VARSTVO OKOUA - NAŠA VSAKDANJA SKRB
Pločevina med rožami
Letošnje leto smo proglasili za leto varstva okolja in ustanovili odbore, komisije in druge organe, ki naj bi zaščitile človekovo delovno okolje in obvarovali naravo prekomernih one-snaževanj.
Kljub tem silnim naporom pa je vedno več ljudi, ki ugotavljajo, da je v naravi vedno več pločevine in plastike, odvrženih štedilnikov, hla-dilnikov in drugih že zastarelih gospodinjskih aparatov, sarn zrak v Ljubljani pa zaradi tega ni hotel postati čistejši.
Vsako leto potrošimo veliko deviz za uvoz odpadkov, pa čeprav se doma z njimi srečujemo povsod, tudi tam, kamor ne spadajo. In vendar jih moramo uvažati. V Ljubljani smo sicer uspeli dvakrat letno zagotoviti odvoz različnih kosov nerabnega materiala, vendar še vedno nišmo rešili problema odvrženih predmetov. V števil-nih mnogo bogatejših in razvitih državah poizku-šajo odpadne snovi ponovno uporabiti v indu-striji, saj to pomeni ogromen ekonomski prihra-nek, predvsem pa prihranek na surovinah, ki jih je vsak dan na svetu manj. Pri nas pa, kot pijanci, mečemo steklenino v prepolne kante za smeti deloma zaradi tega, ker ni možnosti, da bi večina steklenic kamorkoli oddali deloma pa zaradi te-ga, ker naša industrija raje kupuje nove stekleni-ce kot pere in ponovno uporablja stare. Le še redki proizvajalci dopuščajo možnost vračanja embalaže.v večini primerov.pa ob prodajni ceni
artikla moraš kupiti tudi ambalažo, pa čeprav he veš potem kam bi z njo.
Veliko zasluge za to, da surovine kot so papir, steklo in kovine, ne moremo ponovno uporabiti za surovine, imatudi »Snaga« in »Dinos«. Njuno medsebojno sodelovanje, ki bi bilo nujno, je sedaj zgolj naključje. Snaga, kot TOZD Komu-nalnega podjetja še vedno uporablja ozke in viso-ke kante za smeti, ki so drage, hitro se napolnijo in je z njimi dosti dela, pa nobene možnosti da bi sortirali odpadke. Verjetno bi bilo rrmogo eno-stavneje, če bi prešli na uporabo manjših kontej-nerjev, posebno pred velikimi stanovanjskimi kompleksi, kjer bi lahko posamezni kontejner namenili za določeno vrsto odpadkov, tako, da bi že občani sami lahko sortirali odpadne snovi. Povsem je jasno, da kakih posebnih dobrih rezul-tatov ali ekonomskih uspehov v začetku s tem ne bi dosegli, vendar bi v daljšem razdobju bilo to družbeno zelo koristno. Morda bi veljalo proučiti tudi možnost stalne servisne službe za odvoz kosovnih odpadkov kot so neuporabni hladilniki in drugi gospodinjski aparati, pohištvo itd., ki sedaj leže ob kakem potoku, med rožami.
Le pisanje o slabem zraku in tarnanje, nad onesnaženjem nam ne bo prav nič pomagalo. Treba bo nekaj storiti in prav je, da bi se tega zavedali vsi, tudi tisti, ki o tej problematiki raz-pravljajo.
B. P.