Poštnina plačana v gotovini. Cen« 25.- lir Spediz. in abb. post. I. fr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Tr#t, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-31 j Goriško uredništvo: Gorica, Hiva Piazzutta št. II. CENA: p&saajezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Z s Inozemstvo: mesečno L, 170, letno L 2.000. — Poštni čekov *1 račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 32 Trst - Gorica 10. avgusta 1956 Izhaja vsak petek Minimalne slovenske zahteve pred novoizvoljenim tržaškim občinskim svetom Soetoualec Slovenske liste, dr. J. Hgmeletto je nsroemi! občinskemu soefn pojasnil minimalne zabteoe - llgooariai mn ]e le ing. Bartoli Kakor poročamo na 4. strani našega liista so prejšnji petek 3. t. m. končno izvolili 'tržaškega župana m občinski od-ibor. Ker so -'zastopniki, vs-eh sitTanik na dolgo im široko razlagali svoje programe tn stališča v razpravi z a tevolitev žuipa-na itn, odbora, je svetovalec SL, dr. Josip Agneletto, smatral za .svojo dolžnost, da obvesti nov tržaški občinski svet o stojišču in zahtevah Slovencev, zlasti demokratičnih Slovencev na item ozemlju. Dr. Josip Agneleitto je pričel svoj govor v slovenščini: Slavni mestni svet! Po teh nekaj besedah iso iz vrst desničarskih svetovalcev in občinstva zagnali hrup in kričanje. Govornik pa. je nada-4 Seval: Z vpitjem in kričanjem neka* terih svetovalcev ne boste od« vzeli pravice, ki mi jo daje usta« va italijanske republike. Kljub takemu obnašanju kričačev, ki je nasilje nad italijansko ustavo, pričenjam svojo programiatično izjavo v slovenskem, jeziku, v katerem imam pravico govoriti. (To je govornik ponovil tudi v italijanščini in nadaljeval v italijanščini.) Slovenci, italijanski državlja* ni, so po določilih čl. 3. ustave e« nakopravni pred zakonom z dr« žavljani italijanskega jezika brez vsakršnega plemenskega, jezi« kovnega ali političnega razliko« vahja. Slovenci spoštujejo zako« ne države in izpolnjujejo svoje državljanske dolžnosti. Zahte« vajo pa na drugi strani, da se z njimi postopa kot z državljani z enakimi in polnopravnimi pravi« cami tako s strani države in o« stalih oblasti, kakor tudi s strani javnih in zasebnih ustanov. (Ing. Bartoli ugovarja, da memorandum še ni uzakonjen, nakar ga -govornik izavrne z ugotovitvijo, da že sama ustava jamči Slovencem njihove jezikovne pravice.) S čl. 6. ustave je Republika prevzela nase obveznosti za za« ščito jezikovnih manjšin. Torej tudi za zaščito slovenske narod« ne manjšine. Posebni statut, ki je priložen Londonski spomeni« ci, ne predstavlja neke novosti, novega instrumenta, ki bi slo« venski manjšini priznaval nove pravice, pač pa je to zgolj instru« ment, ki bolje specificira obseg pravic, ki izhajajo iz 6. čl. usta« ve za zaščito slovenske narodne manjšine. Ni potemtakem združljivo z obstoječimi zakoni in z demo« kratičnimi načeli, s katerimi je navdahnjena ustava, obdolževa; ti s »slovenskimi politikanti« lju« di, ki terjajo spoštovanje usta« ve in se poslužujejo jezikovnih pravic, ki jih zakon priznava. Slovenci na tem ozemlju niso prišleki, pač pa del avtohtonega prebivalstva, kar je zgodovin* ska stvarnost. Tudi iz tega raiz« loga se mora spoštovati etnična značaj Slovencev in ga varovati, kakor se mora spoštovati njiho« va pravica o rabi njihovega je« zika v javnem in zasebnem živ* ljenju. Slovenci so pripravljeni pošte« no in iskreno sodelovati z itah« jamskim ljudstvom v dobro vseh. Spoštujemo italijanski narod in njegove ustanove, zahtevamo pa, da tudi nas spoštuje večina kot državljane z vsemi pravicami in dolžnostmi. Narodno sovraštvo mora izginiti in nadomestiti ga morata mirno sožitje in medse« bojno razumevanje. Čas je, da s-e stare in časovno neskladne nacionalistične miselnosti XIX. stoletja temeljito revidirajo. Ni šovinist tisti Slovenec, ki se po« < lužu j e zakonito priznanega last« nega jezika, pač pa je šovinist tisti na strani večine, ki hoče to uporabo ovirati. Če italijanstvo ni občutilo slovenske nevarnosti pod Avstrijo, kako bi mogla slo« venska manjšina ogražati itali« vanstvo Trsta pod Italijo s svojimi 50 milijoni Italijanov? Pri vsem tem je tako imenovana slovenska nevarnost nič drugega kot izumetničeno slepilo, ki so isi ga izmislili določeni krogi za« to,* da bi Slovencem zanikali pra« vice, ki jim jih priznava italijan.-ska ustava. Zgodovina nas uči, da je naj« boljše jamstvo za napredek neke dežele, popolno soglasje med njenimi prebivalci, in najboljša obramba meja je zadovoljitev obmejnega prebivalstva. Izhaja = ioč iz takih predpostavk, se pri 7cli umestno precizirati, kaj Slo« venci zahtevajo: 1) Diskriminacija Slovencev, pa naj se skriva že pod kakršno koli obliko, mora izginiti. Kra« jevne oblasti in meščani bi se morali privaditi, da smatrajo Slovenca za italijanskega držav« Ijana z enakimi pravicami in dolžnostmi, ne oziraje se na nje« govo poreklo in jezik. Stalno po« slušamo pritožbe slovenskih dru« žin, da vladni in občinski poiz« vedovalni organi preiskujejo in poizvedujejo, ali njihovi otroci obiskujejo slovenske šole, ali ob« tuje jo v družini po slovensko, in podobno. (Ing. Bartoli ponovno ugovarja, češ da se to dogaja le pri optantih, nakar ga je govornik .zavrnil, da se to dogaja tudi v primerih., 'ki nimajo iz opcijo 'nobenega o-pravka.) Ta inkvizicija mora enkrat za vselej prenehati! Obračam se na krajevne oblasti in pozivam s te« ga mesta kompetentne oblasti, naj uporabljajo naj strožje pri« pomočke za odstranitev teh me« tod, ki so lastne totalitarnim vla« davinam, zato pa poniževalne za demokratično državo. 2) Med slovensko mladino in mlado slovensko inteligenco vla« da zelo velika brezposelnost. Po« navijamo svojo zahtevo, da jav« ni, deželni in občinski uradi na* meščajo Slovence, dokler ne bo doseženo število, ki odgovarja odstotku slovenskega prebival* stva. 3) Slovenske šole in pogoji za učno osebje se morajo sistemizi* Vati s šolskim zakonom, ki je navdahnjen z demokratičnimi račeli. 4) Slovenske kulturne organi« zacije morajo uživati podporo iz javnih sredstev, da lahko izvršu« jejo svoje kulturno poslanstvo. Kulturne domove, ki se gradijo oziroma dovršujejo, je treba iz« RAZPLET SUESKE HEtfflRHOSTI Sporazum je verjeten, če bo na obeh straneh prevadal trezen razum proti spletkam V itedmu, polnem izprememb, ko se še ni pokazalo, kakšno bo dokončno stališče, tki .ga tbodo v sueškem vprašanju zavzele posameizne interes ir an e stranke, bi bilo vsako napovedovanj© o obliki končne rešitve te krize bol j. podobno uganje-vanju. iZa (Utemeljeno sklepanje namreč še manjkajo otipljivi elementi med njimi glavni: ali iste ibo Egipt sploh, udeležil konference, ,ki jo je Velika Britanija sklicala za 16. avgust v Londomru in je nanjo 'povabila 24 držav? Večina držav se je že odzvala, med njimi tudi; Italija. Egiptska vlada pa bo zavzela svoje stališče šele v nedeljo, ko .bo o tem spregovoril tudi Naser. Vse dotlej se itorej sploh ne ve, ali ibodo. v Londonu razpravljali’ z Egiptom ali ibrez. njega. Od tega pa je veliko odvisno. Vizihcdnoevropisfcei države s 'Kitajsko ir. vsemi arabskimi: državami vred so medtem že izjavile, da soglasno in iz vsem srcem podpirajo egiptsiki sklep in zahteve. Celo Grčija,iki 'računa ina arabsko podporo y ciprskem vprašanju, se postavlja na egiptsko stran. Pri; .tem .komunistične drža.ve obtožujejo Zahod, da hoče s silo Ohraniti svoje imperialistične postojanke in da se zavzema za interese peščice delničar jev, k naj: bi z. nacionalizacijo družbe Sueškega prekopa izgubili mastne dividende. To pa ni res. Tako Velika Britanija kot Francija sta izjavili, da nacionalizacija sploh ni problem. iZahod sdj 'hoče samo zagotoviti svobodo plovbe skozi Sueški, prekop, tako kot jo je luživa! doslej, dobro upravo za prekop, itako da ne ibo .tehnično zanemarjen, v o-stalem pa je sporazumen, naj ves dobiček od prekopa pripade Egiptu, to ndbe-inieg-a dvoma ni, da je plovba skozi Sueški prekop ea Evropo življenjsko vprašanje. (Pri takem stanju stvari bi bilo vsekakor neutemejemo napovedovati, da do sporazuma ne more priti. Nasprotno. Komitoi sporazum je oeto zelo verjeten. Nekateri napovedujejo, da bo odločilna posredovalna vloga pripadete Indiji. Tudi Velika Britanija, in Franclja, ki sita že podvizeli potrebne vojajike ukrepe te izdaj vozita svoje oddelke ter pošiljata letala in ladje prva proti Cipru, druga proti Malti., dopuščata, da me bosta zaprli vrat za' (nadaljnja pogajanja, tudi če bi londonska konferenca nie uspela. ISevedb bi od vsega tega ne bilo nič, če bi v kritičnem trenutku' na eni ali drugi strani prevladale vroče glave in bi odpovedal raznem. (Posebno v Egiptu ta spoh v arabskem svetu je kaj takega prav mogoče. Tudi ne manjka itrvteresi-rainih prišepetovailcev. Za Sovjetsko zvezo je iživl jem jako važno, da zruši ugled in pozicije .zahodnih sil na Bližnjem vziio*-du, da jim odreče dotok petroleja, ali da go vsaj ipastavi pod nadzorstvo njej prijateljskih vlad. Zato moskovsko ftasopi«- | je priliva olje na ogenj in .svetuje, naj se .nacionalizacije tne ustavijo pr j Sueškem prekopu, temveč naj arabske države 'podržavijo sploh vse petrolejske vrelce, naprave in družbe, ki delujejo na' njihovem ozemlju. Kako vpliva to na razpoloženj® Zahoda, si lahko kar mislimo. Od 7. avgusta zaseda v Kairu' svet Arabske lige, ki je nepomirljiva in poziva E-'gipt, naj se ne poniža, ker je prišel odločilni trenutek, ko .se .Arabci lahko o-svobodijo evropskega suženjstva.. 