena« je plul čisto sam z razločnimi in dobro osvetljenimi znaki svoje pripadnosti Parnik je bi! naložen z blagom za Portugalsko ter namenjen v Lizbono. Naslednje ,ut(o je ena izmed naših mornar skih enot odkr la samo enega ponesrečenca, t j pomorščak Antonio Enriquez Troia iz Lizbone. Ta je izpovedal, da je sovražna podmornica potopila portugal* sk- parnik. ne da bi mu dovoula kako pomoč ter razen tega še dolgo obstreljevala 'eš lne čolne, v katerih je bilo 18 rešenih mornarjev in en potnik Ta dogodek dokazuje znova, da sovražnik n:ma prav nobenega ozira do nevtralne plovbe Potopitev portugalske ladje se jt primerila kmalu za enakim dogodkom ko je šj^nski parnik »Bartolo« postal žrtev neke britanske podmornice dne 6 marca t I Tudi tu se angleška podmornica n: zadovoljila samo s tem. da je potopila ladjo, marveč je ujela kapetana ter prvega strojnika in nekoliko drugih brodo» lom cev, ki so se skušali oteti na francosko obalo. Anglssasi napadajo japonske bolniške ladje Tokio, 19. aprila, s. Nadaljnjo očitno kršitev mednarodnih zakonov, so zagrešila sovražna letala, ki so napadla japonsko bolniško ladjo »Fusomaro«, čeprav je bila opremljena z vidnimi znaki Rdečega križa »Fusomaro«, ki je sama plula, so sovražna letala večkrat napalla Ta nov napad Je bil Izveden nekaj dni po napadu sovražn h letal na japonsko bolniško ladjo »Uraru Maru«. Berlin, 19 aprila, s. Ob 54. rojstnem dne vu Adolfa Hitler a, je maršal Goring nasio vil na nemški narod poslanico V imenu »roga nemškega nar da je čestital Ftihrerji. in že'el, da bi še do'go živel in da bi lahko še dolga leta razpolagal s svojimi ponosni mi silami. Nato pravi maršal Goring ci? drži voditelj tretjega Rajha danes bolj ko kdaj trdno v roki usodo nemškega naroda To je jasno dokazal med dogodki v zadnjih mesec'h, naoal.uje nemški maršal, ko je za stavil vse svo'e sile, da ustavi na čelu nem-kih čet sovražnika, ki je nevarno pritiski na vzhodif in g» nato uklonu z zmagovitim protinapadom. V nada'in(em pravi marša Goring da naj bo neutrudno delo Hitlerja življenjski zgled, po katerem naj dela ves nerriškj narod, posebno danes k: gre z.-i njegov obstoj in njegovo b"dočnost. Ob zaključku poziva nemški maršal nemški narod naj manifestira z deian i \n z besedami svojo neomajno vere v Fiihrerja in svojo voljo služiti z "vsemi energijami stvari, za ka. tero je Hitler sam sebe vsega zastavil f bo najhvaležnejše darilo kj ga nemšk; narod lahko da svojemu poglavarju ob <54 rojstnem dnevu. Na vo-'ake ob" roženih SU je maršal r»a slovil nasednjo poslanica: »četrtič proslavljate danes v ogromni borbi narodov rojstD. dan našega ljubljenega Fiihrerja in kondo-tiera. Vaša neomajna vera in V3ša ljubezen dc Adolfa Hitlerja sta vsebovani v vaši prisegi Ob tej uri izražamo pred vsem svetom ol ljiibo, d3 bomo junaško sledili naSim slavnim zastavam ob vsaki uri ln v vsaki borbi na kopnem, na moriu in v zraku. Izražamo neomajno prepričanje v nepremagljivost našega or žja in v neminljivo veličino Nemčije Tovariši, pozdravimo prvega vojaka Nemčije!« Berlin, 19 aprila s. Na večer pred Hitlerjevim rojstnim dnevom, je bila v berlin ski Filharmonija velika rranfestacija katere so se udeležili odličniki narodno-socialistične stranke države in ob>rož.m h sil, kakor tudi delegacija delavcev iz vojnih tovarn in izrelno številno občinstvo Med siavnostlo je govori) minister za propagando dr. Gobbels, ki je prikazal Hitlerjevo osebnost zlasti v zvezi z letošnjimi dogodki in poudaril, da ima ta vojna v nasprotju z vsemi prejšnjimi etnični in rasni značaj in se zaradi tega srdito bije na obeh straneh. Narodi ki se borijo, je rekel dr Gobbels, nad vse lobro vedo, da to pot ne gre za bolj ali mani važne poprave meja. temveč da je v igri njih narodni obstoj. Ne da bi jim bilo treba najmanj odpovedati se moči in ugledu, so Imeli sovražniki Nemčije tisoč možnosti za zadovoljitev pravičnih nemških narodnih zahtev, toda oni so hoteli vojno, kajti sicer bi. kakor je Izjavil leta 1936. sedanji angleški ministrski predse lnik. Nemčija postala preveč močna. Po omenitvi, da je Anglija raje vrgla na tehtnico svoj lastni narodni obstoj in da se je. namesto da bi dosegla svoje vojne cilje, morala odpovedati košček za koščkom svojemu narodnemu premoženju, je dr G8b-bels navedel številne, a brezuspešne poizkuse Hitlerja, da bi se preprečila drama, ki je grozila narodom in da bi se kar najbolj mogoče skrajšala vojna. Vojni hujskači se niso ozirali na trpljenje, ki ga nujno prinaša vojna. Prešinjalo jih je globoko sovraštvo do nacionalno socialističnega ljudskega gibanja, do nemškega naroda do Nemčije ln do Hitlerja samega Nemški narod pa vidi v Hitlerju človeka. Id zrcali njegova stremljenja ln njegovo voljo do zmage V dveh mesecih strašne zime je Fiihrer dokazal, da je odločen popraviti zgodovinsko zmoto, storjeno teta 1918., in ▼juslužit' nagrado za veliko zmago. Nemški narod, zbran okrog svojega poglavarja, izraž3 ob 54. rojstnem dnevu Fiihrerja vso vdanost an tisto zaupanje, j ki je najmočnejše moralni, orožje v vojni ; Verujemo, je zaključil dr. Gobbels. v veliko j zmago nemškega orožja, ker verujemo v Fiihererja. Narod. Iti ima velikega poglavarja, je določen za velike cilje. Govor dr Gobbeisa se je zaključil z navdušeno manifestacijo narodnih socialistov, ki sledijo Fiihrerju od prve ure in tej se je pridružilo občinstvo, ki je napolnilo tradicionalno koncertno dvorano v nemškem glavnem mestu. Manifestacija se je zak'ju-| čila z izvajanjem 9. Beethovnove simfonije. Predavanja italijanskega učenjaka v Sofiji Sofija. 