282. Številka. _______ Ljubljana, v soboto 9. decembra. XXVI. leto, 1893. SLOMŠKI NAROD. Izhaja vsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejeman za avBtro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oz na ni 1 a plačnje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nekaj o naših porotah. Sedanj«* porotno zasedanje trajalo je nekaj več časa, kakor je to do sedaj pri Ljubljanskem sodišči bilo običajno. Nakopičilo se je več slučajev in zategadelj podaljšala se je tudi doba zasedanja ; tem večja je žrtev, kojo so donosi i naši vili porotniki občnemu interesu. Z radostjo pripoznamo, da se naši porotniki z veliko vestnostjo udsijajo svoji nalogi in prlpoznati moramo tudi, da so naši porotniki — da si jih radi črnijo zagrizeni in ozkosrčni pravniki — ko« ti svoji nalogi. Naši porotniki izrekajo svoje sodbe v polni zavesti prisege, kojo prisegajo pred vsako razpravo. Sodbe, kakor smo jih doživeli v prvi!) dobah naših porot, in kojo so na-pravljale utis, da so oproščeni pravi hudodelniki, so sedaj popolnoma izginilo in bojazen, da so porotniki nekaka nevarnost, za kazensko pravosodje v naši vojvodini, ni v ničemur utemeljena. Kakor rečeno, le veseliti se sinemo, da so se porote tako vkoreninile med ljudstvom in da delujejo v tistem duhu, ki navdaja našo kazensko pravdo. Želeti bi bilo, da bi ta duli prešinjal v ravno isti meri tudi sodnijsko osobje, v kolikor je poklicano sodelovati pri porotnih obravnavali. V tem oziru hočemo izreči nekoliko opazk, ki pa nemajo nikakor namena žaliti tega ali onega funkcijonarja. Vzrok tem opazkam je iskrena želja, da bi naše porotne obravnave v vsakem oziru kazale se v tisti obliki in tisti podobi, kakor so živo naslikane v naši kazenski pravdi. — Porote so važen zavod v našem javnem življenji in ta zavod braniti nam je prva dolžnost in zabraniti nam je, da niti najmanjša senca nanj ne pade. Že več let čujejo se pri nas pritožbe, da pri naših porotnih sodbah takoimenovani resumeji predsednika ne ustrezajo postavnim predpisom. § 32.r> kaz. pravde nalaga predsedniku, tla naj po sklenjeni razpravi v kratki razložbi povzame, kar je glavna razprava bistvenega podala, našteje kolikor je moči ob kratkem dokaze, govoreče za obtoženca in zoper njega, no razodevši pa svojega mnenja ostvari. Tako predpisuje zakon dobro vedoč, da ima obtožbo zagovarjati državni pravdnik, pa ne sodišča prvomestnik. Prvomestnik je vse kaj LISTEK. Popotni tovariš. (Prevod iz ruskega.) (Daljo.) „Kako se imesuje to selo?" vprašam spremljevalca. „Gladna Gorica," odgovori mi. „Kuj pa ta tolpa tam?" , Preje, kot ne, kaka družba/ nadaljuje ravnodušno. „Pri Mati?" „Da, pri Mati ..." In vdari po konji. aZ Mati sva se dobila te dni na poti in potovala sva skupaj; hotel je prodati svojo smolo in ustaviti razprodajo ... Kaj se oi mogel vrniti, ka-li?" BSe že ni mogel! . . ." Pot se je zavila k „Gladni Gorici" . . ■ Velel sem zapeljati k dvoru Mati. Spremljevalec zapelje. Prodaja ae je še vršila. Vse premičoosti za razprodajo so bile tu, a ni jih bilo mnogo . . . Tri mršave krave z zmršeno dlako so stale tužno privezane k prečnici in novi gospodarji njihovi so že držali za druzega, nego je državni pravdnik in če se z zgovornostjo zadnjega združi še silna avtoriteta prvega, potem ima obtoženec dva grozna tožitelja pred sabo in čudo bi ne bilo, če ga popolnoma streta in uničita. Tega pa zakonodajec ni hotel imeti in zategadelj je predpisal, da prvomestnik pri razložbi svoji nikakor ne sme razodeti svojega mnenja o stvari. Ta predpis napravlja težave tudi najizvrst-nejšerau sodniku, ker konečno je tudi sodnik le umrjoč človek. Dostikrat se pa tudi pripeti, da je bil prvomestnik poprejšnje čase sam državni pravdnik. K temu pa še pride, da poklic tako nanese, da tiči v vsakem sodniku vsaj košček državnega pravduika, kar je naravno. Pripeti se torej, da prvomestnik v svoji razložbi le rad priskoči na pomoč državnemu pravdniku in da cela razložba ni ničesar druzega, nego ostrejša in boljša hramba obtožbe, kakor so jo čuli porotniki poprej iz ust državnega pravdnika. Pri nas se čujejo v tej razložbi stavki, kakor so sledeči: „Zagovornik nas je skušal zapeljati s tem", — „po mojem mnenji o poskusu ni govoriti", — „goljutija je bila že dognana s tem, da je obtoženec podpisal listino", — „če vse te in te okoliščine v preudarek vzamete, potem ne morem dvomiti, kako morate odgovoriti na dano vam vprašanje." — Takih in jednakih besed nahajamo v razložbah naših prvosednikov obilokrat in kakor jasno zrcalo so, v kojem porotniki brez težave lahko opazijo, kako je mnenje gospoda prvosednika o stvari sami. Kakor že naglašano, mi nočemo nikomur očitati, da z zavestjo krši zakonite predpise. Mi le trdimo, da vse to izvira iz človeške narave, ki je malokdaj popolna in brez napak. Ali pripoznati mora vsakdo, da so take razložbe nepostavne in za obtoženca sila nevarne, ker se tukaj proti njemu upre tudi silna avtoriteta prvosednika, ki je porotnikom nekak uzor in kojega morajo imeti, vsaj kar se tiče pravnega poduka, za nezmotljivega, će torej prvomestnik v svoji razložbi bolj ali manj prikrito izreče svoje mnenje za krivdo obtoženca, potem je to silovit argument za poroUiike in to toliko bolj, ker je beseda prvomestnika zadnja, tako da obtoženec nima prilike, braniti in zagovarjati se proti prvosedniku-obtožitelju. Kazenska pravila daje obtožencu zadnjo besedo in če državni pravdnik še konce vrvic iz ličja, privezanih okolu rogov. Bdo bi sicer še „premičnostij" končno, ki pa niso bile zapisane v listu za razprodajo, no te ne bi poželel niti najbolj neizprosni človek . . . To je žena Mati s kopico polgolih, zdihujočih otročičev, držećih se je za krdo. Žena Mati je bila bleda kakor zid ; oči je imela suhe, a ker so bile krvave, bilo je vidno, da je preje mnogo jokala . . . Približam se jej ter se jamem razgovarjati. .Kaj imate razprodajo? Se li ni mogel vrniti vaš mož o pravem čaBU?" „Od kod ga pa vi poznate?" — In pogledala me je radotedno. „Te dni sem ga dobil na poti v mestice." BDa, ni se mogel vrniti ... In obljubil je... Dojim se, da se mu ni pripetila kaka nesreča . Pot je slaba, a konj naš je onemogel po zimi . . . Krmo imamo silno slabo! . . ." Sicer pa, ako se vrne Mati sedaj, razmere se ne premene . . . Bdo je prepozno! . . . Poslednje, 8 čimer bi si mogel poletu pomagati, bilo mu je vzeto! . . . Res, da od krav ni moglo biti mnogo koristi, ali vender dosti bi bilo njih mleka vsaj za otroke . . . Sedaj je sla živina brez cene ... Pa kdo bi dal več, ker je tako mršava .. . Iskupljeni denar, kakor tolikrat spregovori, vedno mu sme obtoženec tudi se odgovoriti ; če pa prvosednik v svoji razložbi svoje mnenje za krivdo bolj ali manj skrito izreče, potem doseže ae ravno nasprotno: obtožba ima zadnjo besedo, zagovorništvu pa so zavezane roke, da mora molčati. Iz vseh teh razlogov šteli smo si v dolžnost, spregovoriti o tej kočljivi zadevi, ker je nepostav-nost, naj so kaže tu ali tam, vselej nekaj tacega, kar se mora odstraniti. Na drugo stran pa se krši s tem tudi avtoriteta sodišča samega. Angleški sodnik izreče porotnikom svoje mnenje, pa je k temu po zakonu upravičen ali opazuje ae tudi, da se angleški porotniki vestno ravnajo po tem, da sodijo tako, kakor je razložila njega milost lord-sodnik. Pri nas se pa dostikrat pripeti, da porotniki oproste obtoženca, da hi se je državni pravdnik za krivdo zelo unemal in da si je gospod prvosednik v svoji razložbi več ali manj skrito povedal, da tudi on meni, da je obtoženec v istini zakrivil hudodelstvo, ki se mu v obtožbi očita. Cela zadeva napravlja potem utis, da je z obtožbo propadel ne samo državni pravdnik, nego Jt^di gospod prvosednik sam. Vsaj mi menimo, da kaj tacega ne povzdiguje avtoritete sodišča in da je le na kvar pravosodju. Vpraša se sedaj, kako bi se dale odstraniti nezdrave te razmere. Veliko je pravnikov, ki so mnenja, da razložba prvosednika ni neobhodna potrebna ; potrebno je samo, da prvosednik razloži porotnikom zakonite znake kaznjivega dejanja in pomen zakonitih izrazov, ki se nahajajo v vprašanjih. Ce vzamemo v pretres svoje domače razmere, smo tudi mnenja, da je § >i'25. kaz. pravde spremeniti v toliko, da se pivosedniku odvzame razložba o bistvenih podatkih razprave in o dokazih govorečih za obtoženca in zoper njega. To vse naj se prepušča državnemu pravdniku in zagovorniku, ki itak svoje stališče vselej zadostno razjasnita in branita. Prvosednik pa naj ostane v mnlosegljivi višini nad strankami, iz koje ima prihajati gola in čista pravica. Ce bi se tedaj v državnem zboru na tem polji nasvetovala kaka reforma , polagamo svojim poslancem toplo na srce, da naj z vso silo govore za njo. Ojačili bodo .s tem uašo poroto in gotovo koristili tudi ugledu naših sodišč ! J Bem čul pozneje, pokril je jedva dolg iu stroške razprodaje. „Stoprav poletu mogla bi zboljSati svoje kravice," pristavila je, kakor sama pri sebi, žena Mati s slabim glasom, ne da bi gledala na ono strun, kjer so stale nje „burenke" in „peganke" . . . Neizrečna beda je nsstala ... A vidno vršilo seje vse popolnoma zakonito. Nihče ni mogel ugovarjati, da bi bila prodaja nepravilna; zakon je neizprosen, no zakon je in pravo dolžnostij — je sveto ... To je vedno tako! . . . Ali, moj Bog, je Še tudi drug zakon, pred katerim to ni vedno tako. Je i zakon krščanske ljubezni do bližnjika, zakon še prestarih kamenitih plošč . . . Dovolj mi je bilo tega . . . Dovolj! . . . Več ni bilo potrebno. PoiŠčern si spremljevalca in hitim za-puBtiti ta tužni prizor. Britka čutila so mi stiskala srce . . . Molče sem se peljal zopet naprej po brez-ljudnem poleBJi. Le proti koncu pota jel sem znova govoriti s svojim spremljevalcem: .