121. številka._Ljubljana, v sredo 30. maja. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MOD.
(shaja vsakdan zvečer, izimfii nedelje m praznik.-, ter velja po posti prejeman za avatr o-ogerske dežel« za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ■laser 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna bo po 10 kr. -i na me*ec> P° 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko veo, kolikor poštnina znaSa.
Za oznanila plačnje se od oetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden krat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj le izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na narocbo.
»lavno p. n. občinstvo uljudim vabimo ns novo narocbo, »tare gospode naročnike p«, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da poftl-IJaaJe ne preneha in da dobe vrae Številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za L|abljanike naročnike brez po*ll|a-
n|a na dom t Vse leto . . .  gld. 18*— I Četrt leta   . . gld.S*80 Pol leta ...    „    6*5» | Jedcn mesec. l-io Ea pošiljanje na dom se raeuna lO kr. na mesec, 80 kr. is četrt leta. H pošiljanjem po po i ti veljat Vse leto . . .  gld. IS*— I Četrt leta . . . gld. 4* — Pol leta ...    ,,    »•—I Jedcn mesec . l-40> 0*r"~ Naročaje se lahko ■ vsakim dnevom« a h kratn ae mora poslati I ml I naročnina, drugače se ne oairamo na dotično naročilo.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Kranjska hranilnica.
Kranjska hranilnica, ki obstoja sedaj akoro 75 let, je gotovu zavod, pri katerem treba vprašati, ali je v tej dolgi dobi in vzlasti zadnji čas izpolnil misli in namere svojih ustanoviteljev. Znano je, da stvarniki kake ideje redkokedaj ali pa nikoli in to navaduo vsled nemilih razmer in dogodkov ne vidijo, niti uživajo sadov svojega trudapolnega dela, — vender pa veseli poštenega človeka, če vidi, da zavod, ki stoji pod javno kontrolo, deluje zvesto po idejah in namerah njegovih ustanoviteljev v korist in blagor soobčanov.
Brez dvojbe so ustanovniki kranjske hranilnice lahko bili preponosni na položeni temelj, ker v tedanjem Času ni bila labka naloga, privabiti skrite kapitalije na dan in naložiti jih plodouosno, tako da se je potem lahko kmetu, obrtnosti in trgovini pomagalo z gotovino. Iz skromnih početkov in z načeli, ki so še dandanes odločilna za obstoj hranilnic, so tedaj v dvajsetletni dobi tega Htoletja nekateri trgovsko izobraženi in domoljubni Ljubljančani pod jetje zasnovali, katero smemo tačas prištevati k naj-založenejšim te vrste v naši državi.
Če pa po Hkoro 751etnem obstoji kranjske hranilnice ni ničesar reči prati njenim temeljnim načelom, je vender vprašati se, ali se po dosedanjih skušnjah ni pokazala potreba, to in ono predrugačiti ali zboljšati v njenem gospodarskom poslovanji. V tem pogledu, ko vse teži za zboljšanjem — in tu je delo t;'uno najboljši učitelj — bi se vender mislilo, da naj uprav ta hranilnica jame proučavati in resno skrbeti, kako bi se dosegel ali pospešil napredek ter v kaki obliki bi se to zgodilo. Tega naj bi se sicer lotili tudi gospodje društveniki, kateri niso v ravnateljstvu, kajti njih prva in najvažuejša naloga je, da si pridobe* poprejšnjo staro pravico nezavisnosti in ugovarjanja; oni naj se ne dajo utesniti, nego odločno naj svoje društveništvo do veljave spravijo, oni morajo postati večina prostodušnih mož in to lahko kmalu dosežejo po koupciji. čuditi se je pa sicer, kako se molče trpi sedanji sistem, po katerem osobe, sposobne sicer, a nekomu neprijetne, niso izvoljene v društvo niti vanje predlagane; to se da razlagati le po tem, da se dotični krogi naravnost boje svobodnih mož, ki bi po svojih službah, po imetji ali inteligenci imeli pravico do dru-štveništva, ali pa se jim ti možje vidijo nevarni za njih omnipotenco; tako na pr. ni izmej vseh dvornih svetnikov Ljubljanskih nijeden društvenik hranilnice, izmej svetnikov in uradnikov deželne vlade sta samo dva, izmej svetnikov in uradnikov deželnega sodišča
tudi le dva, iz višje, v Ljubljani bivajoče duhovščine, celo nijeden; o vseh dragih odličnih meščanih petero okrajev Ljubljanskih, ki bi tudi smeli pričakovati, da postanejo društveniki hranilnice, niti ne govorimo.
Kakor rečeno, društvenikom hranilnice, ki nočejo z odprtimi očmi marsičesa prezreti, odprto je široko polje za opazovanje in za delovanje; tako na pr. bi bila morala že davno prenehati doba, ko so se posojila delila kot nekake miloščine.
Tirolec ne bo radi tega, ker je ravnateljev rojak, najel na Kranjskem posojila, da bi je po 41 , odstotkov obrestoval in pupilarno zavaroval, niti bo to storil Dunajčan iz samega prijateljstva, razven če bo jima obljubijo posebne olajšave, kajti denarja je tudi drugod dovolj na razpolaganje in se dobi vsaj za pupilarno varnost proti istim obrestim. Obrestna mera je torej v prvi vrsti vredna, da se jo prouči.
Ali tudi valutna regulacija, ki je steber moderne dtžave, bode prouzročila in mora prouzročiti še nadalnje znižanje obrestne mere. Pogled na države, zlasti na tiste, ki imajo zlato vrednoto, dokazuje, da se trdna, nepremenljiva valuta nizko obrestuje. Obrestna mera na Angleškem znaša l*/a odstotek, na Francoskem 21/a odstotka in na Nemškem kvečjemu 3 odstotke. Torej že Nemčija ima skoro za 100 odstotkov cenejše obresti, nego je obrestna mera kreditnega društva kranjske hranilnice. Ali se je potem čuditi, da trgovina in obrtnost na Kranjskem tako počaBi napredujeta, če ravna hranilnica z jedinim važnejšim kreditnim društvom na Kranjskem kakor s pravo pastorko, zakaj 6Vi odstotno in z ozirom na nižje obrestovanje zavsrovalnega zaklada ;")3.. 4 odstotno menično-eskomptno obrestovanje vender ni več času primerno, zlasti ne pri sedanjem položaju na svetovnem trgu in vrh tega še pri deželnem zavodu, ki ni navezan na prislužek in ki ni bil ustanovljen, da bi nabiral in gomilil zakladov.
Obrestne mere po 4 1 u odstotkov za hipoteke na Kranjskem in po 5l/ti oziroma po 5"t odstotkov za eakomptovaoie menic pri kreditnem društvu kranjske hranilnice ni torej — natančno pogledaoo — več vzdržati, in bi se bila morala prav za prav že davno znižati na 4 odstotke za hipotekama posojila in na 11 _, kvečjemu na 5 odstotkov za eskompt, ako se bočemo počasi uvrstiti mej moderne evropske dežele.
Samo po sebi je umevno, da bi se moralo tudi obrestovanje denarnih vlog primerno znižati iu sicer ua kakih 3*/io odstotkov to je l kr. na dan od 100 gld., da se ravnovesje oziroma potrebni dohodek za upravo, reservni zaklad itd. ne moti po potrebni redukciji obrestne mere za denar, ki so posoja ali nalaga; sicer pa znižanje obrestne mere za vloge še vedno ne bn tako čutno uplivalo, kakor če bi se vsled neodnehanja od sedanje obrestne mere morala ta pozneje dosti bolj, morda na 3 odstotke za hranilnične vloge znižati.