'Navedli smo samo dve za arabske m/no-ižice kaj dojemljivi' in dostopni zahtevi. Videli borno, v koliko bodo podobna gesla prevladala, in kaj bosta prinesli nedelja in prihodnji teden, ko bodo padle prve važne odločitve. Gomulka rehabilitiran Bivši tajnik poljske komunistične stranke, Vladislav Gomulka, je bil s posebnim sklepam Osrednjega odbora poljske komunistične stranke rehabilitiran im predvidevajo, da 'bo Ea leta, ki jih je presedel v .zaporu, dobil tudi veliko odškodnino. Gomulko so aretirali leta 1951 pod obtožbo, da je pomagal sovražnikom države. Pred sodišče ga splOh niso postavili, izpustili .pa sta Anglija to Francija zgolj- iiz, taktičnih ozirov poslali Provincialne in upravne volitve na Goriškem bodo 'letos zelo pozno, to sicer 16. decembra,. Tako so sklenile štiri stranke: demokrščani, Saragatovi. socialisti, republikanci ta liberalci. Ce pa 'bo zima huda, mislimo dai bodo volitve preložili na prihodnjo spomlad!... Pred štiridesetimi leti V sredo 8. t. m. je poteklo 40 let, odkar so italijanske čeite v prvi svetovni' vojni vkorakale v Gorico. Za priliko ,so se v sredo to četrtek vršile v Gorici razne patriotične manifestacije. 'Na Travniku so 'postavili, dva visoka droga, ki se dvigata ina stebrih, darovanih od rimske občine. (Droga bosta nosila eden zastavo goriške občine, ki so jo pripravile redovnice diz trga Julia- (Se-nsnsiki trg), drugi pa državno (zastavo. S seje obč. in provincialnega sveto 'Pretekli .petek 3. t. m. je igorlški' občinski svet odohril 'novi' pravilnik iza promet za pešce, kolesa ,ter motorna ta druga vozila. Ker so za prekrške predvidene precej Izlet v Bardolino Kmetsko-delavska zveza iz Ste- verjana vljudno vabi na tolet, ki ga priredi v soboto 1. septembra 1.1. v Bardolino pri Gardskem je- zeru. Izlet je bolj poučnega zna- čaja, ker gre za ogled tamkajšnje 'zadružne vinske kleti ter moderno obdelanega, posestva na ibrdastem svetu, kjer na površini 45 hektar- jev .zemlje pridelajo ,po 1200 hek- tolitrov vina ta redijo 45 glav ži- vine. Prijave sprejemata trgovina Ter- pta v Bukovju in g. Perin v Dvoru. nekaj edtoic svojega vojnega brodovja v bližino sueškega področja. iS sklicanjem 'konference to s predlogom internacionalizacije prekopa so se Anglija, Amerika in Francija postavile na stran demokratičnega reševanja spora in Naserja spravile v zadrego ter ga svatu prikazale v tisti l;uč,i, ki jo je sam prižgal, to je v luči- samovoljnega kršitelja mednarodne pogodbe, ki .tepta in prezira pravice in koristi drugih -narodov. Dovolj primerov je Naser imel na, razpolago iiz zgodovine, da bi se lahko, naučil drugačnega ravnanja. Sam bi bil predlagal internacionalizacijo prekopa a-1' pa bi' se obrnil na Organizacijo .združenih narodov, pa bi si bil ohranil ugled ir dosegel zaželeno denarno pomoč. Gospodarstvo Egipta je v veliki meri odvisno samo od' Anglijei in 'Francije, ki kupuj,eta .egiptski bombaž to s tem dajeta tej deželi' življenje. Trenutna moralna pomoč, ki je je Naser deležen od strani komunističnih vlad, je ,zanika1, ki ibo Naserja lahko (zadušila in Egipt uprapastiila, kajti' kapitalističnih držav komunisti iza nobeno ceno ne podpirajo drugače kot samo za isvoje bližnje in daljne koristi!... Spretno .pa iznajo 'kapitalistične države eno proti drugi 'ganiti v boj, ,po možnosti tudi v vojno, da bi se le izčrpale ta s tem dale komunistom možnost nastopa s svojim orožjem to v .svoje komunistične namene! Iz raznih političnih krogov prihaja vest, da- je odprtje na 'levo v Italiji neizogibno. Težkoče pri menovanju provta-c.alnih svetov to županov ter provincialnih to občinskih odborov v večjih mestih Italije, kot v Milanu, Rimu to drugod, so najvišjo ostrost krize pokazale v Miilanu. Tu je prof. Ferrari, pripadnik Samgato-ve .socialistične stranke, to prejšnji dober milanski župan, ki so ga sedaj tudi Nemntjevi socialisti ponovno izvolili na, županovo mesto, je podal ostavko na mesto župana to občinskega svetovalca ta izstopil iiz Saragatave socialistične stranke. Tudi volitvet 'župana to odbora v Trstu ter tamkajšnjega provincialnega sveta, kljub vsemu kažejo, da je vprašanje nadaljevanja štitriistrdmske politike demokr-ščanov, 'Saragatovih socialistov, republikancev ta 'liberalcev redno to trajno nemogoča. (Zadnje čase, ato obsodhi Stalina od strani sovjetske komunistične partije ta odkritju njegovih 'zločinov, je socialist Nenni zavzel precej samostojno stališče nasproti italijanskim komunistom', kakor da bi se hotel od njih 'točiti. Nennii namreč kritizira .ravnanje komunistov, izlasti sovjetskih, ta jim očita, da nimajo pre- visoke globe, ki jih Občinarji morajo poznati, upamo, da bo županstvo, ko stopi pravilnik v veljavo, pravočasno isezinami- ilc občinstvo z novimi pravili z javnim oglasom. * * * • V soboto 4. t. m. je goriški provincialni svet .razpravljal o obračunu upravnega leta 1954. .ki ga je iz večinskimi glasovi tudi odobril. Upravno leto 1954 so po tem obračunu zaključili s 139 milijoni lir izgube. Komunistični svetovalci so delovanje odbora, precej kritizirali, vendar ne toliko, da bi glasovali proti obračunu in so se raje glasovanja vzdržali. Tako je za odobritev glasovalo enajst svetovalcev, pet pa se jih je vzdržalo. (Seje pa se ni udeležilo kar devet svetovalcev. Odposlanci iz Doberdoba pri prefektu Pretekli' teden je doberdobski župan g. Ferletič vodil k prefektu posebne odposlance prebivalcev okoliških vosi dober-dobske občine ta tudi finančnih stražnikov, ki so prefektu prikazali obupni- položaj, v katerem se prebivalstvo nahajai zaradi pomanjkanja vode ta luči ter tudi zaradi slabih cest. Gospod prefekt ,je obljubil zanimanje in pomoč. Živahen obmejni promet Meseca, junija ,je prišlo iiz Jugoslavije v Italijo 32.298 oseb, meseca, julija pa 34.274. Iz Italije v Jugoslavijo je v juniju šlo 20.878, v juiliiju pa 20.027 oseb. Popravek V peti vrst tretjega stolpca članka »Slovenski — ne nemški Danderji zanimajo Slovence .in njihovo usmerjanje«, ki :ga je priobčila, ».Demokracija« od 3. t. m., čitaj, pravilno: . . • ter pozival volivce, naj ga strmoglavijo. Naslov članka v. »Demokraciji«od 20. julija pa se pravilno glasi: »Borba zn svobodo ni lov na kresnice« in ne »Borba za svobodo in lov za kresnice«. .ga prekopa, pa naj, pravica, in pred pravico dolžnosti1, stoje na eni ali drugi strani, priča in dokazuje, da se nastanek svetovne zveze držav, kateri naj načeljuje svetovna vlada, nujno potreben Ea mir med .narodi v vsakem oziru in, ,za mirno razvojno napredovanje človeštva. Najpotrebnejši naj. bi prišli, kar se pomoči tiče, prvi v poštev. 'Sodelovati pa, ,bi morale vse države tega sveta po, pravilu vzajemne pomoči, ki edino sloni na (ljubezni ito medsebojnem spoštovanju narodov in posameznikov. Svetovna vlada v mislih vseh Od 25. do 31. julija so v Londonu zborovali zastopniki Združenja 'za svetovno vlado. Na pobudo -nekega iitalianskega odposlanca so .se zedinili za sklicane svetovne1 konference za. razorožitev. Ta sklep pozdravljamo ,z odkritim zadovoljstvom :in želimo, da bi se konferenca vršila čimprej ter a polnim uspehom zaključila! Vendar menimo, da je treba s,klicati svetovno 'konferenco tudi za spoštovanje vseh človečanskih pravic, ker ne igre samo iza preprečevanje vojne, ampak tudi zb odpravo teptanja človečanskih- pravic državljanov kot skupin ta posameznikov, zlasti pa jezikovnih manjšin! kov nekaj nejasnega, kair zadeva pojem demokratičnega življenja socialistične države, kot ise ruski voditelji ponašajo, da so. lageda, kakor da bi Nenni sprejel odkritje Stalinovih zločinov to njegovo obsodba g precejšnjim duševnim odporom, če že ne s pravim stiudom. Odtod njegovi članki' proti taki »demokraciji« komunistov, ki je pravzaprav prava- tiranija in popolnoma proti osnovnim pojmom resnične socialistične demokracije. Razume se, da Nenni nikakor ne verjame, da bi izločtoov bil kriv sam Stalin. (Preveč naivno bi bilo verjeti, da bi v tako obsežni dve sto milijonski državi ena sama oseba zmogla kaji takega! Zdi se torej, da kaže Nenni vemdar’e 'na veliko razliko med .n-j-im- to Togliattijem, ito je med njegovim socializmom ta Togliattrjevim komunizmom. Togliatti skuša na Nennijeve objave ugovarjati to reagirati. Toda Togliattijev« tolmačenje pojma »demokracije« je vse preveč komunistično pojmovanje, ki namreč ne sloni na človečanskih pravicah, ampak samo na ciljih1 im trenutnih potrebah komunistične partije! (Poleg tega boja med Nenni'jem in Togliattijem, ki utegne pričati, da je Nen-nijeva ura že prišla ter da jo on dobro razume in je nanjo pripravljen,, se tudi v samih demofcrščanskih vrstah pojavlja izahiteva pc- odprtju ,na levo. Zaenkrat se za 'tako odprtje potegujejo mladi derno-krščami, ki' gledajo na stvar bolj idealno in zahtevajo, da se .mora. pričeti z radikalnejšimi .socialnimi obnovitvami. Ni rečeno da, ti mladi demokrščani ne .bodo k -takemu gledanju prisilili tudi starejše demokrščamske voditelje! Italija in Sueški prekop Tudi italijanska vlada je vabilo na londonsko konferenco >za rešitev spora, p 'Sueškem prekopu a internacionalizacijo sprejela ta 'tudii že nakazala smernice svojega mišljenja o tem važnem vprašanju. Italija meni, da morajo biti jamstva, iza svobodno plovbo .skozi prekop splošna, in ne enostranska, kot jih hoče nuditi E-gipt. Tako jamstvo pa lahko nudi samo .skupna uiprava prometa po Sueškem prekopu. Iz poročila, ki ga prtaa.