Čuješ, mladenič, kakov je vaš prost? Ali ga ljubijo po župniji?" »Nič posebnega, ljubijo ga; nas prost je dober propovednik . . . Pravijo, da je precej Btisnjeo; ako si mu kaj dolžan, to ti izgrebe pepel izpod ognjišča I" . . . odgovori mi spremljevalec. Državni zbor. Na Dnnaji, 7. decembra. V današnji seji končala bo je rej zanimljiva socijalnopolitićna razprava, ki se je unela pri vladni predlogi o razširjanju zavarovanja za slučaj nezgode. Koncem Beje predložila je vlada budgetni provizorij. Začetkom debate govori vladni zastopnik dr. H ar d t o zavarovanju železoiškega osobja sa slučaj nezgode in pojasnjuje vse dobre in slabe strani zasebnih zavarovalnic, katere imajo ponekod Železniški služabniki. Posl. dr. Kaizl ugovarja navedbam vladnega zastopnika in dokazuje, da je bila vlada glede" vprašanja o zavarovanju iz začetka drugega mnenja, nego sedaj. Posl. dr. Lueger povdarja, da financijelni pomisleki ne smejo biti merodajni pri reševanju socijalnih vprašanj. Železu ce se iz same dobičkarije krive mnogih nezgod. Kadar čitam, pravi govornik, o kazenski obravnavi zoper kakega železniškega služabnika, mislim vedno, da bi bilo najpravičneje, za-toženca oprostiti in namestu njega upravne svetnike in ravnatelje zapreti. Vedno pretresanje paragrafov ni vredno nič. Ko bi romaniBtov ne bilo, bi se marsikaka nesreča ne bila zgodila. Tudi statistika ni dosti prida. Statistika služi le v to, da se ljudstvu z dokazi v podobi številk, ki pa ničesar ne dokazujejo, odrekajo njegove pravice. Poal. dr. Pattai podpira Luegerja in pravi, da hoče vlada iz skrbi za lastnike železnic prikrajšati delavcem pristoječe jim pravice. Vlada se je glede* zavarovanja za slučaj nezgode pogajala z lastniki železnic. To je bilo povsem nepotrebno. Zbornica vzprejme zakon po mod tikaciji Luegerjevi in lastniki železnic se mu morajo podvreči, če jim je všeč ali ne. Posl. baron Morsov prizna, da sta ga Lueger in Pattai popolnoma prepričala, da pa bo njegova stranka vender glasovala za predlogo, če se vzprejme resolucija: Obrtnemu odseku se naroča, naj v en-keti pretresa vprašanje o GOodstotui maksimalni renti za Železniške služabnike in naj o tem zbornici čim prej poroča. Poročevalec posl. Neuvvirth pravi, da je Lueger parlameotančeo lev, ki trga liberalce, kadar in kjer je mnogo poslušalcev, pobija njegova izvajanja v stvarnem oziru in mu očita, da se v obrtnem odseku ni upiral vlad 11 zahtevi, naj se odpravi določba, da jamči železnica za svoje ljudi. Posl. dr. Lueger odgovarja poročevalcu na kratko, potem pa se na predlog dra. Pa t ta i a vrši glasovanje o § 7. po imenih in se vzprejme vladni predlog s 109 proti 66 glasom. O tali paragrafi zakona se vzprejmejo brez debate in začne se posvetovanje o resoluciji glede zavarovanja poštnih in brzojavnih uradnikov, ki se po nekaterih besedah trgovinskega ministra grofa VV u r ni h r a 11 d a vzprejme jednoglasno. Po kratkem premoru začne zbornica posvetovanje o železniških predlogah, o katerih poročata poslanca Jax in Schwegel. Debate se udeležita poslanca Kaftan in dr. Vašatv, ki obžaluje, da Ravnodušno potegne za vajete in začne zopet svoje popevanje . . . V m stice sem bo vrnil drugi dan in, kakor se spominjam, rano zjutraj, v nedeljo: nisem hotel opustiti prilike udeležiti se službe Božje. Zvonovi so že zvonili praznično, glasno in slovesno poživljajo vernike, poslušat besede miru in ljubezni. V cerkvi bo je pripravljalo za (neki) pogreb. Nekega pokojnika nesli so mimo mene na nosilnicah iz cerkve in krsto postavili na zemljo, Čakajoč prosta in cerkvenega starejšine. In prišla eta i ta dva. To sta bila moja stara znanca. Slučajno sem stal proštu prav nasproti. Pogledavši ga, prišel mi je takoj v spomiu njegov poslednji odziv : .malovredoeži, le to vedo, kako bi mene okradli 1" „Kako pokopu jejo ?■ vprašam soseda, kažoč na noBilnice. „Mati z ,6ladne Gorice',* odvrne ta. Mraz me spreleti. Z1 to rej se ni vrnil bedni Mati domov o pravem čbbu; umrl je, ne da bi bil mogel ustaviti .eksekuc jou. Mej tem pričel je starejšina peti psalm, spominja jnč o tem, kjer ni ne žalosti ne vzdihovanja! . . . Ta psalm izbral je gotovo sam prost povodom poslednje poti Mati, kateremu tu ni bilo nič druzega, razven žalosti in vzdihovanja... (Dalje prih.) se zida nova strategična železnica zoper Rusijo ter pravi, da bi bila država najbolje zavarovana, ako bi se narodom dale pristoječe jim pravice. Koncem seja predloži finančni minister dr. Plener budgetni provizorij. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9. decembra. Deželni zbori. Včerajšnja „Wiener Zeitung* priobčila je cesarski patent z dne 6. t. m , s katerim se sklicujejo deželni zbori in sicer: dolenjeavstrijski, Štajerski, moravski in goriški na dan 19. t. m.; češki, kranjski in šleski na dan 28. t. m.; go-renjeavstrijski, iaterski in tržaški na dan 3. januvarja 1894.; dalmatinski, gališki, solnograški, koroški, bukovinski in predarlski pa na dan 10. januvarja 1894. Slovanska koalicija. Klub čeških poslancev z Morave razposlal je sledeči komunike: Klub je ustanovitev jugoslovanskega kluba vzel z veseljem na znanje in sklenil: Držeč se svojega programa iu varuje si svobodo akcije sa bodočnost priznava klub, da je ustanovitev vkupne parlamentarne komisije slovanskih poslancev v državnem zboru potrebna, ter izjavlja, da je voljan udeleževati se razprav o tej parlamentarni komisiji glede solidarnega postopanja napram vladi, želi pa, da bo pri sestavi in pri posvetovanjih te vkupne parlamentarne komisije varuje popolna ravnopravnost vseh zastopnikov prizadetih klubov. Budgetni provizorij. V predvčerajšnji sep poslanske zbornice predložila je vlada budgetni provizorij za čas od dne 1. januvarja do 31. marca 1894. Zbornica je to predlogo takoj odkazala budg»tnemu odseku, ki se je imel že danes dopoludne pred plenarno sejo o njem posvetovati. V odseku na 1 bi ž ne bo nikake debate glede budgetnega provizorija, ker so Člani oposicije nameravali v odseku samo glasovati zoper predlogo, pridržuje si pravico, svoja izvajanja razložiti v plenarni seji. Debata o provizoriju bo v plenumu trajala vsaj tri dni ter bo velikega političnega pomena. Nov klub. V državnem zboru se je sestavil nov klub, v katerem bo združeni Jako različni elementi, namreč „klub divjakov". Koj ko ho je po Taafieovem odstopu zopet sešel državni zbor, posvetovali bo se divjaki, kaj bi bilo storiti, da ae njih pravica, biti zastopani v posamičnih odsekih, ne prikrajša, kakor je bilo doslej navadno. Posledica tega posvetovauja je ustanovitev „kluba divjakov11, v katerem sede Lienbacher poleg Pernerstorferja, Kronawetter poleg Luegerja in L'echteuateina. Novi klub je volil Lien-bacherja načelnikom, dra. Luegerja pa načelnikovim namestnikom. Narodnostno vprašanje na Ogerskem* Nekateri treznejši madjarski politiki so uvidili, da mogočnega rumunakega gibanja ni moči s silo udušiti, komaj omejiti, in da je zaustavijo, odločili so se za pogajanje z Rumuni. Madjari zahtevajo samo to, da naj Rumuni prekličejo svoj, v Sibinjski spomenici razviti program, naj se podvržejo madjar-8ki državni ideji in bi zato dobili primernih koncesij. K tej popustnosti jih je pač vzpodbodlo uspešno delovanie Mudronovo za velik shod odposlancev vseh na OgerBkem bivajočib nemadjarskth narodov. Rumuni so takoj uvideli, da izvira madiar-ska miroljubnost samo iz strahu in bo zategadelj odklonili vsakeršno pogajanje za rešitev rumunakega vprašanja ter izjavili, da bi se sploh le v tem slučaji hoteli pogajati, ako bi se vlada odločila dogo varjati se s poklicanimi zastopniki vseb nemadjar-skib narodov na Ogerskera o rešitvi narodnega vprašanja, katera rešitev bi bila potem veljavna za vse narode na OgerBkem. VnauJ c države. Novo srbsko ministerstvo. V četrtek stopilo je novo srbsko ministerstvo pred narodovo skupščino. General Grujič kot mi-iiisterski predsednik čital je vladni jirogram, v katerem se naznanja, da misli vlada nadaljevati politični sistem prejšnjega ministerstva in vladati v zinislu „zmernega radikalizma" Dokićevega, za kar jamči Že seutava kabineta. Ministerstvo obeća, da bodo z VBemi sredstvi delovala na uredbo državnih financ, da bo skrbelo za vojsko in si prizadevalo, izvršiti nje nujno potrebno reorganizacijo, delovalo za povzdigo blagostanja ter obračalo posebno paz-imst na komunikacije. Glede vnanje politike se povdarja v programu, da se bo vlada trudila, ostati v korektnem prijateljskem razmerji z vsemi državami ter da bode v dosego te svrbe reapektovala vse pravice drugih držav ter vestno in točno izvrševala vse prevzete dolžnosti. Vlada upa, da bode ohranila dobro vnanjepolitično razmerje in mogla vse svoje delovanje koncentrovati na notranjepolitična vprašanja. — Skupfičina je bila dobro ob-iskens, a poslanci so vladni program jako hladno poslušali in le ko je ministerRki predsednik končal, čulo se je nekaj posamičn h Živio-klicev. Ogromna večina skupščine se ni zganila, dasi j« bil radikalni klub sklenil, da za sedaj ne bo nasprotoval vladi, nego počakal, da vidi, kako bode delovala. Da ima vlada res trdno volje, urediti vsaj vnaujepolitiftee razmere in rešiti konti kt, ki je nastal mej Srbijo io Avstrijo radi obrtnega davka, avedoči to, da je odposlala sekcijskega načelnika dra. Milovaauviča na Dunaj, da se ta porasume s vlado. Ako bi as Milovano-vič"va komisija ne posrečila, potem seveda bi bil carinski boj mej Srbijo is Avstrijo neiiogiben. Italijanska minist&rska kriza. Zanardelli se je zahvalil za častno nalogo, sestaviti novo ministarstvo. Uzrok je ta, da kralj ni hotel odobriti Zanardellijeve kombinacije. Že to mu ni ugajalo, da je Zanardelli namenil portfelj unanjih del generalu Baratieriju, političnemu „stre-berju" najhujše vrste in razupitemu iredentovcu, ki je še pred par leti javno liujskal zoper Avstrijo. Še bolj pa nego ta obzir na zaveznico Avstrijo je kralja zadržalo to, da Zanardelli ni mogel dobiti kandidata za finančno ministerstvo. Kralj je zahteval, naj Zanardelli sestavi pozitiven finančni program in imenuje kandidata, ki bi imel sposobnost ta program izvršiti. Zanardelli ni mogel ustreči ni jedni ni drugi teh zahtev Trkal je sicer tu in tam, a nihče izmej sposobnejših politikov ni maral prevzeti finančnega portfelja in tako je mo ral odložiti s tolikim veseljem prevzeto misijo. Kralj se posvetuje sedaj z drugimi možmi, a mej vsemi, katere je bil doslej k sebi poklical, obujata zlasti dva občno pozornost, namreč predsednik senata Domeniko Fari ni, jako popularen in čislan mož, ter — Francesco Crispi. Reči se mora, da je v Italiji jako mnogo rodoljubov, ki sodijo, da je jedino Crispi sposoben, voditi italijansko državno krmilo v sedanjih kritičnih časih, dočim drugi zopet trde, da bi bila za Italijo prava nesreča, ako bi Crispi postal načelnik vlade, češ, da ga zlasti Francozi mrze, da bi ti njegovo imenovanje zmatraii za provokacijo Francije ter na to odgovorili z I i nam'no - polit ion i m i represalijami. Dopisi. Ijr Idrije. 