19. apr. s Kot gost bolgarskega po« Ijedelskega ministra je prol Bonaduuna, ravnatelj milanskega Spalanzamjevega zavoda, imel na tukajšnji univerzi prcfestnost Španije, ki se je uresničila z genialnim delom Kavdila po protikomustični vojni. Odpor Angležev proti Churchillu Rim, 19 apr. s. Revija »Tribune« poudarja, da je Churchill v svojem zadnjem grvaru na nesramen način povedal, da nameravajo privi-leg rani razredi in premožnejši sloji v Angliji ponovno cslepariti veliko množice angleškega ljudstva Zdaj je gotova da je Chuichill sovražnik sleherne socialne obnove, piše revija. Kar drž še Angliio strnjeno, je strah pred zmago Osi Churchill ie skušal prepričati mi» lijone nemaničev. naj puste na oblasti še po vojni bogataše ki so jih vedno izkor^čali Zdaj išče med voditelj- laburistične stranke :n med liberalci ljudi, ki bi z njim potegnili Upa. da bo mogoče z njih pomočjo presiepit veliko množico pripadn kov obeh strank Glede laburistične stranke sta Mnrrison m Rewm Chur-ch'l!ova ljubljenca, toda laburistična stranka tega ne bo več dolgo trpela. Angleško ljudstvo čaka na boljšo vlado, kot je sedanja. Nagrade za bolgarske industrijske delavce Sofija, 18. aprila, s. Bolgarski nrnister za trgovino, industrijo to delo Zaharijev je pr šel v Gabrovo, ki Je največje industrijsko središče v Bolgariji ta razdeli) nagrade, ki jih je vlada nakazala najbolj zaslužnim delavcem. Ob tej priliki Je imel minister političen govor in je med drugrm rekel, da pieblvalstvo Izpričuje disciplino ta izreden smisel za dolžnost Gcoreč o vojni, je minister izrazil prepričanje, da bodo mladi narodi zmagali. Rojstvo Rima, praznik dela Vsa Italija danes slovesno praznuje velepomemni spominski dan ustanovitve večnega mesta Rima. Znameniti praznik rojstva Rima dobiva svoje posebno sodobno obeležje z okoliščino, da se na isti dan slavi tudi praznik dela. Fašizem je združil staro italijansko izročilo o postanku mesta Rima z zahtevo po delu. ki naj obnovi nekdanjo veličino ter vrne Italiji oni prostor na svetu, ki ji kot dedinja slavnega rimskega imperija pritiče z vso pravico. T0 stremljenje preveva globoka zavest, da je treba v dosego velikega cilja tudi vztrajnega in trdega dela. Mesto Rim je zraslo iz majhnih začetkov, toda njegova rast očituje izredno hrabrost, globoki državni smisel ter organizacijsko in zakonodajno sposobnost, vrline, kakršnih poslej ni pokazal skoroda noben drug narod. Duh ustanovitelja Romula ie opajal Rimljane dolge vekove, vodil jih ie od zmage do zmage, vlival jim je ono trdnost značaja, ki ni poznala zaprek, in ono neuklonljivo voljo, ki ni opešala niti v časih največjih nevarnosti in nesreč. Ves znani svet starega veka je bil strnjen v eno občestvo, v enotno državno tvorbo, ki je rimsko pravico, latinski jezik in rimsko omiko zanesla v naj-boli oddaljena zakotja dežel, ležečih ob Atlantskem, Sredozemskem in Ornem morju. Na svojih pohodih so zmagovite rimske legije osvojile tudi našo sedanjo domovino in jo vključile v krog, kjer je narodom vladal rimski zakon in jim jamčil neovirani razvoj znameniti rimski mir. Zdaj plapolajo zastave zmagovitega Rima drugič po naši zemlji in to Dot je tudi naš narod deležen blagodati vzorne skrbi za blaginjo najširših ljudskih slojev. V tej kratki dobi smo se imeli priliko prepričati da dediče davne rimske tradicije dičijo ista nepristranska rimska pravičnost, organizacijska sposobnost in neumorna delavnost. Zlasti v slednjem pogledu opažamo pre-roditev, ki jo je v Italiji prenesel duh Duceia in njegovega nauka. Saj je že napravljen prvi korak v pravcu velikih javnih del, ki bodo izpremenile vse današnje lice naših pokrajin. Graditeljski in stvari tel jski duh starega Rima si je našel pravec za svoj razmah. Slovesno praznovanje današnjega dne pada v posebne prilike, ki ne dovolijo hrupnih in bučnih proslav, marveč ukazujejo narodu, da z vso vnemo nadaljuje delo za veliki cilj, vreden davnih prednikov. Dan rojstva Rima in praznik dela se v svoji simbolični povezanosti tretjič proslavljata tudi v Ljubljanski pokrajini v okviru velike fašistične Italije Tudi pri nas ie to praznik vseh in vsega, kar s pozitivnim delom ustvarja lepšo, bodočnost ljudske celo-kupnosti, in ie tako ta dan nova vez, ki veže našo pokrajino z Mussolinijevo Italijo, nositeljico večnih tradicij Rima. Obisk Kr. veleposlanika v Osaki in Kobe ju Tokio, 19. apr. s. Kr. veleposlanik Italije v Tokiu, ki je moral otveriti prostore generalnega konzulata v Kansaji se je podal v Osako in v Kobe 15 t. m. Potem ko je opravil nekaj uradn h obiskov v Osaki. je na konzularnem sedežu prejel zastopnike mestnega tiska in se udeležil obeda, katerega je priredilo italijansko-japonsko društvo in na katerega so bih povabljeni najuglednejši zastopniki gospodarstva, financ in ladjedelcev. Zvečer je kraljevi velepo* slanik priredil večerjo, katere se je udeležilo 130 oseb, med njimi armadni general Uširoku. podadmiral in poveljnik oporišča v Osak , pod-guvemer župan in najv šji zastopn ki civilnega vojaškega in gospodarskega življenja Po obedu je govoril Kr vel ep > ■slanik. Odgovoril mu je v odsotnosti guvernerja podgu-verner Osake. Po uradnem obisku v Kobeju, ki je bil v zastavah, je veleposlanik obiskal univerzo in glavne studijske centre Sprejel ga je celotni akademski zbor Tretjina tega zbora je že potovala in študirala v Italiji Ogledal si je v knjižnici obširno zbirko starejših in modernejših italijanskih knjig o mednarodnem pravu Univerza ie z ustanovitvijo stelice za italijanski jezik znova potrdila, da je kulturno središče za situdije o Italiji. Proslava rajstva Rima v Helsinkih Helsinki, 19. aprila s. V domu fašija sta bila resnobno proslavljena ob navzočnosti minitra Italije, vsega esebja poslaništva ia Italijanske zajednice, rojstvo Rima in narodni praznik dela. Ob vzklikih Kraku in Cesarju ter Duceju se je poveličevalo ae-mtaljivo slavno italijansko delo po vsem svetu ta na vseh področjih. Boenoa Aires, 20. aprila, s. Iz Washing-tons poročajo, da je zadnje vojno posojilo dalo tako neugodne rezultate, da so uradni krogi zaradi tega globoko raaočarant Obiski Visokega komisarja Eksc. Grazioli je posetil zavetišče za Bežigradom ter urade ustanove pri D. M. v Polju in Zalogu Ljubljana. 