Da je pupilarno-varno nalaganje čedalje redkeje, bb tajiti ne da, ali ker bo še zemljeknjižoa mesta, ki sicer niso pupilarna a vender varna, ki pa pridejo navadno v roke tistim „človeko-ljuboma, ki sodijo, da dolžnik lahko tudi na dlje časa prenaša 7 do 10 odstotno obrestno mero ali ki pri posojanju na skrivnem že špekulirajo, kako si pridobe obremenjeno posestvo ali, bolje rečeno, da lastnik propade, — tu imela bi hranilnica široko polje za delovanje, ako bi ustanovila zadrugo, in oblika za to se lahko najde, in jo fundirala iz lastnega rezervnega zaklada. S tem bi lastnikom zemljišč dala pomoč in olajšavo, ne da bi morala zapustiti stališče strogo solidnega poslovanja.
To so nekatere opazke glede zamud sploh pri kranjski hranilnici. Kdor pa se potrudi, da preišče zadnji dvo letni poročili, zapazi na bvojo žalost, kako je hranilnica premaknila mobilne naložne vrednote in popustila od tradicij, katerih se je še pred nekaj leti tako krepko držala. Kako malo patri-jotizma kaže in kako smešen vzgled za druge hranilnice v deželi je že to, da ima kranjska hranilnica le za bornih 38.600 gld. rentnih titer. Ako bi se hotela vzprejemna sila avBtro-ogerakih hranilnic soditi ali ceniti po tem, koliko imajo rente, bi se pokazalo, da imajo avstrijske hranilnice pri upravnem imetju 1500 milijonov gld. komaj za 1,500 000 gld., Dunajska hranilnica, kot največja, ki ima upravnega imetja skoro 200 milijonov goldinarjev, pa komaj za 200.000 gld. avstro-ogerske rente. Boljega komentarja ni treba. To potrjuje, kako dobro jo je zadela tista oseba, ki je sedaj tudi na Kranjskem angaževana za povzdigo industrije iu ki je gospode iz Knufljevih ulic označila z vzklikom nO diese Stldl&uder, mit ihrem unver-besserlichen PeasimisniuB!"
Pred jednim desetletjem je imela hranilnica vse drugačne vrednotne papirje in tudi njeno imetje se je in bi se s kupovanjem rente še bolj pomnožilo; ulogo, katero igrajo rentni titres na Francoskem in na Nemškem, prevzela bo v bodočnosti tudi avstrijska renta, vzlic „pesimizmu južnokrajuikov". Sicer pa: komu je prav za prav zahvaliti povečanje reservnega zaklada? Velečastni goBpod kanonik Schlacker kot ravnatelj kranjske hranilnice je bil prvi, ki je vso svojo pozornost obrnil na rento, tedaj Bmetall:ques" imenovano. Njegovemu uplivu je zahvaliti vedao naraščanje reservnega zaklada. Da se je delovalo vedno po njegovem vzgledu, bi reservni zaklad, čegar polovica se )e dobila iz dobička pri kursih, ne znašal danes 81 rg, nego dosti nad 5 milijonov. In končno, ali naj avstro-ogerska renta najde samo v inozemstvu zavetišče? Nečemu obširneje govoriti o posamičnih vrednostnih papirjih, to pa vzbuja vender pozornost, da ima hranilnica za 100000 gld. glavinskih delnic železnice Praga-Duchcov. Komu na ljubav so se prevzele, o tem ni modi ničesar domnevati. Po hranilničnem regulativu ni tu pupilaruoBigurna n&ložitev!
Ali je nadalje pose-? delnic Karol-Ludovikove železnico v znesku 2,617.200 gld. in posest zadoi£mc ogerskcga regaliJBkega posojila v znesku 4,480 000 gld. (I. 1893. se je nakupilo za '200.000 gld. delnic Karol-Ludovikove železnice m za 1,402 000 gld. zadolžnic ogerakega regalijskega posojila) — ki so, mimogrede omenjeno, v primeri z bilancijo 1.1802 pokazale prve 30.215 gld., druge 43.32»; gld., vkupe 73.541 gld. izgube pri kurzih — več vredna kakor drugi, pupilarnn-varni naložni papirji, o tem molči letno poročilo. Bombastični ton pa, v katerem se govori o lombardu in o prometu pri eskomptovanju menic pa se mora vsakemu strokovnjaku nehote smešen videti, zlasti pa tistemu, ki ve, da lombar-dovanje pri kranjski hranilnici ni imelo nikdar posebnega pomena iu da je prav sedaj tako majhno, kakor že veliko let ni bilo.
Eskumpto vanje menic je z ozirom na to, da se Število takozvanih nemških firm čedalje zmanjšuje in da je ta kredit od tiru?, ki so bile pred kakimi 20 leti s kreditom po 30 tisoč gld. cenjene, vedno h 300.000 gld. izkoriščen bil, po stanju portfelja z dne) 31. decembra 1893, kažočem znesek 424.900 gld., prav znatno in glede na stanje z 31. decembra 1892. I. z zneskom 424 000 gld. celo višje za blizu 500 gld.   Ako pa naj kranJRka
hranilnica začne glade eskomptovanja menic konkurirati z avstro-ogersko banko, potem se mora najprej tako urediti, da se bo ta stvar tudi primerno trgovsko vodila. Danes jej za to nedostaje: 1.) kreditnega informacijskega sistema, kakor ga ima in mora imeti vsaka banka; 2.) zbirke pod-pisov, da ae zamore pri vlaganju menic uveriti o pristnosti podpisov; 3) odbora cenzorjev, brez katerih privoljenja naj bi se ne smelo zgodili nobeno izplačanje in eskomptovanje, in 4 ) zaznambe vlog, tako natančne, kakor je pri avstro-ogerski banki. To so bančno-teh nične uredbe. Nadalje je važno, da bo vzprejmejo tudi komerčne menice, to so tiste, ki izvirajo iz legitimne kupčije in takorekoč po volni in po popru diše. Seveda se pri cenzuri ne smejo mej vlagatelji delati razločki po narodnosti sli veri.
Kranjska hranilnica ni familijaren dedni zavod, dani mislijo nekateri prijateljčki, da morajo biti za stafažo pri njem. Ustanovili so jo kranjski rodoljubi za kranjske vkupne deželne interese. Kdor v nasprotnem zmiBlu ravna ali skuša ravnati, ta bo sam na značilen način kvalifikuje in sme biti prepričan, da ravna zoper intencije uBtanovnikov.
Mej nedvomno varne papirje spadajo tudi prijoritete dolenjskih železnic v znesku 6 milijonov gold., ki so izkazane že v bilanci ji za 1. 1892 in za katere dežela kranjska garantuje obrestovanje. Kranjska hranilnica je v bilanco za I. 1893 od no minalne ostale posesti v znesku 5,951 400 gld. postavila kurznega dobička 87a g'd.
pri komadu torej......gld 505 869 —
dasi jo lahko sporno, ali ne spada ta dobiček v bilanco za leto 1892 ; če se od tega dobička odbije izkazani korani dobiček v znesku     .    .   .     „ 411 760 36 se na ta  način izkaže nedostatek pri kurznem dobičku v znesku    .   gld. 94 108 64, katero svoto je hranilnica leta  1893 faktično izgubila.   Z ozirom na to ni odveč, čo se zahteva, in sicer  zlasti  vsled  priljubljenih eksperimentov, katere kranjska hranilnica nekaj let sem d da, kategorično zahteva, da upravlja izredni  rezervni zaklad za kurzne  izgube  tako  poaebe   za-se, kakor doslej, da se jej bo moglo svoj čas dokazati, da so kurzne izgube tudi pri drugih papirjih neizogibne. Vsekako pa bi se bilo dalo to kurzno izgubo v znesku 94.108 gld. 64 kr. lahko preprečiti, da niso neka* teruiki tako zavzeti za ch-ingemonte.