šejo italijanski listi o razgovoru jugoslovanskega .poslanika v Rimu, ig. Cemej-a, z .zunanjim ministrom 'g. Martinom, izhaja, de je tudi Jugoslavija iza širšo ali splošno in ne samo enostransko jamstvo plovbe 1» prekopu. Obmeine prepustnice Goriška kvestura sporoča, da .so po dogovoru med (italijansko to jugoslovansko komisijo obmejne prepustnice, ki sedaj veljajo iza, štirimesečni' rok, avtomatično ohnovijo iza' nadaljnje štiri mesece. Ko namreč tekoči štirimesečni rok ve-Ijavnotsi zapade, predložijo prizadete stranke prepustnico kvesturi, ki udari nanjo pečat e besedilom, da se njena, ve- 1 SDCIflLHfl gPHflŽflHJfl Zdravniška vzajemna zavarovalnica obrtnikov rokodelcev Kakor že 'kmetje, neposredni obdelovalci zemlje, (tako 'bodo sedaj meti svojo vzajemno zdravniško zavarovalnico tudi obrtniki, rokodelci. 'Država bo v skupni sklad prispevala 1.500 lir za vsakega zavarovanca, zavarovanci ,pai vsak po 1.000 lir na. leto. 'Od teh tisoč lir jiih polovica .pojde, v sklad državne ohrtniško-rokodelske vzajemnosti. Ker bosta poslanska zbornica ir senat o tem zakonu razpravljala takoj ,po počitnicah, se predvideva, da- bo .zakon takoj odobren ter da bo stopil v veljavo že s prihodnjim 1. januarjem. 'Zaenkrat bedo prizadeti imeli pravico do 'bolnišnice, do 'zdravniške pomoči ob porodih in pomoči zdravnikov specialistov. Ko stopi zakon v veljavo ta (bodo krajevni odbori že izvoljeni ta začnejo delovati, bodo sklepali o možnosti uvedbe splošne zdravniške pomoči tudi s preskrbo zdravil. Denar ie n hranilnicah Denarne hranilnice v državi prejemajo od meseca do meseca na, vložne knjižice vedno več denarja. Ob koncu -mesece, junija 1.1. so beležile 1191 milijard in 618 milijonov ditr zasebnega denarja v shrambi. Največ ga ima Hranilnica, v Milanu, ta sicer 264 milijard in 754 milijonov, najmanj pa d javnost podaljšuje za nadaljnje štiri mesece to jo stranki' takoj vame. Ko pa poteče še ta avtomatično obnovljeni štirimesečni rok veljavnosti!, bo treba prepustnice obnoviti'. Meddržavni komisiji sta se nadalje sporazumeli, da imajo v slučaju nujnosti (kot ob priliki smrti ali težkih slučajev bolezni) šoferji pravico do posebne dvodnevne prepustnice na podlagi 15. člena dogovora o obmejnem prometu, to aiper iza prevoz sorodnikov, ki imajo v navedenih slučajih nujno potrebo prehod«. Prof. Anten Pavšič sedemdESEtletnik (V torek 7. t. m. je slavil sedemdeset-* letnico rojstva g. prof. Anton Pavšič, ravnatelj strokovne šole s slovemSSdta* učnim jezikom v Gorici. Gospodu profesorju ta ravnatelju Pariš iču čestitamo k lepemu' jubileju, ki ga praznuje vedno zdrav ta veselo razpoložen, ta mu kličemo: Se na mnoga letal GOSPODARSTVO NA NJIVI: Nastopa, čas iza izkopavanje krompirja. Da se nam 'krompir dobro ohrani, je odvisno tudi od tega, da izkopavamo dozoreli krompir. Kdaj1 je krompir -dozorel, ugotovimo na ta način,, da ■gomolj ciribamo -s prstom: če se pri tem zgornja kožica, odlušči, je znamenje, da krompir ni še dozorel, ker pri dozorelem krompirju ise zgornja kožica trdno drži gomolja. Ko izkopljemo krompir, je prav. da ga razložimo na sonce za kake dve u-ri. S tem dosežemo, da se morebitne ra ne razkužijo in posušijo in tudi, da se krompir osuši, ker de suh krompir se nam dobro obrani. Krompir shranimo v klet, ki pa mora biti suha in ne vlažna. Prostor razkužimo s tem, da potrosimo prah živega apna. Na tla in okoli, sten namečemo suhe slame. Po krompirju sejemo repo ali pa sadimo ohrovt, cvetačo ali ibrokole. Ker je bila, "zemlja že prej, za krompir dobro pognojena, bomo zemljo pognojili is 15 - 20 kg umetnega gnojila PKN .na 1.000 kv. metrov. V VINOGRADU: Nadaljujemo, v kolikor še nismo to izvršili, z rahljanjem zemlje, da, tako uničimo (travo ta obvarujemo trte pred sušo, kakor smo že zadnjič obširneje pisali. -Paziti' moramo tudi, da nam .grozdje ne napade pleismoba (oidium), izato bomo iz previdnosti grozdje žveplali, vse dokler se ne .začne1 mehčati. Žveplu dodamo 20 odstotkov prahu Caf faro ali pa rabimo žveplo, kil miu je že pridana bakrena galica (izolfo romalo). Žveplati smemo le v hladnih večernih ali' jutranjih, urah. V KLETI: Pregledamo vso' vinsko posodo in ono, ki jo 'bomo rabili ob trgatvi, če je morda potre,bna popravila. Ker se obeta bogata vinska letina, moramo že sedaj približno ugotoviti, ali nam 'bo posoda zadostovala, v nasprotnem slučaju bomo seveda o pravem času poskrbeli za nabavo manjkajoče posode. AVTOTAKSI Marko Kovačič GORICA - VIA A. MANZONI 16 - TEL.. 22*44 Se priporoča za preooz potnikoo po Goriškem in v Jugostaoijo vega pojma *za iizvaja-nje prave demokrat cij-e. Oto vidi v odkritjih ruisikilh dogod- Dolitue na Goriškem decembra hranilnice iz Umbrije in Abruzza. ODPRTJE HA LEVO V ITALIJI? Družba Sueškega prekopa izboljšanje in poglobitev prekopa. Tako pravnih svetnikov so Francozi. Delniški Za pas^e praoice_ mja — se stalno ljudj® obregajo prav Oto smrti gospodar sike ga preroka -grofa Satot-Simona, ki je na smrtni postelji o-.znenil »vseozdravljivo zamisel«, ki naj vse evropsike države poveže v enotno go^-spodarsko skupnost in to svojo pripravljenost dokaže z ustvaritvijo Sueškega prekopa, 'borba za uresničitev tega nar -črta, ni prenehala. Naslednike Saint - Simonove .zamisli so takrat, to je toilo leta: 1825, označevali za, bedaste utopiste. Napoleonov nečak, poznejši francoski kralj Napoleon III., se je zavzel iza. misel in vodil naravnost strastno propagando er. »francoski sueški prekop«. Potoval 'e na Angleško, da ibii tam našel potrebna ■denarna sredstva in predložil načrt, ki ■ga jei napravil francoski podkomzul v Suezu, Edvaird de »fraincosfci sueški prekop« splaval po vodi. Cesar Napoleon je izjavil: »Sueški prekop ibo francosko-an-gleško stvaritev. ‘Svat bo imel od1 tega o-grcmne koristi, saj se ibo s prekopom popolnoma preuredila gospodarska povezava med evropskimi državami. Kdor bo lastnik bodočega Sueškega prekopa, bo vladal nad blaginjo naše celine.« G:av.ni delež pri uresničitvi orjaškega načrta imata dva moža: Ferdinand de Lesseps to Alojzij Negrelli. Lesseps ni bil večji, pač pa močnejši, ker je preskrbel ■ denarna sredstva. Ing. Negrelli in njegovi pomočniki pa so v svojih šotorih o-pravili 'najtežja dela. Prekop so svečano odprli 17. novem-ibna 1869. To je bil praiznik vsega civiliziranega svete. Prekop je odprla francoska kraljica Evgenija in udeležil se je- o-tvoritve tudi avstrijski cesar Franc Jožef s kraljico Elizabeto. Giuseppe Verdi je za to slavnost ‘napisal »Aido«. iPomen Sueškega prekopa, ki spada med najvažnejše pomorske poti na .svetu, je po zadnji svetovni vojni še znatno narastel spričo odkritja velikih petrolejt-sikih ležišč na Srednjem vzhodu. Petrolej, ki ga črpajo v Traku, dovajajo po dolgih cevovodih do pristanišč na Sredozemskem morju, petnole j iz Kuvvied^a, ■Saudske Arabije in Irana' pa prihaja v Zahodno Evropo po vodni pati skazi Sueški prekop. Prav rzaradi toga stalno naraščajočega prometa je morala Com-panie Uniiverselle du Canal Maritime de Suez, ki je lastnica prekopa, v zadnjem desetletju uporabiti ogromne zneske za O GOBAM Mesec avgust, najsvetlejši mesec v 'letu, r.osi ione po Avgusta, svetlem cesarju starega Rima. Za njeigovegai vladanja je bil .rojeni Kristus, to legenda pripoveduje, de so takrat izrasle gobe prvič na svetu. Kristus to Peter sta hodila po Krasu, to »Peter ,je priberačil dva hlebčka kruha: enega iz 'koruzne moke, drugega iz bele pšenične moke. Po svoji navadi si je Peter _ seveda izbral belega, Gospodu pa 'e prepustil koruznega. Kadarkoli pa je-Pe-■ter ugriznil v svoj beli delež, mu je Kri stus, ki je seveda spoznal Petrovo zvijačo, zastavil vprašanje, to Peter je odgri-zek izpljuval, kakor je to počenja! tudi Kristus. Iz odgrizkov, to sicer ib koruznih, so pognale užitnei gobe, .iz pšeničnih pa neužitne, čeprav so bile prav tako zapeljive, so vendar prihajale iz egoističnih ust. Prav 'zato .užitne gobe težko ločimo e.d neužitnih. Po prvem dežju bodo ene in druge pokukale iiz zemlje, in lov na gobe tx> zajel ■mlado in staro. .Bodimo pa pri nabiranju previdni! Strupenih gob je sicer zelo 'malo vrs,t, vendar je njihova zapeljivost velika. Knjiga »Naše gobe« nas gotovo obvaruje nesreče. POD ČRTO NA POČITNICAH Ce proti tretji' uri zjutraj, pozvonim ma vratih hotela, kjer sem že osem dni. letoviški gost, se vrata kar sama odpru. V hotelu se lahko človek prepriča zakaj: za .steklenimi vrati čisto majhnega, večji omari podobnega prostora. iležl namreč n^ postelji možakar in vem skozi majhno o ■fcencei izroča ključ vaše: .sobe. Tako je b» lo tudi. pred nekaj dnevi. Moje zvonjenje ga je zbudilo. Oči je imel odprte le zai ozko špranjo in njegov iglas je bil zaspan in hripav, ko je polglasno zašepetal: »Ob kakšni 'uri ibi radi zajtrkovali?