20 aprila. Davi je Visoki komisar posetil b'všo občinsko zavetišče za Bežigradom ki je sedaj prešlo v last maternskega in deškega skrbstva Pomu-dil se je med otroki ter se zanimal za popravo poslopja in organizacijo zavetišča Sprejel' so ga: konzul Zapulla komisar zavoda mati prednica in dr Tavčarjeva Eksc Graziol- ei je ogledal v dnevni dvoran' skupino malih gostov ki so mu pnnesl' cvetja, nato pa je obšel prostore zavetišča ter se nekoliko zaustavil v ob' vezovališcu ter med posteljicam najmlajših Na občini pri D. M. v Polju Iz Bežigrada se ie Visok komisar odpeljal v Polje kjer je brez obvestila posetil občino, sedež podpornega urada občinski urad za preskrbo ter poštni urad V spremstvu občinskega komisaria si je tksc Graz oii ogleeia! razne urade, se zanmal za njih posle m dat potrebna navodila da bi se poštenemu prebivalstvu olajšala oskrba z živili m da bi bil otrokom starcem boln kom zagotovljen obrok mleka Ko je hodil iz enega urada v drugega je 'mel Visok' komisar priliko da se ie pomenkoval z nekaterimi ženami k' so bile zaposlene z zda* janjem ž vilskih nakaznic Visoki komisar jih je ljubeznivo spraševal o prihkah v njihovih družmah m njihovih potrebah Preden je osta ril občino, je sporočil komisarju da it nakaza znesek W>0 lir za najsiromašnejše družne omenjene občine Nato je Eksc Grazioli pcset:l tud- prostore kjer se deli dnevna hrana siromašn m otrokom T so ga sprejeli z rimskim pozdravom, ko so ravno stopali v obedneo Eksc. Grazioli si je ogledal prostore ter je v kuhinj pokusil tudi obed ki je bil pripravljen za razdelitev. Pri skvadristih »Nizza« in pri protikomunistični milici Ko si je Visoki kom sar ogledal v Polju oddelke Milice in Vojske v Zalogu. Je po setil tudi prostore protikomunistične milice ter se .ie pomudil pri dobrovoljcih ki so bili ravno pr jedi. Zastavil jim je nekoliko vprašanj o njihovih najnovejših akcijah Izrazi je svoje posebno zadovoljstvo nad nekaterih protikomustičnimi dobrovoljci. ki so pri zadnjih podjetjih pokazali na biča-jen pogum in ki so sodelovali pri zajetjr nekaterih komunističnih kolovodij. S Polja je Visok} komisar odšel v Zalog, kjer sta j ga sprejela prvi sen jor TebaJdi poveljnik bataljona »Nizza« in skupina častnikov ta-mošnje posadke. Na meji v Zalogu Eksc. Grazioli je posetil vojašnico finančne straže in vojašn co bataljona Ornih srajc, kjer se je v zborovalnici prisrčna razgovarjal z miličniki in podčastniki Nato je nadaljeval obhod si ogledal vojaško pekarne, obvezoval šče šolsko obednico, bivališče pefliotnega oddelka ter karabinjerjev ter je naposlad odšel prav na mejo. Iz Zaloga se je Visoki komisar po kratkem posetu bivališča protikomunistične milice Pol u vrni v Ljubljano. 16 VSI ZSMH1 sel narodne pravičnosti Ravna in jasna črta v vsej Ducejevi politiki Milanski list »I! Corriere della Sera« je objavil te dni nekaj značilnih izvlečkov iz Mussolinijevih spisov in govorov o organizaciji mednarodne pravičnosti. Članek posnemamo v celoti: »Vsakemu je že znano, da načela novega reda v Evropi, kakor so bila ponovno obeležena v poročilu o sestanku med Ducejem in Hitlerjem, niso nikaka improvizacija, temveč predstavljajo stalen izraz Mussoli-nijeve politike, kakor jo poznamo še izpred Pohola na Rim. Dovolj je v ostalem, ako opozorimo samo na nekatere najbolj značilne njegove trditve, da spoznamo nepretrgano pot Mussolinijeve misli od nastanka fašističnega pokreta do izbruha sedanje vojne. 2e dne 23. misrca 1910 je Mussolini v zgodovinskem govoru na zborovanju na trgu S. Sepolcro, ki pomeni rojstvo fašizma, izjavil: »Ne moremo razumeti, da govore o idealizmu tisti, ki jim je dobro, onim, ki trpe. Mi hočemo svoje mesto na svetu, ker imamo do njega pravico.« Dne 9. maja 1919, ko so bili delegati pozvani v Pariz zaradi izročitve mirovne pogodbe Nemčiji, je Duce zapisal v listu »H Popolo d'Italia«: »Ako nas plutokratski za-pad in vojaška zveza Francije, Anglije in Amerike, ki predstavlja zvezo treh izrazito plutokratskih in buržujskih držav, ponižujeta in prezirata, se moramo mi okreniti k drugim temeljitim točkam.« Na začetku leta 1922 se je že kazala na obzorju nova evropska kriza, ki je nastala zaradi naravnih zahtev Nemčije, nejasnega, teženja Sovjetske zveze k evropski celini in konflikta, ki ga ne moremo ločiti od sebičnosti Anglije in Francije. V prvi številki revije »Gerarchia« je Mussolini zapisal dne 25 januarja 1922: »Samo dve poti sta mogoči: Ali opomoei si in čim so za silo zaceljene rane, ki so še odprte zaradi krvoprelitja, ki mu ni primere, začeti znova? Ali pa opomoči si in delati potem skupno predvsem kot Evropci? Postopno obubožan je velikih evropskih množic, ki se mu pridružuje splošno duhovno obubožan je, lahko izzove nove socialne pokrete. ki hi bili pokreti iz obupa V tem četrtem povojnem letu je Evropa očitno dospela na eno izmed odločilnih križišč svoje zgodovine.« Dne 16. novembra 1922 se Je v parlamentu predstavila prva fašistična vlada. Mussolini je tedaj dejal; »Priznamo, da je neke vrste skupnost, ah bolje rečeno, soodvisnost v evropskem gospodarskem življenju. Priznavamo tudi. da je treba to gospodarstvo obnoviti, izključujemo pa, da bi bite doslej na tem področju uporabljene metode pravilne.« In ko Je dne 22. oktobra 1923 izročila rimska sekcija Združenja pohabljencev Mussoliniju rimski meč, je Duce dejal med drugim: »Rimski meč ima velik pomen, ker je bil ta meč bistveno pravičen meč. Rim se je trdo beril, da je zmagal; po zmagi Pa ga je navdihovala pravičnost: polvrgel si je narode, ki jim je dal državljanstvo, povezujoč tako v eno moč in usmiljenje.