Gospodje društveniki kranjske hranilnice, pa tudi visoka vlada naj bi na te prikazni obračali večjo pozornost in hranilnična letna poročila točneje pregledali, četudi se iz teh spozna le stanje doc 31. decambra vsakega leta, dočim se poslovanje mej letom vrši nekako ga kulisami.
Državni zbor.
Na Dunaji, 29. maja.
V današnji Beji se je nadaljevala razprava o noveli k tiskovnemu zakonu.
Posl. dr. GeBsmann izjavi, da bo protiBe-mitje prijatelji popolne tiskovne svobode in se čudi, d* molče levičarji in finaučoi ministri glede odprave časniškega kolka. Tisti finančni minister, ki je s salinskinu zadolžnicami oškodil državo za 1,600.000 gl. pravi, da ne more pogrešati časniškega davka. Govornik trn izreče za dimenzijski čaeniški davek.
Posl. Kohler protestuje proti očitanju, da so konservativci nasprotniki tiskovne svobode in pravi, da uzrok nesvobodnim tiskovnim razmeram ui samo vlada, ampak zbornica sama.
Posl. Scl.waiz konstatuje, da Be je levica izneverila J>qjesn7im j>redlogom in da te sedaj Čehi zagovarjajo. Govornik razpravl|a o miuisterskem ukazu glede u< nemških govorov iu napove za specijalno debato poseben predlog, varujoč imuuit">to državno-gborokihgovorov. Kjer ni nezadovoljnih narodov, tam tudi ni političnih pravd. Predležeča novela nima za tiskovno svobodo nikakega pomena.
Posl. Hauck graja popustioBt več ne napram vladi iu kritikuje konfhhacijsko prakso. Govori, iz rečeui pri razpravah o koofiakaeijskih ugovorih, se plenijo in jedenkrat bo je celo primerilo, da je bil zaplenjen tak govor drž. pravdoika.
Posl. dr. Krona wet ter obžaluje, da bo pri nas še potrebne dolge debate o stvareh, o katerih je civilizovani svet že davno izrekel svojo sodbo. Sedanji niiaisterski predsednik ima ravno tiste poli-tičuo-pravne nazore, kakor jih je imel ttjegov Btari oče, samo levičarji preminjajo svoje nazore. Referent je rekel, da se vlada protivi večjemu razšir-
jenju tiskovne svobode. Ko je prejšnja vlada a cesarjevim privoljenjem hotela razSiriti ljudske pravice, je bilo hipoma poraženo; sedaj pa, ko gre za zadrževanje ljudskih pravic, se vie na vlado izgovarja. Večina neče tiskovne svobode. Ko bi jo hotela, spodila bi ministerstvo, kakor je spodila Taafl«a. Vala postopanje ni odkrito in ni resnično. (Posl. Por-■ erstorfer: Pa zdravo!) Glede odprave časniškega kolka ae pravi, do nima država denarjev. Svoj čas pa se jo hitro odpravil anončni davek, ki je dosti več nesel, ker so to zahtevale banke. Vlada neče, da bi nastali majhni neodvisni liati. Ljudstvo bo trpelo. Pride pa dan plačila in tedaj dobimo popolno avobodo in tudi tiskovno svobodo, ki se nam danes krati.
Na predlog posl. Kam mer j a ae oklene debata in se voli posl. Pernerstorfer generalnim govornikom.
Posl. Pernerstorfer pravi, da ni sedanja vlad« še le prešla v tabor  reakcije,  nego da je bila vedno tam.   Plenerja in Wurmbranda so celo ožji somišljeniki le iz Šale imenovali liberalca. Liberalno meščanstvo se prej ali slej uveri, da je je koalicija le zlorabljala.  Plenerju je ta zadeva pre-malenkostoa, da bi o njej govoril. Danes se več ne meni za predloge, katere je kot poslanec podpisal. Tiskovni zakon je sramota za Avstrijo. Občinstvo je postalo povsem apatično  Hudobna šikana je, da se pri konfiikacijah ne imenujejo  zaplenjeni odstavki.   Ministri  so  po svojem  postopanji postali c. kr. agitatorji za socijalno demokracijo. Minister je v odseku porote ostro kritikoval.   Vsled tega je smeti kritikovati tudi sodnike po poklicu. Zadnji čas se je trikrat subjektivno postopalo. V vseh treh slučajih so porotniki zatožence oprostili.   Naši sodniki so gotovo pošteni in vrli možje.  Tako kakor se pri nas upliva, se pa v inozemstvu ne upliva. Za posamne javno pravne slučaje se sestavljajo po-b^bni senati iz ljudij, na katere se je „zinašati". Na Dunaji poznamo te gospode in prebivalstvo jih tudi pozna Vprašajte, gospod pravosodni minister, kaj sodi prebivalstvo o g. II Hzingerju. Culi boste hude reči. (Predsednik: Prosim, ne imenujte imen.)  C? se imena  ne  imenujejo,  se   pravi,   da   se sumniči, Če pa se imenujejo, Be to  prepove.   O  stvari Be mora jedenkrat  govoriti   in   jaz   bom   svoje trditve  dokazal.   Ta  mož  je  znan.   2*   leta ima vse te pravne zadeve v rokah.   Neki delavski list mu je očital juBtične umore  iz navade.   List se je konriskoval, tož 1 pa se ni nihče, ker se je vedelo, da ni sodnika,  ki bi list obsodi),  ker se v6, da je mož na Dunaji znan. Jedini človek, ki ga ne pozna, je pravosodni minister. (Posl. Bieznovsk^: Praškega Krčmari tudi ne pozua!)   Skrbite za ju-stičoo reformo,  omogočite,   da   dobimo neodvisne sodnike ali da bodo m igli  s danji svobodno delovati in se v svojo korist  ne  bodo dali zlorabljati Politične stvari se strogo kunfiskujejo, pornografični pa ne.   Delavski list se predloži pravdništvu ob 6. uri, ob Vi Da T* uro je že konfiskovau, a razdalo se je v tem vender Že  15000 izvodov.   Vi se borite zoper  požrtvovalno stranko,  sami pa niste ni zvesti svojemu prepričanju niti požrtvovalni.   Ko je pravosodni minister vstopi! v kabinet, pripovedovali so liberalci o njem grozne reči.   Takrat mi ni bil neaimpatičen, ker se je bavil s soe jalnimi problemi in veljal za pravičnega moža.   Seveda se je takrat reklo, da grof Schonborn ne bo dolgo minister, če ljubi pravico  Levica podpira ministra, jaz pa vem, da je slaboten človek, nekak ju>itičeu Hamlet. Tiskovne svobode ne dobimo, ker je liberalna stranka utrujena in želi miru in ker jej sedanje rnzmere zagotavljajo  monopol.   To   so  nečuvene razmere. Ljudstvo si bo tiskovno svobodo priborilo, ne da bi mu pomagali uoogočoiki, ali pa tudi proti njim.
PobI. dr. P a ca k konstatuje, da je bil prejšnji finančni minister vsaj za dimenzijski kolek, sedanji pa se vsemu upira. Mala ekscelenca, minister notranjih del, si je z dovtipi pomagal. Včeraj se je čitalo, da hoče pravosodni minister odstopiti. Dal Bog! Se grofa Thuoa naj vzame soboj. Govornik priporoča minoritetni predlog.
Posl. dr. Ruto va ki priporoča odsekov predlog.