7. dececembra. [Izv. dop.] (Gasilno društvo. Bratova ka skladnica. Razno.) Vaš „Slovenee" prav trdno molči pri vsakem za narodnost važnem pojavu v našem mestu, a ko je treba povišavati ali blatiti kako osebo, tedaj pa zaupije na ves glas. To je pokazal ta teden že dvakrat, ko je poročal o gasilnem društvu. Mi smo o njem molčali, ker to društvo ima le obče-koristen značaj, a ni kakega narodnostnega pomena, zato je preneumno, da si celo v njem očitajo drug drugemu : ti si „brezverec", a ti „klerikaleč". Kdor je najsposobnejši, ta bodi prvi, bodisi *pa že naprednjak ali konservativec — to je naše mnenje. Sodbo pa prepuščamo članom in je ne obešamo na veliki zvon, kakor nSlovenecu. Zato smo molčali in bi se niti danes ne bili oglasili, da se ni zagnal ^Slovencev" poročevalec v „Slov. Narod1*, češ, da „zliva umazano svoje črnilo na one može, ki jih s ponosom imenujemo stebre katoliške zavesti v Idriji" No, gospoda klerikalna, umazanosti, neresnice, nepoštenosti nam še nikdar niste dokazali, mi pa vam opetovano. A povemo vam, da bi svet strmel, ako bi z vašim umazanim črnilom hoteli opisati vaše piškave „stebre katoliške zavesti." A v osebnosti in v zasebno življenju se ne utikamo, kakor vi, temveč vaše barve ljudi ožigosamo le tedaj, ko stopijo v javno življenje; ako po krivici, dokažite nam, kakor smo žo večkrat dokazali mi vam neresnico, umazanost in marsikaj drugega. Prej ali slej dokaže vam zopet naše ljudstvo, da je zaman vaša tolažba, da vaši „stebri katoliške zavesti pridobivajo več in več veljave." A bodisi kakor koli, vender slaba mora biti stvar in zavest, kat'ro morate kupovati z denarjem, vinom i t. d. Trenuten uspeh vam je zagotovljen, a ta izgine kakor kafra, kakor hi tro bodo prazni moš-njički. Vi z denarjem, mi pa nz uma svetlim mečem" — in konec nam je znan. Bodi dovolj! Omenimo le še to, da, ako zahtevate, vam damo pojasnila, da nam ne bodete očitali neresnice ali podlosti. Na drugo besedičenje „Slovenčevega" dopisnika se ne oziramo, ker si itak daje ž njim ubožno spričevalo. Navedemo rajše par drugih Idrijskih-novic. Bližajo se volitve v „bratovsko skladnico" tukajšnjih rudniških in gozdnarskili delavcev. Volilno pravico ima vsak polnoleten stalni delavec, ker vsak mora plačevati va-njo 1.75°/© svoje plače, ki se pa sme tudi zvišati. Iz nje dobivajo glasom pravil delavci nekoliko podpore, potem W0F Dajje v prilogi. ^Ml Priloga „Slovenskemn Narodo" ftt. 282, dnć 9. decembra 1893. godba 120 gid., zdravnik in babica 13020 gld., cerkveno petje in orgijanje a stražo pri božjem grobu 69'10 gld., podpora in doklada kaplanov 400 gld, maše in procesije 67 gld., zvonjenje „trojke" 16 gld. i. t. d. K ljubu tem velikim žrtvam se delavci doslej niso mnogo zanimali za volitve, ker deloma niso proste: pazniki, mej njimi vplivni nad-paznik, hoteli so v zastopstvo, in gorje delavcu, ki jih ni volil. Zato je umevno, zakaj je sedel nad-paznik Gos tiša 20 let na tem rahlem stoličku, ki donaša razven drugih ugodnostij Se 200 gld. letne plače. Sedaj so se pa začeli delavci živahno gibati, zato je upanje, da strmoglavijo doslejšnje mogotce in izvolijo same odločne delavce-poštenjake, ker pazniki itak ne bodo več udi skladnice. Glavno težišče je pa v tem, da se vrže g. Gostiša, kar se jim gotovo posreči, ker so postavili zmožnega, poštenega in vestnega protikandidata g. J. Pavšiča. Želeti bi bilo samo, da bi slavna volilna komisija odstranila vse osebe iz volilne sobe, ki omejujejo svobodo volitve. V interesu delavcev priporočamo jim slogo in stvarnost, da bi zaradi osebne mržnje ne trpelo njihovo blagostanje. Kako je bilo doslej, čuti vsakdo prav britko; da bo drugače odslej, — bodite složni in vztrajni pri sklepu, katerega ste naredili pretekli ponedeljek! . . „Idrijska bolezen" je nekoliko ponehala v mestu, a tem hujše se je razširila po nekaterih krajih v okolici. Naglasati pa moramo zopet, da merodajni krogi še vedno premalo store za zboljšanje zdravstvenega stanja. — V Miklavževi noči bil je tu prav močan potres, ki pa ni napravil ni-kake škode. 0rosi društvo „Sloga", naj ministerstvo za uk m bogočatje zagotovi po dež šolskem svetu šolski pouk za omenjenih 284 otrok s tem, da ustanovi v Gorici brez odloga na mestne stroške javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom. — V Gorici namerava ee, ustanoviti „Slovansko pevsko društvo" za mesto in okolico. Pevci iz vasij v okolici bi imeli od rasa do časa skupne vaje v Gorici, sicer bi se pa vadili vsak zase. To lepo misel, ki bi se lahko dala oživotvoriti, sprožil je najprve glasbeni strokovnjak g. L Lacina, kapelan v Št. Petru. Ako se izvrši ta lepa ideju, bilo bi to res velik napredek slovenskega življa na Goriškem. Pogovor vršil se bode jutri v Goriški čitalnici. — Dno 14 t. m. bodo volitve v občinah za zastopnike v pomn« žene okrajne šolske svete. — Odbor društva „Slovenski jez" je sklenil jednoglasno priznamo in odobravanje slovenskim poslancem, zlasti goriškim, ki so izstopili iz Hohenvvartovega kluba. — rSlovanske knjižnice* G. snopič izide v kratkem. Z rokopisi je uredništvo dobro preskrbljeno, le gmotne podpore je še premalo, ker je cena tako nizka, da se stroški le pri obilnem številu naročnikov pokrijejo. Naj torej noben zaveden Slovenec ne prezre te lepe zbirke in naj jo Siri mej narodom. — V Gorici je prav čutno pomankanje dobre pitne vode, a mestni očetje ne morejo priti do nikakega sklepa, nego vedno le preiskujejo in proučujejo stvar. Predložila sta se v zadnji seji dva načrta zasebnikov, ki se pa nista vzprejela, nego se je zopet volil odsek, ki naj poroča, kako bi mesto na svoje stroške oskrbelo potrebno pitno vodo. — (Nova tramvajska proga) se je te doi odprla v Trstu od Via St. Antomo mimo vojašnice m tehtnice do novega pristanišča. Komisi-jonelna vožnja za poskušajo je pokazala, da ni nobenega zadržka, da se ta proga izroči prometu. — (Burja v Trstu) je bila poslednie dni zopet prav silna in je žvižgala po mestnih ulicah. Vreme je vsied tega nastalo prav zimsko in mrzlo. V toplomeru približalo se je srebro že ničli in deloma padlo tudi pod njo. — (Tatovi dinamita.) V Pulji zasačila je policija štiri zlikovce, ki so po noči vlomili v neko kazemato in od tam odnesli precejšnjo množino dinamita. Tatovi bo porabili priliko, ko so topni-čarji imeli vaje s tem razstrelivom in je bilo torej več dinamita v skladišči. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradci) priredi dne 11. decembra zabavni vefer v prvem nadstropju restavracije v mestnem gledališču v takozvanem Scblara ftensaal. Ubod Alleegasse 1., začetek ob 8. uri. Na ta večer se uljudno vabijo vsi društveniki. Slovanski gostje dobro došli I — (Akademično društvo ,Slovenija* na Dunaj i) priredi v ponedeljek dne 11. decembra svoj tretji občni zbor v zimskem tečaji 1893/94 z nastopnim dnevnim redom: 1) Čitanja zapisnika. 2.) Poročilo odborovo. 3 ) Poročila odsekov. 4.) Volitev jednega preglednika. 5 ) Slučajnosti. Lokal: Kastoerjeva restavracija „pri magistratu". Začetek ob osmib zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. ,— (Matica Hrvatska v Zagrebu) izdaja svoje knjige tudi vezane. Vse razpošiljamo in vezanje je poverila knjigoveznici Ivana Šneiderja, Frankopanska ulica štev. 4. Oni čč. člani Matice Hrvatske, ki žele kako knjigo vezano, zglasijo naj se izključno pri imenovanem knjigovezu ter priloge dotično vsoto po poštni nakezaici. Ob jednem naj naznanijo, pri katerem poverjeništvu so upisani, da se jim knjige po istem dopošljejo. One krasovezom so: K'.