« »Tega še ne vem-, ibom videl, kdaj ae izbudim....« sem odgovorili, on pa je že spet zaspal. V tretjem nadstropju sem polne pod Ur •re vtikal kljiuč v vrata, odkleniti pa jih nisem znal. Razmišljali sem, ali ne bi prenočil kar na hodniku, končno pa sem !o '.ubral nazaj k vodoravnemu vratarju1. Spal je kot ubit, ko pa sem stegnil roko is kozi okence, se .je dvignil kot avtomat in dejal: »Sobna, številka?« Moje obrazloženje mu je vzelo ves pogum, ko pa je odgrnil odejo, se je iiz postelje dvignil močan človek. Skupno sva stopala nazaj v tretje nadstropje. Potisnil je ključ v ključavnico in popolnoma normalno odklenil vrata, Na dolgo to široko sem se opravičeval, da pri menii stvar ni delovala. 'Nekaj nerazločnega je zamrmral, stopil v sobo in vključil luč. Na mojo zahvalo ni niti odgovoril in odšel. V postelji sem ugotovil, da sem še popolnoma čujieč, vizel sem knjigo, da bi se utrudil, kar se mi je čez čas tudi po- sedaj lahko plovejo skozi prekop tudi največ je petrolejske ladje. Tudi ostali potniški in blagovni promet se je v zadnjih letih znatno povečal. P R O M E T SKOZI SUESKI PREKOP Ladijski promet Blagovni tranzit (Mil. Brton) Skupno Petrolej (Mil. ton) 1950 82 73 48 1951 80 77 42 1952 86 83 53 1953 93 91 58 1954 102 97 63 1955 116 108 70 Kakor ,ie razvidno iz gornje razpredelnice, odpade polnih 65 odstotkov celotnega blagovnega, prometa na petrolejski proizvod. Lansko leto je šlo skozi prekop 70 milijonov 'ton petroleja. Pomen te številke bomo razumeli, če pomi-sl,ima, da 'znaša celotna poraba petroleja v 'Zahodni Evropi okrog 90 milijonov ton-. Britanska zastava je zastopana s 33 od sto vseh ladij, ki plovejo skozi prekop. Sedaj plovejo te ladje na Vzhod okrog Afrike. Na drugem mestu je norveškai trgovska mornarica s 15 od sto, nato španska in francoska ipo 10 od sto to italijanska s 7 od sto. Cie Universelle du Canal Maritime de iSuez, ki je .bila ustanovljena 1. 1858, t. j. pred 98 leti', je pravno egiptska družba. I iSsdsž upravnega sveta pa je kljub temu v Parizu. Predsednik družbe 'to večina u- | V teh dneh resnične potrtosti .za ponosnim biserom italijanske trgovske mornarice, ko je orjaška motorna ladja »Arv-drea Doria« 'našla grob v neizprosnem Oceanu., prebiramo in poslušamo ugibanja o vzrokih težke nesreče in nam pri tem stalno zveni na ušesa skrivnostna beseda ».radar«. V resnici je radarska naprava, v bitki za Atlantik med drugo svetovno vojno odločila zmago. Najmodernejše orožje sovražnika, .podmornica, ni več ostajalo prikrito pod morsko gladino. Po tej zmagi so z radarskimi pripravami pričeli o-premljati tudi trgovske iladje to so postavljali v to novost velike tipe to1 nade. Ali pa so se ti 'upi tudi' izpolnili? Ali pa se moramo, spričo trčenja preikomarnika »Stockholm« «* najmodernejšim prevoznim orjakom »Andreei Doria« to spričo drugih podobnih pomorskih nesreč zadovoljiti iz dejstvom, da je radarska tehnika pripravna .zgolj za vojaške operacije? Trenutno ja okrog 10.000 pomorskih ladij opremljenih iz radarskimi napravami. Te naprave nudijo možnost, da na plošči, ki je podobna televizijski zaslonki', lahko ugotavljamo prisotnost drugih plovnih sredstev ali tudi obrežja to' njihovo oddaljenost. 'Ugotovljeni cilji se nem na plošči' prikazujejo kot pika ali svetlo-toeli refleksi na temnem dnu. Radarske antene se obračajo okrog lastne osi po 8- do 30-krat na minuto, zato .se na zet-slonki posvetijo cilji po 8- do 30-krat v tem času. Praktično torej lahko .neprestano o-pazujemo na zaslonki nebesno orientacijo to oddaljenost posameznih ciljev na zeslonki. Odprto ostaja le še vprašanje, v kakšni točni smeri se giblje .»nasprotnik« oziroma, »nasprotniki« — tako namreč označujejo v mornariški govorici druige ladje — in s kakšno hitrostjo vozi »nasprotnik«. Neposredno 'z zaslonke je srečilo. Zaprl sem knjigo in želel izključiti luč. Ob nočni omarici, sta bila dva e-naka gumbai. Eden je nedvomno veljal «a zvonec — ampak kateri? Po kratkem ugibanju sem zamižal in pritisnil kar na srečo. Ko sem odpri oči, je luč še vedno gorela. Sem torej 'zvonil. »Tepec,« sem se .zajedljivo ozmerjal. Pa ni nič koristilo. Tolažil sem se, da v francoskih hotelih zvonca tako to tako me 'poslušajo. Medtem pa so se že ogia-■šiali bližajoči se koraki. Hudobija je posejana in nosi sadove. Kaj naj počnem? Hitro izključiti luč im zlesti pod odejo? To bi1 bito neumno to ■strahopetno. Ostal sem sede na postelji in opazoval, kako so se v,rete polagoma odpirate. ■»Momsieur?« Na pragu je stal zaspani vratar. »Rad bi zajtrkoval,« sem dejal. Sej vendar nisem 'mogel reči: »Ne želim ničesar, zvonil sem tako zaradi, 'dolgočasja.« Možakar je izgtedal tako, ko da bi se že vse stoletje ne začudili nad ničemer več na tem svetu. ■»Bien, mansieur,« je dejal, »čez 15 minut ibo zajtrk spodaj serviran.« 'Seveda sem se- hitro oblekel. Ob .štirih1 in petnajst minut sem ie spet kolovratil po ulicah letovišča. K sreči sem še1 imelo zafcimal .na klopici v parku, dokler me ni zbudil policaj. »Kaj nimate prenočišča:?« me je jezno vprašal. »O, seveda,« sem dejal, »pa kakor vidite, sem že pokonci.« Ko sem iiz Trsta odhajal v Francijo na počitnice, sem ženi in vsakomur, ki me je hotel poslušati, zatrjeval, da. bom vsak dan spal do poldne. Po osmih dneh se to ■kapital družbe znaša 200 milijonov zlatih frankov in je razdeljen na 800.000 del-inic po 250 zlatih frankov. Okrog 37,5 od sto delnic je v rokah britanske vlade. PREJEMKI IN I Z D A K I SUESKE DRUŽBE Skupni Odpisi Obratni Cisti dohodki stroški dobiček (v milijardah frankov) 1950 28,0 6.3 11,8 9,9 1951 27,6 3,5 13,9 10,2 1952 28,4 3.5 14,7 10,2 1953 30,9 5,1 15,4 10,4 1954 32,5 5,1 16,9 10,5 1955 34,5 5,5 18,3 10,7 Glavne papirne vrednosti in dobro-imetja. družbe so depoinirane' izven egipt-skega ozemlja .to jih egiptska vlada po razglasitvi podržavijenja ni mogla zaseči. Vsekakor pa je družba pred česom sklenila z egiptsiko vlado dogovor, is katerim se je obvezala, da bo v osmih letih v Egiptu naložila del svojih rezerv do največ 21 milijonov egiptskih šrter-lin. !Ta rezerva naj bi do .konca 1. 1956 dosegla znesek 10 milijonov eg. šterlin. To je (tista vsota, ki jp je egiptska vlada zaplenila po bankah. Družba je spričo samolastmega podržavljen ja izjavila, da me priznava zakonitosti podržavi jen ja. Postopek vlade o-izniačuje kot izropanje delničarjev. ■Iz vsega povedanega ,je razvidno, da zahodne države samovoljnega postopanja egiptskega diktatorja ne bodo dopuščale. mogoče te podatke prebirati le pri mirujoči (zasidrani) ledji ali na neki kopni ,postaji. Na zaklonki' premikajoče se ladje .se nam protismer to vožnja prikazujeta samo relativno a lastno poitjo, ker se laist-ma premikajoča se ladja kot stalno središče ma zaklonki ne premika. ■S premikajoče se ladje pa kljub temu ■lahko ugotavljamo absolutne protivrednosti vsaj približno ■ stalnim opazovanjem posameznih reflektov to še točneje z risarskimi reševanji. In prav v tem leži celotno vprašanje. Ladijski častniki marajo poleg pravilnega upravljanja r napravo, poleg oddajanja ta sprejemanja glasovnih signalov ta svojskega vodenja ladje Teševati tudi vprašanja premikov tujih ciljev. ■Pri vsem tem se pojavlja navidezno čudna situacija, da uporaba elektronike v ' pomorski plovbi' ne prihrani nobene človeške delovne sile, pač .pa nasprotno, da sta potrebna še dva dodatna pomorščaka za. vrednotenje radarskih slik. Na ,ta način pa dobimo tudi v megli skora j neovirani pregled v določenem morskem območju. V prejšnjih časih .so bile ladje \ megli odvisne zgolj od zvočnih signalov. Pogostokrat ti signali nasprotnika Siplch niso dosegli, bodisi da .jih je po-go'tniia megla ali pa, da. j.ih je veter zanesel v nasprotno smer. Zato so bila trčenja tudi 'tako