LOVŠE DOMŽALE & KRANJ 01/ 729-9000 in 04/ 280-9000 www.aclovse.si TODAV TOMORROVV TOVOTA ČISTILNICA IN PRALNICA THEMM® NA LESENIH SMUČKAH L D VELIKI PLAT ilNI V soboto, 10. marca, se je na jev iz različnih slovenskih krajev, stavitvah stare smučarske opre-Glavnem trgu zbralo okrog se- ki so se udeležili 6. srečanja za me: smuči, vezi, palic, krojev in demdeset starosvetnih smučar- pokal Šinkel. Po zanimivih pred- materialov oblačil, nogavic, po- PIZZERIA m zgodba v matu 23dHccv&Jtizz na dom, dKmmrsL36, dKmxik, td: 0163117 60 ^HanciljL M td.: 040 335 226 www.cistilnica-labod.si, E-pošta: labod.cistilnica@siol.net PE MERCATOR CENTER KAMNIK, tel. 01/8311741 VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAM IN ŽELIM, DA BI BILI SLOŽNI IN USPEŠNI V PRIZADEVANJIH ZA SKUPNO DOBRO! MIHA NOVAK, NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK, S SODELAVCI Naš pogovor ob materinskem dnevu: z zdravnico prof. dr. Emo Mušič Kamničanka prof. dr. Ema Mušič je specialistka interne medicine, znanstvena svetnica, redna profesorica interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, zaprisežena sodna izvedenka za področje interne medicine in alergologije. Pripravlja podiplomska predavanja pulmologije in klinične alergologije. Zaposlena je v Bolnišnici Golnik, kjer je svoje življenjsko delo posvetila področju pljučnih bolezni in alergijam. Napisala je že preko 300 strokovnih in poljudnih člankov doma in v tujini, deli nasvete v radijskih oddajah, piše knjige, skrbi za dom in družino... Več na 12. strani Spoštovane občanke in občani! Iskrene čestitke ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu. Pridružite se nam na slovesnostih in prireditvah; skupaj počastimo spomin na rojaka, pesnika in domoljuba Rudolfa Maistra! ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR Pomen srečanj ljubiteljev smučanja po starem je skrb za ohranjanje starih običajev in prijateljsko druženje različnih ljudi in generacij. Med navdušenimi in dobrovoljnimi smučarji je vedno več mladih, kar je porok za °hranjanje smučarske dediščine. Za vedro razpoloženje je poskrbel tudi Janez Vrenjak - »Stegn«, velikopla-n«tska legenda in veseljak, s svojimi nepogrešljivimi orglicami in kitaro, prepevanjem in zbijanjem šal ... krival, srajc, suknjičev, obutve in dodatkov (nahrbtniki, krplje, čutare, fajfe ... pri moških in razni modni dodatki, pokrivala ... pri ženskah) so se podali na Veliko planino, kjer so se pomerili v starodavnih tehnikah smučanja, ki so morale biti kar najbolj skladne z opremo. Več na 9. strani VERA MEJAČ KAMNIK PRAZNUJE 29- marec, dan, ko se spominjamo rojstva velikega Kamničana, generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova, je praznik občine Kamnik. Tudi letošnje praznovanje zaznamuje pester program raznovrstnih prireditev, ki že potekajo, večina jih bo prav okrog prazničnega dne. V petek, 30. marca, bo ob 16.30 osrednja proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev s sodelovanjem častne čete Slovenske vojske. Ob 17. uri pa bo v Domu kulture potekala Slavnostna seja Občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine Kamnik, praznik bo pospremil slavnostni govornik minister Janez Podobnik. Mesto Kamnik z okolico letošnji praznik občine pričakuje v za ta čas kar malce nenavadni, beli podobi. Misli župana Toneta Smolnikarja ob prazniku občine Kamnik in celoten program prireditev objavljamo na 3. strani, prejemnike letošnjih občinskih priznanj pa predstavljamo na straneh 5., o. in 7. Starosvetni smučarji so se v stari smučarski opremi najprej predstavili na Glavnem trgu. Na sliki nekaj predstavnikov Kamniških Grč: z leve ' oze Baronik, Luka, Lara in Marjan Schnabl ter Eva Dobovšek. Naslednja, velikonočno obarvana številka Kamniškega občana izide v četrtek, 5. aprila. Članke in oglase oddajte do petka, 30. marca, do 12. ure; zahvale in oglase pa do ponedeljka, 2. aprila, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/83 91311, 041/662-450, e.naslov: sasa.mejac@siol.net VSE ZA MOBILNO TELEFONIJO NA ENEM MESTU AvtoAkustika www.avtoakustika.si Pooblaščeni zastopnik družbe Mobitel d.d. ’ SBOMBABANSKI KMETIJSKI SEJEM V KO MENKI OB S®. MMCABO 1. APKELA,. Agencija za razvoj turizma in podjetništva * v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Glavni trg 2 1241 Kamnik tel: +386 1 831 82 50 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, 1241 Kamnik Tel.: 8317 647,8317 662 info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net marko.kumer@aeuest.arnes.si Petek. 23. marec, ob 18. uri salon gradu Zaprice Predstavitev knjige Ive Šubelj Kramar »TAKO SO ŽIVELI...« sobota. 24. marec, ob 20.00 salon gradu Zaprice MMK in ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK Koncert iz cikla Študent&Muzika: BARBARA KOŽELJ - mezzosopran in PHVLLIS FERVVERDA - klavir. Vstop prost. četrtek. 29. marec, ob 15.00 salon gradu Zaprice MMK in ŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA Simpozij RUDOLF MAISTER - VOJANOV. VČERAJ, DANES, VEDNO. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si maja rajh, breda.podbreznik@kam.sik.si http://www.kam.sik.si Ponedeljek, 26. marca, ob 19. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik Pogovor s pisateljem Tonetom Partljičem o njegovi knjigi General: deset črtic o Rudolfu Maistru. Pogovor bo vodila Tadeja Rode Teran, urednica založbe Karantanija, ki je knjigo izdala. Prireditev je posvečena občinskemu prazniku. Sreda. 28. marec, ob 19.30 v dvorani Matične knjižnice Kamnik Uroš Ravbar: Z avtom okoli sveta. Potopisno predavanje - Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik. ŽS" Kulturno društvo MePZ Cantemus Kamnik Petek. 30. marca, ob 19.30 Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku »KONCERT MOZARTOVIH IN HAYDNOVIH DEL« zborovodja: Aco Biščevič t*. BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zgornje Palovče 5, Kamnik E-pošta: dednina@volja.net Tel.: 041 545 580 (g. Iva Šubelj Kramar) http://www.users.volja.net/slokam Nedelia. 25. marca, ob 13.00 uri - Budnarieva muzejska hiša Tradicionalna delavnica izdelovanja BUTARIC. Izdelovali jih bodo domačini: Fanika Sovinšek, Bernarda Kvas in G usti Smešnjavec. Prikaz in razstava RIŠELJE vezenja: Majda Vavpetič. ž*. DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik www.domkulture.org info@domkulture ora 041/360-399, 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) Četrtek. 22. marec, ob 16.45 Klarisa Jovanovič ENA MAJHNA PRAVCA - predstava za otroke Za kamniške vrtce in izven Vstopnina: 4 EUR / 958,6 SIT Četrtek. 29. marec, ob 17. uri Gledališče Unikat HALO, RDEČA KAPICA - predstava za otroke Za abonma KarrVnček in izven Vstopnina: 3,75 EUR (898,6 SIT) Četrtek. 29. marca, ob 19. uri (mala scena) KD Tuhinj ČAKAJOČ GODOTA - drama Za izven Vstopnina: 2 EUR (479,3 SIT) Petek. 30. marec, ob 17. uri Občina Kamnik SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVIJO PRIZNANJ Za izven Torek. 3. aprila ob 20. uri Simfonični orkester Domžale Kamnik KONCERT Koncert klasične glasbe Za izven Vstopnina: 8 EUR (1917,1 SIT) Sreda. 4. aoril. ob 18. uri Občina Kamnik JAVNA PREDSTAVITEV ARHITEKTURNEGA FILMA O VIZIJI CELOSTNE UREDITVE STAREGA GRADU: OBERSTEIN -KRALJESTVO ORLA Za izven Vstopnine ni Kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 22. 3. 2007. 22. marca 2007 AKTUALNO Kamniški OBČAN OBČINA KAMNIK KOT NOSILKA MEDNARODNEGA PROJEKTA Ekokmetije z zdravo prehrano v vsak dom in vsako šolo« Prve delavnice v okviru projekta »Ekokmetije z zdravo prehrano v vsak dom in vsako šolo« 15. februarja se je udeležilo 32 udeležencev. Delavnica je potekala po predvidenem načrtu. Udeleženci so bili podrobno seznanjeni z omrežjem občin »Povezanost v Alpah« in umestitvijo našega projekta, kot tudi mesta Kamnik v širši Evropski prostor. Podane teme in izbor predavateljev je bil dober, zato se je ob koncu razvila zanimiva razprava. Lahko bi povzela glavno ugotovitev na sami delavnici, da na našem območju prevladuje predvsem pridelava mesa zlasti govedine, jagnjetine ter izdelkov iz jabolk, kot so jabolčni sok, kis, suho sadje. Pridelovalce mesa moti, ker ni organiziranega klanja in ločenega označevanja z eko oznako, da bi imelo tako pridelano meso sledljivost. Do druge delavnice potekajo aktivnosti zbiranja nabora bioproizvodov in predstavitev ekokmetij. Udeleženci ekokme- tij so dobili vprašalnike, vendar jih niso še vsi vrnili, zato bomo o rezultatih poročali na naslednji delavnici. Misli dveh udeleženk nam dajeta potrditev, da smo na pravi poti. Večje povpraševanje po biohrani nam narekuje, da izobražujemo in ozaveščamo nosilce ekokmetij. Povzamem naj misli teh dveh udeleženk. Predstavnice ekokmetije, ki pravi: »Všeč mi je, da gre tokrat čisto zares. Možnosti za sodelovanje ste nam dali dovolj. Naša kmetija bi lahko sodelovala na ekotržnici, na izobraževanju,...«. Udeleženka, ki ni lastnica kmetije pove: »Sem oseba, ki jo ekokmetijstvo zanima in v tej dejavnosti vidim prihodnost - dobro za posameznike, društva, občino, državo in sam planet. Z družino smo se pred letom preselili iz Ljubljane v Kamnik, kjer se zelo dobro počutimo. Iskali smo že lokalno ponudbo ekohrane, vendar je bilo potrebno precej raziskovalnega duha, da smo jo našli. Zelo se veselim kataloga kmetij, ki bo prikazal ponudbo kmetij s kamniškega območja, predvsem za mnoge družine, ki prihajajo v nova naselja. Vedno več ljudi išče kvaliteto v življenju, zato nam je pomembno, kje sadje in zelenjava zrasteta in kaj se z njima med rastjo dogaja«. Koordinator projekta Irena Studen Občina Kamnik POGLED SODELAVCEV NA POTEK MEDNARODNEGA PROJEKTA DVNALP2 Zanimanje za ekološko prehrano me je spodbudilo k temu, da tudi sama prispevam k širjenju uporabe in pridelave kvalitetne, ekološko pridelane hrane. Odločila sem se, da se z diplomsko nalogo posvetim tej tematiki, zato sem z veseljem sprejela povabilo ga. Studnove, koordinatorke projekta »EKOkmetije - z zdravo prehrano v vsak dom in vsako šolo«, da pomagam pri izvajanju le-tega. Prvo delavnico je Občina Kamnik organizirala 15. februarja. Povabljeni so bili kmetovalci kamniške občine, ki se že ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem in tudi drugi, ki so povezani s tem področjem. Glavni namen delavnice je bil predstavitev projekta EKOkmetiie - z zdravo prehrano v vsak dom in vsako šolo, ki ga vodi Občina Kamnik v oicviru Sklada za varstvo narave MAVA iz Švice. Uvodno predstavitev projekta s poudarkom na glavnih ciljih projekta je imela ga. Irena Studen. V okviru projekta je predvidena vzpostavitev eko-tržnice, izdelava ekokataloga in zagotovitev ekomalice učencem v dveh osnovnih šolah. Ti bodo imeli možnost spoznati ekološke kmetije v okviru ekodnevov. Osveščanje prebivalcev o ekološko pridelani hrani je vsekakor pomemben del projekta. S predstavitvijo je nadaljeval g. Dušan Prašnikar, ki je kot predstavnik CIPRE Slovenije tudi eden izmed pobudnikov za izvedbo tega projekta. Na primerih dobre prakse iz Slovenije in tujine je pokazal, da je trajnostno kmetijstvo ena izmed primernejših oblik kmetovanja v gorskih območjih. Seveda je ekološkim kmetovalcem veliko lažje, če se s težavami spopadajo z združenimi močmi. 0 smiselnosti povezovanja je na delavnici spregovoril g. Janez Ocepek, predsednik društva ekokmetovalcev »Zdravo življepje« Lukovica. Občina Kamnik na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004, 34/2004 in 62/2006), razpisnih pogojev, ki so bili objavljeni v javnem razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem v Kamniškem občanu, 19.10. 2006 in ugotovitev komisije o utemeljenosti vlog in prejetih listinah, objavlja PREDNOSTNO LISTO A UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM, KI SO OPROŠČENI PLAČILA LASTNE UDELEŽBE IN VARŠČINE Zap. št. PRIIMEK IN IME NASLOV Število točk 1. Rekič Vesna Ljubljanska 1/č, p. Kamnik 460 2. Pečnik Mojca Oševek 19. p. Kamnik 410 3. Krainc Olga Volčji Potok 47/a, p. Radomlje 400 4. Begulič Mirsada Neveljska pot 12, p. Kamnik 400 5. Špur Boštjan Steletova 3, p. Kamnik 390 6. Škof Daliborka Jakopičeva 22, p. Kamnik 390 7. Kijamet Fana Pot 27. iuliia 2, p. Kamnik 385 8. JačimovičTania Bakovnik 5/c, p. Kamnik 380 9. Poljanšek Tanja Sela 12/a, n. Kamnik 375 10. Kropovšek Pečar Mariia Steletova 19. p. Kamnik 375 11. Malkoč Korez Sabina Ljubljanska 3/b, p. Kamnik 370 12. Sušnik Darinka Mali Rakitovec 6, p. Blagovica 370 13. Jelečevič Barbara Groharjeva 2, p. Kamnik 370 14. Jurač Monica Groharjeva 4, p. Kamnik 365 15. Rizman Tanja Zikova 5, n. Kamnik 365 16. Bruser Angela Trg svobode 4, p. Kamnik 360 17. Berič Slavica Groharieva 6, p. Kamnik 360 18. Kos Vesna Slatnarieva 14, p. Kamnik 360 19. Murtič Velida Steletova 19, p. Kamnik 350 20. Samec Virijant Jožica Livarska 7, p. Kamnik 350 21. Muratovič Mirela Tuniiška 2/b, p. Kamnik 340 22. Ramčilovič Alma Groharieva 8. p. Kamnik 335 23. Dermota Romana Jakopičeva 22, p. Kamnik 335 24. Vinic Udija Zikova 5, p. Kamnik 330 25. Mašinovič Zenaida Matije Blejca 18, p. Kamnik 310 26. Pepeliak Šačir Matije Blejca 10, p. Kamnik 300 27. Suliadžič Semira Črna pri Kamniku 17. p. Stahovica 300 28. Musič Nedžada Kranjska 2/a, p. Kamnik 295 29. Kraniec Josipa Zikova 6, p. Kamnik 290 30. Palik Nataša Tuniiška 2. p. Kamnik 290 31. Petrovič Boiana Fužine 2/a, n. Kamnik 290 32. Buria Prašič Jasmina Volčii Potok 41/, p. Radomlje 285 33. Halilovič Šaho Novi trg 43/a, p. Kamnik 285 34. Hašič Zemina Kamniška 12, p. Kamnik 285 35. Istenič Jožica Ljubljanska 39. p. Kamnik 280 36. Kokali Mariia Buč 33, p. LazevTuhiniu 270 37. Grgovič Begija Vrhpolie 68, p. Kamnik 250 38. Mačinkovič Nada Klavčičeva 5, p. Kamnik 235 39. Belič Brigita Zikova 10, p. Kamnik 230 40. Kocian Vida Kamniška 12, p. Kamnik 220 Na prednostno listo, se zaradi neizpolnjevanja splošnih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ne uvrsti: - Petelin Marija, Trg svobode 4, Kamnik; -Turk Nataša, Ljubljanska 3/c, Kamnik. Prav tako se na prednostno listo na podlagi 7. člena pravilnika, zaradi neupravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja, ne uvrsti: - Kohek Stanislav, Brezje pri Lekmarju 8-a, p. Sveti Štefan Udeležencem razpisa bodo v roku šestih mesecev po zaključku razpisa, izdane odločbe o uvrstitvi na prednostno listo upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj. Zoper odločitev pristojnega organa najemodajalca - občine, je dopustna pritožba na župana. Odločitev o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb se objavi seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Opredelil je dejavnosti in projekte, v katere je vključeno njihovo društvo ter izpostavil tudi konkretne probleme s katerimi se soočajo njihovi člani. Pri reševanju konkretnih problemov bodo s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pri projektu sodelovali tudi kmetijski svetovalci. Terenska kmetijska svetovalka ga. Pavla Pirnat je udeležencem predstavila možnosti trženja ekoloških pridelkov. Na žalost ni mogoče pridobiti posebnega svetovalca za ekološko svetovanje, saj sta v Sloveniji samo dva kmetijska svetovalca, ki sta specializirana za to področje. Po končanih predstavitvah se je med udeleženci začela razprava. Nekateri med njimi so izrazili svoje pomisleke in dvome glede uspešnosti projekta, večina pa je z navdušenjem pozdravila projekt. Pomembno je, da je veliko število ljudi izkazalo pripravljenost na kakršenkoli način sodelovati pri projektu. Veseli so bili, da smo tudi v Kamniku začeli spoznavati razvojne možnosti in prednosti, ki jih prinaša ekološko kmetovanje, tako za okolje, kot tudi za lokalno prebivalstvo. Skupaj smo ugotovili, da je projekt razvojno naravnan in da ima realne možnosti, da se bo po uspešno opravljenem pilotnem poizkusu razširil na večje število ponudnikov in uporabnikov zdrave hrane. Sodelavci pri projektu verjamemo, da bomo ob podpori kmetovalcev in strokovnih služb projekt uspešno izpeljali in ga bomo lahko, kot primer dobre prakse, v prihodnosti predstavljali na podobnih delavnicah. Manica Pogačnik, študentka geografije in sinologije OBČINA KAMNIK KOT NOSILKA MEDNARODNEGA PROJEKTA »Ekokmetije z zdravo prehrano v vsak dom in vsako šolo« VABI NA 2. DELAVNICO: PRODAJA NA DOMU IN EKOTRŽNICI Vabljeni vsi bioekološki pridelovalci, društva in kmetje, ki se nameravajo preusmeriti v bioekološko kmetovanje. Delavnica bo v torek, 10. aprila, od 10. do 12. ure v zgornji sejni sobi Občine Kamnik. Predstavili vam bomo: • Izvedene aktivnosti v okviru projekta »Ekokmetije z zdravo prehrano v vsak dom in vsako šolo«, • Kako zaslužiti pri prodaji na domu? • Zakaj prodaja na eko tržnici? • Primer dobre prakse povezovanja kmetov pri pridelavi domačega mleka v skupni sirarni. Izvajalci: - Irena Studen, koordinatorica projekta, - Maks Vrečko, avtor knjige Iz prakse za prakso - Kako uspešno tržiti na kmetiji? -Andreja & Mih, ekokmetija PRI JERNEJK, Motnik, - Marija Bončina, ekološka turistična kmetija PRI LOVRAČU, Čadrg - Tolmin. Vabljeni! Občina Kamnik na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004, 34/ 2004 in 62/2006), razpisnih pogojev, ki so bili objavljeni v javnem razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem v Kamniškem občanu, 19.10. 2006 in ugotovitev komisije o utemeljenosti vlog in prejetih listinah, objavlja PREDNOSTNO LISTO B UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM, KI SO ZAVEZANCI ZA PLAČILO VARŠČINE Zap. št. IME IN PRIIMEK NASLOV Število točk 1. Drolc Simona Laze 32, p. Laze 410 2. Violeta Vezenkova Groharieva 12. o. Kamnik 360 3. Sebila Hairudinovič Šutna 31, p. Kamnik 315 Udeležencem razpisa bodo v roku šestih mesecev po zaključku razpisa, izdane odločbe o uvrstitvi na prednostno listo upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Zoper odločitev pristojnega organa najemodajalca - občine, je dopustna pritožba na župana. Odločitev o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb se objavi seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK OB PRAZNOVANJU LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA -SKRB ZA LASTNI RAZVOJ V sodobnem, tako imenovanem globalnem svetu je pozornost vse večjega števila prebivalcev - tudi lokalne skupnosti - usmerjena k dogodkom, ki zaradi svojih vsebin pritegnejo medijsko pozornost, četudi gre v največji meri za tragične in skrb zbujajoče dogodke na tem ali onem koncu sveta. Pretok informacij je postal tako silovit, da je včerajšnja novica, objavljena danes, tako rekoč nepomembna. Ob vsakdanjih »velikih« dogodkih se zdi, da je vse tisto, kar se dogaja na lokalni ravni, povsem nepomembno. Pa je temu res tako? Smo posledično nepomembni tudi vsi tisti, ki poskušamo s svojo prizadevnostjo po eni strani izboljševati življenje kar največjemu številu občanov, po drugi strani pa z najrazličnejšimi vsebinami obogatiti taisti vsakdanjik v lokalnem okviru ter na ta način vtisniti pečat času, ki neizmerno hitro beži? Odgovor na tako zastavljeno vprašanje je odvisen od tega, kaj nam pomeni ožje bivalno okolje, v katerem se vsakodnevno srečujemo s prijatelji, znanci, poslovnimi partnerji, pa tudi z množico obiskovalcev, ki so del svojega časa namenili iskanju drugačnosti, zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti, ki jih ponuja izbrano lokalno okolje. Če se zavedamo, da je skrb za promocijo številnih občudovanja vrednih lokalnih vrednot sestavni del naših prizadevanj za ohranjanje lastne identitete, potem nas ne bi smelo biti strah pred prihodnostjo v sicer vse bolj medsebojno povezanem in še kako soodvisnem globalnem svetu, v katerem je, žal, vse manj prostora za tiste drobne stvari, ki dejansko bogatijo življenje pripadnikom posameznih ožjih, lokalnih skupnosti. Še posebej, če se zavedamo, da je potrebno vrednote tako materialnega kot duhovnega sveta prenašati na mlajše rodove. Od uspešnosti medgeneracijskega prenosa najrazličnejših vsebin, ki tvorijo našo identiteto, pa bo odvisno, v kolikšni meri bomo uspeli razvijati in ohranjati lastno nacionalno in ožjo lokalno samobitnost. Le-to bo mogoče, če bomo znali prisluhniti drug drugemu in med mnogimi možnimi potmi izbrati tisto, ki bo usmerjena k razumnim razvojnim strem-, jjenjem. Nikakor se ne gre slepiti, da so mogoči veliki in enkratni razvojni preskoki. Res pa je, daje od pridobljenih znanj, delovne prizadevnosti, v marsičem Pa tudi od iznajdljivosti, še kako odvisno, v kolikšni meri nam bo uspelo izrabiti potencialne razvojne možnosti, ki jih sicer načeloma ponuja skupen evropski prostor, v katerem pa si vendarle vsakdo Poskuša odrezati kar največji kos pogače. Morda se mnogim še vedno zdi, da je merilo razvoja neposredno povezano s številom hektarov, na katerih se namesto trajne biološke raznovrstnosti bohotijo takšni in drugačni »betonski silosi«, vendar se ev- ropska miselnost, ki jo dobesedno duši industrijska zasičenost s smrtonosnimi zmogljivostmi, obrača v smer iskanja sonaravnih razvojnih potencialov, ki ohranjajo naravne danosti v ožjem lokalnem okviru. In Kamnik s svojim naravnim zaledjem, okrašenim s čudovitimi planinami in gorami, je lahko tudi v prihodnje eden od biserov, kar priznavajo vsi tisti, ki jih pot hote ali nehote zanese v ta košček sveta. Tudi zato bi morala biti naša prizadevanja usmerjena k učinkovitejšemu varovanju bogatih naravnih in kulturnih danosti, brez katerih Kamnik ne bi bil to, kar je. V tej smeri bi morala biti usmerjena tudi izraba razvojnih priložnosti, ki nam jih na načelni ravni nudi razširjen skupni evropski prostor. Bilo pa bi iluzorno pričakovati, da bodo priložnosti udejanjene že zgolj z minimalno angažiranostjo. Treba bo še kako »zavihati rokave« in Evropejce prepričevati, da je vredno vlagati v projekte, ki so usmerjeni k trajnostnemu razvoju in ohranjanju ravnotežja v čedalje občutljivejšem ekosistemu. Za takšno usmeritev pa si moramo prizadevati prav vsi, ki se zavedamo, da je prihodnost odvisna od našega sedanjega ravnanja, kot tudi od bodočega ravnanja pripadnikov tistih generacij, ki jim skozi vzgojno-izobraževalni sistem poskušamo vcepiti pomen vrednot naših prednikov. Slednji so brez spoznanj velikih učenjakov razumeli, da imamo samo eno Zemljo! Vsem občankam in občanom občine Kamnik čestitam ob letošnjem praznovanju občinskega praznika. ZUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR Poročilo s 3. redne seje občinskega sveta občine Kamnik (2. del) Svetniki so »s težkim srcem« vendarle sprejeli dodatnih 120 € na mesec ^red vami je še drugi del poročila o dogajanju na 3. redni seji našega občinskega sveta, na kateri 80 svetniki in svetnice med drugim izglasovali tudi pravilnik, na podlagi katerega bodo vsak mesec za svoje, kot so dejali nekateri, »strokovno delo in nemoteno delovanje demokracije« prejemali dodatnih 120 evrov. Razprava o tem pravilniku je bila smešna, saj so svetniki takšnemu vpo besedah nekaterih) trošenju občinskega denarja večinoma nasprotovali, na glasovanju pa s° ga vseeno podprli s prepričljivo večino. . ^nmiškim davkoplačevalcem m volivcem je v zvezi s tem pra-1 n*oin treba povedati, da gre za novost, ki je doslej v naši občini nismo poznali (v nekaterih drugih pa je že uveljavljena praksa), saj so svetniki za svoje delo doslej prejemali le sejnine, sredstva za svoje delovanje pa so prejemale tudi politične stranke. V razpravi so svetniki (tudi tokrat jih namenoma ne bom navajal z imeni in priimki) večinoma temu pravilniku nasprotovali, saj so menili, da je to posledica rezultata lanskoletnih lokalnih volitev, da je ta denar namenjen predvsem nabiranju volilnih glasov in da gre za neupravičeno trošenje davkoplačevalskega denarja. Toda ta »skrb za davkoplačevalski« denar je bila zgolj zaigrana, saj je podžupan Brane Golubovič razkril prava stališča svetniških skupin >n povedal, da pred sejo temu pravilniku niso nasprotovale... Edini svetnik, ki je temu pravilniku nasprotoval s konkretnim predlogom, kako bi lahko ta denar bolj koristno porabili, je bil Anton Rajsar, svetnik DeSUS, ki se je zavzel, da bi ta sredstva raje namenili študentski populaciji jdi društvom. Njegov predlog ni bil deležen podpore, saj so svetniki (kot je bilo videti) z nič kaj težkim srcem dvignili roke za dodatnih 120 evrov mesečnega honorarja za »bolj strokovno delo«. Upajmo, da bo to »strokovnost« v razpravah kmalu tudi opaziti in da bo delo našega občinskega sveta sedaj tudi učinkovitejše. Okrepčevalnica Orient za tržnico ostaja v lasti občine Med zanimivejše točke je na tokratni seji sodila tudi obravnava letnega programa prodaje občinskih nepremičnin. Med nepremičninami, ki jih je občinska uprava letos nameravala prodati, je tudi objekt okrepčevalnice Orient na Maistrovi ulici, ki je po besedah Bojana Mlakarja, podsekretarja - vodje občinskega oddelka za okolje in prostor, v zelo slabem stanju. S prodajo tega objekta se svetniki niso strinjali, saj je Rudi Veršnik v imenu svetniške skupine SDS dejal, da nepremičnina za tržnico ni primerna za prodajo, ker je na zelo pomembni lokaciji. »Tržnica je namreč pomemben prireditveni prostor, zato bi bilo dobro, če razmislimo, ali bi jo bilo smiselno tudi pokriti, nikakor pa ne smemo prodajati nepremičnine ob njej. S tem bi si namreč nakopali celo vrsto težav,« je opozoril Veršnik, ki je bil skeptičen tudi do tega, da bi občina prodala zemljišče ob Fructalu na Korenovi poti. »To je občinska zlatnina, zato je ne kaže prodajati, če ni nujno,« je še dejal Veršnik. Tudi Nuša Mojca Svete, svetnica LDS, Valentin Zabavnik, svetnik SDS, ter Janez Ivo Stražar, svetnik NSi, so prodaji okrepčevalnice Orient nasprotovali, saj so menili, da bo občina ta prostor še potrebovala. Zabavnik je dejal, da je ta prostor res primeren za ekološko tržnico, Stražar pa se je zavzel, da bi dali temu objektu novo vsebino. Objekt okrepčevalnice Orient tako ostaja v lasti občine. Na tokratni seji so svetniki sprejeli tudi načrt dela našega občinskega sveta v letošnjem letu, v katerega so na pobudo svetniške skupine SDS dodali še spomladansko in jesensko obravnavo dosedanjega dela komisije, ki preverja možnosti za izgradnjo zahodne kamniške obvoznice. Prav tako so svetniki po drugi obravnavi podprli tudi pravilnik o sofinanciranju prireditev in projektov. V razpravi se je Matej Tonin v imenu svetniške skupine NSi zavzel, da bi razdelitev teh sredstev izvajali postopoma (po četrtletjih) ter tako izvajalcem omogočili da na občinsko finančno pomoč lahko računajo skozi vse leto. Svetniški skupini NSi in SDS sta nasprotovali predlogu, po katerem bi župan Anton Tone Smolnikar izvajalcem prireditev lahko odobril 1.250 evrov finančne pomoči in predlagali, da se ta znesek zniža na 250 evrov. Njihov predlog ni bil sprejet, obveljala pa je kompromisna vrednost 1.000 evrov. Tako popravljen pravilnik je na glasovanju dobil podporo večine svetnikov. ZORANJEREB Vi sprašujete, župan odgovarja B.D. sprašuje, ali na kamniških Žalah zares že primanjkuje površin za nove grobove. Res je. Občinska uprava Občine Kamnik se že nekaj let zaveda dejstva, da pokopališče, kot je urejeno trenutno, v prihodnje prostorsko in oblikovno ne bo več ustrezno. Dejstvo je, da so pokopališča na našem območju nastala pred stoletjem, ko je bilo prebivalcev bistveno manj kot danes. Tudi prostorski, zdravstveni, tehnični in nenazadnje civilizacijski standardi so danes bistveno drugačni kot v preteklosti, zato je širitev in ustrezna preureditev pokopališča nujna in neobhodna. Tako je občinska uprava že v aprilu 2006pridobila Projekt »Razširitev pokopališča Žale v Kamniku s pripadajočo infrastrukturo« ter na podlagi le-tega pri pristojni Upravni enoti vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projekti predvidevajo razširitev grobnih polj, nova grobna polja, dozidavo poslovilnega objekta z ureditvijo poslovilnega objekta in ploščadi, prestavitev ceste ter ureditev parkirišč s pripadajočo komunalno infrastrukturo. Tako bi bilo možno zagotoviti približno 310 novih klasičnih oziroma ustrezno število žarnih grobov na zahodnem polju in približno 145 enojnih ter 140 žarnih grobov na južnem polju. Predvideva se tudi dograditev obstoječega poslovilnega objekta z zahodne strani, kjer se v novo pridobljenih površinah določa spremljajoče prostore ter prodajalno cvetja in sveč. Predvidena je tudi širitev parkovno-pokopališkega kompleksa, kar pogojuje prestavitev dela trase obstoječe prometnice proti severu ter reorganizacijo obstoječih parkirnih površin. V tem predelu bo mogoče zagotoviti okrog 1000 novih žarnih grobov. Kot je bilo navedeno, je razširitev in preureditev pokopališča na Žalah nujna, zaradi česar je občinska uprava tudi pristopila k naročilu zgoraj navedenih projektov. Izvedba širitve in preureditve je po našem mnenju nedvomno v splošno korist, zato je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, daje v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja prišlo do (očitno) nerešljivih zapletov. Izkazalo se je namreč, da je Meščanska korporacija Kamnik za zemljišča, kjer je predvidena razširitev (pa tudi za zemljišča, kjer se danes že nahaja pokopališče Žale), vložila denacionalizacijski zahtevek z zahtevo vračila vseh zemljišč v naravi. Kljub dejstvu, da je vračilo zemljišč (sploh tistih, na katerih se danes že nahaja pokopališče) v naravi zelo malo verjetno, vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka zavira oz. celo onemogoča izdajo pozitivnega gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega bi v lanskem letu lahko pristopili k realizaciji širitve pokopališča Žale, saj smo imeli v proračunu 50 mio SIT. Upravni organ je namreč v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pozval denacionalizacijskega upravičenca, naj se opredeli do širitve pokopališča. Ta je z dopisom dne 22. 2. 2007 obvestil upravni organ, da Meščanska korporacija Kamnik nasprotuje izdaji gradbenega dovoljenja za razširitev pokopališča Žale, dokler z Občino Kamnik ne bo dosežen sporazum o tem delu denacionalizacijskega zahtevka. Pri tem je potrebno omeniti, da je bil Meščanski korporaciji Kamnik s strani Občine Kamnik v podpis predložen sporazum, v katerem bi se podpisnika MKK in Občina Kamnik sporazumela, da soglasje Meščanske korporacije h gradnji oz. razširitvi pokopališča v ničemer ne prejudicira rešitve denacionalizacijske zadeve, vendar je Meščanska korporacija podpis takšnega sporazuma iz povsem nejasnih razlogov v celoti zavrnila. Glede na dejstvo, daje isti subjekt tudi vložnik denacionalizacijske zahteve za vračilo večje površine gozdov v Kamniški Bistrici, zemljišč na območju Malega gradu ter občinske upravne zgradbe, se postavlja vprašanje, ali Meščanska korporacija Kamnik v resnici deluje v interesu splošnega napredka ali pa ji gre le za (materialne) interese in koristi njenih članov. Tako vam žal ne morem odgovoriti, ali in kdaj bo širitev pokopališča na Žalah realizirana. Žal le zavest o nujnosti širitve še ne zadostuje za samo realizacijo le-te. Potrebna je tudi dejanska kooperativnost vpletenih ter zavest vseh, da smo nenazadnje sami odgovorni za svojo prihodnost ter te odgovornosti ne moremo v nedogled prelagati na druge. ŽUPAN TONE SMOLNIKAR PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU: - četrtek, 22. marec, ob 10.00: Rudolf Maister danes Sodelujejo učenci OŠ Frana Albrehta Kamnik, Glasbena šola Kamnik - četrtek, 22. marec, ob 16.45 in 17.30: Ena mala pravca - predstava za otroke, nastopa Klarisa Jovanovič, Dom Kulture Kamnik - petek, 23. marec, ob 9.00: Rudolf Maister v sliki in besedi - razstava, OŠ Marije Vere Kamnik - petek, 23. marec, ob 18.00: Predstavitev knjige Ive Šubelj »Tako so živeli«, Grad Zaprice - petek, 23. marec, ob 21.00: Mesmerized tour - turneja metal izvajalcev, MC Kotlovnica - sobota, 24. marec, ob 21.00: Ex3me mušic recordings - nastop mladih kamniških DJev, MC Kotlovnica - nedelja, 25. marec, ob 17.00: Pozdrav pomladi - pevsko-plesna prireditev društva Lira in gostov, Glavni trg - ponedeljek, 26. marec, ob 17.30: Šahovsko prvenstvo Rudolfa Maistra, Društvo upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5 - ponedeljek, 26. marec, ob 19.00: Pogovor s pisateljem Tonetom Partljičem o njegovi knjigi General: deset ( črtic o Rudolfu Maistru, . Dvorana Matične knjižnice Kamnik ' - sreda, 28. marec, ob 10.00: Življenje Rudolfa Maistra ( Sodelujejo učenci osnovne šole Toma Brejca, Glasbena šola Kamnik ( - sreda, 28. marec, ob 18.00: Podoknica pevskega zbora Solidarnost pri rojstni hiši Rudolfa Maistra, Šutna - sreda, 28. marec, ob 18.00: Slavnostni koncert, posvečen spominu na Rudolfa Maistra, Glasbena šola Kamnik - četrtek, 29. marec, ob 15.00: Rudolf Maister - Vojanov, včeraj, danes, vedno Simpozij v okviru 13. sociološke delavnice v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik, Grad Zaprice - četrtek, 29. marec, ob 17.00: Otvoritev koncesijskega vrtca, Cankarjeva cesta - četrtek, 29. marec, ob 17.00: Halo, Rdeča Kapica - predstava za otroke Nastopa: Gledališče Unikat, Dom kulture Kamnik - četrtek, 29. marec, ob 19.00: Čakajoč Godota - gledališka predstava Nastopajo člani KD Tuhinj, Mala scena Doma kulture Kamnik - petek, 30. marec, ob 15.00: Otvoritev stanovanj Stanovanjskega sklada RS in prenovljene Ljubljanske ceste - petek, 30. marec, ob 16.30: Proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem častne čete Slovenske vojske - petek, 30. marec, ob 17.00: Slavnostna seja Občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine Kamnik. Slavnostni govornik Janez Podobnik. Dom kulture Kamnik - petek, 30. marec, ob 21.00: LiteRacija - literarni večer kamniških ustvarjalcev, MC Kotlovnica - sobota, 31. marec, ob 9.00: Državno tekmovanje dijakov srednjih šol Slovenije iz zgodovine, ŠCRM Kamnik - sobota, 31. marec, ob 9.00: Maistrov pohod Zbor udeležencev pri spomeniku Rudolfa Maistra, Trg talcev - sobota, 31. marec, ob 10.00: Kulturno plesna prireditev in predstavitev učencev matične in podružničnih šol, OŠ Frana Albrehta - sobota, 31. marec, ob 11.00: Otvoritev Centra za družinsko terapijo Kamnik, Tomšičeva 23 - sobota, 31. marec, ob 11.30: Razstavno prodajni sejem, OŠ Frana Albrehta - sobota, 31. marec, ob 15.00: Otvoritev vodovoda in ceste v Kališe - torek, 3. aprila, ob 20.00: Simfonični orkester Domžale-Kamnik, Dom kulture Kamnik - petek, 6. aprila, ob 17.00: Otvoritev strelišča nad kegljiščem S kakovostjo in prijaznostjo do zadovoljstva strank DELO IN NOVOSTI KS PEROVO Upravna enota Kamnik je ena najbolj uspešnih v Sloveniji, saj so zaposleni kljub povečanemu obsegu dela uspeli zmanjšati število nerešenih zadev, na dvig kakovosti storitev pa kažejo tudi odlični rezultati vsakoletne ankete, ki so jo reševali uporabniki storitev. Vodje posameznih oddelkov so skupaj z načelnikom Mihaelom Novakom rezultate lanskega leta in nekaj pomembnih novosti za občane predstavili na rednem letnem srečanju z novinarji. Reševanje zadev v najkrajšem možnem času »Na upravni enoti si ves čas prizadevamo, da bi bile naše storitve za občane kar se da dostopne, kakovostne in prijazne, zato smo si zadali vrsto visokih ciljev, ki pa smo jih v lanskem letu uspeli celo preseči. Zmanjšali smo število nerešenih zadev, skrajšali čas reševanja, povečali informiranost strank in uvedli še nekaj drugih ukrepov, ki so povečali zadovoljstvo naših strank,« je uvodoma pojasnil načelnik Mihael Novak in predstavil rezultate ugotavljanja zadovoljstva strank s storitvami. Občani so kakovost storitev ocenili z oceno 4,52, ocena pa se iz leta v leto povečuje. In zakaj so občani lahko tako zadovoljni? Vse več pozornosti je namenjene razumljivemu in učinkovitemu podajanju informacij, za kar posebej skrbi svetovalec za pomoč strankam, v pomoč pa so tudi zgibanke in informacije na svetovnem spletu, vsakdo pa je še najbolj vesel, če za svoj opravek lahko porabi kar najmanj časa. Kar 96,5 odstotka strank je bilo v lanskem letu na vrsti takoj oziroma je čakalo največ pet minut, kljub temu da je upravna enota obravnavala skupno več kot 14.000 upravnih zadev. Nerešenih je ostalo le 82 primerov. Pomemben je tudi podatek, da je kar 99,6 vseh primerov rešenih v zakonitem roku (30 oz. 60 dni od popolnosti vloge), veliko pa tudi precej prej. Tako so na primer čas reševanja zadev, šteto od dneva popolne vloge, na področju okolja in prostora skrajšali na povprečno le 20 dni, čeprav je novi zakon prinesel kar nekaj novosti. »Kljub temu, da je nova gradbena zakonodaja predvidevala poenostavitev in skrajšanje postopkov, v praksi ugotavljamo, da so postopki izdaje gradbenih dovoljenj še vedno zapleteni. Radi bi tudi pripomnili, da se stranke pogosto pritožujejo nad dolgotrajnostjo postopkov izdaje gradbenih dovoljenj, pri čemer v ta čas prištevajo tudi čas za pridobitev lokacijske informacije na občini, izdelavo projekta pri projektantih, pridobivanje soglasij idr. Torej gre za dejanja, ki jih morajo občani opraviti, preden sploh vložijo zahtevo na upravni enoti,« poudarja načelnik. Na spletu že cela vrsta dokumentov Da bi upravne zadeve še bolj približali uporabnikom, so v lanskem letu nadaljevali z nalogami in projekti upravnih overitev, e-matičnega registra, v katerem je zdaj že več kot 75 odstotkov vseh vnosov, prenove registra stalnega prebivalstva, uskladitve in vrisa grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč oziroma t. i. GERK-ov, sistema e-VEM - vse na enem mestu, e-zemljiškoknjižnih izpiskov in izdajanja potrdil iz zbirk geodetskih podatkov. Na spletu lahko od lanskega leta uporabniki s klikom z domačega računalnika uredimo prijavo za vpis ali izbris podjetnika v Poslovni register Mihael Novak, načelnik Upravne enote Kamnik. Slovenije in spremembo podatkov, povezanih s tem, izpolnimo lahko tudi naročilnico za izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije, preko spleta lahko na davčni urad posredujemo tudi davčne podatke ob registraciji podjetja, prijavimo zaposlenega v obvezno zdravstveno zavarovanje ob registraciji podjetja (obrazec M-14), prijavimo otroka do 18. leta starosti v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazec M-DČ) ali opravimo postopek identifikacije za namen DDV. V občini nas je že skoraj 32.000 Razveseljiv je podatek, da se je lani število prebivalcev povečalo, pa ne le zaradi priselitev, temveč tudi zaradi povečane rodnosti, saj je na svet prijokalo 362 novih Kamničanov. Med statističnimi podatki lanskega leta, ki pa se nanašajo tudi na občane Komende, velja omeniti dobrih 2500 novih osebnih izkaznic, skoraj 19.400 registriranih osebnih in priklopnih vozil, 345 občanov z veljavno orožno listino in skupno kar 871 kosi orožja in 175 poročenih parov. Konec lanskega junija je v veljavo stopil zakon o registraciji istospolne skupnosti in tudi v Kamniku smo že lahko zabeležili eno takšno registracijo. Novi zakoni in pravilniki Z uveljavitvijo novega Zakona o društvih na upravni enoti že načrtujejo celovito prenovo registra društev in prehod na računalniško vodenje podatkov, o čemer so že obvestili skoraj tristo zakonitih zastopnikov društev. Novosti je prinesel tudi Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, saj so upravne enote zdaj podatke iz najemnih pogodb, ki so evidentirane v registru naj emnih pogodb, dolžne pošiljat v evidenco trga nepremičnin Nekaj sprememb je že napove danih tudi na področju gradnje objektov, saj bo za določene posege v prostor, za katere je doslej zadoščala lokacijska informacija (npr. gradnja enostavnega objekta), ponovno uvedena izdaja dovoljenja na upravni enoti. Na področju kmetijstva velja omeniti nov Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev, ki je začel VABILO VABIMO VAS NA JAVNO PREDSTAVITEV ARHITEKTURNEGA FILMA O VIZIJI CELOSTNE ureditve Starega gradu: OBERSTEIN - KRALJESTVO ORLA Avtor filma je arh. Tomaž Schlegl Predstavitev bo v sredo, 4. aprila, ob 1 8. URI V DOMU KULTURE KAMNIK. OBČINA KAMNIK veljati konec leta. V skladu s tem so upravne enote od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prevzele vodenje RKG - osrednje zbirke podatkov, ki se navezujejo na kmetijsko gospodarstvo. Za konec pa še informacija za samostojne podjetnike, družinska podjetja in zasebne zavode. Konec leta je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki uvaja t. i. kratkotrajno delo. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravlja zakonec podjetnika ali lastnika ali oseba, s katero je v bližnjem sorodstvu, in traja največ 40 ur mesečno. Kratkotrajno delo se lahko opravlja na podlagi predhodne prijave na upravni enoti, od koder bo en izvod prijave posredovan pristojnemu inšpektoratu za delo. Pa še to: Upravne enote načrtujejo podaljšanje in povečanje obsega uradnih ur. »Predvideva se, da bi bile uradne ure poleg ponedeljkov tudi ob torkih od 8. do 15. ure, ob sredah se naj bi podaljšale s 17. na 18. uro, ob petkih kot do sedaj od 8. do 13- ure in še poskusno za pet mesecev vsako prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Tako bi naj bile uradne ure vse dni, razen ob četrtkih. Podaljšanje v sredo bo ugodno za vse stranke, ki delajo dopoldne, uradne ure tudi ob torkih pa bi lahko prinesle tudi negativni vpliv, saj biti več časa na razpolago za stranke pomeni imeti manj časa za obravnavo zadev in pisanje odločb,« je zaključil Mihael Novak. JASNA PALADIN V preteklem mesecu in pol smo člani KS veliko prostega časa namenili krajevni skupnosti. Opravili smo tri sestanke, se pogovarjali z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem, se udeležili občnega zbora PGD Kamnik, napisali nekaj prošenj, kupili pisarniški material, največ časa pa smo namenili naši največji pridobitvi - novim prostorom. ter spremljajočih dejavnosti je predvidena ureditev pripadajoče prometne in komunalne infrastrukture ter ureditev mejnih površin z drugimi dejavnostmi. 1. februarja smo za prebivalce ožjega območja (Podlimbar-skega pot, Kovinarska cesta in Pot 27. julija) organizirali sestanek, na katerem so predstavniki podjetja Populus, Prostorski inženiring d.o.o. Ljubljana, predstavili postopek priprave loka- bs—............ cijskega načrta. Krajani so nato ___ z delom v skupi- I j||Fg nah s pomočjo » -jhJt lljšš predstavnikov I irtll podjetja izpolni- T li vprašalnike in -T, ^ na karto vrisali /'■ V)'’ flHKLfMfJ probleme svo-jega področja. .Podali so tudi svoje predloge in usmeritve. Sestanka so se krajani številčno udeležili, česar smo bili zelo veseli in upamo, Anrimri/i i r\,s a >-i icizi da bo tako tudi v bodoče. V OBČINSKI LOKACIJSKI časopisu Dnevnik je bilo 15. NAČRT ZA PODROČJE marca že objavljeno vabilo na p 11 TITA M C\/IT 1. prostorsko konferenco, ki bo Dl l -111 min 3VII v petek, 23. 3. 2007 ob 10. uri V letošnjem letu je v okviru na občini Kamnik, prostorskega načrtovanja Obči- ... ne Kamnik predvidena ureditev GARAŽNA HIŠA IN območja B11-TITAN-SVIT. Po- ZBIRANJE PREDPRIJAV načrta ^ NAKUP GARAŽNIH proizvodnji in skladiščem. V ob- PROSTOROV močje sodijo tudi površine za V Kamniškem občanu je bil prometno infrastrukturo, par- 7.2.2007 objavljen članek z na-kovne in rekreacijske površine slovom »KS Perovo v polnem za-ter v manjši meri tudi površine gonu«, v katerem sem zapisala, za mestne javne službe in servi- da boste stanovalci Zikove in Lise. Zaradi potrebe po širitvi ob- varske ulice »v prihodnjih dneh« stoječih proizvodnih kapacitet obveščeni o gradnji garažne hiše Člani sveta KS Perovo. in možnosti nakupa garažnega prostora. Žal nam navedenega še ni uspelo izpolniti. Obvestila morajo namreč vsebovati podatke o ceni garažnega prostora, možnosti posojil za nakup in o načinu upoštevanja lastništva zaklonišč, o čemer pa trenutno še poteka odločanje na Občini Kamnik, ki bo investitor projekta. Takoj, ko bomo podatke pridobili, vas bomo obvestili na obljubljen način. NOVI PROSTORI, NOV NASLOV KS je do sedaj svoje sestanke opravljala v prostorih PGD Kamnik, sedaj pa smo člani uspeli pridobiti nove prostore, in sicer v stavbi Steletove ceste 25 (zraven Pizzerije Melita, bivša prodajalna sadja in zelenjave). Prostore smo počistili in opremili s podarjeno pisarniško opremo, za kar se najlepše zahvaljujemo Občini Kamnik in SKG-Upravniku d.o.o Kamnik. Vašo pošto lahko naslovite na naslov: KS Perovo, Steletova cesta 25, 1241 Kamnik. Pobude, predloge, vprašanja pa lahko pošljete tudi na naš elektronski naslov, ki je ks.perovo@yahoo. com. Uradne ure bomo izvajali vsak četrtek od 17. do 18. ure v naših novih prostorih. Prve uradne ure bodo v četrtek, 5. aprila. Te bodo prav posebne, saj bomo prisotni vsi člani KS. Glede na vaš odziv bomo čas uradnih ur prilagodili, o čemer vas bomo pravočasno obvestili. Veseli bomo vsakega vašega obiska, predloga, mnenja, vprašanja. Potrudili se bomo, da bodo vsa vaša vprašanja dobila odgovor, da bodo vaši predlogi postali realizirani in da bomo zadovoljni vsi. KATJA TROTOŠEK, tajnica KS Perovo Okoljevarstveni forum SD vabi k čistilni akciji Na ustanovitveni seji Okoljevarstvenega foruma Območne organizacije Socialnih demokratov Kamnik - Komenda v petek, 9. marca, smo se dogovorili o izvedbi čistilne akcije, ki bo v soboto, 31. marca, ob 9. uri. Že nekaj let opažamo, da je znotraj poslovnega centra ob kamniški obvoznici veliko odvrženih odpadkov, zato smo sklenili, da bomo prvo čistilno akcijo opravili ravno na tem območju. Istočasno pa se bomo lotili čišče- nja obeh brežin Kamniške Bistrice od omenjenega centra do mostu za pešce pri spomeniku padlih borcev v drugi svetovni vojni. Vse zainteresirane vabimo, da se nam priključijo pri tej čistilni akciji! Udeležencem predlagamo, da s seboj prinesejo PVC vreče srednje velikosti (lahko tudi velike) in rokavice. Tiste pa, ki razpolagajo z ribiškim gumijastim obuvalom, ki seže do pasu, o pasu, . 