V speci jalni debati so govorili E i m, S c h w a r z in dr. Kaizl, potem pa se je razprava ustavila, seja pa po čitanju nekih interpelacij — poslanec lii a ukini je interpeliral pravosodnega ministra, ah hoče pri najvišjem sodišču zagotoviti hrvaščini tiste pravice, katere ima nemščina — zaključila.
Prihodnja seja jutri.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 80. maja. Gospodska zbornica.
V včerajšnji ovoji seji je gospodska zbornica po krotki oeraini ia nezanimivi razpravi vzprejela državni proračun pri dragem in tretjem branja, rotilo nekaj nevažnih drugih predlog in »sprejela nujnost predlogo, obj oo doprsno kipa Schmerlinga io grofa Lsona Thuoa naročita za parlament.
Iredentixem v Tirolski,
Južnotirolski iredentovci postali so že tako predrzni, da se jim čudi in upira že samo — 1Neue Freie Preste". Ta list popisuje na podlagi najnovejših dogodkov, kako se mej prebivalstvom okolu Tridenta siri ideja združitve južne Tirolske z Italijo iu kako ae zanjo čedalje očitneje demonstruje. To ae je zopet pokazalo te dni pri blagoslovljenju zastave Trideutskega društva „Unione ginnastica", ustanovljenega namestu razpuščene „Societa ginaa-Btica*. To iredentovsko gibanje je prouzročilo, do ae je ustanovil list „La Patna", ki ima avstrijsko tendenco, čudno je, da vidijo Nemci iredentovsko gibanje samo na Tirolskem, ne pa na Goriškem, v Istri in v Trstu !
Bukovinski Humani.
Bukovioski dež. predsednik baron Kraus je že zapustil Črnovce in se ne vrne več tja. Naslednik mu bo grof Guess, dvorni svetnik v Gelovci. Odstop barona Kraussa pomeni zmago bukovinakih Židov nad Humuni, zmago Plenerja nad Hoheovvartom. Bukovioski liberalci so so skrili za Plenerja in go pognali v boj zoper Kraussa. Ta je moral po dolgi, Muti borbi odstopiti. Vsled tega so bukovioski Rumuni nezadovoljni z vlado, s koalicijo in z grofom Hohenwartem. Odvisno je od grofa Gceisa oziroma od njegove politike, ali ostanejo rumunski poslanci še nadalje v Hoheuvtartovem klubu.
Vitanje države.
Srbski prevrat.
Kar uganja Milan, odkar je dobil oblast v roke, presega vso meje. Izdal je zopet dva kraljevska ukaza, ki sta tako famozna, da morajo raz-togotiti tudi največjega reakcijonarja. Reorganizoval je prefekture in jim izročil popolno oblast nad vso občine. Občinska avtonomija je izginila kahor da je nikdar m bilo. Vrh tega je ukazal, da odslej no bodo prestopkov več sodili sodniki, nego tudi politični uradniki, tako da dobi politična uprava res neomejeno oblast v roke. Milanovi listi sicer pravijo, da te razmere ne bodo dolgo trajale, da se bo kmalu uveljavila nova ustava, ali pričakujemo, da Milan tega ne učaka.
Francoska kriza.
Dupuy sestavi torej vender novo ministarstvo. Največ preglavice mu je delalo to, da ni mogel dobiti finančnega ministra. Naposled je pridobil poslanca Poincareta. Rnzen tega ustopijo v ministarstvo še DuIcsbbć, Barthon in Feliks Faure, ki so vsi Že bili ministri. Za ministerstvo vnanjih del hoče Dupuy pridobiti kakega diplomata po poklicu. Radikalna stranka ni z novo vlado kar nič zadovoljna in jej bo z vso odločnostjo nasprotovala. Dovtipni urednik je novo ministerstvo karakterizoval kot ministerstvo Caeimir - Perier brez Casimir -Perierja.
Domače stvari.
— (Kranjska hranilnica) se v današnjem našem listu presoja s strogo narodnogospodarskega stališča. Ta članek prijavi v nemškem jeziku tudi .Slidsteierische Post", ki izide danes no večer in doide jutri zjutraj v Ljubljano. Kdor Želi čitati ta liat, preskrbi mu ga tukajšnji knjigar gosp. Anton Zagorjan na Kongresnem trgu.
— (Veliki koncert) svoj priredi Glasbena Matica v četrtek, dne 7. junija v Ljub* ljani, v redutni dvorani. Pri koncertu sodeloval bo g. drd. Bela S t u h e c , štajersk Slovenec kot ba-ritonist. Vzpored obsezal bo v prvi vrsti vokalne točke.
— (Slovenska višja dekliška šola v Ljubljani.) Naznanili smo včeraj, da je statut te šole, ki se je prav za prav razdelil mej Člane šolskega in fiuančnega odseka v občinBkem svetu, delo gospoda ravnatelja Senekoviča. To pa ni tako. Naš poročevalec je to le sklepal, ker je gospod Senekovič kot načelnik šolskega odseka razpošiljal statut, a kakor rečeno, zmotil se je.
— (Slovensko gledališče v Ljubljani.) Poroča se nam, da je za prihodnjo sezono pridobilo dramatično društvo naslednje nove moči: g. R. Inemanna, Čeha iz Prage, kot režiserja in igralca; g. J. Kandučarja kot pevca-komiko in igralca, gg. K. Freudenreicha in J. Anica, kot igralca ter gospo A n i ć e v o kot igralko. Zadnji štirje so bili doslej člani narodnega gledališča v Zagreba.
— (Glede* obrtno-nada 1jev a 1 ne dole v Ribnici,) katero amo v pooedeljskem listu grajali, ker je izdala nemška pričevala, pojasnjuje nam Ribnifiki iupan in načelnik obrtno nadaljevalne gole gospod Klun v posebnem dopisu, da pričeval ali Bolskih naznanil ae izdaje odsek, kateri (ne pa krajni Bolski svet) to Šolo zastopa, ampak Bolsko vodstvo, do je le-to pri sklepa šolskega leta res izdalo poleg slovenskih tudi nekoliko nemSkih naznanil, a se je opravičevalo s tem, da so bile slovenske tiskovine pošle in da ni moglo pravočasno dobiti drugih. — Mi drsge volje verjamemo temu pojasnilu. Naj se pa v bodoče v R-bnici in drugod pazi, da tako malenkostni razlogi ne bodo dajali opravičenega povoda h krivim sodbami
— (Člani „Sokola* Ljubljanskega,) ki se udeleže izleta v Novo mesto v društveni obleki, so vabljeni, da se gotovo udeleže vaj za kretanje itd., ki bodeta d a n e s (sredo) in petek zvečer ob 8 ari v telovadnici po novem pravilniku za izlete.
— (Od hrvatskega narodnega gledališča.) Kakor poroča ,Agr. Tagblatt", je poleg gospe Borštnikove engažovan od 1. junija t 1. naprej tudi nje soprog g. Ignacij Borštnik kot član narodnega gledališča v Zagrebu. Te dui je odšel iz Zagreba v Brod na Savi, da se priuči hrvat-okemu jeziku.
— (Kronski darovi družbi h v. Cirila in Metodu.) Uredništvu našega lista je poslal: O. Juraj Rezek iz Kranja 6 kron kot dobljeno stavo treh gospodov. Živeli rodoljubni darovalci iu njih nasledniki 1
— (Nesreča) Grozna nesreča pripeli ;t se je včeraj popoludne proti 5. uri v Ljubljani na Erjavčevi cesti blizu gostilnic* ,pri kroni". 68 let stara tašča tukajšnjega brivca g. D.ganca peljala je po trotoiru voziček, v katerem sta bila dva otroka imenovanega brivca, tretji 3 leta stari otrok Viljem pa je korakal po cesti za ženico. V tem času pripeljal se je mimo s težkim dvouprežnim vozom Stnceljev hlapec Janez Uraakar. Konj, ki se je dečka menda prestrašil, udaril ga je s kopitom po glavi in sicer s tako silo, da je otrok čez nekoliko minut umrl. Ženica, opazivši nesrečo, ustrašila se je tako, da je pala v nezavest ter se do danes še ni osvestila. Kakor se nam poroča, je malo upanja, du bi stara žena okrevala. Ali hlapca Urankarja zadene kaka krivda, pokaže preiskava.