pogosta. Razvpite so že od nekdaj periode megle v Severnem morju, v angleškem kanalu, in .ne vzhodni obali Združenih držav. Kaj se je torej' izgodilo na. obeh radarskih ladjah, na »Stockholmu« in na »An-drea Doria« v nesrečni megli? Napačno tolmačenje smeri in hitrosti? Ali je ena od obeh ladij, ali pa obe, prekršila pravila o pomorskem prometu, zlasti določila čl. 16? ni izgodilo. Ce bi odšel v Mavhinje ali' iZgonik, bi lahko spal tudi do večera — in tudi neprimerno cenejše. Seveda bi se ne mogel vso zimo hvaliti, da sem poletje preživel v Franciji.... A. K. ZATONELA OSLOVSKA SLAVA V starih, dobrih časih, ki niso tako daleč za nami, ni bilo v Kalabriji druži-ine, fci ne bi .imela v hlevu ali pa tudi kar v kuhinji oslička. Oslička so smatrali za pravega, člana družine ali za sorodnika, recimo. Ta okoliščina pa ni .bila v oviro navadi, da ga vsako leto 'zamenjajo, da so pogostokrat padale težke besede, .udarci in brce. Končno pa se je le povrnil zopet mir v vznemirjeno ozračje, to ljubezen se je samo še podvojila. Kalabrijski oslički ne spadajo med o-islovsko aristokracijo kot n. pr. egiptski, ki prenašajo vaške veljake. Kalabrije! so še počasnejši od ostalih pripadnikov svoje vrste: so iboij' trmasti to leni kot njihovi tovariši kjerkoli na svetu. Strokovnjaki za. oslovska vprašanja sodijo celo, dei so degenerirani. P pavi mojstri v prekupčevanju z osli pa so cigani; izvrstno poznajo vse oslovske muhavosti’, 'bolezni to skrivnosti in nihče jih ne more ukaniti. Zato pa. cigani pošteno, cigani jo svoje barantače. Mnoge ciganske družine so z oslovskimi kupčijami nezaslišano obogatele. Oslovsko starost ugotavljamo po zobeh; ti se spreminjajo do sedmega leta starosti, od1 toga leta dalje .pa. ima osliček lahko sedem ali .pa tudi trideset let. Cigani so v preteklosti' kupovali stare, že popolnoma izrabijeine osličke od kmetov .za nekaj lir. Potem pa so premeteni cigani staireiga invalida obdelovali 7. učinkovito »perrfajevatoo« kuro. Krmili so Ime mi je Kastor, sem družinski oče; sem služil (zavezniško vojsko to plačujem letno 2200 lir občinskega, davka, P policijo to sodnijo nisem še imel nobenega opravka to je zato moj nravstveni list ■neomadeževan. Sem rojen Tržačem to sem tu tudi doraščel. Sedaj, pa ,so nastale take razmere, da resno premišljujem, a-1'. ne bi jo tudi jaz odfcuril v Avstralijo. Kdo bi si mislil, da. .bomo v tako gostoljubnem mestu 'doživeli take nesreče. 'Dva meseca ta pol smo volili župana to prav ta je obljubljal, da ‘bo podražitev 'tiamvaja, vode, elektrike, plima to mnogih drugih stvari prepusti! novemu občinskemu svetu. Nova metla — tako smo se tolažili — dobro pometa. No, sedaj smo. ostali pri stari'. Se prav dobro se spominjam tistega večera meseca maja, ko je moja gospodinja prebirala časnik. Opazil sem, da ji nenadoma postaja vroče. Tudi brez rdečice so j.i lica žarela. Žalostna me je pogledala. »No, ja, Kastor,« je dejala, »kot divjo zver nameravajo s teboj ravnati. Tu piše takle nebodigatreba, da je tretoa vse pse zavarovati1, namreč zavarovati proti škodi, ki da jo psi povzročajo. Dva milrjona lir proti škodi .na človeškem življenju in 200.000 zaradi' škode na stvareh.« priznati moram, da tega nisem dobro raizumel. Ne spominjam se, da ibi kdaj mapraviil kako posebno škodo. Enkrat sem res v gostilni na Konkonelu natakarju raztrgal hlače. Škode za zakrpanje je bilo menda, dva. tisoč lir, enkrat sem tudi oglodal mlado tuto, ki stane pri g. Furlani ju 40 lir. 'Zakaj — je godrnjala moja gospodi- ustaviti stroje ob zaznavanju signala, ki prihaja s sprednje ali bočne strani, in da je malo '»previdno« 'manevrirati brez spremembe smeri, dokler se obe tedjii1 nista izognili druga druge. ■Svojski signali a izogibanju nimajo v megli nobene veljave, ker predpostavljajo optično medsebojno razpoznavanje. Tega razpoznavanja pa tudi radarska neprava ne nudi, ker, kot rečeno, ugotavlja sicer nebesno orientacijo ta oddaljenost, ne pa tudi položaja nasprotnika. To vprašanje in še mnoga, druga bodo morale obravnavati to pojasniti preiskovalne komisije, kar pa ibo zahtevalo še ■mnogo truda ta časa. OD ra IN TAM Londonski policijski inšpektor je izdal »Priročnik najbolj znanih psovk angleškega jezikati. V njem je zbranih nad 2000 krepkih psovk. Poleg vsake psovke pa je zapisana tudi višina globe, ki jo mora prestopnik plačati, če jo je uporabil v občevanju s policijskimi organi. * • • Na Siciliji so arheologi odkrili ostanke grškega, mesta Kaismene, ki je ie pred 2000 leti izginilo. Arheologi pod vodstvom sicilijanskega znanstvenika Antonija di Vita so do sedaj odkrili nekaj stebrorv ^polovega templja, nekaj sledov cestnega omrežja in tudi nekaj grobišč. * * * Cas,nikar v Rimu je odkril urad duhov. Ta urad nosi ime »Urad za vodovodne naprave v Italijanski vzhodni 4-/rtfri«. Čeprav je Italija izgubila vse svoje kolonije, je v uradu zaposlenih 23 u-rudnikov, ki so zaposleni — tako pravi časnikar — z reševanjem ugank in križank. obnemoglo starino s posebno dieto — neke vrste harmonskim postopkom —, skrbno so pacienta česeli to čistili. Pri tem 'pa so pridno uporabljali bič. Pretepali so ga, da je čez čas kar ponorel, če je opazil palico ali bič v ciganskih rokah. Potem pa so odtajali s pomlajencem na sejmišča. Pa je pridrsal kmet, ki se je zanimal iza oslička: »Sedem let ima, niti minute več, le oglej si zobe!« Kmet je bil prepričan, da ga noben cigan tega sveta ne more ukaniti. Pogledal je oslu ipod rep, pa ni našel — popra; pogledal pod sedlo te tudi tu mi našel — soli. O-sel je potemtakem 'temperamenten po svoji naravi: kupčija, je sklenjena. 'Kmet oslička zajaše, dvigne bič im že jo sivček pobira-, de se vse kadi. za njim. »Imenitnega osla sem kupil,« pripoveduje doma svoji ženi. Ce® naka j dni pa je starina odkrila svoj resnični rojstni list, to kmet je lahko srečen, če mu. osliček ostane ,živ. Tako je življenje potekalo v Kalabriji nekoč. Potem se je v kmečko hišo vtihotapilo .kolo to le stari 'ljudje so še jezdili oslička. Sedaj, pa ropotajo po osamljenih vasicah — skuterji, mali motorji, ki stanejo dvakrat toliko kot mlad osliček, ki pa resno me obolijo in žrejo sai-mo pri delu. Sedaj se na zadnjem sedežu lahko šopiri tudi žena ali sestra. Nd se ji treba' več oprijemati oslovega repa:, da bi — S1 'težkim tovorom na glavi — 'laže stopicala navzgor. Le podikovski kovač je potrt. Nekoč je stala .dolga vrsta osličkov pred kovačnico jsedaj pa1 lahko samo še muhe -prešteva. In kam so odšli vsi ti oslički, ga vprašuje radovedni turist. »V Apulijo,« odgovarja brezposelni podkova& »Kaj tam nimajo' skuterjev?« — »Seveda j.ih imajo, imajo pa tudi tovarne za mortadelo.« proti psom to njihovim lastnikom? 'Zakaj ne tudi proti kokošim to otrokom, ki tudi povzročajo nesreče. In zakaj ne proti mačkam? In ,kaj se 'bo zgodilo, če nihče ne bo hotel psov zavarovati? To vprašanje je posebno belilo dlake na moji pasji buči. Kaj naj to pomeni konec? Zgrozil sem se, ko sem se spomnil, da je v zadnjih tednih brez. sledu izginilo nekaj mojih pasjih znancev, s katerimi smo na koncu ulice večkrat klepetali in o-pravljeli svoje potrebe. Med temi je. bil tudi moj' tovariš Lord-, s katerim sva se večkrat klatila in včo-sih tudi skavsala zaradi' kake lepotice. Mir njegovim kostem! Po naravi je bil zelo kratkoviden in je nekoč divje zdirjal proti .neki Vespi,, motociklist je s trebuhom premsiril cesto po dolgem to počez. Le za las je takrat odnesel zdrava kožo. Zgodilo pa se je še marsikaj. Ni dolgo ■tega, ko me je moja. .gospodinja na, verigi peljala iz hiše. »Tako, Kestor,« je dejala., »ne :grei drugače, na 'komunu so sklenili, da se psi .ne smejo več svobodno potepati po mestu.