'inesejo er bomo skušali očistiti vljudno prosimo, da ga prinesejo ' I • I I | V |. «• ,I,‘ s seboj, ki tudi dno našega gorskega bisera Kamniške Bistrice. Na konstitutivni seji okoljevarstvenega foruma smo prisotni izvolili sledeče člane: Daniel Kovačič - predsednik, prim. dr. Blaž Mihelčič - podpredsednik, Marta Kos, Julijana Bizjak - Mlakar, Marjan Križnik, Peter Ribič, Jože Semprimožnik, Rafko Golt-nik. Kljub temu, da so ustanovitev foruma podprli tudi nekateri drugi člani SD in simpatizerji, njihova imena in priimke zaradi odsotnosti na konstitutivni seji ne moremo javno objaviti. Torej to pomeni, da se sodelujočim v okoljevarstvenem forumu ni potrebni včlaniti v politično stranko SD, pomembna je le ozaveščenost oziroma delovanje v forumu. Naš namen pa je, da predvsem nerešene okoljske zadeve prenesemo v klopi parlamenta. Več v naslednji številki. Predsednik okoljevarstvenega foruma Daniel Kovačič DEL KAMNIŠKE PR©QE BO ZAPRT ZA POTNIŠKI PROMET V 4. številki Kamniškega občana je bilo objavljeno obvestilo o posodobitvi železniških naprav, in sicer od železniškega postajališča Kamnik do postajališča Kamnik-Graben. Izbrani izvajalec del, Iskra sistemi d.d., ter naročnik, Holding Slovenske železnice d.o.o., sta nas obvestila, da bodo dela potekala od ponedeljka, 26. marca do vključno torka, 17. aprila. Zaradi zagotavljanja varnosti v cestnem in železniškem prometu bo potniški promet med postajama ukinjen šestnajst delovnih dni. Občina Kamnik in Holding Slovenske železnice d.o.o. bosta v tem času zagotovila nadomestni prevoz za potnike. Zaradi zagotavljanja normalnega voznega reda je bila izbrana relacija po Šutni, in sicer v obe smeri. Nadomestni avtobus je kombi, ki sprejme do 25 oseb (sedeži in stojišča). Hitrost vožnje po Šutni bo omejena na 20 km/h. Vozilo bo opremljeno z daljinskim upravljalcem. Zaradi zagotavljanja nemotenih prevozov nadomestnega vozila prosimo vse stanovalce, lastnike in najemnike lokalov in prodajaln, da ne zaparkirajo vozišča, oziroma da dostavo vršijo v času od 8.20 do 9.40, ko prevozov ni. Zaradi zagotavljanja pretočnosti bo potopni stebriček dvignjen tudi v času od 6.00 ure do 9.00 ure zjutraj. Javna Agencija za železniški promet iz Maribora in Prometni inšpektorat RS sta odobrila začasno spremembo voznega reda, in sicer bo avtobus s postaje Kamnik Graben odpeljal deset minut orei kot po rednem voznem redu vlaka. Nadomestni postajališči bosta na parkirišču ob Tunjiški cesti in pred staro knjižnico pred uvozom v Šutno. Obe postajališči bosta začasno označeni. Zaradi možnih zamud naprošamo vse uporabnike potniških vlakov, da upoštevajo spremembe! Vse udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo prometno signalizacijo! Ivan Kenda višji svet. za cestno-prom. dejavnost Vozni red nadomestnih avtobusnih prevozov v času zapore proge na odseku Kamnik Graben-Kamnik-Kamnik Graben 3163 3165 3167 3169 3171 3173 3175 3177 3179 3181 3183 3185 3187 3189 3191 3193 Kamnik Graben- parkirni prostor 5:13 5:36 6:36 8:08 10:08 11:08 12:08 13:08 14:08 15:08 16:08 17:08 18:08 19:08 20:08 21:08 Kamnik mesto- knjižnica 5:17 5:40 6:40 8:12 10:12 11:12 12:12 13:12 14:12 15:12 16:12 17:12 18:12 19:12 20:12 21:12 Kamnik- pred postajno zgradbo 5:22 5:45 6:45 8:17 10:17 11:17 12:17 13:17 14:17 15:17 16:17 17:17 18:17 19:17 20:17 21:17 Odhod vlaka- Kamnik-Liubliana 5:27 5:50 6:50 8:21 10:21 11:21 12:21 13:21 14:21 15:21 16:21 17:21 18:21 19:21 20:21 21:21 3162 3164 3168 3170 3172 3174 3176 3178 3180 3182 3184 3186 3188 3190 Prihod vlaka- Ljubljana Kamnik 6:24 7:24 9:55 10:55 11:55 12:55 13:55 14:55 15:55 16:55 17:55 18:55 19:55 20:55 Kamnik- pred postajno zgradbo 6:25 7:25 9:56 10:56 11:56 12:56 13:56 14:56 15:56 16:56 17:56 18:56 19:56 20:56 Kamnik mesto- knjižnica 6:28 7:28 9:59 10:59 11:59 12:59 13:59 14:59 15:59 16:59 17:59 18:59 19:59 20:59 Kamnik Graben- parkirni prostor 6:31 7:31 10:02 11:02 12:02 13:02 14:02 15:02 16:02 17:02 18:02 19:02 20:02 21:02 dr. Mirko Juteršek Dr, Mirku Juteršku naziv častni občan Občine Kamnik za prispevek k razvoju likovne galerijske dejavnosti v Kamniku in Sloveniji Umetnostni zgodovinar in likovni publicist prof. dr. Mirko Juteršek je bil rojen v delavski družini 31. avgusta 1932 v Podgorju. Od leta 1996 je upokojen, stanuje v Ljubljani, Martinova pot 13. Po končani kamniški gimnaziji leta 1953 je leta 1959 na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine in za svoje diplomsko delo o ikonah v hrastoveljski cerkvi prejel tudi Prešernovo nagrado. Leta 1962 je opravil bibliotekarski strokovni izpit z nalogo, ki je še danes nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje novejše likovne umetnosti na Slovenskem (Razstavni katalogi v Sloveniji od začetkov, 1900 do 1945). Za doktorsko disertacijo si je leta 1971 izbral temo: slikar Matija Jama in njegovo delo. Strokovno se je med drugim izpopolnjeval v Muenchnu in v Moskvi ter postal izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost, kar je kot visokošolski učitelj (docent in izredni profesor) na oddelku za umetnostno zgodovino od leta 1968 do1989tudi predaval. Od leta 1989 do upokojitve septembra 1996 je bil direktor Slovanske knjižnice v Ljubljani. Na univerzi je bil član raznih ekonomsko socialnih komisij. Med drugim je bil dva mandata predsednik sveta za študentske domove, obštudijsko dejavnost ter študentske servise. V času nastajanja Cankarjevega doma je dva mandata vodil odbor za likovno galerijsko delavnost pri Ljubljanski kulturni skupnosti. Vseskozi seje raziskovalno ukvarjal z umetnostno zgodovino, poglobljeno z 19. in 20. stoletjem in svoja dognanja tudi objavljal v strokovnih publikacijah ter v dnevnem časopisju. Skoraj 20 let je kot stalni zunanji sodelavec Radia Ljubljana pripravljal prispevke kot likovni kritik o likovnih razstavah v Sloveniji za različne oddaje. Po osamosvojitvi Slovenije je bil dve leti član odbora za podeljevanje Prešernovih nagrad, več let je sodeloval v komisijah za priznavanje statusa umetnika, za priznavanje izjemnih pokojnin itd. Kot raziskovalec je bil tesno povezan z delovanjem številnih slovenskih muzejev in galerij. Kot naš rojak pa ima posebne zasluge tudi pri nastajanju zamisli in programskega koncepta ter njegove uresničitve ob ustanovitvi galerije Mihe Maleša v Kamniku, podobno vlogo pa je imel tudi pri ustanovitvi galerije Hermana Pečariča v Piranu. Bil je tudi n|ed ustanovitelji Galerije naive v Trebnjem. Da posebej ne naštevamo ni?9ovega sodelovanja pri nastajanju mnogih monografij o slovenjih likovnikih. Kot na primer o Mihi Malešu, Miri Pregelj, Maksimu pasPariju, Lojzetu Perku, Ivanu Napotniku in drugih. Med drugim je 'eta 2006 dal tudi pobudo za postavitev stalne razstave Zbirka ulitkov našega rojaka profesorja Milana Trbižana na Naravoslovno tehnični fakulteti v Ljubljani. Dr. Juteršek že več kot 35 let na predlog akademika dr. Emilijana Cevca deluje kot stalni sodni izvedenec in cenilec za področje likovne U|Petnosti. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK Območna obrtna zbornica Kamnik čestita občanom Kamnika ob prazniku občine. LIBERALNA DEMOKRACIJA KAMNIK čestitamo ob občinskem praznike ur I<5 Slovenska ljudska stranka OO SLS KAMNIK V OO SLS Kamnik čestitamo vsem občankam in občanom ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik. Prof. dr. Avguštinu Lahu zlato priznanje Občine Kamnik za zasluge k razvoju srednjega šolstva na Kamniškem in ustanovitvi Kamniškega zbornika Dr. Avguštin Lah je bil rojen 8. septembra 1924 v Lenartu. Po številnih odgovornih dolžnostih v pedagoških, vladnih, skupščinskih in mednarodnih institucijah s področja varovanja okolja je danes navzlic 82 letom še vedno aktiven predsednik Sveta za varstvo okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, član izvršnega odbora Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije ter urednik zbirke Usklajeno in sonaravno. Napisal je vrsto del s področja varstva okolja, uredil nekaj zbornikov in še vedno znanstveno deluje. Pravkar dokončuje tretjo okoljsko enciklopedijo. Življenje in delo Avguština Laha sta v dobršni meri povezana tudi s Kamnikom. Leta 1952 je kot vodja oddelka za prostorski razvoj v Planski komisiji SRS kot ekonomist skupaj s pravnikom Pretnarjem objavil obširno razpravo Ekonomska analiza kamniškega okraja. Njegova želja je bila vedno usmerjena v pedagoški poklic, med drugim je nastopal kot predavatelj na šoli Planske komisije v Logatcu, kjer so ga spoznali tudi mnogi Kamničani. Kasneje je postal učitelj geografije na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. V Kamniku je tedaj doraščala popolna gimnazija in ___ Kamničani so ga H ®eeP#" .L.* J povabili naj pride ■ za njenega ravna- f™„ , telja. Leta 1952 se Prof-dr- AvSustm Lah je povabilu odzval in najprej, čeprav še ni bil ravnatelj, poskrbel, da je gimnazija v tedanji stavbi sedanje OŠ Toma Brejca, dobila novo centralno kurjavo. To šolsko leto je v osmem razredu prevzel pouk dveh maturitetnih predmetov: zgodovine in geografije ter ustave z družbeno ureditvijo in geografijo. Ker so se iz leta v leto menjavali profesorji obeh maturitetnih predmetov je napisal tudi skripta za oba predmeta in tako dijakom pomagal, da so se na maturo dobro pripravili. Po njegovi oceni je prva matura 1953 zelo dobro uspela. Leta 1954 je bil imenovan za ravnatelja, kar je opravljal do leta 1958, ko je odšel v Ljubljano. Dr. Avguštin Lah ima pomembno vlogo tudi pri ustanovitvi Kamniškega zbornika, saj je leta 1955 uredil prvi Kamniški zbornik in nato še leta 1956 in 1957. V uvodniku k prvi izdaji Kamniškega zbornika je pred več kot pol stoletja med drugim zapisal: Kamniški zbornik so rodile želje, prispevati s članki, razpravami in spisi s področja Kamnika in okolice k celotni gospodarski, kulturni, zgodovinski, geografski in narodopisni podobi vse slovenske zemlje. Zbrati v Kamniškem zborniku vse, kar iz njegove slavne preteklosti ne sme utoniti v pozabo, a še ni bilo objavljeno; zbrati vse tisto, kar je dajalo Kamniku nekdaj njegovo mesto v zgodovini našega ljudstva in s čimer se uvršča danes med gospodarsko pomembnejše kraje... V tem smislu je zasnoval tudi vsebino prve številke zbornika, ki se je naslonila na skoraj vsa področja pestre kamniške zgodovine. V prvi številki zbornika je bila objavljena tudi pesem Pozdrav Kamniku, ki jo je na besedilo Avguština Laha uglasbil Viktor Mihelčič. Po odhodu iz Kamnika je bil med drugim tudi direktor in glavni urednik Cankarjeve založbe, zvezni poslanec in podpredsednik zbora Zvezne skupščine, v letih od 1974 do 1980 je bil podpredsednik Vlade Republike Slovenije. Posebej se je zavzemal za celovito zaščito našega okolja, od tod tudi njegov velik prispevek pri izgradnji čistilne naprave Kamnik - Domžale. Tone Žnidaršič Tonetu Žnidaršiču zlato priznanje Občine Kamnik za samosvoje in kakovostno likovno ustvarjanje ter izjemen pedagoški prispevek k sodobni likovni slovenski umetnosti Tone Žnidaršič, rojen 1923 v Podgorici, slovenski slikar in likovni pedagog, pripada prvi, najštevilnejši in tudi takoj vidno uveljavljeni generaciji po vojni (1945) ustanovljene Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani. Iz slikarstva je diplomiral leta 1949, na specialki pa prav tako iz slikarstva leta 1952. Ze kot študent se je odlikoval kot izjemen risar. Značilnost njegove risbe je bila predvsem dovršenost, po kateri je postal tudi prepoznaven ter legenda Šole za oblikovanje v Ljubljani, kjer je kot profesor vzgojil več generacij učencev. Učil je v ekipi odličnih pedagogov, ki so se proslavili tudi kot izvrstni likovni ustvarjalci. Številni njihovi učenci, ki so po srednji šoli nadaljevali študij na ljubljanski likovni akademiji, so zelo uspeli in predstavljajo srž sodobnih umetnikov na Slovenskem. Prav posebej se ob raznih priložnostih izmed svojih učiteljev spomnijo Kamničana, profesorja Toneta Žnidaršiča in njegove zahteve po doslednosti pri njihovem delu, iz hvaležnosti se ga mnogi spominjajo z velikim spoštovanjem. Kot širše uveljavljeni likovni pedagog vsekakor izstopa po pomembnosti in ga lahko uvrstimo med najbolj znane in uveljavljene slovenske pedagoge s področja umetnosti. Poleg velike pedagoške veljave pa si je akademski slikar Tone Žnidaršič utrdil ime v svetu slovenske sodobne umetnosti s samosvojimi likovnimi stvaritvami, kljub temu, da z njimi le redko nastopa v javnosti. Manj ekskluzivno in širši javnosti je bilo njegovo delovanje kot ilustratorja zdravstvenega učbenika, kjer s premišljeno poenostavljeno, jasno risbo, brez odvečnega, v duhu sporočil velikih mojstrov poučno razlaga in ilustrira pisano besedo učbenika. Značilna in prav mojstrska in edinstvena je sposobnost eksaktno oblikovanje z izvotljene krogle izhajajočih mnogokotnih večstraničnih geometrijskih teles, s katerimi je na razstavah vzbujal vselej veliko pozornost z občudovanjem. Njegova kot žoge velika prevotijena poli-gonalna kroglasta telesa so rezultati natančnih izmer in umetnikovega smisla za oblikovanje abstraktnega notranjega prostora in otipljivejšega zunanjega oboda. Žnidaršičevi iz posebnega papirnatega gradiva dovršeno, z lepljenjem izdelani poliedri bi sodili na številne razstave doma in v svetutki so bile in so posvečene aktualnim umetniškim izdelkom iz papirja. Žal je naš kamniški umetnik, tako kot je to običajno pri velikih mojstrih, veliko preskromen, finančno pa premalo obetaven, da bi ga tisti, ki so za prireditve zadolženi, sami od sebe sprejeli in s tem bistveno obogatili svoje danes moderne kuratorske projekte. Mešanemu pevskemu zboru Cantemus Srebrno priznanje Občine Kamnik za prispevek k bogatenju kamniške zborovske kulture MePZ Cantemus se je v dobrih dveh desetletjih delovanja iz začetnega ljubiteljskega študentskega zbora, ki je bil ustanovljen leta 1978, razvil v zrel vokalni ansambel, kar je vseskozi dokazoval z neprekinjenim delom in nastopanjem. Svojo kakovostno rast je v vedno močnejši konkurenci odličnih slovenskih, tudi mednarodno priznanih zborov, potrjeval na državnih tekmovanjih »Naša pesem« v Mariboru. V osemdesetih in devetdesetih letih je osvojil šest srebrnih odličij, leta 2001 pa je prvič osvojil zlato plaketo mesta Maribor in nagrado za tretji najboljši vokalni sestav med štiriindvajsetimi zbori iz vse Slovenije. Čez dve leti je zbor potrdil svojo kvaliteto, saj je ponovno prejel zlato plaketo. Nadaljevanje na 6. strani IN aCantemus' S|9 n iJLl ^ ~ * W . 'i i F* 0 * . t v i f N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Ob prazniku našega velikega domoljuba Rudolfa Maistra iskreno čestitamo vsem občankam in občanom! iAiww.tisHcamnilc.net SDS Iskrene čestitke ob prazniku Občine Kamnik! SLOVENIJA na novi poti SDS Kamnik ■eni S samostojnimi koncerti je MePZ Cantemus nastopal širom po Sloveniji in državo večkrat zastopal tudi na gostovanjih v tujini (Avstrija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Italija, Švica itd.). V preteklosti je že večkrat snemal za arhive radijskih postaj (tudi tujih) in posnel kaseto s črnsko duhovno glasbo in angleškimi božičnimi pesmimi. Kar nekajkrat se je zbor udeležil izvajanja različnih vokalno-instrumentalnih del s priznanimi slovenskimi solisti in orkestri. Leta 2002 je MePZ Cantemus sodeloval na vseevropski otvoritvi razstave EXPO 2002 v Švici. Jeseni istega leta so člani zbora organizirali zborovodski seminar v Kamniku, ki so ga zaključili z uspešnim samostojnim koncertom. Seminar je vodil priznani nemški pedagog in dirigent Holger Speck. Decembra 2003 je MePZ Cantemus gostoval na Dunaju, kjer je nastopal skupaj z odličnimi solisti dunajske opere v razprodani dvorani Redoutensaal v Wiener Hofburgu. Ob 26-letnici delovanja je spomladi leta 2004 izdal svojo prvo zgoščenko »Most«, ki zajema izbor skladb iz programa zbora v zadnjih štirih sezonah pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Sezono 2004/2005 so pevci pričeli z dvema odmevnima in zelo pomembnima projektoma: gostovanjem na mednarodnem poletnem festivalu v mestu Ercolano v bližini mesta Neapelj v Italiji in diplomskim koncertom zborovodje Sebastjana Vrhovnika na Glasbeni akademiji Univerze v Ljubljani. V decembru in januarju so pripravili tri božične koncerte, na katerih so ob spremljavi harmonikarskega tria izvajali slovenske božične pesmi. Petnajstega marca 2005 je MePZ Cantemus v Slovenski filharmoniji v družbi petih zlatih zborov slovesno obeležil jubilejno 60-letnico Društva slovenskih skladateljev, s čimer je potrdil svoje mesto med najboljšimi zbori v Sloveniji. Vrhunec sezone je bila udeležba na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Spittalu v Avstriji julija 2005, kjer je Cantemus v konkurenci enajstih zborov osvojil odlično drugo mesto in nagrado občinstva. Leto 2006 je zaznamovala udeležba na 8. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Mariboru, ki se ga je udeležilo enajst zborov iz devetih držav. Cantemus je z 90,7 točke osvojil odlično tretje mesto ter nagrado za najboljši slovenski zbor, kar je vsekakor vrhunec v zgodovini delovanja zbora kot tudi zborovskega delovanja občine, zborovodja Sebastjan Vrhovnik pa je prejel nagrado za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe, Jesen sva tu je Sama Vremšaka. V juniju je zbor tekmoval še na Mednarodnem zborovskem tekmovanju v Mernesu v Nemčiji, kjer je prejel prvo nagrado, sezono pa zaključil s koncertom v avstrijskem St. Paulu. Moškemu pevskemu zboru DKD Solidarnost Kamnik srebrno priznanje Občine Kamnik za prispevek k bogatenju kamniške zborovske kulture Naloge veteranskih organizacij občin Kamnik so med drugim tudi ohranjanje spomina na uporništvo slovenskega naroda v vseh obdobjih, sodelovanje pri domovinski vzgoji, sodelovanje pri organizaciji spominskih svečanosti, sodelovanje ob prazniku Dneva državnosti, sodelovanje na praznovanju slovenske policije itd. Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik (Foto: VERA MEJAČ) Mo PZ DKD »Solidarnost« Kamnik je ena redkih skupin, ki vsestransko pomaga uresničevati naš program. Še nikoli pevci niso odrekli sodelovanja na spominskih svečanostih, saj že več kot trideset let nudijo kulturni program na svečanostih na Kostavski planini, Osekih, Rudniku, Prevojah in še pri mnogih pomnikih naše preteklosti. Pred štirimi leti so v sodelovanju društva Rudolfa Maistra organizirali »podoknico« na predvečer rojstva kamniškega velikana gen. Rudolfa Maistra pred njegovo rojstno hišo. »Podoknica« je postala tradicionalna, še več. Pevci »Solidarni« že vrsto let sodelujejo na proslavah Rudolfa Maistra ob obletnici KAMNIK Cankarjeva 1 L KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 čebUt/cam <> t fi mgm/m aSeme ManmtA'. MenmA Čestitamo ob 'prazniku občim KamnikI njegovega rojstva in ob državnem prazniku R. Maistra na Ministrstvu za obrambo v Ljubljani, kjer so vedno zaželjeni. Ni jim tuje sodelovanje z območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, saj radi sodelujejo pri njihovih svečanostih. Končno pa je tudi kar nekaj pevcev, ki so člani veteranskih organizacij občine Kamnik. Ne smemo pozabiti, da se »Solidarci« redno odzivajo željam svojcev in naših organizacij, ko se poslavljamo od naših članov. Ne gre pozabiti dejstva, da so »Solidarci« delavski praznik 1. maj začeli praznovati v Kamniški Bistrici že davnega leta 1923, sedaj pa ta generacija nadaljuje s to tradicijo. Nekaj let so bili ne samo udeleženci, temveč tudi organizatorji tega tradicionalnega delavskega srečanja. Tudi sodelovanje z zamejskimi Slovenci jim je v krvi, saj je lani minilo 30 let, odkar so pričeli sodelovati s pevskim društvom »Vinko Poljanec« iz Škocjana onstran Karavank. (Vinko Poljanec je bil slovenski duhovnik na Koroškem in prva žrtev nacizma v tem kraju. K sreči je na farni cerkvi vzidana plošča v njegov spomin in to v slovenskem jeziku.) Za poseben uspeh si pevci in društvo štejejo, da jim je uspelo pred skoraj tridesetimi leti v Škocjan (St. Kanzian) pripeljati okoli 1500 slovenskih knjig, odpreti slovensko knjižnico, ki na vse veselje še danes deluje. Pevci ne čutijo ne mraza, ne dežja in ni jim žal časa, da se posvetijo petju, obujanju in ohranjanju spominov na preteklost in viziji v boljšo prihodnost. Vidku Kregarju srebrno priznanje Občine Kamnik za razvoj jamarstva na Kamniškem Vidko Kregar je že v osnovnošolskih letih začel zahajati v planine in s to dejavnostjo nadaljeval v srednješolskem obdobju. Kmalu je postal načelnik Mladinskega odseka Planinskega društva Kamnik. Po odsluženju vojaškega roka se je s skupino somišljenikov posvetil zbiranju mineralov in odkrivanju neznanih lepot naših gora. Bil je pobudnik in ustanovni član Jamarskega kluba Kamnik in njegov prvi predsednik. Po nekaj letih uspešnega vodenja jamarskega kluba je bil tudi izvoljen za predsednika Zveze organizacij za tehnično kulturo Kamnik. Leta 1984 je postal predsednik Jamarske zveze Slovenije, ki jo je vodil dve mandatni obdobji. Eno mandatno obdobje je bil njen podpredsednik in en mandat član ...