— (Izpred porotnega sodišča Ljubljanskega.) Včeraj sta bili dve obravnavi. Pri prvi obravnavi bil je obtožen 49 let stari posestmi'. Jože Vrtačnik iz Dol, okraj Litija, hudodelstva goljufije. Leta 1875. — pravi obtožba — izposodil si je Vrtačnik od svoje sestre omožene Smuk 600 gld. V civilni pravdi pa je obtoženec pod prisego izjavil, da omenjenega zneska od Smukovib ni prejel, in vsled tega pričela se je proti njemu preiskava radi hudodelstva goljufije. Tudi pri včerajšnji obravnavi je Vrtačnik odločno tajil, da ni bil dobil omenjeno posojilo; rekel je, da se je onega dne, ko je baje dobil denar od Smukovih, peljal po opravkih v Litijo ter navede pričo za to. Da se obtožencu omogoči, dokazati svoj „alibi", preložila Be je obravnava. Prt drugi obravnavi bil je v tajni sej i 48 let stari oženjeni čevljar Janez Papler iz Pristave pri Tržiču obsojen radi hudodelstva posilne nečistosti na 18 mesecev težke ječe, poostrene s postom vsakih 14 dnij.
— (Za potujoče občinstvo.) Ker se vsi vlaki Dolenjskih železnic, katerih promet oskrbuje dr.'avua železnica, vozijo z državnega kolodvora do južnega in od tam nazaj, se opozarja občinstvo, da se je zaradi rečij, v vozeh pozabljenih obračati naravnost do obratnega vodstva na državnem kolodvoru.
— (Slavnost otvoritve glavne proge dolenjske železnice) bode danea in jutri v Trebnjem po tem-le sporedu: 1. Predvečer bakljada s spremljevanjem vojaške godbe pešpolka kralja Belgijskega Leopolda II. št. 27 in razsvetljava kraja. 2. Sprejem slavnostnega vlaka dne 31. maja ob 11. uri 10 min. po raznih deputacijah. 3. Od polu 12. do polu 1. ure koncert iste vojaške godbe pri kolodvoru. 4. Ob 1. uri banket v gostilni „pri Lipi«. 5. Zvečer ob 8. uri koncert vojaške godbe na vrtu gostilne „pri Lipi".
— (Silen vihar) je bil v nedeljo večer v Trstu. Morje je bilo tako razburjeno, da je bilo strah. Peneče valovje je raztrgalo v novem pristanišči verige pri nekaterih zasidranih parobrodih, ki bo bili vsled tega v največji nevarnosti. Napornemu
delovanja mornarjev se je posrečilo preprečiti večje nesreče. V Barkovljah je valovje odneslo dva lesena pomola in mnogo praznih sodov.
Umor sodnika dr. Krausa.
(Izpred porotnega 8odi8ea.)|
V Ljubljani, dne 30. maja.
Dne 2. julija 1879. I. zjutraj osupnila je prebivalstvo Škofjeloškega mesta strašna vest. Tatovi ulomili so bili v noči od 1. do 2. julija v Škofjeloški grad in v uradnico tamošnjega sodišča; okrajnega sodnika dr. Adalberta Krausa pa so našli njegovi domačini aa njegovi postelji v gradu, kjer je stanoval, oblitega a krvjo; imel ie veliko rano na glavi. Že hudo slaboten, je dr. Kraus na vprašanje, kako je zadobil telesno poškodbo, le toliko odgovoril, da je takoj po 11. uri po noči sam prišel iz mesta do zadnjih grajskih vrat in tu mahoma dobil udarec na glavo, da se je zgrudil na tla. Kako je potem prišel v svojo sobo, ni vedel povedati. Svojej sestri pravil je dae 2. julija 1879 še, da je vide), da so nesli železno blagajnico iz grada. O celem dogodku pa do svoje smrti dne 28. julija 1879 ni povedal ničesar dražega važnega.
Takoj izvršene poizvedbe in sodni ogled pa so dognali sledeče: V grad prišlo se je pri sprednjih in zadnjih vratih. Po noči hodil je samo sodnik dr. Kraus skozi zadnia vrata v grad, kar se je pa le sem ter tje pripetilo. Ta vrata bila bo osobito tudi tisto noč zaklenjena in ključ k njim ležal je zunaj pri vratih na mestu, sodniku znanem. Dr. Kraus ostal je tedai le slučajno tisto noč do prej omenjene ure zuuaj grada. Tatovi odprli so šiloma zadnja graiska vrata z dletom ter potem ulomili z dletom in nekim okroglim orodjem zaklenjena vrata sodniške uradnice; v uradnici odprli so v ekspeditni sobi z dletom zaklenjeno predalo pri mizi kancelista gosp. Logarja in vzeli iz tega predala 9 gld. eraričnega denarja. V uradni sobi sodnikovi ulomiii so v stoječi pisalnik in vzeli iz njega ključ k sodni blagajni. Blagajno nesli so potem iz grada, jo pri nekem vrtnem zidu kakih 100 korakov od grada odprli in iz nje vzeli denarja 649 gld., obligacijo za 100 gl. ter srebrno žepno uro in srebru groš. Hranilnih knjižic, ki so se tudi nahajale v blagajnici, tatovi niso vzeli. Ou 7. uri zjutraj prišla je sodna komisija ter našla dva koraka od zadnjih grajskih vrat celo ložo krvi in zraven pri grajskem zidu v groblji 36 cm dolgo vozno iglo, še s krvjo omazano. V zadnjih vratih tičal je ključ, sodnik moral je tedaj biti udarjen ravno, ko je odpiral vrata. Dr. Kraus umrl je vsled rane na glavi dne 28. julija 1879 Rinjena je bila na vrhu čela lobanjska kost ter vtisnjena v možgane, kateri so se videli skozi rano. Pri sredi leve ključnice bile so tri površne kožne praske Zdravniški izrek konštatuje, da je bilu rana na glavi absolutno smrtna ter provzročena z železno iglo, ki se je našla blizu grajskih vrat. Ker težke blagajnice ni mogel odnesti jeden sam človek, kaže že to, da se je udeleždo dejanja več tatov in vse okolnosti dokazujejo, da so morali biti stori ci natanko poučeni glede vseh krajevnih razmer. Gotovo je tudi, da so bili tatovi organizovana družba in da je dobil dr. KrauB smrtni udarec, ker je zasačil storilce, ko so ravno nesli denarnico iz grada.
