Štev.   12.           V Ljubljani, dne  i. grudna  1893.           Leto    XIII.
Herkulov kip.
Starogrška   parabola.
o trgu atenskem od kraja do kraja Poe"t Philaleth se počasi sprehaja. Pred Herkula kipom nakrat obstoji, Z rokama na hrbtu junaka motri.
»Kaj  gledaš zamišljen na kip ti tako ?« Znan glas zazveni  mu  od zadi  v uho. Glej, kakor bi  vzrasel bil bas izpod tal, Sofist Misaleth poleg njega je stal, Prisiljeno-sladko se držal, smehljal.
»»A tebi  se td ne dopada heroj?«« Na Herkula pesnik pokaže z rok6j   — »»Td močna,  visoka, junaška postava, T d krasna, resnobna  in  moška ta glava ! Glej,  vrat imd silen ko mlad kakov  bik, Te" prsi so prave možatosti lik ! In kij, ki ga roka mu jaka drži, Sofistom opasen bi bil, se mi zdi.   — Polbog po pravici  od pet do temena, Pač slavnega vreden zar^s je  imena ! Kip td,  pre,  iz sdmega brona je vlit. A čuda, motrim spomenik že cel čas — No brona ne vidim,  kje; neki je skrit ? Pred saboj le Herkula vidim  tu jaz.««
»Ne ve"š, da ves bron se je v kip spremenil Td hip, ko ume"tnik je Herkula vlil?«
»»Izvrstno povedal si zdaj, Misaleth !«« Po strani  pogleda sofista poe"t.
45
706
Miroljub:  Najboljši svet.
»»V gimnaziji včeraj jaz pe"sem sem bral,
In ti mej  slušatelji tudi si stal ;
Se vdš,  kaj  mi  včeraj  bil tam si dejal?
Ko pčsem   »S o k r d t o v a   smrt«   sem pročital,
Da v njej  idealov ni', si  mi očital!
Ti,  tele učeno, si videl le tO,
Kak Sokratu čašo  podajo v rok6,
Kakd on  izpije jo  vso brez strahit,
Čeprav smrtonosni otrov je na dnu.
Ti videl potem si,  kak  mirno umira,
Kako on oči na vse  veke zapira ;
Prijatelje žalostne videl okrdg,
Njih videl si solze in slišal si jok . . .
Vse videl si  v pesmi  podrobno, vse,   vse  —
Zakaj  ideala nikakega ne ?
Zato,  ker bron s^m se je v kip spremenil,
TA hip,  ko umetnik je Herkula vlil !   —
Ljubezen do svete resnice velika  — »Sokrritova smrt«  je nje plastična slika. Resnica nad vse!  —  to je čist ideal, Ki v zgodbi  vpodobil se je, ko kristal .  . .
Raziimeš sedaj,  ti prijatelj  sofist, Da vsak  realist je res  —  idealist?««
A. Aškerc.
Najboljši svet.
m
odrost naj  vso  izpil si Hipokrene In drznih  vajen pesniških poletov, Posvetil stotine si mu sonetov, Možu" ope"l dovoljno nisi cene.
Zatorej, če si tako našel diko, Veselo v prsih duša ti zavrisni, Postoj  pred njo,   spoštljivo se ji čudi!
Možii,  ki sreče mu obeti  — peue, Ki trd resnici služi brez uvetov, Pred  sabo  vzglede imajoč očetov, Možii,   ki ne majo ga žitja mene.
A peti slavo mdžu se ne trudi   — Za njega vzorno oduševljeu sliko Poteze nje si rajši v srce  vtisni '. Miroljub.