„ nadzornega odbora JZS. V,dko Kre8ar V tridesetletnem delovanju jamarskega kluba Kamnik je bil ves čas glavni pobudnik in organizator številnih klubskih raziskovalnih akcij na širšem območju Kamniških planin. K sodelovanju je pritegnil tudi sosednja jamarska društva in rezultati skupnega delovanja so bile številne novo odkrite in raziskane jame, med katerimi izstopa Sistem Molička peč, ki je presegla globino 1000 m. Sodeloval je pri raziskovanju in dokumentiranju pomembnejših jam v kamniški občini, ki so jih odkrili kamniški jamarji: Kamniška jama, Jesenska jama, Brezno pod gamsovo čeljustjo, Brezno v Jerohih, Jama v Vrtih in številne druge. Aktivno se je vključil v geološke, hidrološke, peleon-tološke in biološke raziskave, ki so bile vezane na podzemni svet Kamniško-Savinjskih Alp. Veliko se je ukvarjal z jamsko fotografijo in sodeloval pri ustvarjanju jamskih filmov. V okviru jamarskega izobraževanja oziroma prenašanja znanja na mladino je bil predavatelj v številnih jamarskih šolah, voditelj krožkov in zelo uspešen mentor pri raziskovalnih nalogah v okviru gibanja Znanost mladini. Aktivno se je udeleževal domačih in mednarodnih speleo-loških kongresov. Je avtor preko sto jamskih načrtov in pripadajočih zapisnikov, ki so osnovni dokumenti za vsako znano jamo v Sloveniji. Veliko pozornost posveča naravovarstvu predvsem ogroženosti podzemeljskih voda, ki so v naših krajih glavni vir pitne vode. Z neuničljivo voljo, poln energije in novih idej postaja vzornik novim generacijam mladih jamarjev. Prof. dr. Andreju Missonu bronasto priznanje Občine Kamnik za zasluge, da LIRA z velikim uspehom koncertira doma in v tujini, ohranja nekdanje izročilo o narodni zavesti in s tem skrbi tudi za prepoznavnost in promocijo Občine Kamnik Prof. dr. Andrej Misson je kot zborotodja Prvega M .JgjL slovenskega pevskega 'it ifc društva LIRA Kamnik s ■ JB svojim profesionalnim 15 ^ 7 BT lil pristopom in vztrajnostjo ■ _ , 'jji® zaslužen, da je LIRI uspel •4*.f preskok na kvalitetnejši vnivo izvajanja in se po-1 jyt | novno povzpeti v sam •-» mmiMfpgffyjji|j||||jj| evropski vrh moškega zborovskega petja, s tem /■ pa se je povečala tudi „ . . prepoznavnost Kamni- Prof. dr. Andrej Misson (Foto: Tihomir Pintar) ])a v širšem evropskem prostoru. Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik letos praznuje 125-letnico delovanja. Zbor od leta 2000 izredno uspešno vodi dr. Andrej Misson, skladatelj in univerzitetni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Z veliko ljubeznijo do zborovskega petja in z zaupanjem v svoje pevce prihaja na vaje v Kamnik. V zboru je trenutno 28 aktivnih pevcev, ki resno delajo. Dokaz sta dva odmevna nastopa v tujini: oktobra 2004 so bili pevci LIRE kot prvi kontinentalni evropski zbor posebni gostje festivala waleških zborov v sloviti kraljevi palači Albert Hall v Londonu, kjer so skupaj z blizu 1000 pevci izvajali pester program angleških in waleških pesmi. Zaradi odličnega nastopa so vabilo iz Londona dobili tudi za leto 2008. Sami pa so maja leta 2006 v Slovenijo povabili London Welsh Male Voice Choir, najštevilčnejši londonski valižanski moški zbor in skupaj z njim nastopili v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku. Oktobra 2006 so se udeležili mednarodnega zborovskega tekmovanja v Pragi - 20. Cantat Praga, kjer so z odličnim nastopom prepričali žirijo in za svojo izvedbo v močni konkurenci dobili srebrno priznanje. Dirigent dr. Andrej Misson v razvoj in napredek LIRE vlaga ogromno svoje delovne energije, zanjo piše priredbe in komponira. Pod njegovo dirigentsko palico je LIRA razširila repertoar in izvaja skladbe domačih in tudi svetovnih skladateljev, ne le v slovenskem, pač pa tudi v drugih jezikih (nemškem, angleškem, waleškem,...). Še vedno pa LIRA s posebno ljubeznijo (že od ustanovitve dalje) goji in ohranja slovensko ljudsko pesem in z največjim veseljem nastopa pred domačim kamniškim občinstvom, saj so njeni koncerti v pozdrav letnim časom trikrat letno sredi Kamnika in Pevske jaslice pri sv. Primožu ob koncu leta, postali tradicionalni. Francu Modrijanu bronasto priznanje Občine Kamnik za prispevek k razvoju gledališke dejavnosti v Tuhinjski dolini Franc Modrijan je bil rojen 8. maja 1954 v vasi Sidol (KS Šmartno), kjer še danes živi s svojo ženo. Do upokojitve leta 2004 je delal v kamniški smodnišnici kot obratni elektrikar. Med letoma 1990 in 1996 je bil član sveta KS Šmartno, ki mu je v zadnjih dveh letih svojega članstva tudi predsedoval. V tistem času je sodeloval pri gradnji mrliške vežice v Šmartnem in je bil član gradbenega odbora pri gradnji Osnovne šole Šmartno. Kljub prenehanju članstva v svetu KS pa svojih aktivnosti ni opustil. Še vedno ureja šmarsko pokopališče in njegovo okolico, ureja park Frana Mihaela Paglavca, skrbi za urejenost še mnogo drugih spomenikov v Tuhinjski dolini in je član sveta šole OŠ Šmartno. Ne smemo pozabiti njegove humanitarnosti, ki jo izkazuje s krvodajal- F Modriian stvom in pomočjo stare- h Modrijan jšim osebam. Skupaj z ženo že več let skrbita za starejše in obnemogle osebe, ki si življenja brez njiju ne bi mogle več predstavljati. Kljub ninogim drugim aktivnostim je že 10 let predsednik KUD Ivan Cankar Šmartno v Tuhinju. V društvo je še pred svojim predsedovanjem sodeloval kot igralec, zadnjih 8 let pa poleg manjših vlog vihti tudi režisersko palico. Vsakoletne predstave se že 6 let odvijajo v nastajajočem letnem gledališču Šmartno - peskokop Gradišče, za katerega razvoj ima dobršen del zaslug. Ne smemo pozabiti omeniti tudi tega, da mu je prav v tem gledališču uspelo združiti amaterske igralce iz cele Tuhinjske doline. Jamarskemu klubu Kamnik bronasto priznanje Občine Kamnik za sistematično odkrivanje in raziskovanje podzemnega sveta na Kamniškem Jamarski klub Kamnik je bil ustanovljen 19. januarja 1977. Z ustanovitvijo kluba se je začelo sistematično odkrivanje in raziskovanje podzemnega sveta na Kamniškem. V prvih letih delovanja so se člani kluba spoznavali z jamami na matičnem krasu tdi*'tudi v'neposredni okolici Kamnika. S številnimi delovnimi akcijami so prišli do potrebnega denarja za nabavo drage in neobhodne jamarske opreme. Bili so med prvimi v Sloveniji, ki so pri raziskovanju jam uporabljali vrvno tehniko. Raziskave so bile vse obsežnejše in tudi globina, ki so jo osvajali, je postajala vse globlja. Kamniška Bistrica je bila izhodiščna točka za delovanje v alpskem visokogorskem krasu. V drugem letu delovanja so na eni od akcij odkrili vhodni del jame, ki so jo kasneje poimenovali v Kamniško jamo. Sledila so večletna intenzivna raziskovanja in Kamniška jama je postala pravi jamski sistem, največja v Kamniško-Savinjskih Alpah. V naslednjih letih so se klubu pridružili novi člani, zato je bila v okviru kluba organizirana vsakoletna jamarska šola, ki so jo večinoma vodili člani kluba, ki so postali inštruktorji pri Jamarski zvezi Slovenije. Rezultati številnih akcij so bili novi zapisniki, opremljeni z načrti jam ter geološkimi, hidrološkimi, biološkimi in drugimi opažanji. Klub je postopoma dobil neverjetno pestro sestavo članov. Vsak je znal kaj njemu značilnega in vsi skupaj so delovali kot dobro uigrana ekipa. Formirali so lastno reševalno skupino. Organizirali so več klubskh in med klubskih odprav v tujino. Leta 1982 so se podali v Grčijo v najglobljo poznano vertikalo na svetu. O spustu so posneli 30 minutni film, ki je bil naslednje leto predstavljen na dveh festivalih športnih filmov v Franciji in Švici. Raziskovali so francoske in švicarske jame, v soorganizaciji z Društvom za raziskovanje jam,Kranj in romunskimi jamarji so raziskovali kras v Romuniji. Bili V podjetju Calcit se zavedamo, da je nadvse pomembno soustvarjati okolje, v katerem vsi skupaj živimo in se dobro počutimo. Ponosni smo, da nam to uspeva z vami in trudili se bomo, da bo tako še naprej! Prijazne čestitke ob prazniku občine Kamnik! CALC IT amil mm so gostje jamarjev in Laichingena blizu Ulma s katerimi so raziskovali nemški visokogorski kras. Leto kasneje so organizirali odpravi na Češkoslovaško in Poljsko. Še isto leto so se udeležili 9-svetovnega spele-ološkega kongresa v Barceloni ter si ogledali nekaj znamenitih španskih Ustanovitelji jamarstva v Kamniku (z leve); Dane Holcar, Vido Kregar in Janko Urbanc. Fotografija je nastala leta 1976 pred prvim spustom v jamo na Veliki Špici na Starem gradu. z Društvom za raziskovanje jam Bled organizirali slovensko jamarsko odpravo v Južno Ameriko. Raziskovali so jame v amazonskem delu Ekvadorja in na Galapagosu. Aktivno so sodelovali na vsakoletnih srečanjih jamarjev bližnjega zamejstva v okviru srečanj Trikotnik prijateljstva. V sodelovanju z drugimi jamarskimi klubi so organizirali in vodili tradicionalne poletne raziskovalne tabore na Korošici. Leta 1986 so gostili zborovanje jamarske zveze Slovenije. Pomemben del časa so posvetili raziskavam. Že 1982. leta so začeli sistematično raziskovati živalstvo v Kamniški jami. Biospeleološke razsikave so v kratkem obdobju delovanja JK Kamnik prispevale pomemben delež k naravoslovni znanosti. Odkrite in opisane so bile nove vrste ter podane okvirne karte razširjenosti podzemeljskih živali v osamelem in visokogorskem krasu v širši okolici Kamnika in Kamniško-Savinjskih Alp. V okviru projektov občinske raziskovalne skupnosti so iskali vodne vire na Veliki planini in z barvanjem ugotavljali hidrologijo podzemeljskih vod v Kamniško-Savinjskih Alpah. S priznanimi arheologi akademikom Mitjem Brodarjem, dr. Ivanom Turkom in dr. Tonetom Cevcem so sondirali v nekaterih jamah na Veliki planini, Dleskovški planoti in pod Mokrico ter iskali sledi o naših ledenodobnih prednikih. S sodelavci RTV Slovenija so posneli dokumentarni film o Kamniški jami. Svoje raziskovalno delo so predstavili širši javnosti z vrsto predavanj in številnimi prispevki v časopisih, poljudnih in strokovnih revijah. Izdali so bilten Kamniška jama kjer je podrobno predstavljena jama in dognanja geoloških in bioloških raziskovanj. Klub je v 30-letnem obdobju dosegel zavidljiv uspeh. Odkrili, raziskali in dokumentirali so preko 300 jamskih objektov v predgorju ter v samem masivu Kamniško-Savinjskih Alp, prispevali nova spoznanja k naravoslovnim znanostim in ponesli v svet nekaj kamenčkov iz kamniškega mozaika. Klubu je v ponos kar nekaj jamskih objektov, ki so jih odkrili kar nekaj jamskih objektov, ki so jih odkrili: Kamniška jama, Jesenska jama, Brezno pod gamsovo čeljustjo, Brezno v Jerohih, Jama v Vrtih in številne druge. jam. V letih 1987 in 1989 so se podali odkrivati plitvi kras yorkshirškega okrožja v Angliji. Leta 1996 so skupaj Rudolfu Ehvveinerju posebno priznanje Občine Kamnik za prispevek k sodelovanju in Partnerskemu povezovanju Kamnika in Trofaiacha Rudolf Ehweiner se je rodil 2. julija 1936 v Trofaiachu. Ob svoji dolgoletni poklicni poti se je Rudolf Ehweiner že pred desetletji Zapisal naravi in športu, zlasti smučanju ter planinarjenju. Leta 1995 je postal občinski 'Ujetnik mesta Trofaiach, 13. junija ~d02 pa je napredoval na položaj mestnega svetnika. V času svoje-83 političnega udejstvovanja, se ,e Rudolf Ehweiner še posebej Zavzemal za področja sociale, jjPorta ter za okoljevarstveno pro-olernatiko. Obdobje Ehweinerje-\eSa odgovornega političnega delovanja je trajalo celih deset et- V tem času je botroval tudi Rudolf Ehweiner podpisu listine o partnerskem sodelovanju med mestoma Kamnik in Trofaiach. Rudolf Ehweiner je bil od vsega začetka zagovornik sodelovanja med Trofaiachom in Kamnikom in je na podlagi svojega vsestranskega udejstvovanja bistveno prispeval k njunemu dragocenemu partnerskemu povezovanju. Pomembno se je že od nekdaj angažiral tudi znotraj avstrijskega združenja prijateljev narave, posebej v okviru njegove krajevne organizacije v Trofaiachu. Že mlad je postal gorski vodnik ter se udejstvoval kot smučarski učitelj. Na podlagi njegovega širokega znanja ter velike zavzetosti ga je avstrijsko štajersko združenje prijateljev narave imenovalo za deželnega svetovalca za smučarski tek. Od leta 1999 je Rudolf Ehweiner tudi predsednik prijateljev narave v Trofaiachu. Zlasti v tej vlogi je mnogo prispeval v okviru partnerskega sodelovanja med Kamnikom in Trofaiachom. Od tedaj skrbi tudi za skupne gorske ture in srečanja na vrhovih kamniških planin ter v hribih nad Trofaiachom. Rudolf Ehweiner se že štiri leta posebej angažira tudi na področju šole smučanja za kamniške otroke v Trofaiachu. Enkrat letno v času božičnih počitnic obišče skupina kamniških otrok Trofaiach, da se udeleži tečaja smučanja ter užije nekaj brezskrbnih počitniških dni. Poleg organizacijske izvedbe se ob tej priložnosti Rudolf Ehweiner udejstvuje tudi kot učitelj smučanja. Otroci se ob njem zelo dobro počutijo in tako je spričo njegovega rahločutnega načina posredovanja novih spretnosti ter tehničnega znanja že mnogo otrok pod njegovim vodstvom osvojilo smučarske veščine. Vse te dejavnosti izvaja Rudolf Ehweiner nepoklicno. Prav zaradi velike zavzetosti je njegov prispevek k partnerskemu sodelovanju med Kamnikom in Trofaiachom še posebej dragocen. Lahko bi celo dejali, da partnerstvo med mestoma krasijo ravno osebnosti kot je Rudolf Ehweiner. Društvu samopomoči Tunjice posebno priznanje Občine Kamnik za 110 let uspešnega humanitarnega delovanja Društvo Samopomoči Tunjice je bilo ustanovljeno pred 110 leti, 19. julija 1897 leta. Namen ustanovitve je bila medsebojna pomoč v nesreči, požaru ali bolezni pri živini. Natisnili so pravila po katerih se ravnajo še danes. Članstvo se je večalo in že dolgo je v delovanje društva vključena sleherna hiša v vasi. Pomoč pri živini je počasi izginila iz oblike samopomoči, ostala je le pomoč pri požaru ali v drugih nesrečah. V teh primerih je sleherni član društva dolžan pomagati z materialom, denarjem ali delom prizadetemu v nesreči. Takšna medsebojna pomoč je zelo povezala ljudi v vasi. Z začetkom druge svetovne vojne je bilo delovanje društva prepovedano, vendar je društvo Samopomoči svoje poslanstvo širilo naprej. Tudi povojni čas ni bil ugoden za to društvo, ki pa se je s svojim delom tako usidralo v zavest in srca krajanov, da 50 na zboru krajanov v letu 1995 sprejeli sklep, da se datum ustanovitve tega društva 19- julij sprejme kot krajevni praznik Tunjic. Zato od tega leta krajevna skupnost Tunjice praznuje krajevni praznik. Društvo je ves čas krepilo zavedanje o medsebojni pomoči tudi na drugih področjih življenja na vasi. V vsem tem obdobju delovanja ima društvo med krajani velik ugled in zaupanje ter pomeni tudi zanesljivo varnost za vse člane. Krajani Tunjic združujejo moči ob prijetnih dogodkih in nesrečah. Tako so pomagali tudi pri gradnji novega poslopja po požaru, ki je pred leti prizadel družino Petek na Vinskem Vrhu. v nedeljo, 25. marca, od 10. do 16. ure na Velikonočni sejem s prikazom starih velikonočnih običajev * v soboto, 31. marca, ob 19. uri na pokušino dobrot arabske kuhinje, ob zvokih arabske glasbe s trebušnimi plesalkami * v soboto, 14. aprila, ob 19. uri na družabni večer vseh rojenih v znamenju ovna M§ H TERME SNOVIK Za vaše zdravje: SVET termalnih užitkov vsak delovni dan ob 10. in 18. uri brezplačna telovadba v vodi, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure aktivno plavanje, vsak torek od 20. do 21. ure vadba v vodi za ženske Za vašo sprostitev: savnanje z aromaterapijo in pitjem zeliščnih čajev, masaže, termalni bazeni Za znanje: organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje plavanja za odrasle in otroke, individualno učenje plavanja, tečaje nordijske hoje. Informacije in rezervacije: 01/ 83 44 100, www.terme-snovik.si Francu Trdinu posebno priznanje Občine Kamnik za dolgoletno delo na humanitarnem področju France Trdin, rojen 28. 3.1915 v Zgornjih Lokah pri Blagovici, stanujoč v Kamniku na Kranjski cesti 4 c. Rodil se je v trdni kmečki družini kot tretji med osmimi otroci. Otroštvo je preživel doma na kmetiji. Bil je tudi dober pevec v domačih zborih. Domači organist ga je navdušil za igranje na orglah. Leta 1935 je bil sprejet v šolo, Ce-cilijanski zavod Ljubljana, kjer je leta 1939 absolviral. Po šolanju je pel tudi v ljubljanski stolnici pod vodstvom Stanka Premrla. Njegova prva služba organista je bila v Bučah pri Kozjem, kjer je spoznal ženo. Še pred vojno se jima je rodila hči Ani. Žena je odšla v partizane na Hrvaško, France pa se je vrnil domov, kjer je delal kot terenec do odhoda v partizane. Bil je v Šlandrovi brigadi in Koroškem odredu. Leta 1944 je bil poslan v častniški tečaj na Dolejsko. V napadu Nemcev ga je pokosil rafal. Ranjen je bil v nogo. Borci Dolenjskega odreda so ga prenesli na osvobojeno ozemlje v Kočevski rog blizu Baze 20. Zaradi hudega mraza je močno omrznil. Prepeljan je bil v Bari v Italiji. Po delni ozdravitvi se je preko Zadra in Reke vrnil v Ljubljano. Tu so nadaljevali zdravljenje. Kljub krajši nogi je še vedno lahko igral orgle. Leta 1946 se je zaposlil v tovarni Induplati Jarše, m sta se mu pridružili še žena in hči. Nato je bil sekretar invalidov okraja Kamnik. Rodila se jima je hči Tanči. Skrbel je za invalide in vojne sirote. Ker so bili invalidi in slepi težko zaposljivi je upravljal in ustanovil več podjetij: tovarno gumbov, čevljarsko delavnico in ščetarno v Komendi ter pletarsko delavnico za slepe. Ustanovil je društvo vojnih invalidov, društvo delovnih invalidov, društvo slepih. Skratka pomagal je povsod, kjer je bilo potrebno. Zadnja zaposlitev je bila v trgovini Planika v Kamniku kot poslovodja. K njemu so se zatekali številni pomoči potrebni. Pisal je prošnje na različne naslove in ker je bil cenjen, njegovim prošnjam niso upali ugovarjati. Med drugim je bil 10 let predsednik ZB Kamnik. Franc Trdin Veri Mejač posebno priznanje Občine Kamnik za novinarsko delo, s katerim je prispevala k informiranju občanov občine Kamnik Vera Mejač, rojena 7. julija 1949 v Ljubljani, je 26 let delovnega ustvarjanja posvetila strokovnemu delu z lokalnim časopisom Kamniški občan in celovitemu, kvalitetnemu informiranju občanov Kamnika. Vzpostavila in razvijala je mrežo dopisnikov, vanjo vključevala nove sodelavce, zlasti mlade, ki jim je bila predana mentorica. Ob obilici organizacijskega dela je vsa ta leta tudi redna in nepogrešljiva dopisnica - avtorica neštetih novinarskih prispevkov in fotografij, s katerimi je pomembno prispevala, da so večji dogodki in dosežki občine Kamnik trajno shranjeni v bogato zakladnico vera Mejač kamniške zgodovine. Več kot četrt stoletja prizadevnega in skrbnega dela Vere Mejač je trajno izoblikovalo današnjo vsebino in podobo časopisa Kamniški občan kot enega najboljših in najbolj branih lokalnih časopisov v Sloveniji ter najbolj priljubljenega, korektnega informatorja vseh občanov občine Kamnik. Nepogrešljivi so njeni objektivni in zanimivi zapisi življenja in dela celotne kamniške občine, kulture, življenja ljudi, krajev.., pogosto so zaznamovani s tenkočutnostjo in posluhom za stiske in probleme. V vsak članek, v vsak stavek ali celo fotopodpis je vtkana njena natančnost, spoštljivost do opisanega posameznika ali skupine, ki jih predstavlja v vsem njihovem bistvu, enkratnosti, posebnosti. Njene zanimive fotoreportaže in zapisi zaznamujejo življenje, kraje in ljudi! In to v dobrih trenutkih, ob velikih dosežkih in uspehih, kot tudi ob stiskah in skromnosti posameznika. S svojim dolgoletnim predanim, požrtvovalnim in tenkočutnim delom je iztrgala pozabi številne dogodke in s tem pomembno prispevala k ohranjanju, bogatenju in promociji kamniške kulturno-zgodovinske dediščine. Z neizmerno skrbjo v svojih zapisih ohranja zanimiva pričevanja o običajih, bogati dediščini Kamnika in okolice ter jih širi med bralce. Njeni zapisi izražajo ljubezen do Kamnika, ki ga občuduje in spoštuje. Bogatijo domoznansko in etnološko vedenje o naših ljudeh in krajih, tudi bolj odmaknjenih, manj poznanih. Leta in leta prinaša članke trajnejše vrednosti, ki so vir za raziskovanje, za zgodovinopisce in prihodnje generacije. Časopis Kamniški občan bogatijo njeni številni članki s področja kulture, izobraževanja, vzgoje, krajevne novice, zapisi o ljudskem izročilu in posameznikih, ki sooblikujejo utrip krajev ter osebne predstavitve posameznikov, ki v svojem okolju izstopajo zaradi znanstvenega, gospodarskega, prosvetnega, kulturnega, športnega ali političnega delovanja, ali pa so povsem neopazni, a skrivajo zanimive talente, zgodbe... Z ljubeznijo se posveča kulturni dediščini in kulturi v vseh oblikah - naj bo to likovna umetnost ali glasba, njeni zapisi pomembno prispevajo k promociji kulture, spodbujanju kulturne osveščenosti ljudi in ohranjanju kulturne dediščine. Kot čustvena in razumevajoča novinarka ima posluh za mlade s posebnimi potrebami, invalide (ZUIM), starejše in preproste ljudi ter njihove probleme. Sama se je kot osmi otrok iz številne podeželske kmečke družine soočala s številnimi preizkušnjami in težavami. Tudi izobrazbo je pridobila z ogromno truda in vztrajnosti - ob delu in družini. Svojo pokončno držo je dokazala tudi s tem, ko je z njej posebnim čutom v obdobju različnih političnih vplivov objektivno predstavljala dogodke in ljudi, ne glede na njihovo politično pripadnost. Ogromno dela, volje, entuziazma, samoiniciative in vztrajnosti je vložila od 1. marca 1981, ko se je zaposlila kot tajnica Kamniškega občana in kmalu postala strokovna sodelavka tega časopisa. Predana delu in ljudem je spoznala, da dober in bran časopis potrebuje raznovrstne, življenjske informacije in zanimive predstavitve, zato je ob obilici organizacijskega in pisarniškega dela prijela ob večerih, sobotah in nedeljah svinčnik, vzela v roke fotoaparat in se podala na teren - med ljudi, tam kjer so doma življenje, zanimivosti, doživetja, skrivnosti, ustvarjalnost, edinstvenost ljudi - vse to, kar Vera zna in želi videti ter prenesti bralcem. Njeni članki dihajo z ljudmi, so polni življenja, zato jih radi berejo. Posluh za človeka, novinarska žilica, bogato arhivsko gradivo in ljubezen do Kamnika z okolico jo vodijo k novim izzivom ustvarjanja v prihodnjih letih a1 Šolski Center Rudolfa Maistra PRIDRUŽUJEMO SE ISKRENIM ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK, KO SE SPOMINJAMO NAŠEGA VELIKEGA ROJAKA RUDOLFA MAISTRA. H?~“. fitnes center DOTZ KOZMETIČNI SALON h SONČNI STUDIO Trgovina z obutvijo /0 j** J£JE? V MERCATOR CENTRU KAMNIK (poleg pizzerije La Storia) LE NAJBOLJŠE - UDOBNO IN NARAVNO ZA NOGE VAŠEGA OTROKA! ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK odit 16-40 * CICIBAN * SUPERFFT *FR0DD0 VELIKA PONUDBA SOBNIH IN ŠOLSKIH COPAT SITAR, ALENKA, VUČKO S kuponom vam do 1. 4. 