Vkljub vsemu trudu pa ni bilo moči zvedeti storilcev, kar je lahko umevno, ker so tatovi jedino dejansko pričo spravili iz sveta. Šele danes, čez skoraj 15 let, vrši se pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava, katera ima dokazati, so-li obtožene osebe res ulomile v Škofjeloški grad ter pro-vzročile smrt dr. Krausa
Na zatožni klopi Bede: Anton Prelovšek, Janes Abe, Anton Jenko in France Aleš. Glavni obtoženec — kot neposredni morilec dr. Krausa — je Anton Prelovšek, po domače „JaKec", 51 let star, rojen v Trzinu, bivši delavec, sedaj kaznjenec v Mariborski kaznilnici; kaznovan je bil Že sedemkrat in sicer dvakrat radi hudodelstva tatvine. Janez Abe, po domaČe „ Maček", je 68 let star, rojen v Trzinu, bivši vžitkar, sedaj kaznjeoec ua Ljubljanskem gradu; kaznovan je bil že desetkrat In sicer trikrat radi hudodelBtva tatvine. Anton Jenko, po domače „Tonček", je 59 let Btar, rojen v Bi-domljah, oženien posestnik, sedaj v kazenskem zaporu na Ljubljanskem gradu; kaznovan je bil že šestkrat in sicer jedenkrat radi hudodelstva tatvine. Četrti obtožeuec France Aleš je 36 let star, rojen v Sdu, samski delavec brez gotovega stališča; kaznovan je bil že devetkrat.
Sodišču predseduje deželnega sodišča svetnik g. Pleš ko, votanta pa sta svetnika gg. Marti-nak in Venca j z, zapisnikar je avskultant g. dr. Krem žar; obtožbo zastopa državnega pravdnika namestnik g. Ekl; zagovorniki so odvetniki gg.: dr. pl. Wurzbach (za Prelovška), dr. Mosche (za Aleša), dr. Tavčar (za Jeuka) in dr. S tor (za Abeta). Poslušalcev je razmerno le malo, ker je vstop dovoljen le onim, ki bo izkažejo z vstopnico. Mej poslušalci je tudi hči glavnega obtoženca Antona Prelovška.
Kakor posnamemo iz 71 strani j obsezajoče obtožnice, jel je lansko leto, ko bo bili Anton Prelovšek, Anton Jenko, France Keber in tovariši radi hudodelstva tatvine obsojeni v večletno ječo, France Keber pripovedovati o tem, kdo je Bvoječasno ulomil v Škofjeloški grad. K bor umrl je dne 16. decembra
lani v Mengšu. Na smrtni postelji bil je dae 27. avgusta 1893 sodniško zaslišan in sklicevaje se na svoio bližnjo gotovo smrt pričal, da mu je France Čebul — kateri je umrl 4- junija 1885 kot jetnik na Ljubljanskem gradu — pravil malo dnij pred smrtjo »kako je Tonček (to je Anton Jenko) srečen ; tudi on je bil zraven pri tatvini na škodo Jurija Skofica, pa ga ni nihče izdal; on nas je tudi vozil v Skofjo Loko, ko smo oropali kaso in je bil ubit .becirksrihtar"; čakal nas je doli na senožeti za grmovjem; to tatvino napeljal je pa France Volčič iz Škofje Loke in ker je bil on zelo „verdohtea" človek, Sel je tisti dan, ko smo na večer kaso oropali in ko je bil .becirksnhtar" ubit, a svojo kramo na neko božjo pot (v Zalilog); to pa je storil Volčič zaradi tega, da bi sum nanj ne letel, da ae je on udeležil zločina. PoznejSnje sodne poizvedbe pokazale so, da je Čebul tudi drugim jetnikom pravil o tej stvari.   Tako pričuje Matevž Kumer, da mu je dve leti pred svojo smrtjo Čebul, kateremu je kot bolniku Btregel na gradu, povedal, da je Prelovšek ubil sodnika v Loki, da so pri tej priliki tudi nekaj denarja dobili in da je vse to .»komandi ral* France Volčič, da je Prelovšek zgrabil okrajnega sodnika za vrat, da je vzel iglo od voza na „placu" — pri Martinu Jerebu — in ž njo udaril »becirksrihterjaV   Kumer   dostavlja,   da je Čebul omenil tudi nekega Dolinšeka in da mu je pravil še več, da pa se vsega ne spominja več. Janez Hočevar potrjuje, da je njemu kot sojetniku na gradu pravil Čebul, da je Prelovšek prvi bil pri sodniku v Loki, ga zgrabil za vrat in da ga je tudi on ubil z iglo.   Obtožba trdi, da je Čebul govoril resnico, ker je sam sodeloval  pri tatvini v Loki in ker omenja posameznosti, katere more vedeti le storilec sam ali pa oni,  kateremu  je to  povedal storilec. Leta 1883. ukral  je Prelovšek svojemu sojetnika Čebulu bankovec za 10 gld.   Ko sta se vsled tega oesedovala, rekel  je Čebul Prelovšku:   .Jaz bom tukaj crknil — bil je namreč Č-bul takrat že bolan — ti pa tudi ne boš šel ven!"   Na Prelovškovo vprašanje: BKaj pa?" odgovoril je Čebul: ,Bo8 že videl, zavoljo „bucirksrihtarja*,  misliš, da bo reč zaspala? Bo že šimel pričal!" Drugo jutro našel je Čebul svoj desetak pri svoji  postelji, kamor ga je položil  Prelovšek brezdvomno,  ker  se je bal ovadbe.   Anton Pivk bil je leta 1882. prisoten, ko je Keber v ječi  na Gradu v  prepiru rekel Prelovšku: ,No, ti Črn becirksrihtarl" na kar je Prelovšek, ves rudeč in prestrašen, Kebra udaril. Janez Hočevar potrjuje, da je Keber, ko ga je Prelovšek udaril, temu rekel:   „Kaj misliš, da sem .becirka-rihtar" iz Loke, da m« boš pobijal, kakor si onega!" in da je Prelovšek na to kar utihnil.   Da bo stvar ni že prej ovadila, je umevno; sojetniki se ue izdajajo, ker dotičmku potem ni prestati v zapora Prelovška pa bo se še posebno vsi bali radi njegove silovitosti.
Ti dogodki — pravi obtožba — pa kažejo, da ie res moral čebul povedati prej omenjeno o zločinu v Škofji Loki. Sklepati se mora torej, da so izvršili omenjeno tatvino v Škofjeloškem gradu Anton Prelovšek, Anton Jenko, France Čebul in Janez Dulinšek; nadalje da je Jenko vozil storilce (Kakor je to dokazano tudi po drugih tatvinah) in čakal na nje z vozom, da ie tatvino napeljal Volčič iz Loke in da je Prelovšek morilec sodnika dra. Krausa. Od teh zločincev umrl je, kakor že omenjeno, France Čebul. Umrl je nadalje Jan»z Do-linšek dno 12. marca 1884 kot jetnik na Ljubljanskem gradu, Volčiča pa je dnu 11. aprila 1883 z nožem zaklal Audrej Lukančič. Sum, da je omenjena petorica sodelovala pri zločinu v Škofji L »ki, utrjen je pa tudi po drugih okoluostih, katere obtožnica obširno navaja. O vb h petih je tudi dok mano, da so bili znanci in da so bili v zvezi tudi pri drugih tatvinah.
Glede Franceta Volčiča pravi obtožba, da je bil znan s Boduim dmrmstom Kunsteliem v Liki ia da je torej lahko poizvedel vse za tatvino potrebne okolnosti. Iz izpove let> 11 -lene MiklavčiČ in Marjano Pivk sledi nadalje, da so zahajali ravno pred tatvino v gradu tuji možje k Volčiču v Loko, po glasa „Posavci" in omenil je Volčič, da bo slamnikarji is Trzina. Popis jednega teh tujcev se popolnem ujema s Prelovškovo ooebo. Dokosaoo je tudi, da je imel Jjnko, ki \a tatove vozil, tačas šimelna, s tem pa je tudi utrjena Oebalova izjava, „da bode že šimel pričal". Prelovšek in Jenko sta torej silno sumljiva, da sta v noči od 1. do 2. julija 1879 v dogovorjeni družbi uiomila v škofjeloški grad in izvršila že opisano tatviuo. Prelovšek usmrtil je tudi dra. Krausa z namero, da spravi iz jveta deiansko pričo svojega zločina; s tem pa je zakrivil hudodelstvo zavistnega umora.