špMt (i: Ribe 80 kr. Valla: Poviest srednjega vieka 60 kr. Kuhač: Ilirski glasbenici f>0 kr. Tur-genjev: Pripoviesti 40 kr. Đogović: Pjesnička djela: 30 kr. S*, f Vodopić: Mariia Konavoka 30 kr. Hra-nilove: Izabrane pjesme 30 kr. Lepušić: Bosanke 30 kr. Vkup 3 50 gld. — Dalje: Mušić: Povjest grčke književnosti 50 kr. M>ckiewicz: Gospodin Ta dija 40 kr. Kiaič: Hrvatska pjesmarica z vezom vkup 60 kr. — Za „Hrvatske narodne pjesme" se vezu cena pozneje naznani. r--"t Prvo krono dražbi sv. Cirila in Metoda! k 4 Razne vesti. * (Novo gledališče v Gradci.) V sej i velike enkete, ki bo je s. šla, da se posvetuje o zgradbi novega gledališča v Gradci, sklenilo se je, da se gledališče postavi na zemljišči, ki je lastnina Joaneja. * (Influenca) se zopet pojavlja v raznih krajih, iu tudi katarue bolezni dihal se množe* v sedanji dobi. Zdravnki priporočajo proti tem boleznim poleg drugih sredstev osobito radi naravne kiselice, in mej temi v prvi vrati Mattomjevo Giesa-l.u >ler slat no, prvi njih zastopnik, ki je že znan stoletja in stoletja. Pri prejšnnh iiHuenčnih epidemijah je ta voda jako dobro uplivala kot ubraoju-joče sredstvo kakor tudi mej boleznijo samo. Kakor potreba nanese more se tudi mešati s toplim mlekom ali konjakom, včasih z vinom, limoninim sokom iu drugimi sokovi; o tem odločuje zdravnik mej tem ko se zamore ujioraba Giesshiibelske slatine v obče, kot organizmu |ako prijajoče, zdrave in osvežujoče pijače, imenovati domaČe sredstvo v najboljšem zmislu besede. * (Hripa) lz Budimpešte se nam piše, da se tamkaj hripa jaku močno razširja. Več tisoč prebivalcev leži bolnih na tej zavratni bolezni, osobito pa se je pokazala pri onih častnikih, koji morajo na prostem učiti novince jahati iu ki tudi sami jezdijo na primer husarji, topničarji in pri tieau (pratežu). * (Profesor Koch) hoče v kratkem zbolj-šati svoj tuberkulin, u katerem je bilo o svojem času toliko govorjenja, pozneje pa je zopet vse utihnilo. * (Kolera v Carigradu) je precej razširjena in je bilo zadnii Čas v dveh dneh 107 slučajev. Izmej teb zbolelih umrlo jih je 27. Največ slučajev je v turškem delu mesta v Stambulu, v evropskih delih Pera in Galata i>a mnogo manj. Izmej prej zbolelih umrlo jih je 25, ozdravelo pa 9 oseb. '"(Dve ženski na smrt obsojeni) V Kolomeji v Galiciji bili sta na smrt obsojeni kmetici Ana VVolanska, ki je zadavila svojega moža in nje sokrivka Paraska Roszko. ki je pomagala pri umoru. Sokriva hči umorjenega bila je obsojena glede njene mladosti na devet let ječe. * Od g 1 a d u u m r 1) je teologije dijak Uarlson v Upsali Bil je siromak brez vsake podpore in skušal s poučevanjem prislužiti si najpotrebnejše za življenje. Od meseca julija naprej živel je s 20 kronami. Popolnoma onemogel in na pol blazen dospel je v bolnico, a bilo je že prepozno da bi ga rešili. Umrl je vsied splošnega oslabljenja. * (Oropana pošta.) V Šleziji napadli so roparji poštni voz, ki vozi mej mestoma Lovven-berg in Goldberg v nočnem času, zvezali postiljona in odnesli 6800 mark denarja. Vse pakete so oplenili. * (Ladija iz aluminija.) Grof Chabonics da! je izdelati iz aluminija jahto 10 ton, ki se je v St. Denisu spustila v vodo. Grof namerava na tej jahti narediti daljše potovanje. Književnost — Sedem čvoterospevov za moškeglase — izdal Vekoslav V a v-p o t i č, č a s t n i član m u z i k a 1 n i h d r u-i te v na D u n a j i 1 8 U 3 — zove se lična knjižica, ki je ravnokar izšla. Lice tej knjižici je kaj lepo, izven redno ukusno. Gospod V a v p o t i č vrnil se je mej Slovence ter podaril slovenskim pevcem 7 skladeb na besede slavnega našega Stritarja, A š k e r c a, J C i m p e r-iii h n ii, Pavline Pajkove. Nekatere teh ]>esmij smo čuli v zadnjem večeru slov. kluba, kjer so prav ugajale. Kar še izdajatelja prav posebno odlikuje, je „Slov. Narod" že omenil: gosp. V a v p o t i č je skupilo te knjižice podaril „P. od j> ornemu društvu za slovenske visokošolce n a D u n r j i". Res blag nameni Knjižice se dobe pri g. A. Vavpotiču, Dunaj, XVI. O t t a k r i n g, F r i e d m a n n g a s s e 8 in pri g. J. Puklu, Dunaj I. Bognergasse 1 1. Darila bodo izkazana v poročilu „Podp. društva" za 1. 1894. Telegrami »Slovenskemu Narodu'': Dunaj, 9. decembra. Danes dopoludne vršilo se je slovesno zapriseženje župana Prixa. Namestnik obljubil je v svojem govoru, da bo občinski svet krepko podpiral, povdarjajoč, da bo imelo delovanje občinskega sveta toliko več uspeha, Če bo vedno zmerno ravnal. Zupan se je zahvalil za obljubljeno podporo. Praga 9. decembra. Koncem tega meseca vršila se bode kaz. obravnava proti članom tajnega društva „Omladina". Zatoženih je 78 osob. Zatožnica obsega nad 100 pisanih pol. Rim 9. decembra. Kralj povabil včeraj dopoludne predsednika senata Farinija v Kvi-rinal in mti ponudil, sestaviti novo ministerstvo, kar pa je Farini odklonil, priporočujc Crispija. Ta je bil došel dopoludne iz Neapolja in je takoj šel h kralju. Večerni listi javljajo, da je kralj Crispiju naročil, sestaviti novo ministerstvo. Crispi se je popoludne posvetoval s Saraccom in Soninom, a čuje se govoriti tudi o kombinaciji Crispi Rudini. Kim 9. decembra. „Agonzia Štefani" po-trja, da Crispi doslej še ni dobil oficijelnega naročila, sestaviti novo ministerstvo. Danes se je Crispi posvetoval s Zanardellijem in Brinom. Pariz 9. decembra. Srbski poslanik Gjor-gjević, ki je bil pred kratkim v nekem javnem lokalu zaboden, je bil včeraj operiran. Zdravniki upajo, da okreva. Lizbona 9. decembra. Kralj je podpisal dekret, s katerim se razpusti parlament in razpišejo nove volitve na dan 14. januvarja 1894. « Dalje v prilogi. Priloga .,8lovftH8kemn Narodu" St 282, Ani 9. decembra 1893. Narodno-gospodarske stvari. — Obseg obrtnih pravic. Vprašanje glede* omejitve obrtn.h pravic — obatoječe že stoletja — je z letom 1883, ko se je izdata novela k obrtni mu zakonu, v Sinb krogih na važnosti pridobilo in dalo povod mnogim poročilom pristojnih faktorjev in oblastvenim razsodilomt Znanje teh nima le pomena za prsvoznao&tvo, temveč je tudi posebnega interesa za vse tiste, ki ho v kaki zvezi z obrtnijskim življenjem, posebno pa za obrtnike same. Nedostajala je dosedaj prikladna in vsem potrebam ustrezajoča sestava teh poročil in razsodil. Gospoda dr. Fr>y, advokat na Dunaj i in dr. Maresch, tajnik trgovske obrtniSke zbornice na Dunaji pa sta sedaj sestavila na podlagi uradnih virov in s pospešitvijo c. kr. ministerstvs za notranje reči in trgovinskegu mini-sterstva tako zbirko porodil in razsodil o obsega obrt-n h pravic Delo bo izšlo v 14 dnevnh presledkih v kakih 18 zvezkih po 50 kr. in založnik mu je knjigarna Morica Perlea-a na Dunaji. Zbirka obseza poročila trgovskih in obrtnišk h zbornic in obrtnih, zadrug, razsodila političnih dež. oblastev, ukaze c kr. trgovinskim mimsterstvom v prizivnih slučajih slednjič razsodbe c. kr. upravnega sodišča. To delo se interesovanim krogom priporoča. Člani trgovske in obrtniške zbornice bodo v stanu, v takih prepirljivih vprašanjih takoj se priučiti mnenjem oblastev in zbornic posestrim in obrtne zadruge in trgovski gremiji bodo Ishko iz njih zajemali potrebne informacije. Pa tudi posameznim obrtnikom bode ta zbirka v korist pri presojanji svojih lastnih pravic in sorodnih obrtov in juristi, ki so v tolikih slu-čajih na pomoč poklicani pri razsodilu obrtnih prepirov, bodo za svoje delovanje našli v tej zbirki potrebna navodila. Prvi zvezek je na ogled v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, katera vzprejema tudi naročila na to delo. — Pregledovanje prometnega pravilnika. C. kr. trgovinsko miuisterstvo je poslalo vsem trgovskim in obrtniškim zbornicam odlok, v katerem se naznanja, da se je državni železniški svet v svoji seji dne 23. oktobra t. I. nanj obrnil s to prošnjo, da bi se v namen pregledovanja a) dodatnih določil k notranjemu prometnemu pravilniku, b) notranjega prometnega pravilnika samega, v kolikor se posamezne točke tega ne skladajo z mejoarodnim dogovorom v Bernu, brž ko mogoče sklicala enketa, pri kateri naj bi sodelovali zastopniki železnic in zastopniki interesentov. Njega Prevzvišenost gospod trgovinski minister je potrebno ukrenil, da se konci januvarija 1894 vrši taka enketa. Ker se obravnava o dotičnih, deloma zelo zamotan1 h vprašanjih, more najbolj uspešno vršiti le v malem krogu, kar je pripoznal tudi državni železniški svet, povabilo se bode k enketi le omejeno število zastopnikov železn c in zastopnikov prometnih interesentov. Vse zbornice naj bi poslale 8 zastopnikov k enketi in poudarja se želja, da bi se pri imenovanji teh oziralo na osobe, ki so ob jednem tudi člani državnega železniškega sveta. Trgovska in obrtniška zbornica na Dunaji se je naprosila potrebno storiti, da se zbornice glede volitve osmerih zastopnikov sporazumejo. Podlaga posvetovanju pri enketi bode 52 pritožb, ki so se naznanile železniškim upravam s odloki z dne 24 marcija, 15. aprila in 18. maja 1893, v kolikor se namreč na te ni že oziralo s sklepi konference železniških ravnateljev z dne 21. in 22. septembra t. I. ali se ne tičejo določil železniškega prometnega pravilnika, ki se vsied jednakih določil mejnarodopga dogovora o železniškem prometu ne smejo premeniti. Ako s tem interesovanim krogom ne bi bilo zadosti ustreženo in bi morebiti trgovske in obrtniške zbornice nameravale Se druge predloge pri tej enketi v razpravo spraviti, blagovolijo naj se ti predlogi s kratko utemeljitvijo naznaniti vis. c kr. trgovinskemu ministerstvu. Oeneno domač« zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega probavljenja so priporoma rana mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moli ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko cono in kateri upliva najbolj trajno na vse tež kote prebavljenja. Originalna Akatljica 1 gld. h. v. Po postnem povzetji razpoSilja ta praSek vsak dan lokar A. MOLL, o. in kr. dvorni zafagatolj, na DUNAJI, Tuch-laubon 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh ikatljic se ne poSilja. t (18—17) Kaj, ta omarica naj bi veljala 5 goldinarjev ? V trgovini nasproti od tu dobim za isti zneBek mnogo vefjo omaro a takimi kamenčki 1 To Vam že verjamem, odgovori prodajalec, to so pa tudi le posneme ali imitacije, pri meni pa dobite samo pristne sidro-omarice s kamenčki; le vzemite to omarico z mirno vestjo seboj, če je tndi manjša, Vi bodete vzlic temu ž njo napravili mnogo večje veselje, nego z večjimi imitacijami. Kupec je vzel omarico; vendar se je zdelo, da ni prav zadovoljen. Te dogodbice sem se spominjal, ko sem čul letos povpraševati zlnsti po sidro-oinaricaii s kam. nčki za zgrad-njo hiftic. Poiskal sem turaj slučajno navzočnega meni znanega lanskega kupca in ga vprašal, kako je kaj zadovoljen z omaric. 