2007 nudimo -10% POPUST Nacionalni prodajalec in distributer UGODNA SPOMLADANSKA PONUDBA | HDAl FR za kupce kompletov PNEUMATIC CENTER (PNEVMATIKE + ALU. PLATIŠČA) Vaš partner s profilom NUDIMO DODATNE UGODNOSTI! telefon: 01/83 08 350 www.gume.si Del. čas: od pon do pet od 8h do 18h, sob od 8h do 12h. * Cene so v evrih z DDV in veljajo za gotovinsko plačilo ali plačilo z BA kartico. je postalo, ko je predsednica LEO kluba Špela Bovha odprla dražbo. V mesecu pred dražbo je LEO klub s prijazno pomočjo nekaterih slovenskih športnikov pridobil športne rekvizite, ki jih je sedaj ponudil na dražbi. Med najbolj zaželjenimi so bili še čisto sveži rdeči dres svetovnega prvaka Roka Benkoviča iz Sappo-ra, košarkarska žoga KK Helios s podpisi vseh igralcev, podpisani dresi hokejskega vratarja Gabra Glaviča, nogometaša Cimerotiča, kolesarja Gorazda Penka, Dunlo-povega motokrosista Roka Sitarja, pokal tekačice Andreje Mali, lokostrelska puščica Darje Verbič, dres Luka Kodra in slovenskega paraolimpijskega zmagovalca Franja Izlakarja, kapa alpinista Aleša Koželja ter žogi OK in NK Kamnik s podpisi igralcev. Vsi športniki, ki so se nesebično odzvali vabilu LEO kluba Kamnik, so tako postali nepogrešljiv člen pri izvedbi akcije, s katero smo zbrali 1020 EUR. Ves denar je prejel VDC Sožitje iz Lok, s katerim bo svojim varovancem omogočil boljše pogoje za izvajanje športne rehabilitacije. Ob zaključku prireditve se je predsednica Špela Bovha še enkrat zahvalila kamniškemu LIONS clubu in knjižnici za sodelovanje, še posebno pa vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspehu dobrodelne akcije. Gostitelja Breda Podbrežnik in Boris Kralj sta za konec prisotne povabila še na klepet z gosti ob kozarcu Črnkovih vin in prigrizku. MARKAGOVIČ 22. marca 2007 ZANIMIVOSTI IZKORISTITE 17MTrW&D PONUDBO ODLIČNIH PNEVMATIK IN ALU. PLATIŠČ VOKOHAMA U95/6SR15 V 91 L 205/60R15 H 95 L 205/45R17 W88 rOKOHAMAACOl TOKOHAMAACOl RF TOKOHAMA A539 RF RPB 17.5«,M sn 18.070,20 str 28.856,27 SIT <|> Z9 WJWM*OF VOZNIKI VEDO L195/50R15 H 82 DUNL0P SP 01MFS L205/55R16 W91 DUNL0P ŠPORT 01 L205/55R16 W91 DUNL0P SP9000 MFS 1 11.147,29 SIT 0.909,07 SIT 22.455,75 SIT I Ji M »J 1195/50R15 W82 COOPER ZE0N 2X5 119S/65R15 V 91 COOPER C0BRA VHP (VR) L205/50R17 W93 COOPER ZE0N 2X5 XI AEZ Phoenix W RIAL Porto dark m DEZENT V dark MM- L165/80RI3 183 L175/65R14 T82 L 185/60R14 H 82 GTRadial CHAMPIR0 GTRadial CHAMPIR0128 GTRadial CHAMPIR0128 Brands Hatch INDEKSI HITROSTI; T - do ISO km/h H - do 210 km/h V - do 240 km/h W « do 270 km/h SOKOLkamnik VADBA ZA NOSEČNICE Za aktivno nosečnost in lažji porod! TOREK IN PETEK 18:30 SOKOLkamnik, Usnjarska 8, 1241 Kamnik (soseska Mali grad), Tel.: 01 831 93 39, sokolkamnik@sokolgroup.com, www.sokolgroup.com 91U /1%, Vrhpolje 186, teh: 01/83-91-293, 051/300-357 Obiščite nas: torek - sobota od 10h nedelja od 10h - 15h 22h, Sprejemamo rezervacije za poroke, praznovanja in poslovna srečanja* V prijetnem ambientu pogostimo do 110 ljudi* S kolesom na rekreacijo, svetovno prvenstvo in na pomoč V začetku marca sta LIONS klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik skupaj pripravila predavanje o športu. Gostje večera z naslovom »S kolesom na rekreacijo in na svetovno prvenstvo« so bili Andrej Hauptman, najuspešnejši slovenski kolesar vseh časov, Gorazd Penko, nekdanji kolesar Med najbolj zaželjenimi športnimi rekviziti na dražbi je bila tudi rdeča majica svetovnega prvaka Roka Benkoviča iz Sappora. in selektor slovenske kolesarske reprezentance, ter Matic Romšak, kamniški vrhunski ultratriatlonec. Predavanju je dal humanitarno noto LEO klub Kamnik, ki je ob tej priložnosti izpeljal dobrodelno dražbo športnih rekvizitov znanih slovenskih športnikov. Celotni izkupiček večera je prejel Varstve-no-deiovni center Sožitje iz Lok za nakup športne rehabilitacijske opreme. Prireditev je medijsko spremljala tudi kamera nacionalne televizije. Obiskovalce prireditve sta uvodoma pozdravila direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik in predsednik LIONS kluba Kamnik, Boris Kralj. Pogovor o športu je iiljpPj0Pi3 Steletova 8 | Kamnik | www.metropoll3.si Andrej Hauptman, Matic Romšak, Igor Jurič in Gorazd Penko so na dobrodelni prireditvi LIONS in LEO klubov v Matični knjižnici Kamnik za pomoč VDC Sožitje obiskovalce skoraj dve uri zabavali in navduševali z zgodbami in pripetljaji z največjih športnih tekmovanj. 14= SQ ©dl 11 ®h dl® USh» PmdtetSMSU d)®GW ^OVOSltl v k©zm®W$ sh^Sm/iitoto to 0©p®ttoto metodah, iksiMm boste MMm preizkusili. Ta dan nudimo 10% dodatnega popusta na vse pakete (sončenje, IPL in shujševalnih tretmajev), storitve In kozmetiko. : Delovni čas NON STOP od 8h do 21 h v od 8h do 16h v od lOh do 13h od 7. aprila dalje povezoval Igor Jurič, zanimive zgodbe s tekmovanj pa so poslušalce za slabi dve uri popeljale v svet vrhunskega športa. Svetovna prvenstva, olimpijske igre, havajski Ironman, o vsem tem so govorili gostje, vsak s svojega stališča in iz lastnih izkušenj. O zanimivosti predavanja je pričalo veliko število vprašanj, ki so jih obiskovalci zastavili gostom. Vse o načinu treninga, priporočilih in malih skrivnostih velikih mojstrov, o dopingu in prepovedanih poživilih ter tudi o smešnih pripetljajih s priprav in tekmovanj. Se bolj zanimivo pa m ffl SPECIALIZIRAN SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE www.liiz-karantania.si BELA TEHNIKA: GAGGENAU SIEMENS ©BOSCH BLANCO OVENU' v sv Vabljeni v prenovljeni Salon bele tehnike in vrhunskih kuhinj v DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 9.00-13.00 www.newformcucine.it Hitro v salon po Škoda HappyBon! ji . I: SIMPLY CLEVER Škoda HappyBon ====== Obiščite naš salon in sodelujte v privlačni nagradni igri za vikende z O davijo Scout in brezplačne vstopnice za Svetovno prvenstvo v hokeju 1. divizije 2007 v Ljubljani! Vsak sodelujoči prejme tudi HappyBon za popust v višini do 2500 €*. •Popust velja do 31.3. 2007 pri nakupu novega vozila Skoda. www.skoda.si SRC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85 Šesto srečanje ljubiteljev smučanja po starem O 6. srečanju ljubiteljev smučanja po starem za pokal Šinkel, ki ga je pripravila domača skupina starosvetnih smučarjev Kamniške Grče pri Društvu učiteljev smučanja Kamnik, smo pisali v prejšnji Grašek, velikoplaninske planšarje pa Franc Erjavšek in družina Narat - Martin, Špela, Blaž in Monika. Zanimiva in dobro razpoložena druščina se je po predstavitvi podala na Veli- spomini na očeta - gozdarja in gorskega markacista botrovali, da je iz stare skrinje potegnil očetovo smučarsko opremo in oblačila. Tako je letos prepričljivo predstavil bistriškega gozdarja: plašč -hubertus, klobuk, pumparice, dokolenke - gamaše, »gojzdarji«, ki jih je oče -čevljar sam izdelal, so iz leta 1950, jesenove smuči in vezi pa celo iz leta 1924. Tudi na tokratnem srečanju smo spoznali različne smučarske tehnike iz davne preteklosti, usklajene z opremo in celotno opravo smučarja: od najbolj pogoste tehnike pluženja, bloškega smučanja, telemarka, pohorskega ljudskega smučanja do arlberške tehnike... Med temi navdušenimi in dobro- Domača ekipa Kamniške Grče se je med šestimi ekipami uvrstila na 2. mesto. Starosvetni smučarji znajo v Prelepi naravi tudi zanimivo pozirati. številki Kamniškega občana na strani 1. in 5. s poudarkom na razstavi z naslovom »Smučanje po starem«, katere avtor je Aleksander Sar-navsky. Razstava je bila na ogled v prostorih TlC-a od 5. do 18. marca. V soboto, 10. marca, se je srečanja za pokal Šinkel udeležilo okrog sedemdeset starosvetnih smučarjev iz različnih krajev. Najprej so zbrali na Glavnem trgu, K/er smo spremljali zanimivo Predstavitev stare smučarke opreme: smuči, vezi, palic, krojev in materialov oblatil, nogavic, pokrival, srajc, suknjičev in obutve in domkov: nahrbtniki, krplje, 'jutare, fajfe ... pri moških 'er razni modni dodatki, Pokrivala ... pri ženskah, .prosvetni smučarji so pri-p' iz Škofje Loke (Rovtarji), ,8°vca (Kanin), Postojne vTorbarji), Krope (Taleseni), Predmeje (Gora), Bohinja, . Ir°v, iz Kamnika: Kamniške Grče, planšarji z Velike planine. Športno društvo juhinj sta častno zastopala Janez in je|ka Baloh. Vrste kamniških Grč so zastopali: ruzina Schnabl - Marjan, cuka in Lara; Peter Erjavšek, cva Dobovšek, Jože Baro-mk, Miran Jereb, Toni Slapnik, Rajko Balantič in Sonja Vodja Sekcije Kamniške Grče in vodja tekmovanja Marjan Schnabl zavzeto usklajuje opremo s stilom smučanja po starem, za kar je navdušil tudi sina in hčerko. Tudi letos se je med lovci uvrstil na 1. mesto. Obetavno in pohvalno je, da je med smučarji po starem vedno več mladih. Na sliki: spust Mete Katarine Tavčar (Rovtarji -Škofja Loka) je poleg obleke in opreme sodnike tako navdušil, da so jo uvrstili na 1. mesto med deklicami. Sonja Grašek je v popolni opravi, pri kateri so bili usklajeni celo najmanjši dodatki, kljub letom spretno vijugala med lesenimi koli. Med navdušenimi navijači je bil tudi Jože Vrenjak - Stegn. ko planino, kjer se je opoldne začelo tekmovanje v starodavnih tehnikah smučanja, kar se da skladnih z opremo. Sedeminsedemdesetletna Sonja Grašek je kljub letom zavzeta in zelo impozantna smučarka po starem in v stilu je bila opravljena od nog do glave. Dodatki, kot so broška, uhani, prstan izpred sto let, ji največ pomenijo, saj jih je dobila za spomin od moževe mame, gospe Gra-škove. Med mnogimi je presenetil tudi Peter Erjavšek -Rošev. Minula leta smo občudovali njegovo vijuganje med lesenimi koli v opravi velikoplaninskega planšarja. Kot pravi, pa so ponos in voljnimi smučarji je vedno več mladih, kar je porok, da se ohranja izročilo začetkov smučanja in zimskega življenja pred davnimi leti. Starosvetni smučarji so se pomerili v kategorijah deklic, dečkov, lovcev, gozdarjev, žensk, veterank (gospe), moških, veteranov (gospodje) in ekipno. Prva mesta so dosegli: med deklicami Meta Katarina_Tavčar (Rovtarji - Škofja Loka), med dečki Domen Oblak (Rovtarji me Peter Erjavšek - Rošev je prepričljivo predstavil smučarja - bistriškega gozdarja. Poleg tehnike je bila zanimiva tudi njegova oprema: plašč - hubertus, klobuk, pumparice, dokolenke - gamaše, »gojzdarji« iz leta 1950, ki jih je njegov oče - čevljar sam izdelal, ter jesenove smuči in vezi s častitljivo letnico 1924. Smučarska oprema, oprava in stil smučanja morajo biti kar se da usklajeni in ustrezati obdobju, ki ga starosvetni smučar predstavlja. ŽIVETI V HIŠI IN BITI V STALNEM STIKU Z NARAVO Alu zimski vrtovi, okna in vrata. Z vami že drugo desetletje. ALU projekt ALU PROJEKT d.o.o. Ljubljanska cesta 6 1241 Kamnik telefon 01 83 15 015 info@aluproj ekt.si www.aluprojekt.si - Škofja Loka), med lovci Marjan Schnabl (Kamniške Grče - Kamnik), med gozdarji Peter Erjavšek - Rošev (Kamniške Grče - Kamnik), v kategoriji gospe (veteranke) Marinka Kavar (Taleseni - Kropa), ženske Silva Oblak (Rovtarji - Škofja Loka), gospodje (veterani) Aci Novinc (Rovtarji - Škofja Loka), moški Miran Jereb (Kamniške Grče - Kamnik); ekipno: 1. Rovtarji - Škofja Loka, 2. Kamniške Grče - Kamnik, 3. Gora - Predmeja, 4. Planšarji - Velika planina, 5. Taleseni - Kropa in 6. Torbarji - Postojna. Dobro razpoloženi udeleženci srečanja so se organizatorjem Kamniškim Grčam in TIC-u Kamnik zahvalili za uspelo prireditev. Vodja tekmovanja in vodja Sekcije Kamniške Grče Marjan Schnabl je ob zaključku srečanja poudaril: »Z zadnjimi močmi smo izvedli tekmovanje na snegu. Tekma je lepo uspela, potekala je hitro, smučarski sodniki: dr. France Malešič, Marijan Stele in Aleksander Sarnavsky so korektno opravili svoje delo. Za pripravo proge se zahvaljujemo kolektivu Zaklada narave Velika planina. Dan pred tekmovanjem je bila smučarska proga še skoraj brez snega, uspelo jim je najti sneg in pripraviti progo.« Dr. Niko Sadnikar je ob ogledu starosvetnih smučarjev povedal več zanimivosti, saj se kljub 91-letom še živo spominja: »Prvi smučar v Kamniku je bil oče akademika Emilijana Cevca. Smučanje je spoznal med prvo svetovno vojno kot vojak gorskega polka. Leta 1929 je ustanovil Športni klub Kamnik. Največ zaslug za Smučarsko sekcijo v tem ŠK gre dr. Dominiku Žvoklju. Leta 1930/31 je ta Smučarska sekcija organizirala tekmo za državno prvenstvo dravske banovine v smučarskih tekih.« Med mnogimi Kamničani (Miloš Levičnik, Vili Rozman, Dušan Karba, Tone Pogačnik ...) in drugimi tekmovalci se je tistega daljnega leta na 6 kilometrov dolgo tekaško progo podal tudi Niko Sadnikar in se uvrstil na 6. mesto. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ mm V SDS imamo pripombe na proračun V sredo, 7. marca, smo se svetniki zbrali na seji, kjer smo kot glavno točko dnevnega reda obravnavali proračun občine Kamnik. Seveda je bilo na dnevnem redu še več drugih točk in že na samem začetku je bilo hitro videti, da bo seja dolga in pestra, saj so se skoraj pri vsaki točki kresala različna mnenja občinskih svetnikov. V SDS smo tako imeli pripombo na pravilnik, ki županu omogoča samostojno razpolaganje in dodeljevanje sredstev za prireditve in projekte. Svetniki SDS smo mnenja, da župan samostojno ne bi smel razporejati več kot 250 € za posamezen projekt, občinska uprava pa je za to vsoto predlagala kar 1.250 €. Po dokaj burni razpravi je župan sam predlagal zmanjšanje te vsote za nas sicer še vedno previsokih 1.000 €. Tudi pri predlogu letne prodaje občinskega premoženja je vodja svetniške skupine SDS podal pomisleke o prodaji okrepčevalnice Orient. Razlog za to je po našem mnenju ta, da bi v primeru prodaje lahko nastale velike težave na sami tržnici, saj bi kateri koli novi lastnik lahko delal velike težave pri postavitvi stojnic oziroma normalnem delo-, vanju kamniške tržnice. Prav tako smo mnenja, da prodaja parcel v Podgorju v sklopu tovarne Fructal ni smotrna, saj občina Kamnik ni v tako težki situaciji, da bi morala prodajati »srebrnino« za golo preživetje. Kot vemo, bo v naslednjih letih v Kamniku prišlo do gradnje še dveh šol, zato smo mnenja, da bi s prodajo teh in podobnih parcel počakali do takrat, ko bo denarja res premalo. Kot že rečeno je bila glavna točka dnevnega reda prvo branje proračuna za leto 2007. Na to točko smo imeli svetniki SDS veliko pripomb. Po mnenju Slovenske Demokratske Stranke proračun za leto 2007 ni dovolj razvojno naravnan, kar bomo tudi v nadaljevanju obrazložili. Država je lokalnim skupnostim z novim sistemom financiranja omogočila, da so močnejše občine postale finančno neodvisne in v bodoče ne bodo dodatno dotirane. Med take sodi tudi naša občina, saj v letošnjem proračunu dobi dodatno skoraj 1 mio €. Kljub večjemu posluhu države za lokalno skupnost je v našem proračunu planiranih 19,5 mio € prihodkov, ravno toliko, kot je znašal lanski proračun. Kje so torej razlogi za planiranje enake višine prihodkov? Že iz bežnega pregleda nedavčnih prihodkov in transfernih dohodkov pa lahko kaj hitro ugotovimo, da ni prihodkov na komunalnem prispevku (indeks 28,5 na plan iz leta 2006) in ni prihodkov iz državnega proračuna in EU skladov. Za ta sredstva pa je treba imeti dolgoročni plan in na zalogo pripravljene projekte. Občina Kamnik ima osem proračunskih porabnikov, na seji Občinskega sveta nam je bila predstavljena poraba za vsakega posebej. Največji porabnik proračunskega denarja je oddelek za družbene dejavnosti, ki bo letos porabil 39, 31% celotnega proračunskega denarja, zato smo temu porabniku namenili posebno pozornost. Več denarja se iz družbenih dejavnosti namenja mednarodnemu sodelovanju (indeks 116,1), aktivni politiki zaposlovanja (ind. 115,9), preventivnim programom zdravstvenega varstva (indeks 116,2), ohranjanju kulturne dediščine (indeks 173,4) ter športu in prostočasnim aktivnostim (indeks 115,9). Prikrajšani pa bodo nekateri programi iz kulture (od 5 do 10%), primarno in sekundarno izobraževanje (za 4%) in nekateri socialni programi. Svetniki SDS smo opozorili na nesprejemljivo investicijsko vlaganje v novo ustanovljeni koncesijski vrtec Peter Pan v višini 250.376 €. Investicijsko vlaganje v tako velikem obsegu nima zakonske osnove. Običajna praksa v takem primeru je sofinanciranje igral, literature in podobnih pomagal pri vzgoji in varstvu, nikoli pa ne v denarju. Vsekakor smo veseli, da se povečujejo kapacitete za naše malčke, ne moremo pa podpirati potez, ki niso v skladu z zakonom in običajno prakso v občinah po Sloveniji. Prepričani smo, da bo Občinska uprava ponovno proučila to postavko in jo ustrezno spremenila. Nezadovoljni smo tudi z razdelitvijo sredstev za gospodarske dejavnosti. Za nas ni primerno, da se zmanjšujejo sredstva za gospodarstvo (za 4%) in varovanje okolja (za 18%). Mislimo, da mora javnost vedeti, da se v proračunu namenja 129-361 € za družbo, ki upravlja z Veliko planino in 131.447 € za investicije, ki so zagotovile obratovanje v letošnjem letu. Od velikih obljub v volilnem letu ni ostalo niti centa za izdelavo vsaj študije, ki bi dala vizijo programov na Veliki planini. Vsi, tako imenovani bogati investitorji so se seveda umaknili, kar smo v SDS napovedovali že v času evforičnih županovih izjav. Tudi velike obljube in celo sklicana novinarska konferenca o skorajšnji gradnji šol Frana Albrehta, Toma Brejca in Glasbene šole v tem proračunu nimajo realnih osnov, saj ni namenjeno niti centa za izdelavo vsaj študije. Zavedamo se, da bo od študije do projektov preteklo veliko časa in tudi razprav. V SDS smo tudi mnenja, da bi Občina morala pristopiti k nakupu premične merilne postaje za merjenje kvalitete zraka. Seveda se zavedamo, da same meritve kakovosti zraka ne bodo spremenile, je pa po našem mnenju to delček v mozaiku rešitve problema. V našem predvolilnem programu smo imeli v planu tudi izgradnjo zahodne obvoznice, zato nas toliko bolj veseli, da se je resno pristopilo k izdelavi študij zahodne obvoznice, saj je za te namene rezervirano 83-459 €. Pričakujemo, da bo občinska uprava upoštevala naše pripombe, popravila postavke v skladu z naštetimi pripombami in omogočila začetek reševanja največjih problemov v kamniški občini. SDS Kamnik ROBERT KOKOTEC Privatizacija zdravstva ogroža zdravje ljudi Odgovor na pismo ge. Natalije Berlec (Kamniški občan, 8. marca 2007) Namen tega odgovora ni opozarjanje na žaljivo izražanje gospe Berlec z Ministrstva za zdravje. Namen odgovora tudi ni iskanje vzrokov njenega zavajanja javnosti o posledicah ukrepov in predlogov ministra za zdravje. Z odgovorom se želi predvsem objektivno informirati občanke in občane o posledicah sprememb v zdravstvu, ki jih pospešeno izvaja in načrtuje minister za zdravje. Tako ne drži navedba ge. Berlec, po kateri je zdravstveni dom preživela oblika in produkt socializma, ki biga morali nadomestiti z zasebniki koncesionarji. Prvi zdravstveni dom je bil ustanovljen pred 80. leti. Pred tem smo imeli manj učinkovit sistem razpršenih zasebnih zdravnikov, ki pa ga sedaj ponovno želi uvesti minister. Ker so zdravstveni domovi ena izmed najučinkovitejših oblik organiziranja osnovnega zdravstva, so se prav po naših zdravstvenih domovih zgledovali Švedi, ko so oblikovali svoje zdravstvene centre. Švedska slovi po kakovostnem zdravstvu in tudi mi smo bili lahko ponosni na naše zdravstvo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so procesi iskanja učinkovitejših organizacijskih oblik osnovnega zdravstva in ustanavljanje zdravstvenih centrov potekali tudi v drugih evropskih državah. Bolniki in zdravniki opažamo nekatere pomanjkljivosti naših javnih zavodov, kot so slaba organizacija dela, plačna uravnilovka ipd. Naloga zdravstvene oblasti je, da te pomanjkljivosti odpravi in zdravstvo izboljša. S koncesijami, ki se jih podeljuje netranspa-rentno, v nasprotju z evropskim pravnim redom, večinoma brez javnih razpisov, v korist zasebnikov, ne pa v javnem interesu, se zdravstvenim domovom in bolnišnicam jemlje kadre, zdravstvene programe in finančna sredstva. To pa povzroča slabitev bolnišnic in zdravstvenih domov, ki ponekod ne zmorejo več opravljati vseh zakonsko določenih funkcij. Tudi zdravstveni dom v Kamniku je zaradi podelitve velikega števila koncesij že hudo oslabel, zato težko zagotavlja vse zdravstvene storitve ter težko sledi strokovnemu razvoju stroke. Posebno grozljivi pa so predlogi ministra v zakonu o koncesijah, ki je bil najprej dan le v 12 dnevno javno razpravo. V njem minister med drugim predlaga, da bi zasebniki ali npr. podjetja lahko tudi brezplačno najeli prostore v zdravstvenem domu oziroma postali lastniki zdravstvene- ga doma ali bolnišnice po ceni, ki naj bi jo določil kar sam minister. Četudi so zdravstveni domovi last občin in so bili tako kot bolnišnice ponekod grajeni tudi s samoprispevki, bi jih minister lahko poceni prodal profitno usmerjenim zasebnikom. Minister s tem uresničuje predvsem interese peščice svojih cehovskih kolegov in drugih lobijev. Pa čeprav v škodo javnih sredstev, javnega interesa in v škodo našega zdravja. Pravni strokovnjak dr. Aleksij Mužina meni, da so številni ministrovi predlogi v zakonu o koncesijah v nasprotju z Ustavo RS, s pogodbo o ustanovitvi ES ter, da pomenijo nedopusten poseg v pristojnosti lokalnih skupnosti. Primeri ravnanja ministra v škodo ljudi oziroma javnega interesa so tudi divje podeljevanje koncesij, afera helikopterskih prevozov, dopuščanje preskakovanja čakalnih vrst v zdravstvu, poskus preplačila operacijskih miz ipd. Del naštetega je protikorupcijska komisija že tudi ocenila kot korupcijo. Tudi ni res, da je vseeno ali storitve opravlja zdravnik v javnem zavodu ali pa zasebnik koncesionar. Koncesionar deluje po podjetniški zakonodaji. Dobiček ohrani koncesionar zase, medtem ko javni zavod presežek prihodka nad odhodkom vlaga ponovno v zdravljenje. Dobiček pa se lahko ustvari tudi na račun zdravja ljudi. Bolniki namreč običajno ne znajo presoditi, kakšno zdravstveno storitev potrebujejo, kakšna je kakovost storitve in kakšna je njena ustrezna cena. Čeprav so nekateri koncesionarji vestni, pa obstajajo tudi taki, ki jim je v ospredju predvsem profit in zato so možnosti zlorab tu večje. Dogaja se, da koncesionar, ker si želi prihraniti stroške, prenaša stroške na javne zavode, ne opravlja dežurstva, preventive in storitev, za katere meni, da so preslabo plačane, pacientov pa ne pošlje pravočasno na prreiskave. To pomeni večje obremenitve javnih zavodov, lahko pa pomeni tudi hude okvare zdravja ali celo smrt pacienta. Zato bi se moralo koncesije podeljevati redko in le, kadar se z njimi zagotovi večjo dostopnost ob nižjih stroških in isti ali večji kakovosti storitev, kot jo lahko zagotovi javni zavod. O problemih v zdravstvu se bomo pogovarjali tudi na javni tribuni Gibanja za ohranitev javnega zdravstva z naslovom »Ustavimoprivatizacijo zdravstvenih domov in bolnišnic!