« Leta 1928 je bila evropska kriza že povsem jasna. Nastalo je tedaj vprašanje omejitve oboroževanja, ki je bilo seveda temeljnega pomena za mir in sporazum v Evropi. Duce je zahteval, naj bi vsi omejili svojo oborožitev, izjavljajoč, da bi bil v tem primeru pripravljen sprejeti najnižjo mero, ki pa bi je ne smela prekoračiti nobena druga država v Evropi. In ko se je kriza vedno bolj stopnjevala, je Duce govoril v Turinu (23. oktobra), rekoč: >V Evropi ne želimo nadvlad Mi bomo proti uveljavljenju kakršne koli nadvlade, zlasti ako naj bi se iz nje izluščil položaj vilne krivice.« Polagoma je dozorevala Mussollnileva zamisel četvornega pakta, ki postavlja seveda tudi vprašanje pravičnosti med narodi. V članku, ki ga je v aprilu 1933 napisal za liste skupine »Universal Service«, je Duce zapiral: »Revizionistična ideja je na pohodu, kajti svet hoče mir, hoče dolgo dobo miru in čuti, da bo ta njegova velika želja ostala neizpolnjena, ako miru ne bo spremljala pravičnost.« Septembra 1933 je spet napisal članek za »Universal Service«, v katerem je opozoril tudi na potrebo, da se napravi konec ideološkim režimskim vojnam na korist mirnega in poštenega sožitja med raznimi političnimi režimi. Leto 1936 pa je že pokazalo globoko razpoko, ki je nastala v Evropi zaradi britanske politike in zveze 52 sankciomistič-nih držav. Italijanski narod je ponosno vzdržal sankcije, toda Mussolini še vedno ni opustil zamisli evropsek vzajemnosti. V članku, ki ga je dne 1. febiuarj*>. oo javil v listu »II Popolo d'Ita!ia« in ki ga je posvetil evropskim dijakom, je zapisal: »Dijaki vse Evrope se morajo združiti v duhovno skupnost, ki naj bo iznad politik;n-tov: za evropsko vzajemnost, proti netil-cem vojne, proti petrolejskim magnatom, proti nenasitnim imperialistom in proti prevratnim boljševikom, ki so začeli pripravljati katastrofo, čim so se pojavih v ženevi.« čas je naglo hitel, toia Mussolini ni opustil nobene prilike, da ne bi znova potrdil italijanske volje do miru. Ko je bil v maju 1938 Hitler v Rimu, je Mussolini v Beneški palači dejal: »Nemčija in Italija sta zavrnili utvare, katerim je Evropa na slepo zaupala svojo usodo, in sta raje iskali najprej med seboj, potem pa še z drugimi pot mednarodnega sožitja, ki naj bi v popolni enakopravnosti za vse obnovila najučinkovitejša jamstva pravičnosti, varnosti in miru. To pa bo mogoče doseči šele, ko bodo elementarne pravice vaakeg . naroda do življenja, lela in obrambe lojalno priznane in bo politično ravnovesje ustrezalo stvarnosti zgodovinskih sii, ki g-tvorijo in določajo. Prepričani smo, da bodo evropski narodi samo po tej poti našli oni mir, ki je nujno potreben, ako naj se zaščitijo temelji evropske civilizacije.« Tako pridemo do usodnega leta 1939. Dne 20. aprila je Duce na Campidogliu na slovesnosti, ki je pomenila uvod v svetovno razstavo »Olimpijada civilizacije«, dejal: »Politika Rima in Osi je politika miru in sodelovanja .kakor sta to Nemčija in Italija ponovno konkretno dokazali. Všeč nam je, ko vidimo človeško voljo, kako se trudi, da bi uresničila mir na trajnih in in zares neporušnih temeljih pravičnosti, ki ume združiti svoje večne zakone z zakoni življenja.« Dogodki so se naglo razvijali. V maju je bala evropska kriza že zelo daileč. Na svojem potovanju po Piemontu je Duce dne 14. maja izjavil v Turinu: »Res je, da so vozli v evropski politiki, toda da jih raz-vežemo, morda le ni potrebno, da se zatečemo k meču. Vendar pa je nujno potrebno, da te vozle naposled le razvežemo, kajti včasih nam je trda stvarnost ljubša od predolge negotovosti. Mi bomo šli z Nemčijo, da bi deli Evropi tisti pravični mir, ki si ga globoko žele vsi narodi.« »godu* h* vojne ie al nbeMfl>. ttatt narodi, ki sklepajo pakte bratskega zavezništva z Moskvo, kaj bodo mislili anglikanski škofje in človečanski londonski klubi. Varšavski list vprašuje, ali bo general Sikorski, ki zaman zahteva od Moskve poročila o usexl! poldrugega milijon« deportiranih Poljakov po tem odkritju št vztrajal v politiki, ki podpira bolj« ovitem v Evropi. Varšava. 19 apr % Poljak' tisk * se vedno na dolgo široko bavi s pokolom oficirjev v katynskerr gozdu pr Smolensku Ogorčenje poljskega prebivalstva v mestih in na kmetih ie slovito S tem pokolom ie mrooo družin zavitih * žalost, kar še povečuje obup poljske javnosti, ki se strahom« sprašuje, kaka usotla je zadela več ko pol milijona Poljakov ki so bili odvedeni iz Galicije m iz vilenskega okoliša. Kakor se zve. k identifikacija trupel brzo nadaljuje Razen novih spiskov trte« ki jih prinašajo listi, tudi radijske postaje v general« gubemij: vsak večer čitaio imena žrtev Polj «ko ljudstvo se pn teb oddajah zbira okoi rvočn kov in ni nikaka redkost da med poslu« ^ic kdo kar naenkrat začuje ime svoica. so rodnika prijatelja ali znanca ki te postal žr 'e boljševiške okrutnosti v katyn>»ken) gozdu I? enega samega skupnega groba «o doslej izkopali 1200 trupel Delovanje Dopolavora v naši pokrajin! V preteklem tednu je bil pod okriljem tukajšnjega Dopolavora izveden naslednji spored: 12. aprila: kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. Pomoč vojakom v okrepčevalnici in prode jalnici za Oborožene sile z razdelitvijo raznih vrst blaga. 13. aprila: Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. Pomoč vojaikom v okrepčevalnici ln prodajalnici za Oborožene sile z razdelitvijo raznih vrst blaga. 14. aprila; Na sedežu za Oborožene sile predstava čarovnika. Kinematografska predstava aa Oborožene sile v Kočevju. Pomoč vojakom v okrepčevalnici in prodajalnici za Oborožene sile z razdelitvijo raznih vrst blaga. 15. aprila: Na sedežu za Oborožene sile predstava čarovnika in prav tam tudi predstava za dopolavoriste Italijane in častnike. Kinematografska pre 1 stava za Oborožene sile v Kočevju. Pomoč vojakom v okrepčevalnici in prodajalnici za Oborožene sile z razdelitvijo raznih vrst blaga. 16. aprila: Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile in v Kočevju prav tako za Oborožene sile Kinematografska predstava na letališču. Pomoč vojakom v okrepčevalnici in prodajalnici za Oborožene sile z razdelitvijo raznih vrst blaga. 