« Tako so nas oropali naših osnovnih pravic. Nič mi pomagalo, da SO' se prijatelji zavzeli' za nas. Nič ni pomagalo, ko so zahtevali, naj motoriste vodijo po mestu — ma verigi. Saj so ti vendar neprimerno nevarnejši od psov. Lete 1955 so psi povzročili — talko so modrovali na. komunu — 36 nesreč. (la pri motoriziranih divjakih jih je skoraj vsak teden po toliko!) Nadalje pravjo, da: smo pac-ke, ker mažemo ceste, to pločnike. In ostanki sladoledarskih posod, o-lupki banan, ogrizki sadja, s katerimi tržaška, mularija packa mestne ulice? Sle mularije to: mačk ne vodijo na verigah. Pa bi jih za potrebo.... Pred časom smo imeli v Trstu pas;o razstavo to tam se je očitno poka,zalo, da so Tržačani na naši strani. Tam smo tudi dokazali., da. ne povzročamo nesreč, pač pa: nasprotno, da skrbimo tudi za; javni red ta mir. Naši policijski tovariši niso od muh.... Tiisoči tržaških psov apeliramo na .nov občinski svett, da zaščiti naše pasje pravice, če že drugih noče. Kastor BaMjanski sprehod Eto sem dan sem se počutil kot srečni najemnik idilične hišice. Ta dan mi' t» gotovo ostal v prijetnem spornimi va« življenje'. Točneje povedano, nepričakovana sreča je trajala pravzaprav en sat* popoldan od 12. do 22. ure. Potem pa. so ‘lepe sanje izginile. iZgodilo se je namreč nekaj neverjetnega.' Na 'sto oglasov, fci sem jih v zadnjih šestih tednih redno pošiljal na upravo dnevnika., je prispel odgovor, kar te-lefoničmo, točno opoldan. Dama me je v čistil toskamščtoi povabila., naj si popoldne ogledam enodružinsko hišico — v Barkovljah. Nepozabna mi je ostala tista, ura, ko sem se z obalne' ceste vzpenjal proti sončni terasi, kjer so v primerni raizdalji posejane ljubke 'hišice, majhne vile. Kot pravi' biseri' so se mi zdele. Spraševal .sem se, kateri biser v .tej dolgi verižici ibo pripadal meni. Ko sem kmalu nato .stal -z damo na balkonu enostanovanjske hišice im pasel oči ‘po urejenem majhnem vrtičku z lat-reifcom, košato figo, ki j.i je zima priza^ nesla, po češnji', ki je v iniajvišjib vejah razkrivala po kako črno posušeno jagodo, po gredah radiča to, solate;, pa bujmo cvetočih vrtnicah, isem v sanjah občudoval oba. svoja citroka, ki se 'bosta tiu podila. V mislih' sem kupoval lopato, žve-plavnik, grablje, snop rafije, semena in kaj vem še kaj. iz mojih prijetnih sanj me je zbudila hišna gospodinja -z vprašanjem: »Ali i-mate kaj otrok?« Odlašal, sem z odgovorom, saj sem se inaemkrai zavedel, da. Pd mojega odgovora zavisi. usoda: biti ali ne biti. Spomnil sem se iz preteklosti tir ste starejše dame, ki namai je z ženo Vo ogledovanju stanovanja dejala.: »Veste, prat.i dvema otrokoma nimam ničesar; samo veikanja dojenčkov ne prenašem...« Ta jasna direktiva, ki je usmerjala vso našo .bodočo družinsko politiko, nama je takrat odločitev olajšala.. Dama s svojo toskanščimo pa. ni niti čakala odgovora to dejala: »Veste, hišico bi kar rada. prepustila družini, ki ima nekaj otrok.« Za to njeno plemenito izjavo bi jo najraje objel to poljuhil, pa sem se varoval, da s kakim nepremišljenim vedemijem ne pokvarim njene dobre volje. Ze poprej mi je namreč povedale, da. pričakuje še druge interesente, ■S poskakujočim srcem sem drvel po stopnicah barkovl,jamskih bregov proti morju. Ko sem zvečer ob osmih telefo-mično obvestil ženo o krasotah novega stanov-arnja, mi pozabila priliti v moje navdušenje nekaj kapljic svojega prirojenega pesimizma. Ob dvaindvajseti uri se je odločilo. ‘Predstavil se je., telefonično seveda., u-pravitelj. hišice in mi. z obžalovanjem povedal, da se jei njegova Idlefnitka po dolgem premišljevanju odločila za zakonski par X brez otrok. Dejal mi' je še, da. bom to gotovo razumel. Spraševal sem se. kako da sam še tega nisem uganil brez tiu-pomoči. Zakaj ibi. človek delal zgodbo iiz; tekih vsakdanjih doživljajev? Ce bi' se zgodbe isrečmo končala, bi je gotovo ne napisal. Zgodbe s srečnim koncem pa so v današnjih časih teko hudo redke. !Ta: člen predpisuje, da je treba tekoji liiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiCliiiliiliiMiiiuiiiniDiiii!;!'.!!:! »Htiiii!i!iiiiii'iMiiiii'iii|iiii:i['iiii!:ini'!ii.i!'ii!;ini.;i1i;:i«i:iii|i:iii;i!ii!i!iiiiU(fiiiiiii;iiiii!'iiiiiii:ii.ii!i:i!^':ii:iiir!;!H''illi':ri.'i!;:ii!i'iiiiniiii!i:i!iiii!M:]!!:N:,:!!;ini'ij!:ii"''li:iiiiii!iiii:i,i;i;ii:;:ii'i'i:i!;imHiiiiiii!t!!i!:ii!o;ii:iiiii;ii!Ni]i:inM;:Ui:iiiii^ RADAR IN VARNOST PLOVBE Bartoli ponočno župan Ali bo novi občinski svet vodil treznej&o politiko? V .petek 3. it. m. zvečer se je ponovno sestal novoizvoljeni tržaški občinski sveit, da končino izvoli župana in občinski odbor. Pri izadnjem glaisovanju je bil z glasovi KD, flSDl in PRI ponovno izvoljen dosedanji župan ing. Bartoli. Ob samem izačetku seje so govorili skoraj, vsi izastopniki strank in tud.i občinski svetovalec Slovenske liste, dr. Josip Agneletto. Njegov programaitični govor objavljamo v celoti ina prvi strani našega lista. Posamezni zastopniki strank so tudi na tej seji živahno polemizirali imed &e-Iboj. (Na,poli, da bi novemu občinskemu svetu 'načelovala- -nova osebnost, se niso posrečili. Socialni demokratje, ki so bili od samega začetka nasprotni ponovni izvolitvi prejšnjega župana, so v zadnjem trenutku popustili. V odbor ipa so bili izvoljeni naslednji svetovalci: prof. Curnbat (PRI), prof. Dulci (PSDI), dr. Franzi! (KD), prof. Gredeili (KD), odv. Harabaglia (K>D), odv. Miaitti (PSDI), dr. Pecorari (KD), dr. Rinaldiini (KD), pmf. Sciolis (KD), prof. Venier (KD), dr. Verza (KD) in ing. Visihtin (KD). Za namestnike. odbornikov so bali izvoljeni: dr. Addovasio (KD), dr. Beniussd (PSDI) in dr. Stopper (KD). Ponovno izvoljeni tržaški žuipan ing. Bartoli je prečirtal delavni program novoizvoljene občinske uprave. Na žalost v županovem programu nismo zasledili nobene zamisli o zaščiti slovenskih narodnih pravic, niti o kakem zagotovilu, da bo župan poskrbel, da pridejo do zaposlitve tudi Slovenci. Prav tako ni niti o menjai slovenskih osnovnih zahtev, ki jih je občinskemu svetu postavil jasno in v najkcrefctnejši obliki' svetovalec SL, dr. Josip Agneletto. V delovnem programu, zlasti ob rna,-itevaiajiu novih šolskih poslopij, župan ni omenil dograditve prepotrebne telovadnice v novi šoli pri Sv. Ivanu, čeprav so temeljna dela že pred tremi leti dokončali. Prav talko ni nobene besede o nujni preureditvi iste šole .za srednješolske potrebe, čeprav so bili načrti že davno predloženi. Zasledili nismo nobene besede za izidavo slovenskih .otroških vrtcev ij> zabavišč, nobene besede o slovenskih kulturnih potrebah. Delovanje nove občinske uprave v odnosu do slovenske nairodine manjšine bo treba nujno preusmeriti, ker je ito temeljni pogoj za pamirjenje in iskreno sodelovanje meri obema tu živečima narodoma. Zato nujno svetujemo g. županu in občinskemu odboru, da ‘posvetita slovenskim minimalnim zahtevam nekaj pozornosti in jih tudi upoštevata- Na drugi strani zagotavlja program vključitev zastopnikov manjšine v upravne svete občinskih ustanov in, podjetji. To je bila stalna, zahteva, slovenskega zastopnika v občinskem svetu. Program tudi zagotavlja ustanovitev posebne komisije za obravnavanja .političnih vprašanj in vprašanji, ki. zadevajo celotno državno ozemlje. Za podžupana bodo — po nekaterih vestefh — določili zastopnika socialno-derookratične stranke. Verjetno bo .za to važno mesto določen prof. Dulci, nikov, od katerih 88.976 po morju. Iz zanesljivega vira sroo izvedeli, da •se je v zadnjem času močno povečalo število mladeničev, ki pridejo v Trst z obmejno propustni,co in nato .zaprosijo za politično zatočišče, ker ne marajo služit jugoslovanske vojske. Rehorden obmejni promet Precej mladeničev ostaja v Trstu Julija meseca je bil obmejni promet meri Trstom im. .sosednjimi jugoslovanskimi področji izredno živahen in velik. S parniki- in avtobusi jugoslovanskih in, italijanskih dražb je prišlo v Trst 18.910 ■potnikov, od katerih samo po morju 10.489. Od,potovalo pa je iz Trsta, v jugoslovanska obmejna, področja 18.189 pot- Visoii obist; v Trstu Gospa Gronchi prisostvuje splovitvi ladje „flusonie“ (Preteklo soboto in nedeljo so se rtuu-riili v Trstu visoki gostje. ‘Naše mesto je obiskala soproga predsednika republike, gospa Carla Gronchi. Prispela je v soboto zjutraj. Kot predsednica ženskih odborov Italijanskega Rdečega1 križa je popoldne pregledala ustanove te organizacije v Trstu. V nedeljo dopoldne pai je kot botrica prisostvovala splovitvi ladje »Ausomia« v Tržiču. Ladjo je blagoslovil goriški nadškof monsignor Ambrosi. Svečanosti so prisostvovale številne osebnosti, med njimi minister za trgovinsko mornarico, Cas-siani, in predsednik ustanove IRI, poslanec Fascetti. Minister Cassiani je ob tej' priložnosti izajv.il, da je že podpisan dogovor o izročitvi štirih motornih Jadij 'Tržaške-mu Lloydu .za. vzpostavitev hitre pomorske izveze medi Jadranom in, Daljnim vzhodom. Predsednik IRI pa je napovedal konferenco, na kateri so medtem preteklo sredo že podpisali pogodbo med družbo »Italia« in ladjedelnicami »An-saldo« za .zgraditev novega prekomorni-,ka, dvojčka potopljene »Anrirea Doria«. Gospa Gronchijeva je po splovitvi o-bisikala Gorico, kamor jo je spremil tudii minister Cassieni. Trst je zapustila v ponedeljek ,zjuitraj. 