«. Javna tribuna bo v torek, dne 27. marca 2007 v Kamniku (Glavni trg 24, sejna soba, drugo nadstropje). Poleg mene se bodo z vami pogovarjali še dr. Spomenka Hribar, dr. Dušan Keber in Nevenka Lekše. Gibanje vključuje že 70.000 članov. mag. Julijana Bizjak-Mlakar, Kamnik PRORAČUN ZA LETO 2007 JE POVOLILNI IN KOALICIJSKI Občinski svet občine Kamnik je 7. marca na svoji seji med drugim obravnaval tudi predlog proračuna za leto 2007. Svetniška skupina Nove Slovenije je že na sami seji povedala, da je predlog proračuna za leto 2007 naravnan predvsem povolilno in hkrati koalicijsko. Da je proračun povolilni, se jasno kaže v tem, da vanj niso vključene številne županove predvolilne obljube. Hkrati pa se koalicijska naravnanost proračuna pokaže v tem, da je večji del županovih svetnikov v predlogu proračuna dobil svoj del proračunske pogače. Po mnenju Nove Slovenije letošnji predlog proračuna prav tako ni ambiciozen. Neambicioznost se kaže predvsem v pridobivanju sredstev iz javnih skladov (0 €) in evropskih strukturnih skladov (s tega naslova je predvidenih borih 48.000 €). Naj samo za primerjavo navedemo, da je mestna občina Celje samo v letu 2006 pridobila več kot 10 milijonov €, kar jasno kaže, da občina Kamnik nima razvojnih programov, s katerimi bi lahko kandidirali za pridobitev evropskih sredstev, čeprav imamo v Bruslju mogoče dobrega lobista (župan občine Kamnik je eden izmed sedmih slovenskih županov, ki so člani Odbora regij EU). Matej Tonin seje, pri predstavitvi stališč svetniške skupine Nove Slovenije, strinjal z županovo trditvijo, da gre za drzen proračun, vendar je ob tem dodal, da gre za drzen proračun v smislu, da je imel župan pogum, odprodati še zadnjo občinsko zlatnino in srebrnino (beri: zemljišča). Na sami seji občinskega sveta so v razpravi aktivno sodelovali tudi vsi trije svetniki Nove Slovenije. V nadaljevanju so navedene zgolj nekatere njihove pobude, vse pa si lahko preberete na www.nsi-kamnik. net. Svetnik NSi Matej Tonin je na predlog proračuna podal naslednje pripombe in predloge: Ne zdi se mu sprejemljivo, da ima župan pravico do prerazporejanja 40% posamezne proračunske postavke. V primeru postavke »komunalno opremljanje stavbnih zemljišč«, ki je težka 2,5 milijona evrov, to pomeni 1 milijon evrov. Zato je Tonin svetnike retorično vprašal, če si predstavljajo, kakšne mostove se da zgraditi brez vednosti občinskega sveta. Predlagal je, da se do druge obravnave proračuna omenjena pravica do prerazporejanja omeji na 10%. Zahteval je tudi natančnejšo raz-delavo proračunske postavke »decembrske prireditve«, tako da se sredstva predvidijo tudi za miklavževanje na podeželju. Zavzel se je za povečanje proračunske postavke »vzdrževanje kulturnih objektov« in predlagal odprtje nove postavke za KD Podgorje in KD Šmar-ca (ureditev sanitarij) in podprl obnovo KD Tuhinj. Predstavil je pisno pobudo tuhinjskih svetnikov za zagotovitev sredstev za ureditev zunanjih površin OŠ Šmartno. Zavzel se je za ureditev parkirišča in otroškega igrišča ob OŠ Nevlje. Menil je, da je potrebno pločnike zgraditi tudi v KS Tuhinj in KS Špitalič. Predlagal je prerazporeditev sredstev znotraj proračunske postavke »sofinanciranje športnih objektov«, tako da bi se sredstva zagotovila tudi za tekoče vzdrževanje občinskih športnih garderob v Zgornjem Tuhinju. Zavzel se je za novo proračunsko postavko »ureditev križišča Veliki Hrib«. Menil je tudi, da je potrebno zagotoviti sredstva za ureditev cestišča do Prevoj, kjer je spomenik padlim vojakom. Predlagal je novo proračunsko postavko za razširitev mrliških vežic v Zgornjem Tuhinju in Nevljah in opozoril, da je za delovanje Skavtov in Tabornikov v proračunu potrebno predvideti določena sredstva. Svetnik NSi Matej Slapar se je vprašal, zakaj je KS Mekinje deležna tako majhnih finančnih sredstev in izpostavil naslednje: zavzel se je za izgradnjo športnega igrišča v Mekinjah, ki bi bilo namenjeno zlasti otrokom in mladim, ki bi lahko svoj prosti čas bolj kvalitetno preživljali in tako ne bi bili prepuščeni ulici. Predlagal je, naj se odpre nova proračunska postavka za izgradnjo igrišča. Predlagal je novo proračunsko postavko »pomoč študentom kmetijstva in podpora mladim kmetom oz. prevzemnikom kmetij«. Zavzel se je tudi za povečanje proračunske postavke »pomoč študentom« ter podprl prizadevanja številnih, da se za miklavževanje nameni več sredstev. Svetnik NSi Janez Stražar je izpostavil naslednje: predlagal je povečanje postavke za sofinanciranje »obnove sakralnih objektov«, se zavzel za novo proračunsko postavko »sofinanciranje obnove podgorske cerkve«. Predlagal pa je tudi novo proračunsko postavko za sofinanciranje obnove kulturnega doma v Podgorju. Menil je, da je nujno potrebno povečati postavko za pomoč mladim družinam. Zavzel se je, da se kamniški bazen dvigne na višji nivo in zato predlagal v ta namen več sredstev. Pogrešal je program nakupa zemljišč za obrtno cono. Matej Tonin je v imenu svetniške skupine na seji tudi poudaril, da v Novi Sloveniji vedo, da ni mogoče vseh postavk samo povečevati, ampak, da je nekje tudi potrebno pridobiti sredstva, opozoril je na nekatere postavke, ki se mu zdijo nekoliko previsoke in dejal, da bi se ta denar lahko koristneje uporabil drugje: • »Regionalni razvojni programi« - povečanje sredstev za indeks 280 se zdi Novi Sloveniji vprašljivo z vidika koristi od Ljubljanske urbane regije in glede na dejstvo, da je v pripravi uvedba pokrajin. • »Pridobitev novih stanovanj« ... postavka je velika 320.000 €, Tonin je menil, da bi bila postavka lahko nižja, če bi stanovanja gradili sami, ne pa, da jih kupujemo. • Tonin je podal tudi splošno pripombo glede asfaltiranja številnih, danes še makadamskih cest. Po njegovem mnenju bi morali pospešiti dinamiko asfaltiranja cest, saj je vzdrževanje asfaltnih cest veliko cenejše kot vzdrževanje makadamskih. Več o sami seji občinskega sveta (posnetki iz seje) in ostalih stališčih in predlogih si preberite na www.nsi-kamnik.net Nova Slovenija Kamnik Črpanje sredstev iz EU Da je črpanje finančnih sredstev iz EU in ostalih transfernih sredstev iz državnega proračuna znanstvena fantastika za kamniško občino, lahko vidimo iz postavke prejetih transfernih sredstev, kjer je indeks borih 25,4. Dejstvo, da ni pripravljenih projektov za črpanje finančnih sredstev iz EU in države, je nesprejemljivo, še zlasti zaradi dejanskega stanja, ko je občinska uprava vsako leto dražja in ima več stroškov. Za njihov plan pa bi lahko rekli, da je jalov. Za primer bi spet navedel uspešne občine, ki jim s konkretno izdelanimi projekti to uspe. Tako so v gorenjskih občinah (Kranj, Tržič, Škofja Loka, Jesenice in Radovljica) pridobili I.2I 1.242,00 EUR nepovratnih sredstev iz Norve‘ke finančne perspektive, za oživljanje starih mestnih jeder. - znanstvena fantastika Študentski servis Novo mesto je pridobil 465.000,00 EUR nepovratnih sredstev za revitalizacijo mestnega jedra v Novem mestu. Še najbolj zanimiv primer pa je občina Idrija, ki je pridobila 1.343.327 EUR za adaptacijo vrtca. Zadnji rok za prijavo na razpis za črpanje sredstev iz Norve‘ke finančne perspektive je maj 2008. Glede na to, da imamo v Kamniku kar dve osnovni ‘oli, ki sta potrebni prenove, bi moral predlagatelj že v letošnjem proračunu predvideti sredstva in pripraviti projektno dokumentacijo, saj bi se le tako lahko v naslednjem letu prijavili in izpolnjevali pogoje na razpisu Norveškega finančnega mehanizma. V kolikor občinska uprava ni sposobna, da pripravi konkretni projekt, naj za to najame eno od agencij, ki so za to usposobljene. Razmišljanje o zaposlitvi dodatnega uslužbenca, ki bi skrbel za to, je neracionalno, saj bi bila njegova letna plača večja, kot pa bi bili stroški najema svetovalne agencije. V kolikor bi imeli izdelane projekte, bi se lahko prijavili za črpanje sredstev za oživitev starega mestnega jedra, obnovo turistične infrastrukture, obrtne cone - zagotavljanje novih delovnih mest in športnih objektov. Upajmo, da bo občinska uprava z županom uspela pripraviti konkretne projekte in tako ne bo za jalov plan v naslednjem letu spet kriva kamniški Veronika. s ROBIN MAJNIK “ Med kamniškimi čebelarji seje Lojze Peterle dobro počutil, saj je tudi sam čebelar. Z zanimanjem sije ogledal plemenilno postajo Josipa Verbiča v Kamniški Bistrici. LOJZE PETERLE JE OBISKAL KAMNIK Na povabilo Mlade Slovenije Kamnik - podmladka Nove Slovenije je v soboto, 10. marca, občino Kamnik obiskal evropski poslanec in kandidat za predsednika Republike Slovenije Lojze Peterle. Program obiska je bil precej pester, saj se je Peterle skušal čim bolj seznaniti z razmerami v občini Kamnik. Tako se je srečal s kamniškimi čebelarji, s kamniškim občinskim vodstvom, z varovanci Doma starejših občanov Kamnik, na koncu pa je nad kavarno Veronika odgovarjal na vprašanja Kamničank in Kamničanov. OBISK ČEBELARJEV NAKOPIŠČIH Lojze Peterle je prispel v Kam-n*k malo pred tretjo uro popoldne. Na kamniški avtobusni podaji so ga pozdravili gostitelji z Matejem Toninom in Lukom Svetcem na čelu. Nato se je Petnic odpeljal proti Kamniški Bi-str'ci, kjer se je srečal s kamniški-m' čebelarji. Ti so svojega nekda-niega cehovskega predsednika sprejeli prijazno in gostoljubno. Predstavili so mu »plemenilno Postajo Josipa Verbiča«, ki je prva čebelarska plemenilna postaja v oveniji. V imenu kamniških če-)e gosta pozdravil predsednik čebelarske zveze Kamnik Jure Reščič. Peterle se je zahvalil za tako lep sprejem ter poudaril, da bi si ne glede na številne po- litične obveznosti v evropskem parlamentu želel več časa za ukvarjanje s »svojimi« čebelami; na Dolenjskem ima namreč tudi sam čebelnjak. SREČANJE Z OBČINSKIM VODSTVOM Sledilo je srečanje z vodstvom občine, ki je potekalo v lepo prenovljenem gostišču »Repnik« na Vrhpolju pri Kamniku. Tam je Lojzeta Peterleta sprejel kamniški župan Anton Tone Smolnikar skupaj s podžupanoma Branetom Golubovičem in Rudol- fom Pfajfarjem. Župan je gostu najprej izročil simbolično darilo, nato pa ga je seznanil s splošnim stanjem v občini Kamnik in načrti občinske uprave. Tako je kamniški župan poudaril, da je v zadnjem obdobju zaslediti napredek glede razvoja Velike planine. Poleg obnove nihalke je zlasti pomembna usposobitev vlečnic v Tihi dolini. Peterleta je zanimalo delovanje Maleševe galerije, v zvezi s tem ga je župan seznanil, da naj bi v kratkem obnovili streho. Župan je gosta seznanil tudi s predvidenim projektom obnove Starega gradu. Gre za zelo ambiciozen projekt, za uresničitev katerega bo občina Kamnik kandidirala tudi za evropska sredstva. Javna predstavitev tega projekta bo predvidoma konec meseca v kamniškem Domu kulture. Na- daljevala pa se bo tudi obnova Malega gradu. Župan pa je opozoril tudi na nekatere zaplete v zvezi z vračanjem premoženja Meščanski korporaciji Kamnik in svoje videnje tega problema. Pogovori so nanesli tudi na Maistrovo hišo, v zvezi s katero je župan izrazil namero občine, da bi skupaj z obrambnim ministrstvom in ministrstvom za kulturo odkupili to hišo od župnije Kamnik in jo do konca obnovili ter preuredili za določene kulturne in izobraževalne dejavnosti. V pogovorih je župan pohvalil tudi »državotvorno držo« Nove Slovenije Kamnik v občinskem svetu občine Kamnik. OBISK DOMA STAREJŠIH OBČANOV Ob pol šestih popoldne je gospod Peterle prispel na obisk v Dom starejših občanov Kamnik. Ob vhodu ga je najprej prijazno sprejela direktorica doma Marija Rems z osebjem doma. Gosta so odpeljali po hodniku v veliko dvorano, ki je bila že polna do zadnjega kotička. Varovanci doma upokojencev so osta sprejeli zelo prisrčno. Najprej ga je v imenu varovancev pozdravila ga. Steletova in mu izročila simbolično darilo - umetniški izdelek s podobo sv. Ambroža, zavetnika čebelarjev, ki ga je izdelal varovanec g. Zelič. Steletova je v pozdravnem govoru poudarila, da Lojzeta Peterleta pogosto gledajo po televiziji oziroma ga poslušajo po radiu, vendar se jim zdi srečanje z njim v živo še posebej »vznemirljivo«. Peterle se je zahvalil za tako prijazen sprejem in povedal, da je tudi njegova 86-letna mama ravno pred dnevi vstopila v podoben dom v Novem mestu. Posebej je pozdravil Lucijo Antoniu, ki je s 102. letoma starosti tudi najstarejša članica Nove Slovenije v Sloveniji. Prav tako je pozdravil tudi 94-letnega častnega občana Kamnika in znanega skladatelja Viktorja Mihelčiča. Ta je g. Peterletu v čast na klavir zaigral evropsko himno »Odo radosti«. Lojze Peterle mu je takoj »pomagal« z igranjem na svoje orglice. Tamkajšnji pevski zbor, sestavljen iz varovancev doma, je gostu ob spremljavi harmonike in kitare zapel kamniško »himno« »Grem v planine« ter »Mi se 'mamo radi«, ob zaključku srečanja pa še Slakovo pesem »Stari čebelar«. OKROGLA MIZA NAD KAVARNO VERONIKA Ob 19. uri je Peterle sodeloval na dobro obiskani okrogli mizi oz. pogovoru z občankami in občani nad kavarno Veronika. Peterle je najprej odgovarjal na vprašanja moderatorja Mateja Tonina glede spominov na prelomne dni osamosvojitve naše države, glede združevanja SKD in SLS leta 2000 in o njegovi odločitvi, da kandidira za predsednika države. Zatem je odgovarjal tudi na številna vprašanja iz publike: o meji s Hrvaško, o nedavni izjavi italijanskega predsednika Napo-litana, o slabem socialnem položaju delavcev, o povečanju pomoči za družine z več otroki. Kot morebitni predsednik republike si Peterle ne želi spremembe ustave v smislu povečanja predsedniških pristojnosti, ampak, da bi vse državne institucije delale za dobro Slovenije. Glede neprestanih sporov med Drnovškom in Janšo meni, da to meče slabo luč na ugled Slovenije v EU. Vrhunec pogovora s Peterletom pa je bil vsekakor pozdrav in stisk roke z novo varuhinjo človekovih pravic in Kamničanko dr. Zdenko Čebašek Travnik. Kot je povedala, se srečanja ni udeležila iz političnih motivov, ampak z namenom, da pozdravi g. Peterleta v upanju, da bosta v prihodnje lahko skupaj sodelovala v dobro Slovenije. Odziv ljudi je bil nad vsemi pričakovanji in kot je na koncu obiska v šali rekel Lojze Peterle, se je v Kamniku počutil tako »kot bil bi že predsednik države in ne zgolj eden od kandidatov za to funkcijo«. Več o obisku in fotografije z obiska si lahko ogledate na: www.nsi-kamnik.net Tekst: dr. DAMJAN HANČIČ Foto: KLEMEN BRUMEC Lojze Peterle se je ob obisku Kamnika srečal tudi z vodstvom Občine Kamnik. LISTA TONETA SMOLNIKARJA Sl PRIZADEVA ZA BOUŠI KAMNIK Občinski svet Občine Kamnik je na svoji 3. redni seji med drugim obravnaval tudi predlog Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2007. Na prvi obravnavi se je pokazalo, da bi bil proračun, čeprav je »težak« več kot 22 milijonov evrov, lahko še enkrat večji, pa še ne bi zadostil vsem potrebam in željam, ki so bile izražene na seji! Svetniška skupina Liste Toneta Smolnikarja - za Kamnik (LTS) meni, da je proračun v osnovi dober - je razvojno naravnan, upošteva predvolilni program župana in ne nazadnje tudi vsebino koalicijske pogodbe. Upoštevane so najpomembnejše potrebe oz. prioritete občine, kot so: promet, šolstvo, predšolska vzgoja, komunalna infrastruktura. Glede na pomanjkanje prostora v otroških vrtcih se sedaj intenzivno dela v tej smeri in je v predlogu proračuna velik poudarek na predšolski vzgoji, ki ji je namenjenih kar 22% sredstev proračuna. Februarja je odprl vrata prvi javni koncesijski vrtec v Mekinjah, jeseni mu bo sledil vrtec na Perovem. Kot ena od prioritetnih nalog je v teku tudi projekt ureditve osnovnega šolstva v mestu Kamnik, kar je delno razvidno že v letošnjem proračunu. Nekateri včasih pozabljajo, da Občina Kamnik ni le mesto Kamnik, pač pa tudi podeželje, ki ima približno 14.000 od skupno več kot 27.000 prebivalcev občine. Podeželje še vedno žulijo ceste, kanalizacija, želijo pokrita avtobusna postajališča, javno razsvetljavo, urejena pokopališča, razvoj kmetijstva, možnost priklopa na internet... Mesto pa si želi urejeno staro mestno jedro, več sredstev za kulturne in mladinske programe, kolesarske steze, športne objekte... Podeželje, mesto in prav vsak izmed nas ima pač svoje želje in potrebe in zelo veliko tega nam je uspelo vključiti v predlog proračuna, vedeti pa moramo, da se vseh želja ne da uresničiti v enem zamahu. Seveda imamo tudi mi določene pomisleke in predloge, a verjamemo, da bo večino strokovno opredeljenih projektov v okviru razpoložljivih finančnih sredstev in dodatnih predlaganih virov, urejenih lastniških odnosov, skladno s prostorsko strategijo, občinskimi predpisi in zakonodajo možno realizirati v obdobju 2008-2010. Glede na volilne programe in dejstvo, da se bo že v naslednjih mesecih pričel pripravljati proračun za obdobje 2008-2009 in razvojni program do leta 2010, bomo posebno pozornost namenili urejanju in načrtovanju prostora ter politikam, s katerimi bomo spodbudili gospodarski in turistični razvoj. Za dosego teh ciljev smo že pričeli pripravljati analizo trenutnega stanja, potrebno pa je tudi opredeliti, katere so tiste prednosti, ki jih Kamnik lahko izkoristi za nadaljnji razvoj. Že v letošnjem proračunu bomo za nekatere projekte pridobili sredstva iz evropskih skladov, z Ministrstva za regionalni razvoj ter lokalno samoupravo, s Fundacije za šport pa sredstva za dokončanje strelišča, strelišča za lokostrelce in preplastitev odbojkarskega igrišča. Precej sredstev je predvidenih tudi za modernizacijo nogometnega igrišča in pripadajoče infrastrukture. Kljub vsemu temu pa si bomo člani LTS zavzemali za takšno organizacijo občinske uprave, ki bo sposobna še učinkovitejšega črpanja iz različnih virov. Tudi v okviru koalicije si bomo prizadevali za najboljši možni način razporejanja sredstev, v dobro vseh občanov občine Kamnik, ne glede na to, v katerem delu občine živijo. LTS druži poseben odnos do Kamnika - kot mesta in občine, v katerem uresničujemo svoje življenjske interese in kjer želimo prispevati k nadaljnjemu razvoju in dvigu kvalitete bivanja. Lista se bo v kratkem organizirala in tako povezala šest izvoljenih občinskih svetnikov, predstavnike, ki so sodelovali na volitvah kot kandidati na listi in vse druge, ki so podprli program župana Antona Toneta Smolnikarja. Pripravljen je že statut in program liste, prav sedaj pa se vrši kadrovsko evidentiranje sestave organov LTS. V nekaterih krajih pravijo, da so odrezani od dogajanja, ker nimajo svojih svetnikov, zato bomo v okviru LTS v prihodnje veliko pozornost posvetili prav medsebojnemu povezovanju in informiranju, za kar bo zadolžen svetnik LTS - podžupan Rudolf Pfajfar. Za svetniško skupino Liste Toneta Smolnikarja - za Kamnik Marinka Mošnik Premalo drzen in nerazvojno usmerjen proračun mesta Kamnik V veselje in korist vseh Kamničanov bi bilo, če bi za izjavo župana Občine Kamnik Antona Toneta Smolnikarja lahko rekli, da je proračun za leto 2007 »drzen« in utemeljen v samem osnutku proračuna za leto 2007. Kaj pomeni resnično drzen proračun si lahko ogledamo v sosednji občini Komenda, kjer je osnovan na konkretnih projektih, ki občini zagotavljajo nadaljnji ekonomski in gospodarski razvoj. Za primerjavo bi navedli, da je v precej manjši občini Komenda višina proračuna 3,5 milijarde SIT, medtem ko je v Kamniku, ki je precej večja, le 5,5 milijarde SIT. Proračun brez posluha za razvoj gospodarstva in turizma Višina sredstev, namenjenih iz proračuna za razvoj gospodarstva, je ostala enaka, kot v prejšnjem letu - borih 57.169,00 EUR Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je v osnutku predlagani indeks za po- dročje turizma le 67,5, kar v letu 2007 za področje razvoja turizma pomeni zgolj 35.219,00 EUR. Kljub predvolilnim obljubam in podpisanemu pismu o nameri za prodajo Velike planine tujemu investitorju iz te zgodbe očitno ni nič in župan se bo zopet skliceval na kamniško Veroniko, ki mu je zmešala štrene in mu tako iz občinske blagajne v letu 2007 na Veliko planino odnesla celih 260.808,00 EUR. Enormni stroški za plače poklicnih funkcionarjev Na moje vprašanje, zastavljeno županu na seji občinskega sveta, na kateri je koalicija sprejela dva poklicna podžupana, koliko bo to Kamničane stalo, mi župan ni odgovoril. Očitno to zanj ni pomembno. Iz predlaganega osnutka proračuna pa lahko vidimo, da se bodo stroški za plače na letni ravni povečali za več kot 100.000,00 EUR. Če to pomnožimo s štirimi leti in prištejemo še povečane materialne stroške za poklicno opravljanje funkcij, ki je povečan za 15.000,00 EUR (indeks 485,6) in povečane stroške za pisarniški in splošni material, ki je povečan za 6.000,00 EUR (indeks 383,9) pridemo do zneska več kot 421.000,00 EUR. Kamničani se lahko upravičeno vprašamo, ali ne bi bilo bolje, da bi se ta denar namenil za otroško varstvo. Za primer bi navedel, da bo novoodprti koncesijski vrtec Peter Pan dobil 250.000,00 EUR nepovratnih zagonskih sredstev iz občinskega proračuna in veliko bolj upravičeno do Kamničanov bi bilo, da bi se 421.000,00 EUR v štirih letih porabilo za odprtje še dveh koncesijskih vrtcev. Tako bi zagotovili otroško varstvo še za več kot 250 kamniških otrok. Zakaj je kamniško otroško varstvo najdražje v Sloveniji Iz televizijskega prispevka oddaje »Preverjeno« smo lahko videli, zakaj je otroško varstvo v Kamniku med najdražjimi v Sloveniji. Odgovor je sila preprost in po moji oceni nesprejemljiv: »O-bčina plačuje najnižjo subvencijo za otroško varstvo v Sloveniji!