17. aprila: Kinematografska predstava za Oborožene sile v Ljubljani in Kočevju. Pomoč vojakom v okrepčevalnici in prodajalnici za Oborožene sile z razdelitvijo raznih vrst blaga. 18. aprila: Na sedežu za Oborožene sile predstava čarovnika. Pomoč vojakom v okrepčevalnici tn prodajalnici za Oborožene sile z razlelitvijo raznih vrst blaga. Gospodarstvo Zboljšanje zemljišč v Italiji Prehrana prebivalstva v Italiji bi biia v sedanji vojni zelo otežkočena, Ce ne bi Italija že vrsto let pred vojno skrbela ne samo za večje pridelovanje žita, temveč tudi za boljše izkoriščanje razpoložljive zemlje * obsežnimi melioracijskimi deli. Po vzorcu izsušitve Pontinskih močvirij so bila že pred vojno v raznih delih Kraljevine izvršena ogromna bonifikacijska dela, ki se tudi v sedanji vojni nadaljujejo deloma s pritegnitvijo zasebnih interesentov in pogosto tudi na zasebno Iniciativo zlasti tam, kjer se da kmetijska proizvodnja povečati s takojšnjim uspehom Po poročilu, ki ga je podal kmetijski minister Pareschi pred odbori Zbornice fašijev in korporacij, znaša celotna kmetijsko izkoriščena površina Italije 20 milijonov hektarjev. Z deli za zboljšanje zemljišč j® j uspelo znatno povečati obdelano površino. Bonifikacijska dela so zaključena na površini 2 93 milijona hektarjev Nadaljnji milijon hektarjev je bil usposobljen za kmetijsko proizvodnjo s sredstvi zasebnega gospodarstva Omrežje kanalov za tzsuši-tev močvirnatih tal je doseglo dolžino 20.000 km Nove ceste, ki eo bile zgrajene v zvezi z melioracijskimi deli, pa Imajo skupno dolžin* 15.000 km. Težišče bo. nifikacijskih del Je sedaj v srednji Italiji na področju Volturna severno od Neaplja in v Apuliji. Prav tako je v teku izsušitev toscanskih močvirij in močvirij, ki leže severno od Rhna. Bogate izkušnje italijanskih strokovnjakov bodo v oodoče prišle v prid tudi Bolgariji, kjer je bil lam s sodelovanjem Ita- nicah na drobno Grosisti morejo izdati kupcem račun z označbo blaga, kakovosti tn enotne cene. Tudi preprodajalci morajo na zahtervo izstaviti tak račun. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, medtem ko mora vsako spremembo navzgor odobriti Visoki ko» misar. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. KrS-telji predpisov tega cenika se kaznujejo v smislu naredb z dne 26. januarja 1942-XX štev. 8 in z dne 25. novembra 1942-XX8 štev. 215 ter po raredbi od 12. marca 1941. Gospodarske vesti r= Skupščina Združenja i;»oustrljoe«v I« obrtnikov. V petek dopoldne je bila v LJubljani skupščina Združenja industrij cev in obrtnikov za Ljubljansko poierajino. To je bila pava skupščina po izvršeni reorganizaciji strokovnih združenj na področju Ljubljanske pokrajine, po kateri se je šte_ vilo včlanjenih podjetij zelo povečalo s priključitvijo novih strok. Skupščini so prisostvovali korporacijskl inšpektor ing. Masera, strokovnjaka prt Združenju industrij cev in obrtnikov in pri odseku za obrtništvo, zastopniki Zveze delodajalcev in številno članstvo. Skupščini je najprej podal poročilo predsednik, nato pa so bila odobrena poslovna poročila, ki obravnavajo delo in akcije združenja v pretekli poslovni dobi. Skupščina je naio odopn?a tudi računski zaključek združenja. Pri volitvah so bili soglasno izvljeni predsednik, podpredsednik ter člani niadzorstva in njih namestniki. = Italijanski produkcijski uspehi v zad-Uje ustanovljen bolgarsko-italijanski insti. j njih dvanajstih letih. Na nedavnem zasedanju Nenavaden lov ribičev Madrid, 20. aprila, s. španski ribiči so ob afrižkl obali zajeli v mrežo zaboj, v katerem je bilo 3000 angleških funtov. Naj-leni denar so pošteni ribiči odpeljali v Las Palmas ter ga izročili oblastvu, ki ga je naložilo v španski narodni b:nki Veliko neurje v španski pokrajini Cartageni Cartagena 19 apr. s. Silovit vihar je divjal nad Alcazar de San Juancm v pokrajini Car tagene. Hudi nalivi so popolnoma preplavili mesto ter podrli mnogo hiš. Ponekod je prekinjen tudi vsak promet Silovitost viharja je onemogočala pomožna dela in mnogo ljudi je izgubilo življenje zaradi divjanja elementov Tudi v drugih delih pokrajine so ugotovljene obširne povodnji. tut za zboljšanje zemljišč. Kakor poročajo lz Sofije, je bila pretekli teden v Sofiji prva seja tega instituta, ki so se je udeležili italijanski gosti pod vodstvom senatorja Prampolinlja. Navzoč je bil tudi bolgarski gospodarski minister Petrov, Ki ja poudaril nujno potrebo, da se prav v sedanji vojni doseže z izboljšanjem zemljišč maksimalno donosnost zemlje. Bogate 'zkušnje italijanskih strokovnjakov boao mnogo koristile bolgarskemu kmetijstvu. Odbor instituta Je imenoval za vodjo instituta inž. Romanova, nakar je takoj pri. čel razpravljati o najvažnejših načrtih, ki jih je treba izvršiti Razprave so ie nanašale na izkoriščanje podzemeljskih vodnih tokov v dolini pri Pasardžiku, na zbolišijnje in izsuši te v zemljišč ob Duna-vu, ob črnem morju in v notranjosti dežele. Novi roman DK: f?Pr?što je deževje" JE IZŠEL! Maksimalni cenik za zelenjavo in sadje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal nov maksimalni cenik štev 7 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik je veljaven od 22 aprila t. L naprej in določa naslednje maksimalne cene (vse za kilogram; prva številka označuje ceno v trgovini na debelo druga pa ceno v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene. kolikor so spremenjene): Česen novi (4.15 lire na debelo — 4 90 lire na drobno (doslej stari česen 9.50—10 70); be-luši 8.85—10.50 (8 80—10.40), karfuola 2.75— 3 25 (3.20—3.70); korenje očiščeno 2.90—3.45 (3 20—4); čebula zgodnja 2.85—* 35 (doslej stara 2.40—3); kopre (finoki) 2.15—2.S5 (3.20 do 380); solata vseh vrst 310—3.80 (3.20— 3.90); špinača 2.80—3.35 (3.20—3 90). zelena j 3.75—4.50 (4.55—5.05); marelice ledn'i peziv: Uprava sindikata (ex zbornica) deatistov v Ljubljani poživlja vse imetnike dekretov za izvršavanje dent stične