Raz ven hudodelstva, izvršenega v Škofji Liki, katerega sta obdolžeua Prelovšek in Janko, pa ae je vsem štirim obtožencem zugovarjati radi cele vrsto tatvin, katere so izvršili skupno ali posamezno. Ker nam prostor ne dopušča, da bi obširno sledili obtožbi, naj navedemo le sledeče: Janez Abe m Anton Jenko ukradla sta 10. decembra 1871 v Št. Vida pri Ljubljani tačasnemu kaplanu g. Alojziju Starata denarja in dragocmosti v vrednosti 882 gld ; Anton Prelovšek ukradel je 19 maja 1879 v družbi Janeza Mercine po domaČe Šrangarju v Primskovem klobas in smodek za 105 gld.; Auton Jenko ukradel je meseca junija 1883 posestniku Majuenu v Radomljah žita in svinjskega mes* za 96 gld., nadalje
meseca aprila 1881 Mariji Svetic v Kamnika raznega blaga in denarja za 498 gld.; Prelovfiek, Abe in Alefl ukradli so Janezu Šarcu t Radomljah konjsko opravo, nadalje v družbi Antona Jenkota Janeza Sirniku v Spodnji Siftki dva preSica, vredna 40 gld. in Evgenu Malavaftiču tudi v Šiški 1. 1891. jednega pregiča, nekoliko pozneje pa Francetu Len Setu v Klecah vina in mesa za 188 gld.; nadalje ukradli so Prelovšek, Jenko in Aleš pri „Figabirtu* v Ljubljani konjsko opravo vredno 68 gld , Aleš sodeloval je tudi pri veliki tatvini v Moravčah pri TJčakarju; Prelovšek in Jenko ukradla sta nadalje pri Tometu v Delnicah raznega blaga za 195 gld., istotako tudi pri Grčarju v Dragomljab. Vsi so torej tatje iz navade. Konečno obtožen je še Aleš, da ie lansko leto v Kranji v Kokaljevi krčmi Alojzija šumija telesno težko poškodoval.
Ob polu 12. uri bilo je čitanje obtožnice končano in pričelo se je zasliševanje obtožencev, katere stražijo pazniki z nataknjenimi bodali. Vsi obtoženci razun Aleša izjavljajo da so nedolžni.
Pričelo se je podrobno zasliševanje Aleša. Opo ludne se je pretrgala obravnava in ae nadaljuje od 4. ure popolndne. 'Dalle prih.)
Razne vesti.
* (Carsko darilo ) Car Aleksander III. je podaril ruskemu samostanu Sv. Panteleimona na gori Atos 13.410 kilogramov težek zvon. Napis na zvonu, ki je bil vlit v Moskvi, pravi, da ga je car dal narediti v spomin na srečno rešitev carske obitelji pri atentatu v Dorki u dne 17. oktobra 1. 1888.
* (O b s o i e n j o k e y ) Pri veliki dirki na Dunaji se je pripetila nenavadna nesreča. Padlo je zapored šest konj in njih jezdeci so močno poškodovani. Vodstvo jokevakega kluba je obsodilo vsled tega jukeva Wallace-a, ki je dobil prvo Derbvjevo ceno, na 1O0O gld. globe. Ker je namreč jezdil neprevidno in pretirano, je podrl jednega konja in s tem prouzroči! vso nesrečo. Drug jokey je dobil ukor.
Dunaj 30. maja. V današnji seji poslanske zbornice se je začela razprava o trgovinski pogodbi z Rusijo. Oglasilo se je sedem govornikov.
Dunaj 30. maja. Cesar je danes ob 2. uri vzprejel ministerskega predsednika We-kerla v avdijenci. Položaj je jako resen. Kal-noky se trudi, da bi se doseglo kako poraz-umljenje.
Sofija 30. maja. Po odstopu vojnega ministra Savova se je nasprotstvo mej Stam-bulovom in Koburžanom tako poostrilo, da je bila kriza neizogibna. Nasprotstvo je načelno. Koburžan bi se rad Rusiji približal, v6 pa, da je to nemogoče, dokler je Stambulov na čelu vlade. „Agence balcanioue" javlja sedaj, da je ministerstvo, hoteč pojasniti situvacijo, podalo ostavko. Koburžan je poklical Stambulova k sebi, da se ž njim porazume. Trdi se, da je demisijo že vzprejel in naročil Grekovu, naj sestavi novo ministerstvo.
Sofija 30. maja. Grekov je odklonil ponudbo, sestaviti novo ministerstvo. Stambulov je svoj odstop uradno naznanil vsem prefektom. Metropolit Kliment je bil včeraj izpuščen iz zapora. Koburžan je odstranil Stambulova, ki si je z uspehom glede makedonskega vprašanja utrdil stališče, ker je bil v strahu, da ga Stambulov izpodrine. Kobur/anu se je zagrozilo z vojaško revolucijo, zato skuša svojo pozicijo rešiti s tem, da se približa opoziciji. Grekov mu je svetoval, naj se glede krize posvetuje z vodjama opozicije, z Radoslavovom in Stojlovom.
Beligrad 30. maja.   Kralj je baje že dobil povabilo, naj obišče sultana in misli sredi
meseca junija odpotovati. Za časa njegove odsotnosti pojde Milan v Niš, regentstvo pa prevzamejo nekateri ministri.
Peterburg 30. maja. V mnogih ruskih mestih zasačila je policija anarhiste in nihiliste, in našla dokaze, da so bili v zvezi s Pariškimi in Londonskimi anarhisti.
Narodno-gospodarske stvari.
— Poštna hranilnica 1.1893. Vodstvo poštne hranilnice je izdalo obsežno in pregledno sestavljeno letno poročilo, kateremu povzamemo naslednje podatke: Lani se je število vlsgateljev pomnožilo za 58,059 oseb, vloge pa za 4.346,209 gld. Depot drž. papiriev ae je pomnožil v nominalni vrednosti 1 877,430 gld Koncem I. 1892 je bilo 971,506 vlagateljev; vloge eo znašale 33.681,438 gld. v gotovini in 12.928,000 v drž. papirjih. Vrh tega se je na račun vlagateljev do kon'a I. 1893 nakupilo in dotičnikom vročilo za 16.924,860 gold drž. papirjev V čekovem prometu se je število udelež-nikov pomnožilo za 2106 oaeb, vložni saldo pa za 6.727,843 gld. Koncem upravnega leta je imelo ček-konto 23,471 oRob z vlogo 49.412,371 gld. v gotovini in 4 113,900 gld. v drž. papirjih Promet s čeki je znašal 2 6 milijard gld., od katere svote spida 33 odstotkov, torej več nego 828*5 milijonov ua cleariog-promet. Ker se je promet kaj ugodno razvil, kar je vidno iz receoega poročila in iz do« danih grafičnih načrtov, s«* je tudi dobiček pomnožil. Cisti dobiček znaša 1,309 638 gld. Ta številka kaže, da je vodstvo poštne hranilnice v spretnih rokah. Čisti dobiček se porabi deloma za dotacijo reservnega zaklada, deloma za ustanovitev penzijskega zaklada za uradnike poštne hranilnice, ostanek pa se izroči poštni upravi.
— Sprememba postaj inih imen. Glavno ravnateljstvo državnih železnic avstrijskih naznanja, da se od dne 1. maja t. 1. imenuje postaja „Sedlo Nove-Schabogliick" (Neusattel SchaboglUck) na progi Plzen»2atec samo „Schabogltic U". — Postaja „Alt- Lam na ch" na progi Graunden-Lambach pa se bode zvala od dne 1 juniia naprej BS ta d l - P au r a*.