« Druge občine prispevajo po 20 % subvencije, medtem ko kamniška baje manj kot 10 %. To je nesprejemljivo in lep pokazatelj, koliko je predlagatelju proračuna do Kamničanov, ki za svoje otroke plačujejo najdražje otroško varstvo. Predlagatelj bi se moral zavedati, da so otroci naše največje bogastvo in bi moral temu primerno zagotoviti sredstva iz proračuna v taki višini kot v drugih občinah. Skrajno nesprejemljivo je, da predlagatelj ne dodeli višje subvencije za otroško varstvo, istočasno pa podpira povečane stroške za plače poklicnih funkcionarjev. Neurejena avtobusna postajališča - nevarnost za otroke Skoraj ni mogoče verjeti, da so iz osnutka proračuna bila umaknjena sredstva za umestitev avtobusnih postajališč, ki jih v glavnem koristijo otroci, ki čakajo na šolski avtobus. Ker na celotni poti med Mekinjami in Stranjami ni niti enega urejenega avtobusnega postajališča, sem županu na zadnji seji predlagal, da se v proračunu 2007, pod postavko 4587, dopolni z ureditvijo avtobusnih postajališč in tako zagotovi vsaj sredstva za projektno dokumentacijo in morebitni odkup zemljišč. Po omenjeni cesti poteka redna avtobusna linija, prav tako se otroci iz Mekinj, Zduše, Podjelše ter Godiča z avtobusom vozijo v šolo Stranje. Omenjena občinska cesta med Mekinjami in Stranjami je precej prometna, zato je čakanje avtobusa na neurejenih avtobusnih postajališčih še posebej nevarno. Nikakor ne bi smeli v osnutku proračuna spregledati še ostala neurejena avtobusna postajališča po vsej občini. V kolikor bi vsako leto uredili vsaj dve avtobusni postajališči, bi z leti zmanjšali tudi to nevarnost za občane in otroke. Občinski svetnik SDS Robin MAJNIK ZA KAMNIŠKO SMUČKO IN CEPIN Leta 1988 je bilo na Kamniškem sedlu zadnjič odločil, da naj bi ta prireditev postala tradicionalna, organizirano popularno tekmovanje v veleslalo- Letos bo torej ta prireditev v nedeljo, 1. aprila (ni mu za Stuparjev memorial, ki je nekoč štelo celo prvo aprilska šala!!), s prijavo med osmo in deveto za slovensko alpinistično smučarsko prvenstvo. V uro ter startom med deveto in deseto uro Na sedlu novejšem Času pa se je spet pokazala potreba po pri Pastirjih ter s podelitvijo priznanj po 14. uri v izvedbi prireditve v spomin vsem članom PD Kara- Kamniški Bistrici. Udeležba je na lastno odgovornih, ki so svojo življenjsko pot končali v gorah, saj je nost. Za kategorijo »cepin« je obvezna oprema cepin spominski pohod na Grintovec v januarju namenjen in dereze, za kategorijo »smučka« pa cepin, dereze in predvsem alpinistom. Tako je bil lani organiziran smua. Obvezna kontrolna točka, na kateri bo žigosa-»Kamniški memorial za smučko in cepin«. Udeležba nje kontrolnih kartončkov, je v Koči na Kamniškem je bila zelo vzpodbudna, kar je pokazalo, daje taka sedlu, ki bo za to priložnost odprta in zasilno oskrbo-pdreditev res potrebna. Zato se je AO PD Kamnik vana, cilj pa do 12.00 Na sedlu pri Pastirjih. Pogovor z zdravnico prof. dr. Emo Mušič PROBLEM ALERGIJ JE TREBA RAZLOŽITI NA RAZUMLJIV NAČIN Kamničanka prof. dr. Ema Mušič je specialistka interne medicine, znanstvena svetnica, redna profesorica interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, zaprisežena sodna izvedenka za področje interne medicine in alergologije. Pripravlja podiplomska predavanja pulmologije in klinične alergologije. Zaposlena je v Bolnišnici Golnik, kjer je svoje življenjsko delo posvetila področju pljučnih bolezni in alergijam. S sodelavci je uveljavila stališče, da je alergija internistična bolezen, čeprav jo občutimo le v enem delu telesa. Napisala je že preko 300 strokovnih in poljudnih člankov doma in v tujini, deli nasvete v radijskih oddajah, piše knjige, skrbi za dom in družino... Zastavila sem ji nekaj vprašanj. Kar 30% prebivalcev razvitih držav oboleva za različnimi alergijami. Kaj je pravzaprav alergija in kaj jo sproži? Kako jo prepoznamo? Alergija je preobčutljivostna, pretirana reakcija našega organizma ob stiku z neko snovjo, katera ima lastnosti alergena in na katero ljudje brez alergije sploh ne reagirajo nenormalno. V alergični osebi so prisotni procesi, ki ob stiku z alergeno snovjo povzročijo alergijsko bolezen, akutno ali pa tudi kronično. Vrste alergijskih odzivanj v telesu pa so različne, lahko nastopijo takoj po stiku in so kratkotrajne ali pa nastopijo šele po dlje trajajočem stiku in so krohi-čne. Stopnje alergijskih reakcij so od lahkih, kot je komaj zaznavna motnja, do najtežjih, ki v najkrajšem času ogrozijo življenje. Sicer pa so najbolj poznane alergije na dihalih kot nahod in astma, na očeh, koži, v prebavilih, na srečo manj pogosto pa v vseh telesnih področjih hkrati, celo na ožilju in srcu - predvsem te so najbolj nevarne. Posebno pozornost in poznavanje alergijske nevarnosti posvečamo alergiji po pikih žuželk, zlasti os in čebel ter alergiji na zdravila, obojih je vse več in pri obojih je naša naloga preprečiti najtežjo alergijsko reakcijo-alergijski šok. Zgodnja pomlad je čas različnih viroz in prehladnih obolenj, pa tudi alergijskega nahoda in drugih alergij na dihalih. Mila in topla zima je kriva, da je narava pohitela, saj vse okoli nas že brsti in cveti. Večino ljudi zgodnje pomladno prebujenje razveseljuje, mnogim pa zaradi alergij prinaša težave. Kakšna je razlika med prehladom in alergijskem nahodom? Prehlad le redko povzroči samo nahod, ampak tudi glavobol, vnetje žrela, splošno slabo počutje, pridruži se še kašelj, neobvezno povišana telesna temperatura. Sezonski alergijski nahod spremlja hkrati aler- gijsko vnetje oči s solzenjem in srbenjem, ne pa vnetja žrela. Nekaterim se ob kašlju pridruži še ovirano dihanje, ki izraža astmo. Ker je alergija proces, v katerem sodeluje alergije zmožen odziv vsega telesa, se lahko pojavijo tudi sezonske bolečine v sklepih. V ospredju pa so kataralni znaki na sluznicah s sekrecijo in srbenjem. Zelo pozorni smo na sezonsko ali celoletno prisotnost težav, kar kaže na določene vzročne alergene. Kateri so najpogostejši alergeni in simptomi pri sezonskem alergijskem oz. senenem nahodu in pri celoletnem alergijskem nahodu? Kakšne so njihove težave? Najpogostejši sezonski alergen je cvetni prah različnih rastlin v fazi cvetenja, celoletni pa različne pršice in plesni. To velja za alergene, ki jih vdihavamo. Ne smemo pa pozabiti na možne alergene v zdravilih, hrani, pri poklicnem delu, hobijih, v stanovanju, kar je lahko stalen problem. Razlikovati moramo tudi med alergeni glede na vstopno pot v telo: z vdihanjem, s hrano, z zdravilom, pikom žuželke, s kontaktom na kožo. Iz tega nastopajo tudi različne klinične slike alergijskih bolezni in zaradi različnih procesov različni diagnostični pristopi in zdravljenje. Ena alergija pri določeni osebi ni enaka dogajanjem pri drugi osebi v drugih okoliščinah. Alergijski nahod ni ozdravljiv, z zdravili lahko le ublažimo simptome. Kako se človek najlažje izogne alergenom, ki povzročajo težave, npr. cvetni prah? Res je, da dedne nagnjenosti k alergijskemu odzivanju iz telesa ne moremo odpraviti. Zato je najcenejša metoda natančna razpoznava kritičnega alergena ali celo večih alergenov, nato pa izogibanje okoliščinam, kjer bi se izpostavljali ali uživali alergen v hrani, zdravilu. V alergologiji je največ vredno aktivno spremljanje sodobnih raziskav in dognanj v svetu, kaj vse danes nastopa kot alergen, saj je teh snovi vse več. Prisotne so v sodobnih industrijskih postopkih, novih prehranskih artiklih, v naravnem, bivalnem in delovnem okolju. Komaj je še možno zasledovati vse novosti. Poleg tega moramo uvajati tudi vedno nove, specifične metode v dokazovanju alergijskih bolezni, kar uspevamo le s stalnim izobraževanjem in povezavami z ustanovami in laboratoriji za alergološko diagnostiko v svetu. Drug nivo, nič manj pomemben, pa je vzgoja prebivalcev o alergijah danes. Ljudem moramo razumljivo razložiti konkreten problem in nato vsakemu razumljivo svetovati. Ni težko povedati, da je cvetnega prahu v zraku največ v sončnem in vetrovnem vremenu v času cvetenja določenih rastlin »vetrocvetk«, katerih pelod raznaša veter in se moramo tedaj zadrževati bolj v zaprtem prostoru. Cvetni prah prinesemo v stanovanje tudi na obleki, laseh in moramo temu ustrezno urediti dnevno higieno in spanje itd. Poleg alergij na dihalih (alergijski rinitis in alergijska astma) obstajajo še alergije na koži, na očeh, na hrano, navzkrižne alergije, alergije na pike žuželk, na zdravila. Alergije, alergene, alergijske bolezni, kako jih preprečujemo in zdravimo, ste podrobno opisali v knjigi ŽIVIMO Z ALERGIJO, ki je leta 2006 izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Za zdravo življenje. Komu je knjiga namenjena? Katere so najpogostejše alergije? Ta knjiga je namenjena lju- Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev sledi cvetličarskim trendom Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri Območni obrtni zbornici Kamnik, ki jo v novem mandatnem obdobju vodi cvetličarka Natalija lakupak iz cvetličarne »Lokvanj«, je pričela leto zelo aktivno. V mesecu februarju so se sestali cvetličarji na delavnici, kjer so izdelovali cvetlične aranžmaje v obliki ikebane ali žalnih vencev. Novosti cvetličarskih zapovedi je predstavil strokovnjak iz podjetja Gardenia. Delavnica se je odvijala v poslovnih prostorih Območne obrtne zbornice v Kamniku, barvitost cvetja in oblike so obokane prostore olepšali kot že dolgo ne. Obrtniki so na izobraževanje povabili tudi svoje zaposlene, zavedajoč se, da so dobri rezultati lahko doseženi le z usklajeno in strokovno ekipo. Stroške izobraževanja je članom krila sekcija pri Območni obrtni zbornici Kamnik, Sklad za izobraževanje delavcev Ljubljana pa je kril stroške zaposlenim. V mesecu aprilu bo nadaljevanje strokovne delavnice - cvetličarji bodo izdelovali poročne šopke, saj bo pred vrati mesec maj, ko bodo mladoporočenci želeli podariti svoji izvoljenki najlepši šopek. Kamniški cvetličarji bodo željam seveda ugodili in dokazali, da sledijo trendom in novim izzivom. IRENA TONIN, sekretarka OOZ Kamnik dem, ki imajo alergije sami ali pa kdo v njihovi družini, morda v službi. Pisana je v poljudnem jeziku, ki ni bil namenjen ljudem z medicinsko izobrazbo. Zavedam se, da je to le poskus neke splošne informacije, ki vsebuje sicer kar sodobna znanja. Že po izidu pa ugotavljam, da bi bilo potrebno določena poglavja dopolniti, še bolj približati tistemu, ki ima alergijski problem. Pri domnevi alergije za hrano, zdravila, snovi v poklicih bi samo eni temi lahko posvetili podobno obsežno knjgo z nasveti, navodili, priporočili alergičnim osebam. Novo področje izobraževanja so alergeni »bivalnega okolja« ali »in-door« alergeni, saj ljudje ne morejo vedeti, kaj vse v sodobni gradnji in stanovanjski opremi jih ogroža in ni zdravo. Najpogostejše so alergije na dihalih in koži, pri otrocih je kar v do 8% prisotna alergija na otroško hrano, pri odraslih pa v do 3,6%. Alergija za zdravila je navzoča kar v do 10% uporabljenih zdravil, dokazovanje je zelo odgovorno in ko problem dokažemo, moramo bolniku zagotoviti drugo zdravilo za isti problem, ki pa ga bo prenašal. Pike žuželk moramo znati preprečevati, reakcije po piku pri alergičnih pa ustrezno zdraviti po sodobni doktrini. Kar naprej je potrebno izobraževati prebivalce, bolnike in strokovni personal. No, da alergije ne moremo ozdraviti, ne drži v celoti. S postopkom specifične imunotera-pije dosežemo, vsaj pri pelodih in pršicah, popolno umiritev alergijskega odzivanja, tako da bolnik celo te alergene tolerira brez težav. Bolnišnica Golnik je naslednica klimatskega zdravilišča za pljučne bolnike, ki je bilo ustanovljeno leta 1921. Včasih so se bolniki z vsemi štirimi upirali iti na zdravljenje na Golnik, saj je med ljudmi veljalo prepriča- nje, da se od tam težko vrneš živ. Je bila temu kriva tuberkuloza, ki je še danes med najpogostejšimi boleznimi v svetu? V Sloveniji danes tuberkuloza ni več problem. Za njo zboli le še okrog 10 ljudi na 100.000 prebivalcev. Zdravljenje je uspešno in kratkotrajnejše kot nekoč. V Bolnišnici Golnik je temu problemu namenjen najmanjši del bolnišnice in najmanjša strokovna ekipa. Danes ima Bolnišnica Golnik - Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo sloves vrhunske slovenske klinike za diagnostiko in zdravljenje bolnikov s pljučnimi in alergijskimi boleznimi in je vključena v mednarodni sistem zagotavljanja kakovosti. Leta 2002 je klinika prejela plaketo za poslovno odličnost v zdravstvu. Ste ponosni na ustanovo, v kateri delate, raziskujete in - po navedbah bolnikov - z vsem srcem skrbite za njihovo zdravje in dobro počutje? S to ustanovo sem poistovetila svoje življenje in delo. To se občuti tudi v domačem okolju in družini. Brez soglasne naklonjenosti in podpore družine preteklih desetletij ne bi bilo možno preživeti v takem delu in taki stopnji obremenitev, kot so se zahtevale v klinično, pedagoško in raziskovalno usmerjeni ustanovi. Da, na Kliniko za pljučne bolezni in alergijo Golnik sem ponosna in to dam vedeti doma in v tujem strokovnem svetu za moja področja. Alergologija kot priznana klinična dejavnost v tej ustanovi ima organizirane oblike s publikacijami doma in v svetu od leta 1993 dalje. Za nami je dan žena, pred nami materinski dan. Tudi Vi ste mama sina in dveh hčera. Kaj Vam pomeni družina, zakaj je lepo biti mama? Kako Vam je uspelo uskladiti zahtevno delo zdravnice, univerzitetne profesorice, raziskovalke, avtorice številnih del z vlogo matere? Težko, le ob podpori soproga in otrok in z ogromno odpovedi prostemu času. Otroci hodijo sedaj že svoja strokovna pota, ki niso nič manj zahtevna, kot so bila moja golniška leta. Sedaj kar enakovredno podpiramo drug drugega. Živite v Kamniku, pravzaprav ste vse odraslo življenje Kamničanka. Kaj Vam pomeni Kamnik? Kaj vas sprošča, osrečuje, kaj vam daje moči za neverjetno življenjsko energijo? Gimnazijsko obdobje v Kamniku me je privezalo na to okolje zaradi znanstev in neizmerno lepih naravnih danosti te okolice. Celo moji strokovni sodelavci z Golnika, iz Ljubljane in še posebno iz tujine se ob pogledu na kulise kamniških planin ali na sončni zahod izpred mojega doma ne morejo načuditi tem lepotam in občutjem. Hvaležna sem prof. dr. Mu-šičevi za njen dragocen čas in izčrpne odgovore. Susan Sontag je zapisala: »Zdravje in bolezen sta dve povsem različni pokrajini. Če imamo srečo, preživimo večino življenja v prvi, večina ima pa vendarle izkušnje iz obeh. Najbolje je torej, če se naučimo pravil življenja v obeh pokrajinah: kaj pomeni »biti zdrav« in »biti bolan«. In če v tej drugi pokrajini srečamo zdravnico prof. dr. Emo Mušič, vrhunsko strokovnjakinjo na področju alergij, ki želi svojo zakladnico strokovnega znanja tudi na poljuden način približati prav vsakemu človeku, postane življenje z alergijo lažje. Njena znanstvena ugotovitev, da je npr. alergen, ki se ponavlja v aspirinu, tudi v zelenjavi (endivija, radič,...), v sadju (rozine, suhe slive, grozdje borovnice,..) in v začimbah (curry, pekoča paprika, janež, origano,..), bi bil za mnoge, ki jih muči alergija na to zdravilo, zelo dobrodošel. Spet za drugega pa vedenje, da je spomladi cvetni prah forzicije kriv za mnoge težave. MARINKA MOŠNIK Kamniški cvetličarji so spoznali nove cvetličarske zapovedi in ustvarili zanimive cvetlične aranžmaje. i a 1 K AM & 1 K Cankarjeva 11 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. Na podlagi Pravilnika 0 pitni vodi (Uradni list RS, Št. 19/04,35/04,26/06 in 92/06), podajamo naslednje POROČILO 0 KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2006 Komunalno podjetje Kamnik d.d., kot koncesionar opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na vodovodnih sistemih: Kamnik Iverje, Kamniška Bistrica - Godič, Poreber - Markovo, Pšajnovica in Palovče - Vranja Peč - Velika Lašna. V skladu z zakonodajo je na omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor po načelih HACCP sistema. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj opravlja pomoč pri izvajanju notranjega nadzora - terenske oglede objektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter laboratorijske analize vzorcev pitne vode. Povprečna dnevna količina distribuirane pitne vode znaša okoli 4.493 m3. S pitno vodo oskrbujemo več kot 21.000 prebivalcev. Redno dezinfekcijo pitne vode izvajamo s kloriranjem in sicer na vodovodu Poreber -Markovo in Palovče - Vranja Peč - Velika Lašna. Na vodovodu Pšajnovica pa se dezinfekcija pitne vode vrši z žarčenjem preko UV naprave in kloriranjem. V letu 2006 je bilo v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa odvzetih 156 vzorcev pitne vode za preiskave na mikrobiološke parametre in 78 vzorcev za preiskave na fizikalno - kemijske parametre. Tabela 1: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode pridobljenih v okviru izvajanja NOTRANJEGA NADZORA: VODOVOD 1 Mikrobiološke preiskave I Fizikalno - kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci odvzeti na omrežju KAMNIK IVERJE 66 5 O 52 20 0 i/ KAMNIŠKA BISTRICA-GODIČ 14 O 0 9 7 0 4 POREBER- MARKOVO 9 0 0 6 5 0 3 PŠAJNOVICA 18 5 1 12 4 0 3 PALOVČE-VRANJA PEČ-VELIKA LAŠNA 13 O 0 7 6 i motnost 3 Tabela 2: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode pridobljenih v okviru izvajanja DRŽAVNEGA MONITORINGA: VODOVOD Mikrobiološke preiskave I Fizikalno - kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci odvzeti na omrežju KAMNIK IVERJE 28 4 0 28 28 0 28 KAMNIŠKA BISTRICA-GODIČ 5 2 0 5 5 0 5 POREBER- MARKOVO 1 0 0 1 1 0 1 PŠAJNOVICA 1 0 0 1 1 0 1 PALOVČE-VRANJA PEČ-VELIKA LAŠNA 1 O 0 1 1 0 1 Neskladni vzorci so v določenih parametrih minimalno prekoračili mejne vrednosti, določene s Pravilnikom 0 pitni vodi. Voda je bila primerna za pitje in uporabo v gospodinjstvu. ODBOJKA CALCIT KAMNIK Naporno četrtfinale za Calcitove igralce Članska ekipa je odigrala prvo tekmo četrtfinala v Mariboru in izgubila proti ekipi Prevent gradnje IGM z rezultatom 3:0. »Zaradi številnih poškodb je bil Gregor Hribar primoran narediti kar nekaj rošad na igralnih mestih. Na mestu liberaje igral Luka Slabe, kije bil v zadnjem času v nekoliko slabši napadalski formi kot njegov soigralec Polančec. Na tekmi sta bila prisotna samo dva blokerja in od teh dveh je Dirntiš igral s poškodovano Ahilovo tetivo. Kljub dobri pripravi na tekmo, smo le to začeli s prevelikim spoštovanjem do nasprotnika, ki pa resnici na ljubo ni igral na evropskem nivoju. Kljub porazu 3:0 pa obljubljamo, da Ma- ribor še ni potnik v polfinale,« je dejal pomočnik trenerja Aleš Hribar. Naslednja tekma pa čaka domače že v soboto, 24. marca, doma v kamniški športni dvorani. Pričetek tekme bo ob 19.00 uri. Vabljeni vsi ljubitelji odbojke. Finale državnega prvenstva za kadete doma v Kamniku Kot je bilo omenjeno že v prejšnji številki Kamniškega občana, se potegujejo kadeti Calcit Kamnika za naslov državnih prvakov. Na razpisu Odbojkarske zveze Slovenije za organizacijo finalnega turnirja je kandidiral tudi OK Kamnik in to kandida- lz tabora Broline Kamnik ENAJST ZMAG MLADIH EKIP Potem, ko so kamniške članice zaključile svoje tekmovanje v prvi ligi in že začele s pripravami na naslednjo sezono, so mlade ekipe v polnem tekmovalnem ritmu. Starejše deklice so pod vodstvom Francija Obolnarja začele s tekmovanjem v A ligi in so po dveh turnirjih še neporažene. Kamničanke so po vrsti premagale Črnomelj, Hit Gorico, Bled in Jesenice in so tako trenutno na prvem mestu, skupaj z ekipo Ankarana, s katerim pa se bodo pomerile šele konec aprila na drugem domačem turnirju v Kamniku. Ta konec tedna (v nedeljo v Športni dvorani Kamnik) pa se bodo Kamničanke pomerile proti Olimpu in Gorici. V primeru obeh zmag bodo Kamničanke že precej bližje zastavljenemu cilju. Prav tako pa so brez poraza najmlajše Kamničanke v mini °dbojki. Prva ekipa pod vodstvom Sama Belaviča je zabeležila že pet 2|hag in se je uvrstila že v četrti krog tekmovanja. Druga ekipa pod ^odstvom Nika Bernarda pa je na domačem turnirju v Kamniku zabeležila dva poraza, a v drugem krogu (repasaž) dvakrat zmagala in Se uvrstila v tretji krog. t°Krat boljše stranjčanke Osnovnošolski ekipi OŠ Stranje in OŠ Frana Albrehta sta se na polfi-nalnem turnirju, ki se je odvijal v Stranjah, poizkušali uvrstiti na finalni turnir, kamor pa je vodilo le prvo mesto. Največ se je pričakovalo od učenk OŠ Frana Albrehta, ki so bila do sedaj nepremagljiva in so dva-‘rat Premagala tudi OŠ Stranje. Že v prvi tekmi proti Kopru pa se je Pokazalo, da to ni bil njihov dan, saj so le stežka premagale daleč naj-mla)so ekipo na turnirju. Stranjčanke so v prvi tekmi izgubile proti fa-' ontkam turnirja - ekipi iz Ankarana. V drugem krogu sta se med seboj pomerili domači ekipi, v nasprotju z dosedanjimi tekmami pa so bile tokrat boljše Stranjčanke. Ankarančanke so gladko premagale Koper, * ^ 0 Prec* zadnjim krogom še vse odprto. Stranjčanke so premagale mlade Koprčanke, medtem ko so igralke OŠ Frana Albrehta v prvem setu premagale Ankarančanke. V primeru zmage tudi v drugem bi se v tmale uvrstile gostiteljice turnirja, a Kamničanke so popustile in gostje iz Ankarana so zabeležile še tretjo zmago in se tako zasluženo uvrstile v finale. Druge so bile učenke OŠ Stranje (5-8 mesto v državi), tretje učenke OŠ Frana Albrehta (9-12 mesto) in četrte Koprčanke. Cicol. V niča Kamnik POLEG OBČINE KAMNIK tel.: 01-8317-321, e-mait: forum.copy@siol.net KOPIRANJE NAČRTOV. VEZAVE. BARVNO KOPIRANJE W ni W rna SLIKARSKA PLATNA. STOJALA, OLJNE IN AKRILNE BARVE turo tudi dobil. Tako bo finale državnega prvenstva za kadete potekalo v dvorani OŠ Stranje v nedeljo, 1. aprila, s pričetkom ob 10.00 uri. Na prvi tekmi se bosta pomerili ekipi Calcita in Salonita, drugo tekmo pa bosta odigrali ekipi Frama in Žužemberka. Na tretji tekmi za tretje mesto se bosta pomerili poraženi ekipi prve in druge tekme. Boj za naslov državnega prvaka pa se bo pričel predvidoma ob 16. uri med zmagovalnima ekipama prvih dveh tekem. Med samim tekmovanjem bo za zabavo po- skrbel Aco Kramar - Cico tako, da zabavnega programa za vse udeležence ne bo manjkalo, na koncu prireditve pa sledi presenečenje. Naši mladi upi vabijo vse ljubitelje, gledalce in navijače, da jim s svojo udeležbo ter spodbujanjem na turnirju pomagajo pri naskoku na najvišjo uvrstitev. Starejši dečki so do sedaj odigrali štiri tekme, iztržili dve zmagi in dva poraza. Mini odbojkarji pa so se v drugem krogu tekmovanja uvrstili v repasaž tekmovanja. J. TENIŠKI KLUB KIK GROUP KAMNIK 12. gorski tek k Sv. Primožu V soboto, 31. marca, bo že 12. gorski tek v cerkvici Sv. Primoža, ki ga v okrilju Kluba gorskih tekačev Papež organizira Ivan Urh, dobitnik srebrnega priznanja Občine Kamnik za 30-letno delo v športu. Proga je tradicionalna (3,5 km, višinska razlika 400 metrov) za kategorije : deklice/dečki (1994-1995), mladinci/mladinke, članice /člani, ml. veteranke /ml. veterani, veterani, starejše veteranke/starejši veterani. Start je ob 10. uri pri Lovskem domu na Vegradu, startnina je 10 EUR. Kratka proga za Pokal Calcita pa je namenjena najmlajšim kategorijam : deklice/dečki (1999 in mlajši) do deklice/dečki letnik 1998,1997,1996. Start je ob 10.20, startnine ni. Razglasitev