prakse, -porečamo za pirhe na knjižno polico za nažs malčke. u— Vokalno Instrumentalni koncert Glasbene Matice in simfoničnega orkestra bo jutri v četrtek 22. t. m. ob 7. zvečer v unionski dvorani. Izvajala se bo Tomčeva kan tata za soli, zbor in orkester: Križev pot. Umetniško vodstvo koncerta je v rokah ravnatelja Mirka Poliča in z njim je povezano veliko našega pevsko-koncertne-ga udejstvovanja v zadnjih 15 letih, odkar je Polie dirigent pevskega zbora Glasbene Matice. Veliko je število vokalnih skladb domačih avtorjev, ki jih je Polič izvajal s svojim zborom doma in tujini. Dsnes pa hočemo posebno poudariti izvedbo velikih del za soli, zbor in orkester, Id so vse povezane z njegovim imenom ia umetniškim delom. Tako smo slišali v zadnjih letih naslednja dela: Foerster: Turki na Slevicl (1937), Lajovic: Gozdna »"mota (1939) in 41. in 42. psalm (1929, 1932, 1934), Osterc: Magnifikat (1936), P. H. Sattner: Oljki (1931), V Kripti sv. Cecilije (1932), Šker- janc: Zelinjenje (1938, 1939) tn Sonetni venec (1940). Sedaj se jim pridružuje Tome: Križev pot. Izmed ostalih literatur pa naslednja dela: Gotovac: Dubravka (1931), Hristič: Opelo (1930, 1931, 1934), Slavenski: Religiofomija (1936), Dvorak: Te Deum (1935), Krička: Skušnjava v puščavi (1931), Suk: V novo življenje (1933), Vicpalek: O poslednjih rečeh človeka (1931), Szimonovski: 3. simfonija — Nočni spev (1932), Strsvinski: Sinfonija psaltmov (1932), Verdi; Missa da requiem (1933, 1941), Berlioz: Pogubljenje Fausta (1930, 1931, 1934), Beethoven: Missa so-lemnis (1933), Liszt: Kristus (1936) in Mozart: Reqipem (1937). Tako bogate izbire velikih pomembnih del je bilo deležno malokatero mesto, kakor ravno Ljubljana in to po zaslugi ravnatelja Poliča in G'as-bene Matice, ki se ni nikd3r bala žrtev, ki so zvezane z izvedbo takih del. Opozarjamo, da se bo izvajal Tomčev Križev pot samo jutri v četrtek 22. t. m. in ponovitve na veliki petek, kakor je bilo prvotno mišljeno, ne bo. V knjigarni Glasbene Matico je na razpolago še nekaj sedežev in stojišč, kakor tudi spored koncerta s tekstom Križevega pota, ki ga je spesnila Vida Tauferjeva. u— Četrti javni nastop gojencev Glasbene akademije bo danes zvečer ob 19. v veliki filharmonični dvorani. Prodaja programov v knjigarni Glasbene Matice m pri večerni blagajni (po 3.— r.n 1.— L). u— Sič: Knjigovodstvo, oblastveno odobrena šolska knjiga. Visoki komisar je s svojim razpisom od 9. aprila 1943-XXI. sporočil Knjigam; Tiskovne z® naš; klubi čim boli izkoristi-' za nresku.šnie med seboj. da se bodr nrvo ned^lio v maiu snet z oiačenirni silami vrgli v prvenstveno bnrbo. Po minuli n°deli' kaže orvenstvena tabela. V i? seveda 5e!e v oovonh nekoliko nenavadno sTiko. i? d? vredna ogled n vsa i za one 1" so ssnrn Tri^r^vn--^! •;-n',im i« tudi neu ne!'m ?tnrtoip nnš':h enajstoric v obeh ~krpin?.h l. razred: Toba-'nn *ovaraa 1 \ n n 1-0 2 Linb' n- 11^0 4:3 2 Mar> 1 0 f' i 3-4 0 Hermes 1 n 0 1 0:1 n H razred: Alessandria 24 Mater 22. Siena 19. Palermo in Savona 17 točk * Med izbirnimi tekmami moštev iz divl- j "je C. izmed katerih bodo štir vstopila v ( iivizijo B beležimo remis ki ga je z izl- j -*om 2:2 dosegla Gonzia na igrišču v Veroni. S. K. Mar«. Odborova seja bo danes ob 19 v gostiln Predovič Mesarska c. 4. Prosim. vsi in točno: Tajnik. Mladika 1 1 0 0 2 0 2 Korotar 1 1 0 0 5 1 2 Vič ! 0 0 1 1 5 0 Zabiak l 0 0 1 0 2 0 Dodatki z Italijanskih terenov Medtem ko smo nedeljske izide, kl so iih italijanska nogometna moštva iz div -zije A dosegla t k Dred zaključkom te nai važnejše konkurence objavili že v vče-rajšnj'' številki, smo morali zaradi ooman-kanja Drostora od'ožiti nekaj enakih podatkov iz divizije B za današnjo številko Evo, kratke rekapitulacvie o tem: Tudi v d'" vizij i B preteklo nedeljo niso bili prikrajšani za senzacijo, saj je zelo .->•■ v-ino moštvo M^t»r iz F'ini porazilo vod;!r' Medeno na njenem lastnem igrišču. izgubila pa je tudi mnos?o obetajoča Spezia kot »ost Anconit ->e. Gneča na vrhu tabele jc zmerom večia in nevarneiša. nas opazovalce pa zanimivejša. rvrr»+otrlp cf, Ivi? ■ Na.polir Napol5—Savnna 2:0 Ppcpar*: Pe-siara—Cremones«* 3:1 P>sa- Pisa:TJd'nese 4:0. Rusto Ars.: Pro Pa*ria—S»ena 2:1 Lo-di: FanTulIa—Alessandria 2:1. Modena: Mater—Modena 2:1. Brescia: B-pscia—Pa-dova 2:1. Aneona: Anoonitana—Soez'a 3*1. Tekma med Palermom in Novaro. ki bi morala biti v Palermu. je bila ifteodena. Stanje v tabeli- Modena 39 točk Nanoli in Brescia 38. Pisa 37 Spezia in Pro Pa-tria 36. Cremonese 31. Fanfulla. Padova in Anconitana 28. Pescara 26. Udinese 25. Paberki iz avtffmojfjl nna V ladjedelnicah v Bilbau gradijo zadnji &as osem petroleiskih ladij s skupno to-nažo 65 000 ton. razen tega oa še posebno 10 000 tonsko ladjo, ki bo samo cisterna. Ko bodo te ladie uporabne za službo bo imelo šoancko ladjevje za prevoz bencina natančno 155.000 ton skupne tonaže ter bo no+em Šoaiija oddajala svoje parnike v *e namene v najem +ud: drugim državam. » V Švici so leta 1941. izkopali samo SO 000 ton premoga, lan pa so to proizvodnjo dvignili na celih 220 000 ton. • Iz ameriških ladjedelnic v zadnjem času ne smejo izvažat: noben h na poi :zdelan*'h izdelkov v Anglijo samo zato. ker se boie. da jim bo angleška konkurenca kmalu zrasla čez glavo. Na Švedskem izdelujejo na kupe načrtov do katerih naj bi bila po končani vojni Švedska po zračni ooti zvezana z Ame- . riko * Med glavnim ameriškim šeforr zn izvršitev pogodbe o posojilih in najemih. Dona! dom Nelsonom in vojaškimi ministri severnoameriške vlade je razmerje iz dneva v dan bolj napeto, tako da so slednji že zahfevali njegov odstop. Nel<=onov nasledek naj bi menda postal Baruch. znani petični prijatelj predsednika Roosevelta. • V Avstraliji so začeli v velikem obsegu Doganjati industrijo aluminija, iz katere že zdaj prihaja do 10.000 ton te dragocene kovine letno Za povečanje obraiov si tamkaj še mnogo