'Potovala je v navadnem oddelku rednega vlaka. ^Kampanja za demokratični tisk“ Po Hruščevem govoru na XX. kongresu boljševiške partije in po množičnem pokolu v Poznanju preživlja naš 'komunistični tisk prav resno krizo. Polnih osem let je »Delo« živelo od1 samega, hvalisanja .Sovjetije in »ljiudskih derno-i ikracij«, od slinastega prilizovanja, 'Stalinu in drugim priprežniškim poglavarjem na eni' strani in od surovega, hlevarske-ga .zmerjanja vseh tistih, ki so o komunistični krvavi praksi govorili čisto resnico. Stalinu ne kaže potegniti hlač do konca, da se ne prikažejo lastni obrazi. Z inajvišjih komunističnih vrhov so v -zadnjem času pričele padati klofute. Najprej iz samega Kremlja,. Naši ustni in pismeni agit-propovci so obstali z odprtimi ustmi'. Njihov dovčerajšnji bog se it .zvrnil -c prah. Marsikdo je pričakoval, da zaslužkarski razočaranci tega udarca ne bodo prenesli in da bo samomorilska, črna kronika v našem mestu pomnožila svoje žrtve. Nič takega se ni zgodilo. Kruhek je pač kruhek, i-n ko ga ni mogoče uživati 2 domišljavo ošabnostjo in napihnjeno oblastnostjo, se ga pač uživa s svetohlinskim oblizovanjem in ponarejeno prostodušmostjo. Pri »dograjenih« komunistih je iznačajnost reakcionarna, navlaka.... Vse to spolzko obnašanje partijskih zaslužkarjev pa dejansko ni, nič drugega kot resnični pometek njihovega novega gospodarja. Saj je Hruščev — ne samo z deiniunciranjem Stalina — pač pa ob premnogih drugih priložnostih odkril svojo »osebnost«. Da nam bo ocenjevanje komunističnih lutk olajšano in bolje razumljivo, ne bo odveč, če si novega vrhovnega nasilnika, svetovnega komunizma pobliže ogledamo. Hruščeve neslane šale Po padcu Malenkova, v začetku 1. 1955 se je Hruščev s podvojeno močjo posvetil zunanji politiki. Zivopisamj iz dobrodušnosti, dahkoživosti in pijančevanja, zmešani način občevanja s tujimi državniki je .prilezel na. površje prvič v lanskem poletju, ko sta, skupno z Bulgani-ncm. prispela ina spokorniško romanje v Beograd. Hruščev je, takrat brez premisleka dejal skeptičnim časnikarjem: »Pridite vendar vsi v Moskvo. Vsi, prav vsi naj prideijo!« Pri pojedini v plesni' dvorani, v rekvi-ri-ranem Belem dvoru, je Hruščev vprašal belgijskega poslanika Delcoigne-ja: »Ali je vaša dežela, pravzaprav svobodna :in neodvisna?« Ko je Belgijec nekoliko 'užaljeta pritrdil, je neotesanec ‘dejal: »To pravite zato, ker je pravkar izginil ameriški veleposlanik!« Spet je rdeči roko mavh hlače po sebi pomeril. Nauk našim komunistom Ko, je kanadski zunanji minister Pear-son sovjetskemu, partijskemu poglavarju ob njegovem obisku v Sovjetiji omenil, da razpolagajo Sovjeti z močnimi opori- Nabrežinske županske uganke Zakaj še ne deluje nova občinska uprava v Nabrežini? 'Dva meseca in pol je že preteklo, odkar so komunisti odnesli .zmago pri vo-ikvah, ein mesec je že pretekel, odkar je izvoljen novi župan, a še vedno deluje stara občinska uprava iz županom Terčonom na čelu. K.a,j vendar odlašajo komunisti in njihovi sopotniki, da ne začnejo izvajati, svojega idealnega programa, ki .bo prinesel vsemu prebivalstvu velike koristi, a mu bo .i£-iočaar.o. olajšal, če ne sploh brisal davčno breme. Neka,j, se je zataknilo,, da zadeva, ne gre .naprej. Novoizvoljeni morajo potrpežljivo čakati, da se vsa zadeva ra.zmota. Nova 'upraiva je izvoljena, toda predno prejme občinsko u-,pravo v svoje roke, mora župan na. .prefekturi položiti prisego italijanski republiki'. Te prisege pa še ni, in nihče pravzaprav ne ve pravega vzroka, izakaj na .prefekturi to odlašajo. Gotovo, morajo biti tehtni vzroki, da se .to zadržuje. Nekateri govorijo, da so morda pomisleki 'zaradi osebe novega župana, ki bi sam ine mogel vršiti vseh županskih poslov, ter bi zaradi tega moral imenovati, podžupana, ki bi dejansko vodil občino. G. Fuirlan bi pa imel samo naslov župana. Nič nimamo proti osebi novega župana, še toliko manj, ker ga sploh v občini le redki poznajo, vendar mjslimo, da njegova izvolitev ni bila v skladu s koristmi občinske uprave, pač pa zgolj' plod ti- Izlet flabrežinceD na Pisarje Letošnji izlet, ki gai je organizirala C DZ iimi pevski zbor »A. Tanče« v Nabrežini, je imel za cilj, vrh Sv. Višafij. Po ttirih letih smo se ponovno vrnili na to prelepo točko Kanalske doline. V soboto 4. t. m. popoldne je odpeljal iz Nabrežine avtobus, katerega so rio zadnjega kotička zasedli člani pevskega zbora im rasni drugi udeležemci, mladi in stari. Na dolgi poti iz Nabrežine do Žaibnic je vladalo v avtobusu najboljše razpoloženje. (Noša pesem se je veselo razlegala, tako da nam je čas ob pesmi' im smehiu mladine prav hit no potekel. Prvi, kratek odmor smo imeli v Trice- *imu, a drugi, nekoliko daljši, v Pomtebi. Ob 16.40 smo se že .ustavili v Zatanlcath, kjer jfe večidel mladine izbrat pešpot z& Vičarje, ostali pa, posebno stairejSi, so se podali do prvega vrha a žično želeiznico, od koder je potem krajša pot na ViAarje. Vreme v soboto je bilo ®elo mgodtno ter «na na planino dospeli še pri soncu. O-tonos sedme ure mta že dosegli vrti Sv. Vtiterij, kjer so nam bite dodeljena prenočišča. Z vremenom na Sv. Višairjih pa n lamo imetli sreče, kajitl že v soboto »večer je začelo deževati ter je v kratkih presledkih deževalo še daiugii dan skoro do desetih predpoldne. V nedeljo »e je pridružila tudi meigta, tako da. ni bita videti ničesar. Kljub temu je vladalo v družbi najboljše razpoloženje, m tar je skrbela naša mladina, kateri pesmi niso zmanjkale, in za pomoč je 'bil še Ivo s harmoniko in Bruno s korraeito. V nedeljo po maši, kjer je naš v,bor spremljal sv. mašo a Marijinimi pesmimi, wno ,se počasi, razočarani zaradi vremena podali v dolino. Okrog poldne se je tudi v dolini vreme zjasnilo ter je sonce blagodejno vplivalo na veselo družbo. Po dobrem kosilu v Zaibnicah simo se odpeljali v Trbiž in po kratkem presledku na pot mimo 'Raj.beljskega jezer* na Nevejsko sedlo. Ta pat, ki vodi mimo strmih gora, je res nekaj krasnega in izredno zanimivega. Ustavili smo se v -gorskem zavetišču, kjer smo našli še precej. drugih izletnikov, posebno 'Avstrijcev. Naši' pevci so se hitro zbrali in kmalu se je razlegala naša lepa pesem na tem 1120 metrov visokem gorskem grebenu. Vsi ostali izletniki, posebno pa Avstrijci, so iblii kar 'navdušeni, ko so poslušali naše prelepe narodne pesmi, ki' sta jih spremljali harmonika in kornet. Večina Avstrijcev so bili namreč Slovenci ic Beljaka in dkoiice. Prišli em> sa njimi tudi v živahen poanenek t«r nam je bilo žal, da je neizprosna tura zahtevala odhod. Slovo je bilo prav prisrčno. ,Z veselo pesmijo smo naptopali še bcflj zanimivo, a tudi nevarno pat prati dolini. Pot se vije v neštetih serpentinah, skozi v«č tunelov, mimo velikih in globokih prepadov v 13 km oddaljeno vas Cbiusafotte, kamor smo prispeli tna glaiv-no oe.ato Trbiž - Videm. Nadaljevali smo pot do Vidma in se vrnili v Nabrežino točno ob 10. uri. .zvečer, kot je bito predvidevano v prograimu'. Vsi udeleženci so bili z izletom izieto zadovoljni, saj, kjer je mladima, lepo pesem ter veselo razpoloženje, niti slabo vreme ne more vplivati na veselo družbo. Imeli, smo s seboj 'tudi1 dva starejše, izletnika, a tudi ta dva. sta se počutila v taki veseli družbi mnogo mlajša. Ze več let ,zaporedoma se udeležujeta naših vsakoletnih izletov, zato jima, želimo, naj, bi se še celo vrsto let udeleževala naših itz-leitov, a posebno prlhodne teto. ko je na programu dailjšl, toda manj naporni i®l«t kot je 'bdi letošnji. tovsike organizacije, ki je hotela imeti za župana svojega eksponenta, pa naj .bo ta prmeren ali ne za to mesto. iDruga razlaga, ki kroži o zavlačevanja! ,prisege novega župana, ;e, da ni ne-'kaj v redu a njegovim državljanstvom. Baje vodi višja oblast preiskavo, m» .kakšen način, je novi župan prišel do .tukajšnjega državljanstva. Ne moremo se izreči v tej zadevi, ker nimamo pri rokah podaitikov, ali je ali ni ital. državljan, vendar misli,mo, da bi se morala >ta; zadeva' čimprej rešiti, da pride občina do redne uprave, ker dosedanja je 'le začasna' in imore sprejemati sklepe, ki bi morda ne bili ugodino sprejeti od bodoče, nove u-prave. Križani svojemu dušnemu pastirju ^Demokratični in katoliški prebivalci i? iSv. Križa iskreno čestitajo preč. g. župniku dr. Josipu Gracarju ob njegovi petdesetletnici, ki jo obhaja ta .teden, in ob 25-letnici njegovega mašniške.ga, posvečenja. Naj mu ljubi Bog nakloni ljubo zdravje lin potrebnih moči, da bo še mnogo let ■uspešno deloval v naši sredi. Prodaja na obroke Minister ,za industrijo, Cortese, je preteklo soboto ustoličil posebno komisijo, ki bo proučila, vprašanje prodaj na obroke in bo izdelala predloge za zakonske ukrepe, 6 katerimi naj bi zavarovali tako nanortno-gospadairske, kakor tudi kupčeve lin prodajalčeve koristi, ki se pri teh pos,i'.h srečujejo. Italija namreč še nimai posebnega zakona, ki bi urejal prodaje na obroke, kakor ga imajo že skoro vse napredne države. Komisija bo proučila stavljeno ji vprašanje tako z gospodarske, kakor taidi & pravne plati in mora v decembru predložiti isvoje potočilo. Javna dela v Sesljanu V tem tednu so se začela dela na cesti Viižovlje-Mavhinj«. Delo ie prevrelo podjetje Milič iz Opčin. Tako bo pa končanem delu tudi to poglavje, ki je' trajalo toliko časa, izaključeno. V Sesljanu pa ča-tarnia dolgo, zelo dolgo n® začetek gradnje novega šolskega poslopja. 