0, jako dobro, človek ne bi verjel, koliko ta stvarica zabave dela, jaz kupim letošnji Božič dopolnilno omarico! „Kadar koli se zabavam s svojim sinčkom pri gradnji bifeu- vesel sem zbok tega, da se nisem dal po velikosti imitacije zapeljati, isto kupiti, kajti tako omarico sem videl pri nekem znancu; ali tista omarica ni prav nič v primeri z mojo". Nekoliko dnij pozneje imel sem priliko, čuti jednako ugodno sodbo o sidro-omarici s kamenčki, roditelji in otroci bo ves očarani po teh krasnih zgradbah in vzra-do&čeni zarad tega, ker je uredba taka, da se da zaloga kamenčkov in knjižic vsako leto povečati z dopolnilnimi omaricami. Mislim U raj, da snem vsem starifiem to izborno darilo v prvi vrsti priporočati z opomni o, da Richterjeva tovarna ■idro-omaric na Dunaji na zahtevanje vsakemu drage volje pripolilja svoj cenilnik. Stav. 23. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.prj&oi. V nedeljo dne 10. decembra 1893. KiiHana VHtoptilnn! l*rp«lplM«Hiil Nt-tlcii ne veljajo in (o preriatavo! Začetek ob 3. url popoludne. *^pff Sneguloica in škratje. Čarobna i^r« z mel .drumom v retih dejanjih. Po pravljici neitSki Hjii«al t!. A. COrner. Slovenski deci priredil Fran Gestriu. ltcžiser g. Ignacij Borštnik. Začetek točno ob 8, uri, konec ob '/,6. uri popoludne. Blagajnica se odpre ob ,3. url popoladno. Štev. *o|e i/. pri|uziiOMti oddelek, pevMltega zbora »,<■ iHabeur .Vlnilce". V tačetku: Ves.loigra v Jednem dejanju. Poslovenil Vckoslav Bcnko-viG. Režiser g. Ignacij B »ratnik. Začetek točno ob \',8. uri, konec ob 10. uri zvečer. ID r a. zri n.tlčrs.o dLx-o.št"vo. Pri predstaVafa sv ra orkester slavnega pe&polka Leopold II., k inlj Belgijcev št. at. Blagajnioa se odpre ob 7. url sveder. Pr.hodnja predstava bode v sredo, dne 13. decembra 1893. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. „LJUBLJANSKI itOH" itoU sa vse leto 4 gld. 60 kr.; Bft i.cl leta d gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so v IJubijani: 6. decembra: Matevž Oerne, mestni ubog, 75 l«t, Karlovska cesta it, 7. — Jožefa HirSal, rač. oricija'a žena, 19 let, Valvasorjev tur flt. 4 ti decembra: Fran Žrrovnik, vttrtar, 50 lot, Mirijo Terezijo centa St. 1. — Gregor Kune, uradni sluga, 90 let, Hrenove nlico ftt 17. — Janez Lisec, čevljar, 37 let, Sv. Jakoba trg St 11. 7. decembra: Iva ka KoSak, dninarjova hči, 3 leta, StreliSko ulice St. 11 Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. dec. 7. zjutraj 'J. po pol. &S zvečer 3(19 «. 788*0 na. 35 8 -n, -50° C 0 2« C — 1 6° C brezv. si. zah. hI. zah. obl. obl. obl. 0 00 mm 8 1"° r 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-1) mm. 786 0 mm. 7358 mm. — 3 6° C brezv. -0 4° C si. zah. — 1 2° C si. zah. 1 obl. obl. obl. 0 00 i.a. Srednja temperatura — !M° in pod uoriualom. 1-7°, za 21° in 14' JD-u.z'isOslsa. "borza, dne" 9 decembra t. I. Skupni državni dolg v notah..... 97 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 07 , Avstrijska zlata renta....... 118 „ Avstrijska kronska renta t ..... 96 „ Ogerska zlat* renta 4°/0...... 116 , Ogerska kronska renta 1 / ..... 94 „ Avstro-ogcrske bančne delnico .... 1002 „ Kreditne delnice......... 344 . London vista. , ■ ,....... 124 , NeraSki drž. bankovci za 100 mark , . 61 , 20 mark............ 18, 20 frankov . . . ,....... 9 . Italijanski bankovci........ 48 a C. kr. cekini........... 5 , D.:6 7. decembra t i. 4°/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 144 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 «ld.. . 194 , Dunava reg. srečke 5°/0 P° 10() K,d- • < F28 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/,% zlati zast. listi . 122 n Kreditne srečke po 100 gld...... 196 . Ljubljanske srečke........ 25 „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 , Akcije anglo-avstr, banke po 200 gld. , . 152 , Tramway-drnftt. velj. 170 gld, a, v. . . . 278 „ Papirnati rabelj......... 1 „ kr. 60 40 20 6ri 20 15 25 n 55 , 87*/, . 26 . 92 15 88 7.) 50 50 75 50 88»/4 kr. g S, 4 rs . ce o ■■ E 'S T o 8 £ M m S "P m. •— P -1 t * S 1 S IĆ '-t ~ Težko prebavljenje, katar v želodci, dvspepaija, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje katari v sapniku, znslizenje, kašelj, tiri pav ost mnoge nadlegu-t_HI)_jejo in te opozarjamo na (5-5) OllT lul katera so po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljSim uspehom. Znižana cena! Znižana cena ! X. zvozak: „l>onnti tirat". K.nuni IZ. ifeiBlt: I. nJurij Kor|ak, «|0T0iitki janiour*. Povent U 15. *to-letju tloin»čti zgodovino. — 11. rBpumiiii m iteiia". Vrarljioa in povesti \r. glovouskeK» naroda. — III. ., Iouotiiiku noč mej alovenakimi liolharji". Črtic« la f.ivljtinja našega naroda. — IV. ,,Spomiul itareifa Slovenca ali črtico i/, mojo^u iivljonja". XII. avozok: I. ,,Hotnoa". 1'iiTeit. — IT. ,.Jurij Kobila". Izvirna l>ovoit ii čim "v lutrovika reformacije. — III. „l)vt prijatelja". — IV. ,,Vrban Sinukova ienitov". Humoristična povest ii narodnoga ilvljoiiju. — V. ..dolitla". Povesi PO resulčnl dogodbl. — VI. „Ku-».lovska sodba v Vlipji Oori". Lopa povest ii star« zgodovine. T~V. srezok: I. ,,Tihotapec". 1'ovott iz domačega življenju kranjskih Movomov. — II. ,,(lrud Itojinjo". 1'oTest za slovensko ljudstvo. — III. ,,KIo«terskl iolnir". Izvirna povest i/. Iti. stoletja. — IV. „I>va brata". Kostuma povest. "V. zvoz»k r I. i,Ilći inoattioK* sodnika". Izvirna zgodovinska povest it 15. stoletja. — II. ,,komiki valpet". Povest. — III. ,,Sin kmetskoga cesarja'*. Povest ja lfl. stoletja. — IV. ,,Ij|pe". Povest. — V. ,,1'ipa tobaka". Povest. — VI. ,,V vojni krajini". Povest. VI. s"ozo]c: I. „Kosedor sin". — II. ,,Mo6 in pravica". — III. ,,'1'olććja pečenka". Obraz iz našega mestnega ».ivljenja. — IV. ,,Ilojim se te", /godoviuska povest. — V. ,,Ponarejeni bankovci". Povest iz domaćega življenja. — VI. ,,Kako je Kotsrjev Peter pokoro detal, ker jo krompir kradel — VII. ,,Črta iz iivljeuja političnaga agitatorja". "■"i:. ;----o.-ck I. ,!.■•!.i Vida". Uoman. — II. ..Ivan Kraaem Ta- tenbah". Izviren histon..... roman Iz 17. veka slovenske sgodovine. ■VIII. 2".'ezolc: I. ,,Cvut in sad". Isviruu roman. — II. ,,Uela ruta, bel denar". Povest. X3C. svozok: 1. ,,Doktor Zober". Izviren roman. — II. ,,Mej dvema stoloma". Izviren roman. IC. zT-czok: I. „KokovnjaH", Zgod1 jttki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si narocč skupno najmanj deiiet izvodov. 1'rodajajo ho v „Narodni Tiskarni«', pri g. A. Zagorjan-n in v drugih knjigarnah. Brezov balzam. Ze sam rastlinski sok, ka-t«?ri t«će iz breze, ako se navrta nH'iKi deblo, je od pamtiveka znan kot TiajizvrstnejSe lopotilo*, ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer Ž lijini obraz ali drrgi doli polti, o«3l|o mo /.«■ druid «Ihii ne-KiiMiiif lUNklu« od polti, ki poHtnis« vmIs9«1 lega 6lsilo bela lu ueiii«. Ta balzam zgladi na obruzu nastale gube in ko-z&ve pike ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-bije beloto, nežnost in ČvrstoHt; odstrani k:ij na^lo puge, žoltavost, ogorce, noano rudečiiio, zujedce in druge nosnažnoati na polti. — Cena vrču z navodom vred vid. 1.50. (234—20) Dr. Friderika Lengiel a ĐENZOE-1VIILO. Nsjuiilejfie in najdobrodujnejse milo, za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad iso kr. Dobiva ae v LJubljani v Vb. pl. Trukoo*y-Jh lekarni in v vseli večjih lekarnah. — Poltna naročila vaprejtrma W. Hennf DaiupJ, X. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drl. Zelenic. Izvod iz voznega reda -v«l?a.-vx5.eera. oči 3.. oktobra 1893. Nsstopno omenjoni priliajitlni in odhnjnlni časi označeni io v ar+0 nori osebni vlak v Trbiž, POnUbel, Holjnk, Ce Iotsc, Vransunafeite, Lijubun, Duii.ij, čez Sulzthal t Atmseo, Iachl, tiranu Jan, SoliiOfirail, l.enil-Qastoin, /,ull na jezeru, St«yr, Lino, ]lu> dejevlce, Plsenj, Marijine raro, Kircr, Francove ra.ro, Karlove vare, Prago, i »rsid mi«, Dunaj via Amsteltsn. Ob 7 url IM Milu. tjutrat osebni vlak t Trni«, Pontabel, lloljak, Co-lovae, Pranaensfoste, Ljubno, Dunaj, 6ea Selzthal v Holnograd, Dunaj vla Amstctton. t>b II. uri .'<> »Min. ./.»;,../.«.,.,»• oiobui vlak v Trbit, Pontabol, Heljak, Ualovec, Kransensreste, Ljubno, Dunaj. *>>• 4. uri HO min. popotttiinr osebni vlak v Trbiž, lieljak, Celovca, Holnograd, Lend-Oaatnin, /ell na jezeru, Inomoit, Itreiznio, Curili, Ueuavo, Pariz, Lina, laclil, Dudejevice, lezenj, Marijine vara, Kgor, Francova varo, Karlova vsro, Prago, Dmidane, Dunaj via Amatotten, Prihod v LJubljano (juž. kol). Ob S. uri SS min. tfutrttl osobni vlak s Dunaja Tla Amstetlen, Draz-dan, Prage, Prancovib varov, Karlovili varov, Kura, Marijinib varov, 1'lznja, Iludejevic, Nolnograda, Litica, Hteyra, Iselila, Omundooa, Zella na jezeru, Land-Oastelna, Ljubnoga, Iluljaka, Colovoa, Franzonsfoste, Trbiia. Ob ti. uri H7 min tlnpolntln* osebni vlak • Dunaja via Aiustottnn, Draiilsn, 1'rage, Francovih varov, Karlovib varov, Kgra, Marijiuil varov, 1'lznja, Mudejevlc, Holnograda, Iselila, Umundena, Llnca, Htcyra, Pariza, Oeneve, Curiha, Brognice, /••U i na Jezeru, Leud-Oastfina, Ino-mosta, Joubnega, Colovca, Pontabla, Trbiža. Ob 4. uri /L? min. popolnilnr osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Moljaka, Celovca, Pranzonsfostn, Pontabla, Trbiia. Ob 9. uri -7 min *t>rrrr osebni vlak z Dunaja, Iijubnoga, Beljaka, Ce lovca, Pontabla, Trbiia. Odhod Is LJubljane (jut. kol.). Ob S. uri 2S min. »fulrnj v Kočevje. „ I J ,, OO „ •>,.,,!,„ „ ,• tf. i, IO ,, if-rrr ., _ Prihod v LJubljano (jot, kol.). Ob H. uri JO min njtttmj iz Kočevja. ,, S. „ Ot „ ;..)j.o/ii.f;i.. „ „ ,» tt. ,, 46 „ avr+rr „ „ Odhod lz LJubljane (dr«, kol). Ob 7 uri 1H min. tjutrnj v Kamnik. „ V. „ OS „ popoludnr „ „ I 4J. „ OO „ mvrrrr „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob e. url lit min. tftUrnJ ia Kamnika. a tt. „ IS „ dajHtluilnr „ ,, .. « .. 