obetajo od domačih najdišč bauksita. kier naj bi dobilo zaposlitev na tisoče delavcev. * Združene države ameriške se zmerem bolj upirajo, da bi vesti o tehn čnih novo-st;h odhajale v tujino. Zanimivo je. da v zvezi s tem ne pustijo niti v Anglijo raznih revij in strokovnih listov — na splošno ogorčenje sorodnikov Angležev. • V Nemčiji so pred kratkim začeli kuz poseben film, ki je posvečen iznajditeijr znanega motorja Rudolfu Dieselu. Lete je minilo prav 50 let, kar je Diesel presenetil svet s svojo epohalno iznajdbo. Narava se oblači v zelenje; počasi sicer, toda pomladi ne morejo več pregnati hladni vetrovi, ne jutranje slane in ne pobeljeni vrhovi hribov. Ko prijezdi vitez zeleni Jurij, je njegov prihod že pravo zmagoslavje pomladi; tudi v našem hladnem podnebju začno zeleneti gzcdovi jn cvetei sadno drevje poznih vrst. Sonce je že na svoji zmagoviti poti proti poletnemu nebu, saj je kres že dva meseca po jurjevem. Letos bomo praznovali veliko noč zelo p zno, ko bomo hkrati lahko slavili tudi pravo vstajenje narave; Jurij bo prijezdil na ve,:ko soboto, ko se bode že začeli oglašati velikonočni zvonovi. Praznik vstajenja je sicer vselej tud pomladni praznik tudi ko je velika noč mnogo bolj zgodaj, a letos bc pomlad o veliki noči zavladala že na vsej črti; zima se bo morala umakniti na vrhove planin. Pozabljeno božanstvo Naši davni predniki so častili pomladno oožanstvo, ki je zdaj že dolgo skoraj povsem pozabljeno Nani nas pa spominjajo še mnege besede, pa tudi priimek Jarnik Beseda »jaro« še ni izgubila povsem nekdanjega pomena. Jaro je kar je sveti< (»jarko«. >v jarki iuči«) in toplo, pa tudi kar je pomladno, nastalo ali razvito spomla di. Pravimo tudi: razjariti se kar pomem razgreti, '-azburiti se; kri vzkipi iloveki. kakor mlad ču spomladi. Vsi vemo tudi. Ka je jarčika ali jarica Razen tega poznam' še samolastnik jarec Jar. jaro uporabljamo tudi v pomenu: jasno, t^plo leto Jara peč. pomen' toliko kakor vroča Jar. je tudi silni. Včas h tudi pravimo: »jara gospo da«, kar pomeni: novopečena mlada gospoda. ki je šele nedavno nastala kar je aii kar si domišlja. Zato ima pridevnik v tem primeru malo zaničljiv pomen Malo drugače nam pa zvezi »ajaro« ko pravimo: jaro žito; tt je spomlad; posejano ž to B ! zabrisan je pomen: jara kača jara riška V novejšem času smo spoznali tudi znanstveni izraz d področja kmetrstva: iaro vizacija Za vsemi temi besedam- se še skriva pozabieno božanstvo bog p:mlad Jarilo. To je bil sončni bog ki je prerajal spomladi naravo; oog rodovitnosti ki je oplemenjevai seme n zopet obujal r?^t. Vlii je življenjske sile iastl'nam da se je narava začela oblačiti v zeleno oblačilo. d3 je ozenelo drev e. začeia rasti travs in ša se je začelo razvijati klasje. »Jar« je pomenilo: nara\na sila rasti Končnica »-'lo« jf poman ševaln ca Jarilo je bil torej pooseb jena sila rasti v pravem pomenu besede bog pomladi. Naši davni predniki .so ga čast li kot enega najvišjih b žan?tev Samo po sebi se rnzume. da je bi1 Jarilo krt bo^ rasti in rodovitnosti tudi bog ljubezni Jarilo "e bil vesel prešeren bog poosebljenjs otmladne življenjske rad stj in objestnost 'irepenenj \ in ljubezni V kiščanski dehj ie bil spomin aa Jarila seveda zatrt vendar ne povsem, ka*- smemo sklepati po tem da posta ljubem tem ljubški Jurij, vitez. k. proznujemo cb prihodu prave pomladi Turij seveda nj božanstvo teda svetnik ie ''I je p- ljudskih predstavah neločljivo j zi - z.an a prihodom pomladi. Spomladni kresovi V noKite.ih pokrajinah se je še ohranil • > eai d c. kurivo o veliki noči kresove T-«-> -- . nrifškf »viizemice«. O velia« n č gor je *viiz( mice«. tri dni na veliki :o!.. i _ zvečer, na velikonočno ned^ro tudi /oc.nevi in zveče. kakor tudi na velikonoč-pi p • n«»tl-®'jok. V str.rih časih so pa spo loiui! kies vi naznanjali, da se jf bo; •\st:jifit-?s tu spomladnega sonca osvobodi •■iTM..ih -non V nekaterih deželah aa vzho lii Su c'„ cm su vodili okrog dečka ar. e tj!cčcnega v Jarila. Narodne pes »icviinskega kmeta so še v 18. stoletju pevale Jarila češ, sn. rije se je vprav k<> jičiio. kar.or jc stopil Jarilo žito t šlo v kaiiior io pogledal. Tudi srbska na-utiuii p.t>'m še opeva Jarila: »velj: Jar >u ai s'.eiii Ja.1 lio. Jfril bili Slovenci predvsem poljedelci Nastop pomladi so praznovali z raznimi obredi s petjem vn godbo, a seveda so se ob tako praznični priliki tudi primerno gostili Menda so 9iedovi davnih gottij ohranjeni še vedno v običaju da v nekaterih kiajih pri nas strežejo oraču z vsem najboljšim. & mesom, pogačami, vinom in žganjem; dan ran a je prav prazn k — pri mizi na njivi je pa seveaa delavnik Znan je običaj, da so cb pustu zaorali brazde okrog va3i ter so tako čarali m se zavarovali pred hudobnimi duhovi Vetovali so. da aa pustni torek ne smeš odprav.ti Kurenta ali kegar koli iz njegovega spremstva brez dam od hiše sicer bi imel nesrečo pri živini. Pozneje so v nekaterih krajih dekleta zače;a na pustni torek vlačit; ploh in običaj se je sprevrgel v zasmehovanje deklet, ki se niso omožila v predpustu ali ki so odkioniia snubce. V starih časih so pa vpregali v plug dekleta, kar bi jim naj prineslo sre^o n rodvitnost v zakonu. Ko je bil prvotni pomen običaja zabrisan, se je običa; spre-vrgel v neresno zasmehljivc šalo. S praznovanjem jurjevega. odnosno nastopa pomladi, je bil~ nekdaj v zvezi mnogo običajev ki so dandanes po večini že pozabljeni. Ohran 1 se je spomin na nekatere pastirske običaje ob jurjevem. Ko so pastirji na jurjevo gnali prvič živino na pašo so pokleknili pod gaber in molili: »Sveti Velko. hrani mojo belko, sv feško daj ji -ime težko sv Jurij ti nam pa zakuri.« Pastirji še dandanes ok tijc živino z zelenimi vejami na jurjevo. PTB— '-1°. ; ct. t Umrl nam je, previden s tolažili sv. vere naš ljubljeni oče, sin, brat, stric in svak, gospod Ciril Fa&jan žel. uradnik v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 21. t. m. ob i. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, Stražišče pri Kranju, dne 19. aprila 1943. Žalujoči: Cirila, hčerka in ostalo sorodstvo Dne 27. n.u—u i 1 laniH. gc: pa i. je umrla naša dobra. Naročite se na »Dobro knjige«! MARIJA M1L0HN0JA vdova po višjem finančnem svetniku Pokopali ^o jo v Kamniku na Žalah. Ljubljana, v aprilu 1943. Žalujoči rodbini: MILOHNOJA — Dr. MODlt A. ALEX.~W DEK: 21 POZABLJENI NAPEV_ ROMAN »Pomirite se, dragi Hunter!« je z dobrodušnim nasmeškom segel v besedo Hearn. »Gospod Huntington se je hotel samo pošaliti, nedolžno pošaliti! Bodite mirni, nič naj vas ne skrbi, kajti na vas ne more pasti niti senčica suma. Ta mah nama tudi ne gre za pravo zasliševanje; kratek, zaupen razgovor je vse, kar hočeva... Ali ne bi imeli kozarčka dobre kapljice, da si priveževa dušo?« Tako govoreč je Hearn že brskal po omarah; kmalu je našel opleteno steklenko in tri šilca. »Na zdravje!« je vzkliknil, ko je nalil šilca in z očitnim zadovoljstvom zvrnil svojega vase. »Izvrsten maraskin, kaj ne? Odlična kakovost!« Namesto da bi sedel, je jel z zibajočimi se koraki hoditi po sobi. Huntington je osuplo gledal čudaškega policista in skoraj z nejevoljo opažal, da se je bil Hearnov način, čeprav je nasprotoval najosnovnejšim pravilom, takoj obnesel. Lux je imel spet običajni, premišljeno mirni obraz. Hearn je nadaljeval svoje mirno kramljanje, kakor bi bil izgubil vsakršno zavest kraja in časa. Ko se je čez četrt ure vrnil k Huntingtonovemu vprašanju in pozval slugo, naj p7ove vse, kar ve, je ta lahtio spet jasno in določno govoril. »Snoči,« je pričel, »mi je gospod Manhattan ukazal, naj grem pred običajno uro spat. Okrog pol-enajstih sem ga slišal iz svoje sobe, kako je šel osebno odpirat vrata in jel nato govoriti z dvema moškima. Čeprav nisem mogel uje*i niti besede razgovora, sem vendar jasno razločil gospodarjev glas od onih dveh. ki sta mi bila oba neznana. Okrog enajstih sem slišal, kako so se vrata spet zaprla, in ko sem v radovednosti stopil k oknu, sem ravno še videl moža srednje postave, ki je sedel za volan nekega mehiškega avtomobila in takoj pognal voz, kakor da se mu silno mudi.« »Kako pravite?« ga je prekini! Huntington. Kje ste si pridobili to izvedenost. da lahko v nočni temi razločite voz mehiške znamke?« Lux je hitro pojasnil: Skoraj vse glavne znamke avtomobilov in njihovih pritiklin poznam na prvi pogled. Vedeti morate, da je imel gospod Manhattan dva voza in da se je vneto zanimal za avtomobilski soort. Jaz sem moral kakopak posnemati njegovo strast, da sem vsak čas lahko odgovoril na kako morebitno vprašanje. Sicer me pa niste prav razumeli, gospod Huntington: ne pravim, da je bil voz mehiške znamke. Bil je navaden Ford. samo. da je imel zadaj na tablici značko .M', kar pomeni, da je vpisan v Mehiki.« »A, tako!...« je s presenečenjem in očitnim zadovoljstvom rekel Huntmeton. »Torej ste gotovo tudi utegnili prečitati številko.« »Ne,« je žalostno odvrnil Lux '»nisem utegnil!« »Nu, saj nič ne de!« se je zdaj glasil Hearn. »2e to, da ste spoznali v avtomobilu voz, ki je prišel iz Mehike, nam utegne mnogo koristiti. Kaj pa vozač, ali ga niste videli v obraz?« »Ne. ker je imel ovratnik površnika zavihan.« »In kaj ste storili potem, ko ste videli, da je avtomobil odpeljal?* Lux je skomignil z rameni. »Ne vem. kaj bi še povedal. Vrnil rem 3e v posteljo, ne da bi prisojal temu, kar st je bilo zgodilo, bogvekaj važnosti, in mislim, da sem takoj zaspal. Ko sem se prebudil, je bila moja soba polna ljudi, in jaz se nisem mogel ganiti Videl sem. da se je morala tudi z menoj zaročiti ne^ai čudnega.« »Se je gospod Manhattan nemara ukvarjal s kemijo?« »Da, zakaj? ...« »Počakajte. Je delal časih tudi poskuse?« »Da, in jaz sem moral biti pri takih prilikah zraven, da sem mu pomagal.« »2e ves čas, kar ste bili pri njem?« »Ne, šele zadnjih pet let. Prej je delal svoje poskuse sam in ostajal katerikrat po vse noči v laboratoriju. Toda nekega lutra smo ga našli nezavestnega na tleh. Retorta mu je bila padla iz roke in se razbila na tlaku, in ko se je sklonil je bil menda vdihnil nekakšen strupen plin. ki mu je vzel zavest Malo je manjkalo, pa bi bil plačal svojo neprevidnost z življenjem Od tistih dob sem moral vsele.i jaz prisostvovati poskusom.« Hearn je vprašal: »Ali ni mogoče, da bi se bil snoči izjemoma spet sam lotil kakega poskusa?« »To je docela izključeno!« je Lux kategorično zatrdil. Kapetan je bil videti s tem odgovorom zadovoljen. Ne da bi kaj pripomnil, je krenil s Hunting-tonom proti kuhinji in sklical vanjo ostale Manha*-tanove služabnike, štiri po številu To pot je dobilo izpraševanje povsem drugačen značaj nego v Luxo-vem primeru. Vprašanja, suha. zavratna. nagla kakor blisk, so se kakor toča usipala na nesrečno če-tvorico.ki je stala ob zidu. Temu človeku nisi mogel ničesar zatajiti, ne da bi se ujel v eno izmed neštetih zank, ki jih je nastavljal. Vendar ni obrodilo izpraševanje nikakega uspeha, vsaj po Huntingtonovih mislih ne. Vzlic temu je bil videti He- m na moč zadovoljen. Zdaj je imel popolno gotovost, da so vsi služabniki od desetih zvečer do sedmih zjutraj res spali v svojih sobah v podpritličju vile in niso slišali ničesar sumljivega. Takšna je b'la resnica, in več kot resnico ni moglo nobeno, še tako spretno izpraševanje spraviti na beli dan. Detektiva sta se molče še nekoliko pomudila na kraju zločina, preden se ie Hearn pripravil, da za-oečati hišna vrata Sklenil ie bil. da pusti pokojnika za zdaj še tam kier ga je pokosila smrt. in dS po dobrem fotoerafu napraviti neka i snetkov oreden izroči truplo uradnim zdravnikom da ga -aztelesijo in doženejo. kako in s čim je bil umorjen. Urejuje; Davorin Ravljeo — izdaja a konzorcij »Jutra«: Stanke Virant — Za Narodno tiskarno d. dL kot tiskarna rja. Fran Jer&n — Za inaerauu dal je adgovoren: Ljubemu Volčič — Vsi v Ljubljani