rezultatov bo ob 12.15 pri Lovskem domu na Vegradu, kjer bodo najboljšim podelili bogate praktične in denarne nagrade. Vabljeni tekači, navijači in ljubitelji teka! MIRA PAPEŽ USPEŠNO PREKO NAJTEŽJIH OVIR V začetku lanskega leta je le malokdo verjel, da si po petih letih »umiranja« teniški klub KIK Group Kamnik še lahko opomore in preživi najhujše obdobje svojega sicer zelo uspešnega delovanja, katerega začetki sežejo več kot sedemdeset let nazaj. Klub je v devetdesetih letih kljub splošnemu trendu upadanja zanimanja za tenis doživljal predvsem tekmovalni razcvet. Izredno kvalitetno delo z mladimi, ki ga je vodil sedanji direktor Teniške zveze Slovenije Matjaž Pogačar z ekipo, v kateri je več let sodeloval tudi češki trener Michael Vrbensky, je kmalu rodilo sadove in mladi igralci kamniškega teniškega kluba so počasi, a zanesljivo prevzemali vodilno vlogo v Sloveniji. Kljub slabim pogojem za delo (večina zimskih treningov se je odvijala v telovadnicah kamniških osnovnih šol in to ob sobotah ter nedeljah) je strokovno in predano delo trenerjev, jasna in ambiciozna politika vodstva kluba ter zelo angažirano aktivno sodelovanje staršev kar nekaj let zagotavljalo, da so bili najboljši tekmovalci teniškega kluba KIK Group Kamnik državni prvaki in reprezentanti v vseh kategorijah (od 12 do 18 let), posamezne ekipe pa osvajale najvišja mesta na raznih ekip- • nih tekmovanjih. Potem pa se je leta 2000 zgodilo - prišlo je novo vodstvo, ki je svoje sicer dobre zamisli (pri tem mislimo predvsem na izvedBo 25.000 dolarskega ATP Challenger turnirja, ki je imel veliko promo- > cijsko vrednost za mesto Kamnik in Slovenijo, klubu pa je dodobra izpraznil blagajno, ter postavitev teniškega balona, ki je dve leti deloval brez garderob, sanitarij in ogrevanja) slabo realiziralo in predvsem zaradi dej- stva, da ni upoštevalo opozoril in nasvetov strokovnjakov, klub pripeljalo v stanje boja za preživetje - odhajali so tekmovalci, odhajali so rekreativni igralci tenisa, odhajali so trenerji in funkcionarji, klub je imel vse večje dolgove, kar je leta 2005 pripeljalo celo do blokade bančnega računa... Teniška igrišča zaživela V začetku lanskega leta pa so se stari člani, ki kluba niso zapustili niti v najtežjih trenutkih, odločili agoniji narediti konec. Sklicali so izredno skupščino, na kateri so izvolili novo vodstvo, predsednik Stojan Crnkovič in člani upravnega odbora pa so se takoj zagnano lotili dela (opravljenih je bilo preko 1000 delovnih ur) - klub je tudi s pomočjo Teniške zveze Slovenije in Občine Kamnik v slabem letu dni vstal od mrtvih. V letu 2006 se je v klub včlanilo 70 ljubiteljev tenisa, igrišča so znova zaživela. Organiziranih je bilo nekaj tekmovanj s koledarja Teniške zveze Slovenije ter nekaj klubskih Marca nore cene pri Peugeotu! r www.peugeot.si užitekv dovršenosti Ponudba velja za vozila na zalogi dobavljiva do 3 1.3.2007. Stojan Crnkovič, predsednik Teniškega kluba Kamnik tekmovanj. Najpomembnejša naloga v letošnjem letu je oživitev dela teniške šole, torej delo z najmlajšimi - v mesecu aprilu bodo klubski trenerji izvedli vrsto aktivnosti, s katerimi bodo učencem kamniških osnovnih šol predstavili lepote teniške igre, v maju pa se bodo na šestih teniških igriščih, ki se nahajajo med odbojkarskimi igrišči in kamniškim bazenom, že začeli prvi treningi. Vodstvo kluba upa, da bo v tekmovalnem smislu v naslednjih petih letih spet igralo eno od vodilnih vlog v Sloveniji, ne pozablja pa tudi na velik pomen, ki ga ima vsako društvo v družbenem oziroma javnem smislu, zato bo v mesecu maju ob sobotah in nedeljah odprlo vrata za vse občane, ki bodo ob določenih urah lahko brezplačno igrali tenis. Vse informacije v zvezi z delom kluba lahko dobite na telefonski številki 041 730844. MP Domžale Masljeva 11,1230 Domžale, riM/IV tel-OI 724 16 56 J M «1 HKamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel. Ol 831 17 96 www.simax-sIo com PRTI_lAZNIKI MITODBU - AVTOIMtEHiUMIKA NA ZALOGI PNEVMATIKE $ PEUGEOT SNajboJjsa ztvdbd v mstn SKovOucrsku 36, SKopmk, id: Oi 83117 60 www.Ls-tdriti.si oslovaUzz Ka do m LHanciU m td.: 040 33SZZ6 SOLATE Solata "La Boheme" mešana solata, piščančji file, sir, majonezni preliv 5,10 € 1.222,16 Solata "Capricciosa" mehka solata, tuna, koruza, kapre, italijanski preliv 4,70 € 1.126,31 Solata "La Storia" popečena zelenjava, nastrgan parmezan, olivno olje, balzamični kis 4,50 € 1.078,38 Solata "Napoli" paradižnik, šalotka, mladi sir, bazilika, peteršilj, italijanski preliv 4,70 € 1.126,31 Solata "La Regina" mehka solata, prakajen losos, čebulni kolobarčki, koper, jajce I>,O0 € 1.437,84 Šopska solata paradižnik, rumena paprika, čebula, kumarice, feferon, beli sir 4,80 € 1.150,27 Solata z rukolo in sirom rukola, olivno olje, balzamični kis, parmezan 4.00 € 958,56 Mešana solata - velika mehka mešana solata, paradižnik, koruza, rukola, jajce 4,00 € 958,56 Mešana solata - mala mehka mešana solata, paradižnik, koruza, rukola, jajce........................2,50 € 599,10 MAREC V KOTLOVNICI Ohranjamo tradicijo koncertnih petkov, DJ sobot, srede ustvarjalnosti in družabnih iger Razširanje uma in ustvarjalnosti v Kotlovnici izstopa ob sredah. Slikarka Irena Kazazič se je z razstavo The birthday party odmaknila od prvotnega poslanstva in tako v mozaiku njenega življenja združila fotografijo, risbo in kolaž. Razstavo si lahko ogledate v Sobotni reggae večer. Galeriji Kurilnica. Foto klub Kamnik je pripravil potopisno predavanje o popotovanju po Evropi, na delavnici samozaščite pa smo se naučili zaščititi in ubraniti. Ob sredah pa v se boste v bližnji prihodnosti lahko pomerili tudi v različnih družabnih igrah. Še vedno nastaja gneča okoli mize za namizni nogomet, ne pozabite pa tudi na tarok, šah, risk, naseljence otoka Katan... Prvi petek v marcu smo „groovali» na večeru, imenovanem Fusion Night Flight. Štirje talentirani in zelo uigrani glasbeniki iz naše bližnje okolice (Žiga Kožar, Tadej Košir, Jan Gregorka in DJ Koksi) so zlili skupaj akustično in elektronsko glasbo in nas popeljali v svet različnih sodobnih glasbenih žanrov. Navdih trenutnih idej so popestrili svetlobni efekti, meglica ter sku- pina navdušenih poslušalcev-po-plesovalcev. Tudi prejšnji petek nismo stali pri miru: prekmurski elektro deček Matej Končan - Kleemar je ob spremljavi žive podpore Darectalchex spretno kombiniral elektro zvoke z živo, post-rockovsko dratarijo. Nadaljujemo s petkovimi koncertnimi večeri. 23. marca v okviru turneje Mesmerized tour 2007 prisluhnite štirim mladim metalcore skupinam: Killing option, Language of Thought Hypothesis, By Default in A Murder Theory. Sobote so obarvane z DJ večeri. Sekalski brothers & Gratuna house - strokovnjaki za plesno glasbo - so nas pozibavali in raz-migavali v ritmih plesnega hou-sea. Reggae mylitis infected crew so večer roots in minimal glasbe posvetili največjemu dub producentu King Tubbyju. To soboto bomo pobegnili pred realnostjo v svet house in electro glasbe z naslednjimi DJ-ji: Trivial, Koksi, The Rock Crew, Greenx, Florex in MC Release. Zadnji dan tega meseca pa se pripravite na nor študentski žur (pripravljamo ga v sodelovanju s Študentskim ldubom Kamnik), imenovan Dan norcev, na katerem ne bo manjkalo dobre glasbe, nagradnih iger (prispevala jih bo potovalna agencija za mlade Collegium). Posebna poslastica: za vas bo pel Lepi Daša. Mladinski center Kotlovnica vas torej pričakuje vsako sredo, petek in soboto. Spremljajte tudi: www.kotlov-nica.si. Stahovica 20 telefon 01 83 25 410 odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi. Sreča je na moji strani, zdaj je Aveo MOJ! AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel: 01/ 56 27 100 Chevrolet. Plus veliko več. MOJ Aveo s 5 vrati in vso navedeno opremo Klimatska naprava Zavorni sistem ABS 2 varnostni blazini ze za CD radio Električni paket Daljinsko zaklepanje M ahac.pizem.si Povprečna poraba goriva: 5,4 - 9,6 1/100 km. Povprečna količina emisij C02: 160 - 173 g/km. Slike so simbolne. Za dodatne informacije se obrnite na Ahac&CO. Naročnik: Ahac&CO, Domžale. * Ponudba in cena vključujeta vse dostopne popuste in veljata za model H5MA55C, za omejeno količino vozil ali do 31. 3. 2007. PIZZE Margerita pelati, sir, origano, oliva Romana pelati, sir, šunka, gobice, origano Diavolo pelati, sir, pikantna salama, gobice, pekoči feferon, olive, Al tono pelati, sir, tuna, koruza, rdeča paprika, kapre Alla rucola pelati, sveži paradižnik, rukola, mozzarela Quattro formaggi pelati,mozzarela, gorgonzola, parmezan, riban sir "Marinero" pelati, sir, morski sadeži, školjke, škamp, tržaška omaka Kraška pelati, sir, pršut, tržaška omaka, olive Quattro stagione pelati, sir, gobice, salama, artičoke, mozzarela, oliva Tepino" pelati, sir, panceta, slanina, domača salama, čebula, kisla smetana Italia pelati, bolonjska omaka, sir,sveža zelena paprika, bučke Pomodoro pelati, sir, svež paradižnik in paprika, koruza, rukola. male__________________velike 4.00 € 958,56 4,50 € 1.078,38 4,50 € 1.078,38 5,00 € 1.198,20 530 € 1.270,09 5,80 € 1.389,91 5.00 € 1.198,20 5,80 € 1.389,91 5,00 € 1.198,20 5,50 € 1.318,02 5.00 € 1.198,20 5,50 € 1.318,02 7.00 € 1.677,48 7,80 € 1.869,19 5,20 € 1.246,13 5,60 € 1.341,98 5,20 € 1.246,13 5,60 € 1.341,98 5.00 € 1.198,20 5,80 € 1.389,91 5,00 € 1.198,20 5,60 € 1.341,98 5,00 € 1.198,20 5,60 € 1.341,98 Siciliana 7,00 € 1.677,48 8,00 € 1.917,12 pelati, gorgonzola, sveža paprika in paradižnik, pršut, rukula Venezia 6,50 € 1.557,66 7,50 € 1.797,30 pelati. sir, šunka, gobe, hrenovka, kisla smetana, jajček “La Storia ' pelati, sir, piščančji file, jurčki, gorgonzola Frutti di m are pelati, sir, sardele, inčuni, tuna, česen Primavera pelati, sir, koruza, kisla smetana, rukola Mehiko omaka salsa, sir, paprika jalapeno, nacho sir, pikantna salama, pasiran fižol Grili pelati, sir, mleto meso, čebula, ajvar, tržaška omaka Salsa pelati, sir, mozzarela, salsa omaka, nacho sir Bella pizza - s 4 omakami. Bambino - otroška pizza Toast________________ 5,30 € 1.270,09 5.90 € 1.413,88 5,00 € 1.198,20 7.90 € 1.893,16 5,30 € 1.270,09 5.00 € 1.198,20 3.00 € 718,92 1.00 €____239,64. velike 6,0« € 1.437,84 6.50 € 1.557,66 5.50 € 1.318,02 8.50 € 2.036,94 5,80 € 1.389,91 5.50 € 1.318,02 Študent & Muzika www.studentskl-klub.com V prispevkih Študentskega kluba Kamnik smo že kar nekajkrat omenjali kegljanje na domačem terenu. Zelo težko je pisati o projektu in prepričevati naše člane (in tudi vse ostale), naj se projekta udeležijo, če sami ne vemo, zakaj in kako vse skupaj poteka. Zato je bil že skrajni čas, da poskusimo in s tem prepričamo vse tiste, ki se še odjočate med iti ali ne iti... Športni večer se začne z obuvanjem v zelo čisto čiste superge, ki jih vsak prinese s seboj (ne dobimo posebnih čeveljcev kot na bovvlin-gu). Nato sledi Markova mala šola kegljanja, kjer dobimo natančne napotke kako metati, da poderemo čim več kegljev naenkrat. Mark odgovarja tudi na najbolj »neumna ženska« vprašanja, vso športno zagnanost pa nam dobesedno sesuje, ko omeni, da je »danes v eni uri samo dvakrat podrl vseh 9 kegljev«, medtem ko se nekateri še vedno trudimo zgrešiti levi in desni kanaL.Tudi to nam sčasoma nekako uspeva in proti koncu nam že uspe podreti kakšnih pet kegljev... Vsekakor je kegljanje dobrodošla popestritev sobotnega večera. Ni se treba voziti v Ljubljano, zabavamo se na domačem terenu. ŠKKjevi progi sta običajno dve, frekvenca pogostosti metanja pa je odvisna od števila prijavljenih. Metanje si zagotoviš s prijavo v prostorih ŠKKja vsak petek do 15. ure. Toliko o tem... kaj pa nas še čaka v prihodnjih nekaj dneh? V soboto ne pozabimo na drugi koncert letošnjega cikla Študent & Muzika na gradu Zaprice. Tokrat bo naše čute premamila mezzo-sporanistka Barbara Koželj ob klavirski spremljavi. S smučanjem smo za sezono 06/07 zaključili. Med športnimi projekti so v aprilu na sporedu airsoft, karting in suhi sank, malo manj športni, a vseeno odlični pa vandranje po Krasu in obisk Benetk. Med izobraževalnimi projekti so seveda na sporedu potopisna predavanja ob sredah v Matični knjižnici, kjer še vedno lahko sodelujete v naši nagradni igri. V naslednjih prijetnih pomladnih dneh imamo pred seboj pestro izbiro različnih projektov, kjer ne bo manjkalo zabave in dobre družbe. V soboto pa nikakor ne pozabite na koncert na Zapricah. MIRTA KADIVEC pr-kamnik@studentski-klub.com PROIZVODNJA IN INŽENIRING d.o.o. Zaposli za nedoločen čas SKLADIŠČNIKA - pripravljalca materialov Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - strokovna izobrazba V. stopnje, tehnične smeri, - najmanj 3 leta delovnih izkušenj, - poznavanje dela z računalnikom, - motiviranost in pripravljenost za delo v dejavnosti družbe, - osebna urejenost Delo se občasno opravlja v deljenem delovnem času. Razpored in trajanje dela se prilagaja naročilom. Trimesečno poskusno delo. Lastnoročno pisane vloge z dokazilom o strokovni izobrazbi pošljite v roku 15 dni na naslov: ALU ALPREM d.o.o., Ljubljanska c. 15, Kamnik, direktorju. Tajnost vlog je zajamčena. w Smo hitro rastoče mesno predelovalno podjetje, ki širi svojo mrežo kupcev, investira v boljše delovne pogoje in tehnologijo. Zaradi povečanega obsega dela vabimo vse, ki jih zanima delo v ambiciozni delovni sredini, da se nam pridružijo. K sodelovanju vabimo: Delavce na klavni liniji (m/ž) Poaoi: - dokončana osnovna šola Vzdrževalca (m/ž) Poaoi: - dokončana IV. stopnja (elektro ali strojne) smeri Delavca v proizvodnji (m/ž) Poaoi: - dokončana III. ali IV. stopnja ustrezne smeri in sposobnost opravljanja administrativnih del Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas - možnost dodatnega izobraževanja - možnost napredovanja in stimulativnega nagrajevanja - opravljanje dela v novih in urejenih obratih Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik ‘Vsem oBčanom čestitamo oB oBčinsfcem praznifQi! OUKtOHs slovensko sveže- meso www.volkswagen.si www.kd-domzale.si arec sobota, 24. marec ob 10:00 Lutkovno gledališče Maribor Marjan Pungartnik: PRIHAJA CIRKUS, lutkovna predstava sobota, 24. marec ob 20:00 VEČER LJUDSKE GLASBE DPZ Sirene in Vokalna skupina Goldinar koncert torek, 27. marec ob 20:00 TANGO Kvintet Astorpia in Ivan And res Arnšek gostja večera: Vesna Zornik (Katalena) koncert najlepših tango skladb sreda, 4. april ob 20:00 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK, dirigent: Simon Dvoršak solistki: Uršula Aščič (harfa) in Anja Ga bere (harfa) koncert sobota, 7. april ob 10:00 Lutkovna skupina Sirova luknjica Arnold Lobel: MIŠJE ZGODBE lutkovna predstava INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 © Kulturni dom Franca Bernika Domžale TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV i Obveščamo vse lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tudi v letošnjem letu organizirali tehnične preglede za omenjena vozila in sicer po naslednjem razporedu: V SOBOTO V MOTNIKU od 9.00 do 13.00 31. marca 2007 pri gasilnem domu V PONEDELJEK V ŠMARTNEM od 10.00 do 17.00 2. aprila 2007 pri domu KS ŠMARTNO V SREDO V SREDNJI VASI od 10.00 do 16.00 4. aprila 2007 pri Kulturnem domu - za trgovino TUŠ V ČETRTEK V KOMENDI od 12.00 do 17.00 5. aprila 2007 pri Kmetijski trgovini V PETEK V PODGORJU od 7.00 do 19.00 6. aprila 2007 na tehničnem centru Za ZAMUDNIKE je možnost opraviti tehnični pregled traktorja tudi vsak dan od 7.00 do 19.00 ure, v soboto pa od 7.00 do 12.00 ure na tehničnem centru Cl & CA d.o.o. .Kamnik, v Podgorju, 1241 KAMNIK. KER JE BREZHIBNO VOZILO VARNO VOZILO, VAS PRIČAKUJEMO!!! TEHNIČNI PREGLEDI CI&CA d.0.0.,Kamnik Podgorje 83/a, 1241 Kamnik Tel.: 01 83 12 479, 01 83 95 222 Okrepčevalnica Pri Lovcu ZAPOSLI NATAKARICO. Nudimo redno in pošteno plačilo za odgovorno in pošteno delo, lahko tudi stanovanje, vse ostalo po dogovoru. ZAPOSLIMO TUDI TESARJA-KROVCA ali fanta za priučitev. Informacije po tel.: 041/654-288 Resnik Stanislav s.p., Črni vrh 5, Laze v Tuhinju mnmsvojDimmpommmue?! TEHNIČNA TRGOVINA a Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel/. 83-17-203 15% * §05 «**•# E, 0 / • ZA POPUSTA ZA MIKROVALOVKE Is«« (popust velja pri plačilu z gotovino) * SVETILA -15% LIKALNIKI -15% POSODA -15% '' • EL. ORODJE -15% vec na mm.pt AKCIJSKE cene in popusti veljajo pri plačilu z gotovino DO PRODAJE ZALOG-BREZPLAČNA DOSTAVA Ul UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. Ko želimo si tvoje bližine gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se nam tiho zjoče, saj verjeti ne moremo, da te z nami ni več. V SPOMIN 29. marca bo minilo pet let, odkar nas je zapustil BOJAN PRCIC Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi Zaposlimo TESARJA za nedoločen čas. Delovne izkušnje zaželene. Informacije: 041 689 818 (Andrej). Plevel Andrej s.p., Moste 81, Komenda ODDAMO V NAJEM dve pisarni v prvem nadstropju Kmetijsko gozdarske zadruge Kamnik, Trg talcev 1. Informacije po tel. 831-76-28 Nudimo vam L Ko ob izgubi vašega kompletne j najbližjega ne veste kam, pogrebne Ij so vam naše usluge etnritvo l na voljo Neprekinjeno sionive Noč in Dan! hitro, kvalitetno, j j s posluhom POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Odšel si tiho brez slovesa tja, kjer ni gorja in ne ovir. Zato h grobu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 55. letu življenja je po hudi in težki bolezni odšel od nas ljubljeni mož, skrben oče, dedek, tast, zet in polbrat MARKO ZAVAŠNIK iz Markovega 15 a Najiskreneje se zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za razumevanje in vsestransko pomoč, pisna in izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, za maše, denarno pomoč in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Logarju, osebju ZD Kamnik in dr. Ličini za skrbno zdravljenje in lajšanje bolečin v času njegove dolgotrajne bolezni. Zahvalo izrekamo g. župniku Kaštrunu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, PGD Sela in PGD Svilanit ter govorniku Andreju Matjanu za poslovilne besede. Vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Mojca, sin Jani z družino, hči Meti z družino, sin Silvo z Alenko, sin Marko in hči Urši Markovo, Gozd, Kamnik, marec 2007 Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR* Razvajali vas bomo z bogato dodatno opremo, izbrano po okusu slovenskih kupcev, ki vključuje: • klimatsko napravo, • ABS, • radio s CD predvajalnikom, • daljinsko centralno zaklepanje, • električni pomik stekel, • in drugo bogato opremo. Modeli Si Avto Debevc Mengeš, Gorenjska c. 1 3, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 Črnuče, Dunajska c. 370, 01/56 10 600 Slike so simbolne. Skupna poraba: 5,0-8,11/100 km. Emisije CO* 135-194 g/km Število vozil in modelov je omejeno. ‘Ugodnosti veljajo samo za elane AMZS. Iščemo MIZARJA - TEHNIKA z znanjem dela s CNC stroji Informacije po tel.: 041/652-265 Lesmont Volovšek Jože s.p., Stahovica 11 b RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe 1*11 BO/ d.o.o. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in liziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571. INŠTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno in srednje šole. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 031/712-478. IŠČEM POMOČ pri spomladanskem delu na majhnem vrtu. Tel.: 831-26-33. NAJAMEM pokrit prostor za shranitev počitniške prikolice v širši okolici Kamnika. Tel.: 041/ 509-885. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik lAGROPROMET CERKLJE j Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 | Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure j UGODNA PONUDBA: I - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, I sončnične tropine, krmilne moke) I ... - VSE VRSTE KRMIL za purane, piscance, I kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene | - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in | enodnevne piščance - SEMENSKA KORUZA, SEMENSKE TRAVE IN DETELJE | -MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE CENE JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PREŠANJE r^otujo dabor Kamnik SALON POHIŠTVA Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831-04-81, 051/399-577 VSE ZA VAŠ PRIJETEN DOM! Obiščite nas od 8hdo 19h, ob sobotah od 8h do 12h. Vabimo vas, da se oglasite v Podružnici Gorenjska in Kamnik v Poslovalnici Kamnik, tel. 831 85 24 ali Poslovalnici Duplica, tel. 831 83 71. Mjjpv. .stanovanjskikredit.si NLB® Skup ma v . v i M 5 *Ponudba velja za kredit v EUR, v višini 40.000 EUR ali več in dobo odplačila do 10 let za stranke, ki imajo NLB Osebni račun, nanj | prejemajo plačo ali pokojnino in imajo sklenjeno varčevanje pri NLB najmanj 3 leta in sklenejo življenjsko zavarovanje za primer smrti g, pri NLB Viti ali pričnejo s katerim izmed postopnih varčevanj NLB Vite. Ponudba velja do 31. 5. 2007. ^ Efektivna obrestna mera (EOM) je 5,50%. Izračun EOM je narejen na dan 5. 3. 2007 in je informativne narave. Pri izračunu je upoštevan kredit, 5 zavarovan z zastavo nepremičnine, stroški odobritve brez cenitve nepremičnine, v višini 40.000 EUR, doba vračila 10 let, obrestna mera 6-mesečni 1 EURIBOR + 1,30%. EOM se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve, stroški zavarovanja, dan in mesec črpanja kredita. Zelo ugodna ponudba samo do 31. 5. 2007! veeofERM www.vod.oterm.si Za popolno udobje toplote v vašem domu. ...za razumno varčne. De DietrichA Od 16. do 31. marca. Vabljeni v prodajalno Svilanit v Kamniku, kjer so od 16. do 31. marca 2007 vsi izdelki ugodnejši - tudi do 50 odstotkov! Več informacij o izdelkih in ugodnostih najdete na novi spletni strani www.svilanit.si. Ugodnosti se obračunajo pri blagajni. www.svilanit.si Svilanit Svila d.u.o., Kamnik Kovinarska 4,1241 Kamnik Tek 01 83 96 100, Fax: 01 83 96 236 Svffamr Mercator Center Kamnik vabi s priletnimi dogodki in najboljšo ponudbo v petek. 23. marca, ob 17. uri: Otroška ustvarjalno-glasbena delavnica Mamica je kakor zarja Naučili se bomo pesmico, ki jo boste zapeli mamici in za njo izdelali čudovito voščilnico v soboto. 24, marca, od 10. do 12, ure: Zabava S PODOKNIČARJEM in ANSAMBLOM RUBIN v petek. 30. marca, ob 17. uri: Tematska lutkovna delavnica Lutke pripovedujejo v soboto. 31. marca, od 10. do 11.30 ure: Pogumni jelen - predstava za otroke z ustvarjalno delavnico v petek. 6. aprila, ob 17. uri: Ustvarjalna delavnica Velikonočno drevo J* g •§ r\ o c