99 „ iia—2«57) V ho iišle in se dobivajo po zulznnl ceni sledeče ]Blddn© dudo '*°m' >'iH strani. Cona 70 kr. iky Preložil Ivan Oornlk. Mala usmerka, 3.17 strani. Cena 60 kr. relozil Ivan Gornik. Mala osnicrka, Mula TTHn111iL Spisal Andn' Theuriot, poslovenil Vinko ********** oaniorku, 143 straiO. Cona 30 kr. "TT v 1 AH OIri Vll"»rt s*l ll i \r sl"»"l Krnilo Souvestre, prevnl ■ AA»OJ1.»jTsVA Ml UUIHA. Mutiodor. — Mala osmurka, »3 strani. Ona 16 kr. TsTIAVUI V Spisal Ludovik llalovy, poslovenil Vinko. — Mala A/UV V111A. osmerka, 95 strani. Cena IS kr. TTVvailTialra dlltlta ČoSki spisal E. Jolinnk. Poslovo> W ■•*■*■ *%JAAA»Ja.»0 UlUUCi nil Podvidovskl. Mala osmerka, H4 straui. Cena IA kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal , *, Stat nominia umbra. Mala usmsrka. 19 pol. Cona 4ii kr. IslInfAVsM I • v 1111 Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. I1. ******* V Mala osmurka, »33 strani. Cena 18 kr. tutavt Komau. Spisal Turgenov, ]>oslovouil M. Ma.lovrb. — Mala wV» osmurka, 33 pol. Cona 70 kr. |»fkl«lt»lt*V Spisal Catulle lisal Hevničan. - Mllvesitruv nIručlček. Kaliforuska povest. Spisal Itret Ilarto, poslovenil Vinko. I— l'nli'i'tiii al« IJouJe. Coški spisal Stroupoinickj, preložil Vinko. Cona 41) kr. Pni*1V XT al TI1 Orn Iri Bontajl. Francoski spisal Reno *«**AJS V -0.11X^31. AJLA. i.ufot.v,,. Poslovtmll Staf noininis iiul.r.i Razne pripovedke. aiSS^^&'Kju: Mendes, prevel Vinko. — II..... strani. Ceua 70 kr. Za dragocenim korenom. S poslovonil J. i*. Mala umierka, ■01 strani. Ceua 70 kr. ovest ia aiv-Ijriija kitajski!) ]k)gozdnikov. Spiaal A. J. Maktimov. 1'oalovenil J. P. Mala osmerka, 141 strani. Csna 30 kr. T)t/p nAT/Oflfi M*"l H «-«*«■■ <«■ IJmlml Osi ki spisal **v^ If** V S. Celi, preloiil I. Skalar. — lloklnr lini- ninu Hozična povest. Kuski spisal M. liojan, preloiil I. J. Štefanov. Ceua 30 Ar. V isti salogi sta izšla in se dobivata po aiilaniil ceni io sledeča zveaka: 1. su-zrk, ki obsega: C*.«r.?Cr»f.:a. spisal dr. Klblč. — ±1-t iii;o, spisal Uajč Uoi. — Fisism, Fiaaazl.u. svil ^imrnoToa, aplsal Fr. Levstik. — TstlsjiJ s* yo ? or.ka. novela, spisal J. Jurčič. — iT. 2»j:B.oliJ.BtTrs»lll, spisal dr. Hiblč. — n.snn.8«. lz Ev.i.Vo. spisal dr. Colestin. — Tietvo x groz '.vril xa.a. JT. u^kom, spisal dr. J. Voinjak. — Ca.-vm. teds, novolica, spisal J. Ogrinec. Cona 16 kr. V. zveiek, ki obsega: I-To-.o. II- '.ior.it, roman, francoski spisal Viktor 4'berbuliez, poslovenil Davorin Kostnlk. Cena 36 kr. /a oba zvezka naj se priloii ie 10 kr. poituino, sa posamezne zvezke pa 6 kr. Večjo množino tirolskega in dolenjskega (874—31) le pristno blago — ponuja po primerno nlakl ceni v posodah od 50 litrov vido Job, Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. S? Konjak. =51 K cm j »k, kateri se pri nas prodaja, je navadno AldovMkl, sdrnvju ftlcodljjlv ladelek. Kdor ieli kupiti res fin, iz čistega vina dobljeni konjak vpraša naj za naslov prodajalcev v upmvuifttvu »•JMIovenakejr« Narodn". Tinct. capsici compos. (FAIN-EXPEIxLER), pripraven)/ v Riohtrovi lekarni v Praze, všoobeonS znam^, bolesti utišujioi domuci lek k mazani, jest na sklad5 ve vfttAinfi lekaren, lahov po 1 zl. 20 ta:., 70 a 40 kr. — PK kupovani tfoba se miti dobre na pozoru a pfijmouti jen lAhve ■ oohran-nou znamkou „kotvou" jakožto prave. T^atredni saayiat6lstvi: Richtrova lekdrna „11 zlntćho Ivi" v Praži. Pristno Brnsko sukneno blago za obleke. 01 •? Je volne. OtlNirlžek m :t io I |(ld. 4.no iz dobre ] siifsdic tioiK, ■« popttlno j „i,!. iz tiii»« 1 1 raSS'ibf&iS 1 Ki«- 7-75 iz Bietle telovnik sti.....le I Kld. io.— IZ linjtlucjsi« HIhko ia zlniHke inkn|«, »tukiio zn lovske ohlili«, uevHl|nno mikno (loden), Huuiui|(sru ia MUkiife in liluee v najlepši izberi, meter po goldinarjev 2 50 do gld «.2tS, In vso vrste sukneneira blaga, razpošilja proti povzetju kot reelno in solidno znano skladišče suknenega blaga Vzorci zastonj in frankovano Janu i se, da pušiljatve vzorcem pnpolnoma odgovarjajo Na uvaženje! Spoštovano p. n občiutitvo so osobito opozarja im to, da uiakneno l>li»«<» po prnvlli to-vnrnlMklh cenah i^brez povišanja is ihi pošilja zgolj tvrilka Sieiccl-Iualiuf v Urini. Ob sebi se t»*-ej umeje, da ju vse tako bago, ee ae direktno naro-znatno ceneje9 nego ono, ki se naroćuje s posredovanj* m agentov. / ihfevnj'c dakle vzorcev in na-roćujte direktno brez posredovalnih trgovcev, ki blago samo podražujejo. (1016—19 P r e o b I e k e^^^CPo p r a v i / a. .. Mikusch tovarna dežnikov ana. Mestni trn Dobro, novo slivo vko prodaja po 47 jroldlnarjev IOO litrov jFr. Z^i-ijfitolj (iv}io-:o v Tržišču, pri Mokronogu na Dolenjskem. Mej dobrini stvarmi najboljše |e liker iz planinskih zelišč J. Klauer-ja v Ljubljani. Isti je nedosežen gledo dobrotu in blagodejno upliva na prebavne organe. il*220—1) Glasom analize sodnega komika gosp profesorja lt. Knapitscli-a je ta kranjski liker iz planinskih ze ii6 popolnoma ust in brez vseb zdravju škodljivih tvarin. Od neke dajatve preostalih 2000 komadov tako imenovanih plaht za vojaške konje se zaradi prepletenih (ne pov-em čisto izvedenih) obi-ohkov za t»uie*itio nizko veno 2 ul«l- 30 kr. komad in 4 Kld. Ail kr. par razp odajalo direktno poljedelcem. (1211)—1) Te debele plahte, ki ;o skrajno trpežne, so so to. le kakor kožuh kacih 140x100 cm. velike (pokrijejo torej mulone celega konja) s tremi širokimi obrobi previđeni. Ce se naroči več kot G parov se pošle poštnine prosto. Različno pisana naročila, ki se izvršujejo le, če Be preje znesek vpošlje ali pa proti poštnemu povzetju, naj se pošljejo general emu zastopniku „zjedinjenih tovarn voln nega blaga" H. Koiunieua« lluiiutj III i llintere Zoll-amtaztrMune S. DsV NB. Za tisto, kar komu ugajalo ne bi, me im i ezulpin, dobljeni zn>sek nazaj poslati. Samo nekoliko izmej mnogih naroćiteljev: 2upan A Rovan v 1' ud k raju p. Col na Kranjskem pilu : z prejetim blagom sem zelo zadovoljen, prosim da mi pošljete še 6 plaht itd. Ljubljana Mestni trg št. 10. Ljubljana Mestni trd it. 10. Najboljše in najceneje kupuje se železo, železnina, okove* cement itd. pri Andrej DrOškoviču v Ljubljani na Ulestiieiii trgu si. IO. Zaloga nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag, ledenic (Mi -35) po najnižji ceni. 30 53 Službeno osobje vsake vrste moško in žensko, kakor tudi trgovsko osobje, zlasti tako z dobrimi službenimi spričevali, priporoča in nauieščuje najbolje za tukaj in drugod posredovalnica G.Flux, Breg št. 6. Proti kašlju in kataru, zlasti pri mali deci, proti zasllzenju, boleznim v vratu, želodca m mehurju se najbo'jo priporoča Koroški rimski vrelec. 9T~ rsai jii n«ijš*iL nanilBna voda. * V zalogi pri ME. Supan-u V LJubljani It Fr. Dolenc-u v Kranju. (196-41) Pravi zaklad za nesrečne žrtve s a m o o s k r u m b e (onanije) in tajnih razpašoostij je izborno delo češko izdan j« p«) 80. nemški izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. :i. v. (lita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisočo bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verl»gs-M agaziu R. F. Bloroy v Lip-a k eni |Saško), Neumarkt 34", kakor tirni v vsaki knjigarni. (891—89} Ijni ekstrakt za uho od c. in kr. sekund, zdravnika «li-. bi-}><3l<-n. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let iitlii rltet«», ker odpravi vsako neprirojono gliilioHt, uklanja takoj piluli poNlnli, iisiNiii tub: in vsako iim«'mii<» liolezen: dobiva se prol dopošd-jatvi gld. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski Iran-lioiniiii po posti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. To m a v.t. v lekarni gosp. A nt. Kogla in v mestni lekarni v Zagrebu; nadalje pri Za-netti-ju v Irniu: Jožefu C r i s t o f o 1 e 11 i - j u v <»o-rlel : na Dumiji pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu št. 8, in pri lekarju Twerdy-ju, Mariahilferstrasse 106, — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenim napisom: c. In kr. nek umi. zdravnik dr. Alpek mi I»unaji. (1161-3) Zj a ž © 1 ur* mam d. © c. ' lil (332—66) rJW ruk6ozy-jev Cognac - grenčec steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slastmi ! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -555 Pošilja se z obratno pošto. ==- Zla. želodec. «i N< ID H* 0 p. (D O m V svrbe spećavanja postavim vol jeni li «lr- p * zavitih in oieatnlli |»i einljsklli ure« k se iščejo a. i izurjeni agentje i A proil vlnokl proviziji. Ponudtie Rudolfu ^Ioh .iie železnice, v l.juliljitni, na Duiiajnki ve« ti nI. I Vozni listki i Se?. Ameriko | pri (31J0—36) nizozemsko-ameriški s parobrodni družbi. » I Kolowratring 9 IV VVevriugergasse DUNAJ, j j Izborna postrežba. Najnižje pasažirske cene. g) E*o| ilNIl i ltl '/.UNtllllj. r.nputrone ter driiKO Htrt'ljivo po niijnižjili cenah. — Puške so vse pre-skiiNene na ees. kr. i/.kušavališči ter zaznamenovane z znamko tega zavoda —33) Za izbornost blajru jamči izdelo\ntHj. Stare puSke popravljjijo se ceno. — Ceniki pošiljajo s«* brezplačno. : Glasovita radi svojega učinka, odliko vuna radi svojih zdri\ iliuh lnstnostij k diplnuio in zlalo HtetlnJ«* na razstavi V I.IHKlOllll lil 1*111 i/u. i. /I al.. >v< Iiiijo v Iti ii- •".»tjU iii lil IIIMI. Želodčna tinktura loku rja G, PICCOLI-ja v Ljubljani je vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi se-loilf«', kakor tudi opravila preliaviiik organov izborno pospešuje. (17.'i-i4) Izdelovafeli razpošilja jo proti povzetku zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld. M\ kr., po f>6 steklenic (zaboj tehta 5 ky) za C gld. ^tJ kr. — Poštnino plača vedno naročnik. fgfF~ Cena jedni steklenici 10 kr. ♦ rpTTTi nn"PPTTk ii/r»" „—„ lHMflTilifl društvo u Mjenje t Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, L Giselastrasse i Pešta, Franz-Josefsplatz št. 1, v hiši društva. Št. 5 in 6, v hiši društva. Društven« aktiva dne 31. decembra 1892 ......... frank. 12fi,3l-— Letni dohodki na premijah in obrestih dno 31. decembra 1892. . „ 22,840.0)6'— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)................. „ 271,905.b20-— V poBlednjej osemnajstmeHcčuej poslovalnej perijodi vložilo sejo pri društvu za.................. „ 125,732.050*— novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na vloženih ponudbah........... „ 1.853,910.605*— Prospekte in tarife, na podlhgi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazcu za predloge daje brezplačno Itlavna agentura v Ljubljani, na Tržadkej cesti št. 3, II. nadstropje pri Guidu Zeschko-tu. <209—id Solidne, zložne, močne in čudovito cenene vsake vrsto ponuja prva kranjska tvornica | za upogneno Vi^-—- pohištvo samo iz napoje nega masivnega lesa Josipa Verbie-a v Bistri, pošta Borovnica. (345-37) 6G7 88 se V „Narodni Tiskarni" so izšli ter se dobivajo tudi pri gospodu Antonu Zagorjanu in pri družili knjigo- tržcih nastopni koledarji za leto 1894: Stenski koledar* Skladni koledajP dijaški koleSalP /a leto 1*1»4. Cena komadu 25 kr , po pošti 28 kr. za lcfo Cena komadu 50 kr., po pošti 55 kr. za 1. !*«•:* 111. Cena komadu 60 kr., po pošti 65 kr. «00««ft»««00««««««O««0«0«0«« O O O OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO T, Leveč (B4) trgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuju vsakovrstni rastline, semena, korenine* rože za idravtla, kakor Arniko%o rože, Šctitjanžove koreninice, l»ele kresnice, 6eltttinova zrnja, smrekovo st-me tršljikovo lubje, rženo n žičke in druge poljsko pridelke. Seno za konje in g<-vejo živino v većjlh množinah. Trgovina z raki, Hlago kupnjo po naj višjih cenah. Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepur in uradno potrjeni vodovodni instalater liti *"»t iirr«*fti trgu »št. I."» priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stavhinska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodo-vimIih- iihih ir \ e vsake vrit« prevzom-Ije ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zahtevsnje zasloni. (tiT*, i * *+•***•** + ************* R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (65) L™ .F. BILINA & KASCH Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovlo, tako od usnja (lasten Izdelek i, knkor Moli od družeča blatpt. Klrurglčue obveze (le lasten izde tek), jamčimo naiboljso vrste, z rasnimi kinirgičniini pripravami. Velika izbora kravat, hlačnikov, krtač/ glavnikov, mila m parfumov. Vse po naj« n i ž nh cenah. Brafea Ebcrl Ljubljana, Frančiikantke ulice 4. Slikarja napisov, »tavbinska in pohištzena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. U 4»») Glavni zastop Ilortltoli-jevegn ori-uliuilue-it I« itrHol i ue| u. Maščoba aa kcnjska kopita in usnje. JU-»Bao-eB> 9 ■«♦01 I Josip Rcich . ž. Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 £ ■ priporoča čast. občinstvu dobro urejeno n £ kemično spiralnico g ■ v kateri se razparane in norazparane R * moške in ženske obleke lepo očodijo. £ IPregrinjala vsprejtno se za pranje in sj cifiiu v pobarvanje. V barvanji vspre« I * lema se svilnato, bombažno in uic.šano £ p blago. Barva se v najnovejših modah. ^«o*rao*BjHooB*on*otaw*Vtn! i SPRAJCAR IVAN | S stavbeni in umetni ključar g * Kolodvorske ulice št. 22 " • priporoča svojo (166) S valčasta zapirala za okna in vrata • S (Rollbalken) S J lastni izdeb-k, prava jeklena plebovina, jf SJ s tihim zaporom in trajnostjo. Popra- o • vila v tej stroki se vsprejemljejo ter • 2 izvršujejo natančno in po nizki ceni. 9 Oll I 1 u •»» 1» o »(!r.nlKi 1890,?Tntn, Oorici, Ziiifrobu 189] . Fran Kaiser pnikar V LJubljani priporoča mnogovrstno /.ttlo-.ro orožju in nt/tuli lovMkili potrel»»ieiu — kakor tudi piiMk InNtnegi«. Isuelkit ter izvršuje vsakojaka popravi j no | it, točno in po najnižjih cenah. (406) • ^1 G. Tounies v Ljubljani. Tovarna za atroje, železo in kovlno-ilvnioa. l/.ili 1-H-- kot pOMbaOM: vse vrste strojev za lesoreznloe in žage. (144) 1'rrviimB cele naprave in ■ •-kri.m.- ni s 11-<>) <- in Koli«- po nujboljii matu vi, .i... ..in., Itirliin«. in Tinina kiilma. ž H6tel „Pri Slonu" t I. vrste £ v sredi mesta in v bližini c. kr. p postnega in brzojavnega urada, 'f; Bobe od 70 kr. naprej. Restavracija in kavarna »ta v ld&i.ff Železna in parna kopelj |f urejena po Francovih kopelih po c. kr. S vladnem svetniku g. prof. dr. pl. Valenti. & stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur Idnkl.fauM (142) i»u ■ m i >u u eesta ftt. 7 lu 11 priporoča svojo bogato zalogo klopar-skoga dela. [sdelnje vsa v njegov obrt spadijoču dela v mestu in na deželi. Izvrševatelj lesenih, oement* nlh in klejnih streh. Zaloga strešnega laka, I. snega cemeuta in kleja. Na pravitelj strelovodov po novi sistemi. Vizitniee in rmo priporoča „Narodna Tiskarna". iT M Pivovarna J. Auer-ja Gledališke ulice. Izvrstno pivo litMtoe^H Izilelka. 1'rlHtun doleujaka, hrvatitka in črna lairska vina. Priznano dobrs jjedlln. Velik, zračen vrt s steklenim salonom in kegljiščem. Točna in cena postrežba. (404) 1 T. -A.-u.er, pivovar. wSL. SOTi Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval W lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izboro. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli uaj se vzorec vposlati. I FRAN S. BARAGA slikar (4or,) 1 na Emonski cesti št. 10 priporoča se p. n. občinstvu in visoko-častiti duhovščini za slikanje cerkva, znamenj, novih stavb, sob, za barvanje $ hiš sgrafito, za firme in dekoracijo po A najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah. t:- J. J. NAGLAS tovarna pohištva v LJubljani, Turjaški trg It. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvoreo). Zaloga jednostavnega in naj tim* jega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, S Btrugarskega in pozlatarskega blaga, po h i št vrne robe, zaves, odej, preprog, za \5 stiral na valjcih, polknOV (žahiKij). Otro %• ški vozički, železna in vrtna uprava, ne fc ^ pregorne blagajnice. (t>9) ^ Restavracija „Pri Zvezdi' cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. 70) F. FeilinC, restavrater. tr*T=l^T=X=T3ttJL=T=J^T=^^ ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatih barv, fimežev, lakov in kleja v lastni hiši v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41. Filijala: Slonove ulice Št. 10—12. rr£T=rT--^=T=l=T=J^a^I3^ ♦ ♦ ♦ Evgenij Betetto | ♦ tovarna za metlje ♦ J v LJubljani, Flcrljaneke nlios št. 3 J + priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem ♦ £ svojo veliko valogo vsakovrstnih 2 - metel j ^y t * od najtinejših do UHJcenejših po najnižjih £ J cenah. Ceniki so ua razpolaganje zastonj o • in Iranko. (15^) ♦ HENRIK KENDA v LJubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (164) #*>^ r\ f+ v* f J. MULLER (1631 l fotograiično - artistični zavod V IritneiHUtiiiskili ulli-itli Nt. H priporoča svoj atelior za vsa v fofogra-tično stroko spadajoča dola, kakor: p >r-trete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momentne fotografijo za nti^ke, po-vekšanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejomlja vsa v fotografično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. f Uran & Večaj ► ^ Ljubljana. Gradišće št 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporočata p. n. čast. občinstvu bvojo ^ ^ vel ko zalogo vsakovrstnih ^ ^ pečij in glinastih snovij ^ ^ kakor tudi ^ ^ štedilnikov Z m in vseh v to stroko spadajoči!) del po |v ^ nizkih cenah. (140) V J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko (liuraiiA ih koncerte Itd. iu lepim vrtoiu. UnPJ = Kegljišče je na razpolago. = Uhod je tudi i/. Poljakih ulic. Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni KovaHlio obrt katero bodem nadaljeval«, ter se priporočam 7.a vsa v to stroko upad ijoča dela po nizkih oem»b, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z velespoštovanjem (154) Ivanka Toni v Kravji dolini st. 2. Ivan Somnitz DMtfh«MMA za c- kr. drž. uradnike, nilOriUC nradtdke c. kr. drž. železnic, privat. železnic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-pisauec po najpovoljncjših cenah ; tudi preskrbuje vv* zraveu spadajoče predmete, kakor Mttbl|e, uieee, klobuke aav parstlo, zlate ohrobke itd. CTlvlIne »prave izdelujejo se po najnovejši laguni. Angleško, francosko iu tuzumsko robo ima na skladišču. F. Casermann <158> krojač za civilne oprave- in uniforme. (prej Fr. Pettauer) urar c. kr. priv. južne železnice Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 lat priporoča svojo veliko zalogo ur. I*opr»ve i*e Izvršujejo hitro In tlouro. (63) ffwmfi?rwm?wm Podobe utnrlili urednikov ^Slovenskega Naroda" (Ant.Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan Železnikar) dobivajo se na karton-papir;i tiskane Jkomad po 2O kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih. 3RA USMRHA KUDHMt Izbor« n ukus dobi vnuka juha, če se jej prilije nekoliko kapelj MagR-i-Jeve zabele ih Julio. Praine originalne steklenice se polne v vneta trgovinah a spe-cerlJttUlui, a kolonijalnim blagom In s delikatenanil po najniijl ceni. — Takisto priporočljiva in izvrstna za hitro napravo zdrave, tečne in mastne juho je MaKRl-jeva mesna esenca v pušicah po 8 in f> kr. HORS CONCOURS na svetovni razstavi v Parizu 181*9. ČLAN RAZSTAVNE POROTE za podeljenje cen. P™) Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči ^kvarnemu uživanju nemesane ali z bu rogat i meSane bobove kave in da je moč prirediti mnogo Mladiiejfto, poleg tega xdrave)N» in lečnejito kavo. — Neprekoftena kot primesek k navadni bobovi kavi. (417 — ^1) Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. Osobito ho je Čuvati slahih posnemovanj. Dobiva se povsod — >/a kile po 25 kr. W \W v w v r w v r F r r r Miklavževa in Božična darila priporočam slav. občinstvu svojo na novo otvorjeno in bogato založeno sladčičarnico. * Dobiva se tudi vsak dan sveži ržen, kakor tudi vsake drug-e vrste kruh. Z odličnim spoštovanjem (120.1—'2) pekovski in sladčičarski mojster T7- I-ijiaTol j Starem trg"u. H \U efr, r^. rJf. rl^ r/f #X» «A* », » rl-« . I . .j,, rjrt «Jf. rk* r\t rin .-ff •!* rJ/' Naznanilo. (1205—2) Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. Ljubljanskemu občinstvu, da se vrnem za gotovo v H, dueli s dvojega potovanja v Ljubljano. 81, zobozdravnik. Samo gld. 4.60 <,M8-" zimska suknja iz lodna im močnega, debeleua ledna, ki ga nkoro ni mori raztrgati, h toplim, debelim podšivom, |><» najnovejfti modi, solidno iu dobro 'Itliini. z ovratnikom sa zavihati in s stranskimi žepi za roke, rnjave in sive boje, jeonohan ene. Te suknje so Čudovito cenene, se prodajajo „en niasse" in nsj no /.itluiitli noben Čitatelj tega oglasa s> jo naročiti. Kot mera naj se. rtmiani objem prsij in dolžina rokavov — Tudi so proda nekoliko tisoč parov zimskih hlač za gospode debelih, čvrstili, toplih, dohro delanih, po jako nizki ceni, suni o gld. 2.-10 par. Pošilja se proti povzetju. — Naslov slove: Apfel's Kleicleriiiagazin, VVien, I.! Fleischmarkt 12. Najboljše železo prodaja A. C. AHCIN pri „zlati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. Posebno priporočam orodja, prvo vrste za (IU—41) rokodelce in poljedelstvo. Za pile in. vodne žago kakor za kose se garantira, da so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava itd. 1500 odej (plaht) za konje neznano debelih, močnih, toplih, čvrstih, ki jih skoro ni moči raztrgati, 190 CSI dolgih, 130 cm strokih, prevzetih od neke konkurznu mase, se proda po čudovito nizkih cenah, in sicer dajem od danes naprej, dokler je de kaj v zalogi: (li;i2_6) I par = ti komadu l komad konjskih odej teuinosivih, z raznoharveno, zelo krasno hordnro, za angleške odeje za izvoščike z rumenimi kosinatinatui in raznoharveno Široko horduro, za samo gld. 3.—. samo gld« 3.—. Te odeje, ki se tudi lahko rabijo kot posteljne odeje, stale so preje več. ko dvakrat toliko. Ker jih je razmeroma lu malo v zalogi in kur naročila kar kupoma prihajajo, n:i| se vsak požuri z naročilom, ki želi kupiti dohro odejo po nizki ceni. Naročila izvršujejo se le proti povzetju ali pa če so preje vpošlje denar iu naj se adresirajo: itloric A|»f'el, Dunaj. I , FI ci seli mar k t 12. S Za sezono 1893—1804 i l j 3 ponuja najceneje v novem hlagu in veliki izberi dofile slavnoznane nepremočne ruske juftovine v celili kožah, kakor tudi v uvaljanih skonijih, čižmah in oglavjih in vse vrste podplatov in gornjega usnja po tovarniški ceni zaloga usnja JULIJ MOISES i i i v Ljubljani, Prešernov trg Vnanja naročila Izvršujejo se najtočneje po pošti ali železnici preti povzetju. (1141—8) !! Darila za božične po prav nizkih cenah. Priporočam vsake vrste /(|iiir ii ■•«'. Mt€»ll*IVc li rt- in prav lepo 11 rt" sr ni h it lom. nove vr*t«*. verižic*«*, iilimie. pi «-.Iiiim". xa- n §«••* in vse, kar v to stroko spada. Paše nekaj novega! flžy Slučajno sem v Švici veliko in j)o ceni kupil, ter g;i hočem tudi |»o «•€'111 razprodati. ":«l4J Za prav obilen poset se priporoča Fran Čuden preje Slonove ulice, zdaj G-lavni trg: ftt. 25. ♦») Tvrdka Frana Detter-ja v Ljubljani, na Starem trga št. 1 i priporoča svoje šivalne stroje in slamoreznice. \ 1 Tu se tudi proda po aiiižniil ceni samo nekoliko rabljena, tatov ■ I in ognja varna (11K8—4) J ■ večja blagajnica. *Wlf ' L Luser-jev obliž za turiste. zavrne Veliko pri/.nalnih pisem je na ogled v lavni razpnsiljalnici: L. Schvvenk-a lekarna Moidllng-DunaJ. Bamo, čo imata navod in sinko in podpis, ven; torej naj so pazi vredne ponaredbe. Pristnega imsjo » l.jub-Ijaui J, Svvoboda, II. pl. Trnkoezv. G. Pice.oli, L. Grečel; \ Itutlol fuveiu S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kamniku J Močnik; v Celovel A. Egger, W. Tlniriiivvald, J. Hiruba-cliur; v Kresali A. Atch-ingor; v Tricu (ua Koroškem) C. Menner; v llel|aUu F. Schcdz, Dr. K. Kumpf; v tiorlel G. 1!. Pontoni; v »VoIIn-ber|(U A. Huth; v Krit-n 11 K Savnik; v Itail-troiil C E Andriun; v Idriji Josip Warto; v Kadovllict A. Rohlek ; v <'el|i J. Kuptei'McIuuid. -T Bensdorp-ov holandski kakao izboren, zdrav In redilen se c^oToIt^gl Trse!}, špecerioslszili ion. d.elilsa,tesnilx trgrovinali. .917—13) ta > o Zaradi proMolItve v lastno liišo v Gradišče št. 9 ki so ima vršiti v nastopnem letu, ntzprodaJHla bodem od danus naprej sladcicarske in Yse druge y to stroko spadajoče izdelke po znižani ceni. ~W Daljo bodem raiprođ*jala okfttiskf za božičnu «liTv<>ir». Itoni-liofe. oinitltc. mulino* In limonin sok. N|ilolt Vie^ kar nahaja v moji v.alofrl. Za mnogobrojna naročila, koja izvršujem točno in vestno, se priporočam z velespoštovaiijurn Jo«ij3inta^ Sumi V I^jlll>lj*llli. (1169-7) Št. 10.920. [1209-2) Za Kranjsko s* razp sejo sledeče službe okrožnih zdravnikov in sicer : a) z letno plačo £00 gld.: 1) v Jio/nliijtiki liistricl; 2.) v Čr notni ji; 3.) v Kočevski lteki ; 4.) v Senožečah ; b) z letno plačo 7«>0 gld.: 5) v Metliki; c) % letno plačo U4M) a Id.: 6.) t» JsOf/atct: 7.) *> iVosto)ini. Prosilei za jedno tth mest uloze naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem do 31. decembra 1833. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravnike prakMH. avstrijsko držnvljanatvo, ti-. n«» sposobnost, nPooiMleževnoo življenje, dosedanje službovanje ter znani* slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 1. decembra 1893. 4 Richterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic so slei ko prej nedoseženo ter so najprl-1J ubij onejae božično darilo otronom, ki so cea tri leta stari. Tudi so Cenej le, DejfO vsako driit^o durilo, kajti one trpijo mnogo let in i li je mori celo po dalj-Aeui času popolnltl in povedati. 1'ribtne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic itd. repre.zenfujejo Jedino itfro, ki je v vseh dožolah tela uopi istransko pohvalo, in katero vsak, ki jo pOAlia, iz prepričanja dulje priporočs. Kdor se Ae ni seznanil s tem sredstvom, da se otrok igraje se prijetno zabava, kateri igri skoro ni najti primere, naj si naroči čim hitreje od podpisano firmo novi bogato lluatrovanl oenlk in naj čita v njeni iiatisiiena urne nja, ki so izredno laskava. — 1'ri kupo vaoji blagovoli naj se izrecno zalit^vati: Rlchtorjovo aldro-omarloe a kamenčki za gradnjo hlito (Kichter'a An k it Steinbaukasten) in naj se odločno odkloni vnuku Omarica brea tovarniške znamke sidra: kdor to no stori, dobi bibkn posnetek, ki je munj vreden. Pristno aldro-omarloe a kamenčki za gradnjo hlilo se dobč za ceno X> ki., 7U kr., 80 kr. do gld. in više in bo v zalogi ■v Tseh. fi.aiejčllx trEroT7-iia.a.3n. z igračami. Novo: Ricliterjeve strpljiveBtnu igre: Jajoe Kolumbovo, strelovod, teil-telj v Jezi, preganjaleo muh ali trm, Pvthagoraa itd. Novi zvezki Hodržujejo tudi vuiezauimivu zadaće za dvojne Igre. Ceua igii 3f> kr. Prisino samo s sidrom! (1145 — 9) F. Ad. Richter & Cie., I. avstro ogcrska c. iu kr. priv. tovarna sidro-omsric s kamnu'ki za grajenie hišic lin"«), 1., NibeiungengMssu 4, KimIoInIikI t, NurliuberK, OHen, llotter-(lttin, I.oiicloil K. C.j \i'»i-Y(irk. . 55^ Na prodaj šo: 1. Fr Gestrinovs Hiša. JZ -^rrtciaa. (1 oral 178 □ sežnjev) na Poljanski cesti št. 17; 2 senožet, 33 ar 74 m\ vlož. It 234 kat. občine Karlovsko predmestje; 3 zonalji^če, senožet in Djiva, 1 oral 827 □ Bežnjev, vi. št. 270, Karlovsko predmestje; m 4 senožet, 969 □ stižnjev, vi. ftt. 1120, Trnovsko predmestje. Ponudbe vzpieieiua gosp. notar J. Uogola v I,jul»IJuiii do dne tiO. decembru t. I. (121«—2) Pisateljsko podporno društvo. BS9 Za piropivce! Najudanejc podpisani si usoja p. n. občinstvu naznaniti, da se bode v restavraciji Hotela ..Tri iflallčii** tis v soboto dne 9. t. m. ob 5. uri popoludne pričelo s točenjem Plznskega piva iz meščanske pivovarne. Izrekajoč ob jednem velcspoŠtovanim p. n. gostom za dosedanje prijazno obiskovanje najtoplejšo zalivalo, priporoča se njihovi nadaljnji blagohotni naklonjenosti, zagotovljajoč najpaz-nejŠo postrežbo pri priznano Izborni kuhinji, najboljših, namiznih vinih, tabornem Reiningshanserjevem marčnem in Flznskem plvil po zmernih cenah. Tudi se piva, če se vzame vsaj 10 steklenic, v paten-tovane Steklenice sveže polnijo po ceni 30 kr. za liter pri Plznskem in 20 kr. pri Reiningshanserjevem marčnem pivu in se brez drugih troškov pošiljajo na dom. Z velespoŠtovanjem (12^3) Henrik Hoselmayer, restavratsr. šričar§ Stlejač v Ljubljani, Slonove ulice priporočata Zimske gospodske obleke od gl