Meteorologično poročilo.
S a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
IS	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	733 8 no. 7328 M, 733 3 -.iv	118° C 18 8« C 14 4» C	al. vzh. si. jzh. si. jzh.	jasno d. jas. obl.	110 mm. dežja.
Srednja temperatura 150°, za 15" pod normalom.
X>u.za.ajs3ssi borza
dne* 30 maja t. I.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 40 kr.
Skupni državni dolg v srebrn    .... 98 „ 20 ,
Avstrijska zlata renta....... 120 , 55 „
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ 95 ,
Ogeraka zlata renta 44/0 ...... 120 , 30 ,
Ogeraka kronska renta 4°/0..... 95 „ 20 „
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 995 r — „
Kreditne delnice......... 350 , HO „
London vista........... 125 , 10 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark   .   . 61 , 30 ,
'20 mark............ 12 , 26 ,
20 frankov........... 9 , 95«/, *
Italijanski bankovci........ 44 , 75 „
C. kr. cekini.......... 5 , 90 _
C. lr. glavno ravnateljrtvo mtr. dri, želemic.
Izvod iz voznega reda
velja-vnea-a od X. xao.a,ja. 1894.
Nutopno omenjani prihajalil in oahajalni 6fcii o ni »ceni eo « rr*HlnJ*-vropMkrm iamu. SrednJeeTropeki iu je krajaemu oaiti t Ljubljani aa 1 minuti naprej.
Odhod la LJubljane (jnž. kol.).
OS 19. uri 8 min. po nori OMbnl vlak t TrbM, Pontabel, Beljak, Oe-lovec, Franaenafeete, Ljubno, čira Belithal t Aueae«, Ischl, Omitn-. den, Solnograd, Lend-Oaatein, ZeU na> Jeaera, Stejrr, Line, limiojevioe, PlaenJ, Marijin« vare, Etfer, Karlov« ▼are, Franeov« Tare, Prago, Lipeijo, Dunaj Tla Amitetten.
Ob 6. uri 7 min. ifutral metani Tlak t KočovJo (t Hadolfovo od dnoTa ol v urjenja prometa).
Ob 7. uri lO min. tOutraJ oeebal Tlak t TrbU, Pontabal, Beljak, Celovec, Franaenafeite, Ljubno, Dunaj, coa Belathal t Solnograd, Dunaj Tla Amitetten.
Ob 11. uri 41 min. dopoludne meiani Tlak t Kočevje (t BudolfoTO
od iluova otTorjenJa prometa). Ob 11. uri SO min. dopoludnm oaebni Tlak t Trhle, Pontabel, Beljak,
Celovec, Kranaemfeite, Ljubno, Selstbal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popotudn« oaebni Tlak t TrbU, Beljak, Oelovno,
Franienifoite, Ljubno, čea Selathal ▼ Solnograd, Lend-Oaateln, Zeli
na Jeaeru, Inomoet, R regulo, Ourlh, GensTO, Paria, Stevr, Lino, Omun-
den, Iachl, BndejeTioe, PlaenJ, Marijin« vare, Bger,  Kranoote vara,
KarloTe Tare, Prago. Lipiko, Dunaj Tia Amitetten. Ob S. tiri SO min. mve&er meiani Tlak t Kočovje (t Budolfovo od dneva
otvorjenja prometa).
Prihod ▼ LJubljano (jnž. kol.).
Ob 8. uri 83 min. qjutra3 oaebni Tlak a Dunaja Tla  Amatetten, Lip.
siji«, Prage, FranooTih Tirov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov,
Planja, Budejevia, Solnograda, Linaa, Stovra, Omundena, Iaohla, Au»-.
eeea, Zella  na Jeaeru,  Lend-Oaitelna, Ljubnega, Celovca, Beljaka,
Franaenifeit«, Trbiia. Ob 8. uri 6 min. ijutraj meiani vlak ii Kočevja (ia Budolfovega uto-
prav od dneva, ko bode promet otvorjen). Ob 11. uri '47 min. rlopotudne oaebni vlak a Dunaja via Amitetten,
Lipalje, Prage, Franoovih varov,  Karlovih varov, Kgra, Marijinih
varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Hlovra, Parlaa, OeneT«,
Ourlha, Bregnloe, Inomoata, ZeUa na jeaeru, Lcnd-Gaatalna, Ljubnega,
CetoToa, Lienaa, Pontabla, Trbiia. Ob /V?, uri 44 min. popoludn* meiani Tlak ia Kočevja (is BudolfoTog«
■topraT od dneva, ko bode promet otvorjen). Ob 4. uri 48 min. poputuHne oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, SeUthala,
Beljaka, Oelovoa, Franaenafeite, Pontabla, Trbiia. Ob 8. uri 34 min. tvi-rrr meiani vlak ia Kooevja (ia Rudolforega ibo-
prav od dnera, ko bode promet otvorjen). Ob 9. uri HI min. mvefar oaebni Tlak a Dunaja proko Amstettena v\
Ljubnega, Beljaka, CeloToa, Pontabla, Trbiia.
Odhod ls LJubljano (dr?. koU.
Ob   7. uri *.*.*« min. n)utraj       v Kamnik. „    y.   ,   OB    „    popotuiine H n „    O.   „   80    „    mvffirr „ a
,, lO.   „   lO    ,,    zrršrr ,,       „     (ilednji vlak le ob nedeljah
in praznikih.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   O. uri BO min. +}utr,tj       Ia Kamnika.
. 11. „ IS n dopotudn* „ „ (4—119) ,,    8.   „   ito    >t    mtmrrr „ ,,
n    V.   „   OS    „    tvrčrr        „       „     (ilednji vlak lo ob nedeljah
in pramikih.)
Gospod
se išče v stanovanje in liranc.
Kje? pove upravnifitvo BSlov. Naroda".      (600—1)
Koncipijenta
na drugem  mestu, z dovršeno sodnijsko praltBo,
vzprejmem takoj.
Dr. Valentin Krisper,
(594—2) advokat v Ljubljani.
Trgovina z manufakturnim blagom
—== T7" Oelji =—
obstoječa 40 let, jako dobro situvirana, kjer jfl jako velik prom* t In katera ima prnkrnsn« prostore, «e litkof |»<mI Jak «► ii{ro«l»imi poboji |»r«Mlii, eveiitiivelno «ul<la v xukiip. (695—9)
Vec pove U|>ravmStvo ^Slovenskega Naroda".
Nadaljevanje prostovoljr
na drobno.
prodaje
jši-ina  Itako t. ii i It  ..pri /t* lenem liril»utc v  I. j nl»l jun i
nadaljevala bode |>r<»Mlovoljii«i» prodtajo ms ilrolmo
dnć 4. junija 18S4 "WVt
ol» H. uri dopolnilne mi Url inesin. — Prodajalo so bode
nad lOO oral
hribov, njiv in travnikov.
V Ljubljani, dne" 29. maja 1894. (&99-1)
Razglas.
(5(53—3)
I
Ste v. 631.
Potom minuendne ciretžTo© odda se
zgradba novega zidanega mostu
čez Bistrico v Kamniku.
StroSki proračunieni bo ua 93.100 KoUliictrjev.
Pismeno  ponudbe, katerim j-- priložiti  lamčevine 2210 g!d., uložiti je
do 5. junija 1884
dopoliadne   11.  ure  pri niONtueiu  /ii|iaiislvn  v   Kamniku.
kjer tudi dotični nacrti, proračun in stavbeni pogoji na razgled leže\
doc 20. maja 1894.
Močnik s r., župan.
lz.daat.elj in odgovorni ureduik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1
D^^S