2e pred meseci so izjavili županu Terčonu, 'da je vse v redu pripravljeno (ter da se delo v najkrajšem času začne. Do danes pa rti .Se ne duha ne sluha o tem delu. Zvedetli smo, da je bil župan Terčon še pred nekaj dnevi v wadlh, kjer imajo to zadevo v rokah, a je dabil isti odgovor kot pred meseci: da vsa zadeva leži v pisarnah »Ispettoratai del Genio Civile«. Ta birokracija, ki yladiai v uradih za javna dela, je že neznosna. Gradnja šole se vleče že leita dolgo. Tiu nd dovolj moledovati' okrog gospodov v uradu za ja vna dela, ampak je »ujno potrebno, da se občinska uprava obrne s pritožbo bodisi na prefekturo, oziroma ‘naravnost na. generalnega komisarja, da napravi red. Istotaiko se vleče v neskončnost gradnja novega šolskega vrtca v Nabrežini, kjer je denar že skoro dve teti tna razpolago, načrti pripravljeni ter od mnogih oblasti .že odobreni, a Čakajo še na. odobritev neke tehničnonupravne komisije pri uradu za javna dela, ki se sestaja pa zelo poredkoma. Bajč se bo sestala šele koncem itesa meseca. Dobro bi biio, da pri' javnih delih bi bilo manj birokracije in več smisla za hitro rešitev predloženih načrtov za javina dela. Delo na novi. avtocesti 'zelo hitro napreduje iln s tem napreduje tudi nezadovoljstvo po raznih vaseh, od koder ljudje ne bodo mogli po vsaki stezi prečkati nove avtoceste. Najbolj prizadete so Cerov-ije, katerim ibo po:t do iSesljama podaljšana za približno pol kilometra. Kolikor smo .zvedeli, je sedaj že pripravljen načrt za gradnjo nove poti, ki :bo vezala cesto .iz Cerovelj s te strani železniškega podvc.za na novi most, ki gre iz Viižovelj, v iSesljan. Novi most ‘in cesta, ki' gre proti Sesljanu, sita že grobo dokončana ter se ,p romat že vrši po novi, široki cesti. V študiju je sedaj pri Ravnateljstvu za javna dela načrt za razširitev ceste, ki pelje i;z Sesljana, k morju. Tam je letos itak promet, da je cesta absolutno preozka. Tu bi bilo treba' le, malo več dobre volje in hitreiše rešitve tega izredno važnega vprašanja. t Dr. Josip Trošt Iz Knežaika je prispela žalostna vest, da je 1. t. m, umrl odvetnik dr. Josip Trošt, ki ga je poznala pred tridesetimi leti skoraj vsa Primorska, gotovo pa vsa Goriška. Pokojni dr. Trošt je bil rojen pred 62 leti v Knežaku. Solul se je v Ljubljani, pravne študije pa je dokončal na Dunaju med prvo svetovno vojno. Po poroki se je po prvi svetovni vojni naselil kot odvetnik v Gorici. Tam mu je po nekaj letih umrla tud soproga in mu zapuistiUi zelo mlado hčerko edinko. V Gorici, kjer je izvrševal svoj odvetniški poklic in s« v six>jem prostem času ves posvečal takrat močnO rtizgibanem življenju, je preživel kaikih deset let. V svoji mladosti je bti navdušen Sokol in izvrsten telovadec. Zaradi fašističnega preganjamja se je izselil in v Novem mestu odprl odvetniško pisarno. Tu je bil duša vsega političnega in društvenega žtivljemja. Poznala ga je vsa Dolenjska predvsem kat zelo dobretga in po srcu plemenitega človeka. Politično je pripadal narodno naprednim vrstam. Proti koncu druge svetovne vojne je seveda tudi njega kot skoraj vse ostale slovenske razumnike »ljudska oblasta 2a-prla. Z vsemi mogočimi sredstvi je taljna policija iskala v tem plemenitem človeku »izdajalske in vohunske« pregrehe. Med dolenjskim ljudstvom, pa ni našla ne prič, ne obtoževalcev. Civilnega poguma v dr. Troštu ni bilo po vsem trpljenju, ki ga je prestal; zanj pa kljub izredni nadarjenosti in načitw-nosti, kljub široki in globoki intelektualni razgledanosti, kljub solidnemu znanju cele vrste svetovnih, jezikav tudi ni bilo primerne zaposlitve. Okolje, v katerem se je v Trstu po vojni po sili razmer znašel, je bilo zanj najtežja življenjska mm■ ka. Končno so ga pognali na cesto. Precej čaisa je tu životaril brez dela in kruha. Nazadnje se je telesno in duševno strt odločil za povratek na svojo domačo gru dc z neozdravljivo boleznijo v ošibelem telesu. Naj mu bo lahka domača gruda, ki jo je ljubil nad vse. Hčerki dr. Nedi nnše iskreno sožalje. šči y tujini, ker je vsaka komunistična! partija obenem tudi agentura Sovjetije, je Hruščev odgovoril: .»Zakaj pa komunističnih partij na Zahodu enostaivmo ne likvidiraite in njihovih članov ne nažene-te v. koncentracijska taborišča?« Med. burnim obiskom po indijii obeh v.ihunskih sovjetskih dvojčkov ob kon-cu kita 1955 je Hr.uščev lagal, da. je Anglija Indijo in Burmo »do zadnje skorje kruha izropala«. Takoj je skočil pokonci ministrski predsednik Nehru in s patetičnim govorom obrazložil civiiizatorično delo Velike Britanije v Indiji. Članom svoje vlade pa je (napisal, da so ga »gotovi govori Hruščeva spravljali v veliko zadrego, na žalost pa jih ni bilo mogoče, preprečiti«. 'Naslednjo je zagodel Hruščev v Kremlju. .Ko s e je mudil danski miinistr.sk i predsednik Hansen — na povabilo Kremlja — v Moskvi', je že precej naitrkani Hruščev napil na »srečo demokratične' Danske, ki se je sprostila vezi Atlantskega pakta«. Danec je takoj odložil kozarec, nakar je Hruščev z gesto naitrkanih študentov mapi! danski kraljevski dvojici.... Ob obisku francoskih državnikov Mol-lett-a in Pineau-ja v Kremlju se je Hruščev, ki se .ga je že spet močno nalezel udaril po stegnih in dejal1: »Poglejte, monsieur Mollet — .na stolici, na. kateri sedite — smo ustrelili Berjo.« Prancoz je skočil pokonci in, izačuden pogledal. Gotovo mu ni bilo lahko pri srcu. Pijan kot kanon Najbolj neverjetna epizoda v ‘neverjetni karieri tov. Hruščeva — je napisal londonski ‘»Daiiy Teiegraph« — se je dogodila zadnje dni junija letos, ko sita o-biskaila Sovjetijo ameriški letalski vrhovni poveljnik general T,w,ining in britanski letalski minister Birch. Maršal Zukov je priredil 24. junija svečan sprejem na čast visokih tujih gostov, ki. ,so prispeli na letalsko parado v Sovjetijo. Ko je sovjetski ministrski predsednik Bulganin pričel s svojim govorom, ga je nenadoma prekinil že močno ‘vinjeni Hruščev. Nato je Hruščev napili rdeči Kitajski. Ameriški gostje so kljubovalno obsedeli, saj Amerika še ni priznala, rdeče Kitajske. Hruščev je še nadalje nadlegoval svoje goste. Francozom je in. pr. takole zagodel: »Ne razumem, s 'kakšno pravico se 'Francija prišteva med velesile. Francozi nimajo denarja, niti sposobnosti, da bi izdelali vodikovo bombo. Sovjetije. in Združene držaive sta edini deželi, ki danes še kaj štejeta.« Končno so Hruščeva le potolažili1. Zukov se je osebno oprostil pri posameznih gostih. »Kdor Hruščeva. dnevna početja pozna,« piše britanski »Daily Teiegraph«, »se sprašuje, kako dolgo, še tak človek lahko prenaša pijančevanje. Tudi se sprašujemo, kako dolgo ga bodo njegovi tovariši, .zlasti pripadniki vojske, še prenašali?« 'Sedaj lahko razumemo, izakaj so ‘sovjetski mogotci, tako ljubosumno, prikrivali' zahodnim očem sovjetski raj, skozi štirideset let. Nič čudnega, če je zašel komunistični’ tisk v resno krizo. Pravljice o Sovjetiji Koromandiji so 'zaključene, resnice pa ta, tisk ni navajen pisati. Zato bo verjetno -letošnja tetriina 'napovedane »kampanje .za demokratični tisk« podobna Titovim žitnim letinam. Polagoma splava tudi resnica na površje in celo zaslepljenci spregledajo! Na drugi strani pa je nepobitna še e-na resnica. Hruščev se izgovarja na svojo strahopetnost, češ, proti Stalinovim izločlinam ni mogel .nihče ničesra ukreniti, ker da hi a takim ravnanjem izguibil glavo. S tem je Hruščev nehote s prstom pokazal na Togliattija, Vidalija «t Co. Zakaj pa ta, čedna družbica ni dvignila protestnega ,glasu? Svetohlinski in hinavski izgovori, češ .da o vsem tem niso vedeli ničesar, so prazni in še neumni povrhu. Vsak partijski vajenček ve, da so komunističnim poglavarjem po vsem svetu neomejeno dostopni vsi informacijski viri. Ce komu pa niso dostopni, je to .znak, da ne uživa zaupanja. V trenutku, ko pošteni 1 j,udje zaslužijo, da ne uživajo zaupanja, obrnejo hrbet tistim, ki od njih zahtevajo slepo zaupanje, sami pa ga ne delijo. Zato je krivda' Togliattija, Vidaili-ja at Co. neprimerno večjia od sokrivde Hruščeva,. Togliatti, Vidali et Co. niso tvegali glave in bi se Stalnovi dolgi roki lahko izognili. Tudi na samih vrhovih. KIPI vre irt kipi. Togliatti im d^Onofrlo sto se spoprijela na nenaveden način .za kamunistl6r» poglavarje. D’OnofTio očita Togliatti Ju popota polom njegove politike od, 1. 1947 dalje. Pri tem se sklicuje na titovščino. Togliatti svojega obtoževaloa obdeluje s priljubljenim komunističnim zmerjanjefrn, proti tirtovščimi pa si ne upa nastopiti, odkair je tudi sam opravil v Beogradu .spokorniško duhovno vajo. V vrstah KPJ poka na vseh kancih in krajih, ali iboda te razpoke tudi zakrpali, pa je veliko vpreganje. Najiučmkovitejše orožje — propaganda — je aarjavelo, mru-nicija pa je splesni!«.. Uredniki »Dela« so odšli za 14 dni na, duhovne vaje, nia krpam je, s kakšnimi uspehi se bodo vrnili, borno zvedeli že v krotkem.... ROKODELEC V ŠVICI. 40 let star, B stailno ,zaposlitviijo, iželi spoznajnja, z gospodično 33 - 35 let v svrho ženitve. — Ponudbe s sliko .poslati na u-pravo liista pod značko »Rokodelec«. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu