91. itcvMu. v umni. i tortt, 30. aKta Ml. laaaia vsak oai iveaari izimši nedelje in praznike, ter vetja p« p**« prejemati zm ipifci dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. ZaH4*Hjama 8 pošiljanjem na dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za taft Aaiale toliko reč, kolikor znala poštnina. — Na naročbt •rez istodobne rpošUjatve naročnine se ne ozira. — Za t™*11- se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila Uska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat[ali večkrat — Dopisi naj se Izvole frankovaH Rokopisi se se vračajo. — m o tat ■pravzdatv« je v Knafknrih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v L nadstr^ upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari JffcscCaa priloga: „Slovenski 7thuik"< 4Jrednlarva telefon AL 34. UmravBiitva telefon it, 85. Ulšjl in nižji? Še nikdar se ni upala klerikalna nizkotDost, obrekljivost in podlost 8 tako cinično brezstidnostjo na dan, kakor v sedanjem volilnem, boju. Vsa moralna propalost in izprijenost te duhovske stranke s© zrca'i v sredstvih, s katerimi se vojskuje sosebno zoper župana Hribarja Tekom nekaterih tednov sc ti okajeni poštenjaki, ki službujejo pri ljubljanskem škofa kot politični kondotieri, nagromadali na župana Hribarja toliko infamnosti, da kaj takega svet še ni videl. Pri stranki, ki nima poštenih namenov, je pač naravno, da se bojuje tudi z nepoštenimi sredstvi. V vsem volilnem boju, ki traja vendar že nekaj tednov, ni bilo slišati iz klerikalnih ust ne ene poštene besede. Z lažmi in obrekovanji hoče zadušiti svoje nasprotnike in nainižje dema-goštvo. ki naj razdraži najslabše Človeške instinkte, ji je poglavitno orožje Ta sveta katoliška cerkev, ki ima samo na Kranjskem ogromne milijone premoženja, pa ni da a še nikomur ne vinarja, niti najrevnejšim svojim lastnim uslužbencem, je naenkrat našla v družabnem ustroju, ki ga Slovenci nismo naredili in ga tudi pre-naredili ne bomo, velikansko krivico. rVišjiu in nnižjia — to je tisti „šlager", s katerim hočejo klerikalci mase t svoje zanke ujeti. Razlika v zaslužkih je tisto orožje, ki naj kle-kaleem pridobi volilce. To je zadnje sredstvo, ki se ga poslužuje kaka stranka. Kar svet stoji, je bilo vedno tako — in tako bo najbrž vsaj še nekaj stoletij — da imajo ljudje različne zaslužke, da se različno delo tudi različno plačuje. Vsako delo ima za celoto le gotovo vrednost in se po tej vrednosti tudi plačuje. Kdor kanale snaži, je lahko vse časti vreden mož, pa vendar ne bo nikdar toliko zaslužil, kakor, recimo, kak strojevodja; štacunski hlapec nikdar toliko, kakor knjigovodja, in pisarniški uradnik nikdar toliko, kakor uradnik-jurist To je ležeče v naravi dotičnega dela. Kdor se je več učil in veČ zna, ta tudi vec zasluži. V praktičnem življenju stoje na tem stališču tudi klerikalci in celo socialni demokratje. To se vidi, kamor le pogledamo. Pri klerikalcih so „višji" ravno tako po primeri svojih poslov bolje plačani kot „nižjia, kakor pri socialnih demokratih. To kaže vsako klerikalno ali socialno demokratično podjetje in nikomur od teh še v sanjah ne pride na misel, da bi se to dalo predrugačiti. Pri zaslužkih se ne sme soditi po tem, če kdo več zasluži ali manj, ampak zato, če si svoj zaslužek pridobi s poštenim delom ali ne. Ljudje nismo razdeljeni na višje in nižje, marveč na trote in na čebele, na ljudi, ki delajo, in na ljudi, ki ničesar ne de-1 a j o. Razloček med višjimi in nižjimi, ki ga „Slovenecu dela, je v praktičnem življenju že davno izginil. Dandanes je vse polno slučajev, da zasluži delavec več, kak or kak uradnik. Prišlo je do tega, ker je poskočila vrednost dela, ki ga opravljajo nekatere kategorije delavcev. Uradnik, javni ali zasebni, se je vedno prišteval k slojem, ki stoje nad delavcem v družabnem oziru. Pa danes je na stotine uradnikov s precejšnjimi študijami, ki zaslužijo dosti manj, kakor na pr. vsak železniški strojevodja. V življenju se gre samo za to, koliko važno in koristno je kako delo, koliko je pozitivno vredno, in po tem se odmerja plača. Ni razločka med višjimi in med nižjimi, nego razloček je med kakovostjo dela. Pač pa je treba deiati razloček med ljudmi, ki si z delom duševnim ali fizičnim, služijo kruh in med ljudmi, ki ž a n j e j o. n e d a bi kaj delali. Človeška družba je že taka, da žive v njej poleg debel, ki s svojim delom pridobivajo med, tudi tro tj e. Ljudje, ki si polnijo žepe, ne da bi kaj delali, ali katerih delo ni nič vredno, so trot je Človeške družbe. Če zasluži ljubljanski škof svojih stotisoč kron na leto, med tem ko njegovi organisti in mežnarji crkavajo pomanjkanja — kam ga bomo šteli ali k trotom ali k čebelam. Ali vzemimo dr. Šusteršiča. V najboljšem slučaju, ko bi delal takorekoč noc in dan, bi mu nesla njegova advokatura 10000 kron na leto. Dr. Šusteršiča pa ni nikdar videti pri sodišča, njegova pisarna je majhna. Pred 15 leti je moral mož še cele ure begati po mestu, predno je dobil človeka, ki mu je posodil 3 gld., danes pa živi tako, da s 25000 kronami ne more izhajati in ima dve neobremenjeni graščini, vredni nad milijon. Ali si to dr. Šusteršič pridobiva s poštenim delom V Gotovo ne ! Ljudska posojilnica, ustanovljena, da bi ljudstvu pomagala, ni sicer za ljudstvo še ničesar storila, toliko več pa za dr. Šusteršiča. Tn tako bi si larko kar po vrsti ogledali klerikalce in videli bi, kako se je med njimi razvilo trotovstvo. Pehajo se za mandate, da bi ž njimi kaj zaslužili. Vsakemu je politika molzna krava. Vencajz si je ustanovil molzno kravo v obliki zavarovalnice, Šusteršič ima Ljudsko posojilnico, drag ima sinekuro pri oderuškem Vzajemnem društvu, zopet drag kje drugje. Celo mali dr. Pegan ima pri Gospodarski zvezi že sinekurico. Za naprednjak eje politika gotova izguba, za klerikalca gotov dobiček. Tudi najneznatnejši klerikalni agitatorček si pomore s politiko do denarja. Kregar flika monstrance — kar proda novega, je itak vse naročeno z Dunaja — in zaslužil bi kot pasar komaj toliko, da bi mogel skromno preživljati svojo številno rodbino — če bi sploh delal. Kregar pa se za svojo obrt malo briga. Posvetil se je politiki in — si sezidal hišo. Tudi Grostinčar je po različnih štacijonih svojega življenja prišel do hiše. In istotako je s celo vrsto drugih. Sinekuristi —troti! Naj torej klerikalci kar lepo molče o višjih in nižjih. Samo katoliška cerkev pozna Še razlikovanje med višjimi in nižjimi — glej Jegličeva pastirska pisma — drugi ljudje poznamo samo čebele in trote in s ponosom lahko rečemo: naprednjaki so Čebele, troti človeške družbe na Kranjskem pa so samo med klerik alci. ft Beni" - „milBOMr". To je „parolau in „bojni klicu na polju volilne agitacije po Ljubljani; med tema skrajnostima se vrši zdaj borba za poslanski mandat stolnega mesta kranjske dežele. Vojskovodja klerikalne armade, ki preiskuje srce in obisti proglašenemu kandidatu napredne slovenske stranke, se je spravil tudi nad njegov — žep, kjer mn prešteva in izračunja „mastnew dohodke, ki jih bojda on uživa pri raznih zavodih in podjetjih širnega svojega delokroga. Med drugimi dohodki je navedel tudi dobiček, ki mu ga neki nese generalno zastopstvo banke „Slavile". V tej zadevi smo prejeli iz urad-ništva imenovanega zavoda, in sicer iz peresa osivelega moža, ki službuje že trideseto leto pri imenovani banki, naslednje pojasnilo, ki ga priobčimo tu v polnem obsegu : Ne da bil najet ali plačan za to, temveč ker mi to veleva vest in hvaležnost do vrlega, veleduŠnega in pravicoljubnega moža, prijel sem za pero ter napisal sledeče vrste. Najprej moram konstatirati, da gospod Ivan Hribar kot ravnatelj generalnega zastopa vzajemnozavaro-valne banke „Slavijeu v Pragi ne dob i va nika kršne stalne, na- prej določene plače, temveč kot generalni njen zastopnik ima svoj tukajšnji urad v lastni režiji na svojo odgovornost in riziko, za kar mu generalno ravnateljsto po množini in visočini dociijenih zavarovalnin ali premij in to vsak mesec sproti določa in nakazuje primeren pavšal, iz katerega on izplačuje vse svoje uradnike, akviziterje, agente in zastopnike sirom obsežnega njegovega področja, izvzemši knjigovodjo, kateri kot ravnateljski uradnik prejema svojo slnžnino od generalne direkcije. Ko je g. Ivan Hribar 1. 1876. prevzel vodstvo tukajšnjega generalnega zastopa banke „ SI a vije", vladale so v tem uradu žalostne, zmedene in vprav desolatne razmere, v katere ga je zavedlo nemarno, zanikamo in brezvestno gospodarstvo njegovega prednika. Pri takšnih razmerah je trebalo celega moža železne volje in energije ter neomajljive vztrajnosti, da je izvlekel zavoženi voz prevzetega zavoda iz globokega obcestnega jarka. V prvi vrsti je novi zastopnik bmke moral skrbeti za dobre, t. j. spretne, marljive in zanesljive uradnike, ki so mu pomagali spraviti uradni stroj v tir normalnega in rednega poslovanja. In te svoje uradne pomočnike je nabiral najprej izmed svojih sošolcev, ki jih je potem po-polnjeval s pridobljenimi močmi iz drugih sorodnih uradov. Potem je moral vodja generalnega zastopa zavarovalnice urediti zanemarjeno in zmedeno — knjig ovods tvo, ki je duša vsakega denarnega zavoda. In to ni bilo baš lahko delo, kajti generalni tukajšnji zastop je imel troje različnih računov. Bilje „stari ljubljanski rač unu, potem „trža-ški računu, t. j. iz dobe, ko je bil generalni zastop banke „Slavijeu v Trstu, in naposled „novi ljubljanski računu. Pri tem pa treba pomisliti, da je vsled bolezni takratnega knjigovodje — bilancija bila zaostala LISTEK. Dostojevski in Raz- Fedor Mihajlovič Dostojevski piše sam o sebi: „Proletarec sem med literati; napisal nisem niti enega dela, ki ne bi bilo plačano naprej . . . Robota, h kateri me je sililo pomanjkanje denarja, me je dušila in mi škodovala. Ah, da sem imel sredstev in zagotovljeno bodočnost! . . .u Revščina, božjast, ki ga je trla, in trpljenje v sibirskem prognanstvu je dal o spisom Dostojevskega to, kar so, poleg absolutnega talenta. Rodil se je v Moskvi dne 30. vinotoka starega sloga leta 1821. Oče njegov je bil ranoce'nik v zavetišču za reveže, in tako se je zgodilo, da je imel že v najnežnejŠi mladosti pred očmi vso krutost siromaštva in nesreče. Poslali so ga v šolo za vojaške inženirje, toda bolj od eksaktnih ved so mikali Fedor Mihajloviča Schiller, Homer, Racine, Corneille, Shakespeare in njegova učiteljica — George Sand. ^Presenetila me je vzvišena čistost teh obrazov, idealnost njihove skromne pri-kupljivosti in resnobno pridržani ton njenega pripovedovanja ... S tem da je navdušeno pozdravila imena, kakor n. pr. George Sand, je Rusija plačala zgolj svoj dolg . . . Zato je (George Sand) vse žive dni oznanjala možnost, doseči ideal, ker je bila tudi sama sposobna, po vzpeti se do njega . . .tf Tako se spominja Dostojevski tiste Sandovke, ki je zapisala na svoj ščit mnogopomembno devizo : „Le premier devoir d'un roman c'est d' etra ro-manesque.u Vsak pisatelj ima v mladosti avtorje, ki nekako izščegačejo vso tisto bujno setev misli iz njegove duše. Nato pride praznota in nato sejalec — življenje, ki napolni lačne brazde s tem, čemur je zares namenjen obstanek. Ko je v starosti triindvajsetih let zapustil vojaško šolo, se je odpirala Dos toj evskemu sijajna bodočnost; toda ostal je zvest umetnosti, ki ga je bila že zgodaj zamikala s svojimi strmimi stezami. Posvetil se ji je in objavil leta 1848. „Siromake*. Bilo je maja meseca leta 1846 , ko je zaključil rokopis, ne vedoč, kaj naj z njim počne. Pisatelj Grigorevič mu je nasvetoval, naj ga nese Nekra-sovu, s katerim sta imela skupno stanovanje; on da namerava ustanoviti nekako smotro in ga bo nemara sprejel. In res se je napotil Fedor Mihajlo vič k Nekrasovu, ki jo bil zelo ljubezniv in je obdržal rokopis, da ga pregleda. Že drugi dan, ko je bil Dostojevski še v postelji, sta potrkala Nekrasov in Grigorevič na njegova vrata: prišla sta mu bila čestitat na romanu, ki sta ga čitala z nepopisnim navdušenjem celo noč do zore. Nato je nesel Nekrasov rokopis k Belin -skemu: „Nov Gogolj se nam je rodil." „Gogolji rasto sedaj kakor gobe do dežju/ je dejal veliki kritik; navzlic temu pa je obljubil citati roman. Že na večer istega dne je ves razburjen velel Nekrasovu: nPrej ko mogoče pripeljite pisatelja k meni!" Mogočni vtisk, ki ga je napravil prijazni sprejem Belinskega na mladega začetnika, je aabelešen v njegovih zapiskih; toda kasneje se je Dostojevski izneveril svojemu sklepu, da hoče ostati Belinskemu zvest prijatelj. Roman „Zosijaa, ki je sledil „Si- romakomu, ni imel sreče. Mnogo občudovalcev se je obrnilo od Dostojevskega, meneČih, da so se varali nad njegovim talentom. Komaj pa je pisatelj popravil ta neuspeh z „B e -lim i no črni", je buknila takozvana afera Petraševskega, ki je pustila v njegovem življenju usodepolne posledice. * * * Petrograjska policija je dne 29. malega travna leta 1841). zajela triindvajset mladih prekucubov, zbranih pri tovarišu Petraševskem; med njimi se je nahajal tudi Fedor Mihajlovič. DoČim je tekla preiskava, mu je bila na srečo dana možnost delati. Bratu Andreju, ki je bil tudi zaprt, a kmalu izpuščen, piše dne 18. malega srpana: „ . . Našel sem si opravka in ne izgubljam časa. Izdelal sem načrte za tri novele in dva romana . . .u Delo je edino, s Čimer se more tešiti, ker pa ga ne more prekinjati z zabavo, se boji, da mu bo škodilo na že itak bolnih živcih; ponoči malo spi, če pa zatisne oko, ga mučijo čudne sanje. Vrh tega boleha za krvotokom. „Čitam zelo malo: dvoje „Popo-tovanj v Sveto deželou in dela sv. Dimitrija Rostovskega." To res ni mnogo; in vendar je dovolj, da postavimo tukaj prvi mejnik kasnejšemu pisateljevemu pietizmu. Preiskava se je vršila tajno; dognala je, da je bil Dostojevski s tovariši vred Član zarote, nevarne prestolu in državi. Ker zakon ni upošteval olajševalnih okoliščin, je bila obsodba ista, dasi niso bili vsi enako krivi. Dne 22. grudna piše Dostojevski svojemu bratu : „ Danes, dne 21. grudna, so nas peljali na Semenovski trg. Tam so nam preči tali smrtno obsodbo; zlomili so palice nad našimi glavami in nam oblekli mrtvaško uniformo — bele srajce. Nato so postavili h kolom tri izmed nas, ki so imeli biti prvi ustreljeni. Meni, ki sem bil šesti v drugi vrsti, je bilo istotako le še malo Časa živeti . . . Hitro sem objel svoja soseda, Pleščejeva in Durova, in se poslovil od njiju na veke. Takrat pa zapoje boben; tiste, ki so bili že privezani h kolom, so pripeljali nazaj in nam povedali, da nam njegovo carsko veličanstvo daruje življenje. Šele zatem se nam je p recital a prava obsodba . . . Edini Palme je popolnoma pomiloščen in se z isto stopnjo vrne k armadi. (Dalje prih.) 0252 ma šest četrtletij, tako da je trebalo velikega napora in truda, da je knjigovodstvo postalo „a jouru. Vrhu ogromnega posla z urejevanjem pisarne pa je novi vodja tukajšnjega generalata moral misliti na vnanjo organizacijo, to ja: na pridobivanje in nastavljanje ter poučevanje novih, zanesljivih in delavnih krajevnih zatopnikov, kakor tudi podjetnih in neutrudljivih akviziterjev in potovalnih agentov n uradnikov. V to svrho je goap. Ivan Hribar prepotoval večkrat vse širno okrožje svojega zastopstvenega področja, ki se razteza čez Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko, Primorsko, Istro, Kvarnerske otoke in vso Dalmacijo tja doli do pod Orne gore. Razen tega je spadala takrat v področje ljubljanskega generalnega zastopa tudi se vsa Hrvatska, Slavonija in Srem tja doli do Belgrada. In ko je uredil ves notranji pisarniški aparat ter preorganizoval vse vnanje delokrožje, se je lotil neumorni nas ravnatelj preustroj itve in reorganizacije podrejenega mu uradništva, katero je po-razvrstil v razne činovne razrede, mu zvišal služnino, kateri je pozneje še pridodal petletnice (kvinkvenije) in naposled je uvedel za svoje uradnike še — pokojnino! Prvi umirovljenec je Vatroslav Holz, ki je po devet-indvajsetletnem službovanju z novim letom 1907. šel v pokoj in sicer s pokojnino v meri prejšnje stalne pl ače in sledil mu bode menda v kratkem g. Fran Klemene, kateremu so nedavno odrezali desno nogo visoko nad kolenom. Imenovani je bolan že pol leta in dobiva ves ta čas polno svojo služnino. — Kakor plačuje g. Ivan Hribar vse uradnistvo (izvzemši knjigovodjo j iz svojih dohodkov, takisto je prevzel tudi težko breme uradniških pokojnin na s vej e rame! Nepravično je torej oponašanje dohodkov, ki jih ima naš ravnatelj g. Ivan Hribar, ne da bi obenem se tudi upoštevalo njegove ogromne stroške: ako mu ostane kakšen tisočak čistega dobička za ves trud in za vso skrb in odgovornost, ki jo nosi na utrujenih svojih ramah kot zastopnik in ravnatelj dotičnega zavoda že nad — trideset let, tega mu pač ne more v greh šteti niti najzadnejši njegov uslužbenec. Nas ravnatelj pa skrbi tudi inače za ugodnost in ugled svojih uslužben-bencev, ki uživajo pod njegovim okriljem polno osebno in družabniško svobodo. Uvedel je uradne ure od 8. do 2. ure, da ostane uradnikom po službi popoldan prost V osebno porabo. Za potovalne uradnike je g. Hribar uvedel že pred štirinajstimi leti letne vozne listfce za vse proge južne železnice v cislitvanski polovici države in to večinoma za n. razred, katere jim kupuje takisto iz svojega žepa. ne da bi zahteval od njih kakšnega povračila. Mislim, da se z enako ugodnostjo ne morejo ponašati potovalni zastopniki dragih zavarovalnih zavodov — meni vsaj o tem ni nič znano. Javna tajnost pa je. naposled širo** vse slovenske deniovina, e* se bal pod vodstvom g. Ivana Hribarja aluibujoči uredniki udeležujejo malo-dane vsake narodne slavnosti, bodisi kot sodelajoči nevoi in gledališki igralci, a\i pa kot pasivni zastopniki slovanskega zavoda. Ko je 1. 1S94 slavila banka „Sla-vijau petindvajeetletnioo svojega poslovanja, povedal nas je g. Ivan Hribar petorico višjih uradnikov v zlato Prago, čemur se je čudilo vse sto-glavo uradnistvo generalnega ravnateljstva. O ti priliki nas je od vezal vsakršnih službenih dolžnosti za celih deset dni, razkazoval nam je vse znamenitosti starodavne stolnice češkega kraljestva ter nas pogoščal ves Čas po knežje. Takisto je končno znana tudi ve-ledušna radodarnost vprav slovanska gostoljubnost g. Ivana Hribarja do svojih uslužbencev, ki jim jo izkazuje kolikot vsako leto o svojem godu, kakor tudi o priliki kakšne važnejše svoje ali njihove službene obletnice, o kakršnih dogodkih ni mnogo slišati o drugih njemu enakih uradnih predstojnikih. Cesarjev manifest. Praga, 29. aprila. Namestnik Coudenhoveje priobčil lastnoročno pismo, ki mu ga je poslal cesar pred odhodom iz Prage. V tem manifestu se cesar ganljivo zahvaljuje za izraze lojalne vdanosti obeh narodnosti, hvali v laskavih besedah moderni razvoj mesta Prage ter pravi: „Tak razvoj se ne more izvršiti brez medsebojnega dr gn en j a, pri najboljši volji ni mogoče pri tem ohraniti sporazumljenja med obema mojima narodoma. Toda sedaj mislim, da je prišla ura, ko si oba naroda, ojačena v svoji narodni moči, podata brez obotavljanja roke k spravi.44 — Nadalje: Smatral bi za vrhunec sreče, ako bi mogel biti deležen še veselja narodnega pomirjenja, ko sem občutil vse britkosti boja.u Nagodbena pogajanja. Budimpešta, 29. aprila. Avstrijski ministri pridejo dne 2. maja v Budimpešto. Dne 3. maja se nadaljujejo nagodbena pogajanja, ki bodo trajala tri dni. Izjava hrvatskih strank. Zagreb, 29. aprila. Zaupniki napredne stranke so sprejeli resolucijo, v kateri pravijo, da smatra napredna stranka za dolžnost hrvatsko-srbske koalicije, izrabiti sedanje momente, da pribori v duhu reške resolucije veljavo zakonu in upravičenim zahtevam hrvatskega naroda. Zato mora koalicija čimprej e formulirati konkretne zahteve ter odločno vztrajati, da se izpolnijo. Politika reških resolucionašev je izraz interesov Hrvatske in Ogrske, zato pa stranka želi, naj bi tudi na Ogrskem uvideli, da lastni interesi opozarjajo ogrsko politiko, da ugodi upravičenim hrvatskim zahtevam. Obenem Je včeraj zborovala tndi s trenj; a p4%e v a». s*v je sprejata»ffe» soloeijo, v kateri naglasa, da vodilni politični kspgi na Ogrskem *e vedno ne u*de*eJo, *n |» trne* n ******* prinoip e držannepravnarn zfjg*e1$g glede enakopravnosti; celo nagodba ee še vedno razlaga in izvaja na škedo Hrvatske, zaradi tega mora strenjfca odločno zahtevati, 4a se nadaijne spletke pristašev starega zistema preprečijo ter se izsilijo neokretne izjave odločujočih ograkik faktorjev. Ogrsko-hrvaUki državni »bor Budimpešta, 29. aprila. Danes je zbornica razpravljala o naknadnem odobrenju skupnih izdatkov in o prekoračenju kredita. P osi. Ho 11 o je izjavil v imenn neodvisne stranke, da stranka odobri to predlogo. S tem pa stranka še ni opustila svojega državnopravnoga stališča. Zneske, ki jih določi delegacija, mora dovoliti državni zbor, brez takega sklepa ne sme vlada ničesar izplačati. Govornik je kritikoval dosedanji zistem ter zahteval, naj se delegacije odpravijo, aH pa vsaj strogo preosnujejo. — V podrobni debati je bil nato sprejet načrt s spremembo, da se je povsod postavilo za izraz „delegacija do volil au le „delegacija določila1*. Grško-rumunska sprava. Bukarešt, 29. aprila. Pričela so se pogajanja za spravo med Grško in Rumunsko. Prvi korak za spravo je storila Grška, ki je obenem obljubila Turčiji, da zabrani ustanavljanje vstaških Čet v Maoedoniji in agresivno nastopanje grškega duhovništva. 1». ruske dume. Petrograd, 29. aprila. Duma razpravlja o rekrutni predlogi. Vse stranke levice so sklenile, da odklonijo rekrutno predlogo, dasi zahteva 6000 vojakov manj kot lani. Opozicija razpolaga z 220 glasovi. Ako opozicija vztraja pri svojem sklepu ter se ji pridruži Še poljski klub, imelo bi to usodne posledice za obstoj dume. Vendar je upati, da 44 poljskih poslancev glasuje za rekrute ter so v tajni seji naglašali, da so sicer proti ruski vladi, ne pa proti državi. Roosevelt dosmrtni predsednik. London, 29. aprila. T ameriških političnih krogih se je začela agitacija, naj bi se Roosevelt izvolil dosmrtno za predsednika ter bi tudi dobil pravico, imenovati svojega naslednika. V tozadevni okrožnici je rečeno: Večina ameriške demokracije je izgubila vero vase in v demokratično uredbo. Vse oči so obrnjene v Roosevelta kot rešitelja in vodnika usode Zedinjenih držav. Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. aprila. — Čnatni občani JeneniakL Kakor je znano, je v svoji seji dne 22. marca 1905 imenoval jeseniški občinski odbor 14 častnih občanov. Že pred sejo 9. marca je tvrdka Ma- dile 4 Comp. priglasila svojo virilno Članstvo; dne 15. marca 1905 pa g. Avgust Trappen. Ti dve o glasbi, ker niso bili izkazani postavni predpo-goji, je v negativnem smisla rnUl žufon som Pri prvi žeji dno 92. mavca 1905 pa so bili nato imenovana častni občan*. VloeUe je pritožbo kranjska Industrij sina družba, v prvi vrati zategadelj, dir nimajo imenovane osebe nikakih zaslug za občino. V tem pogleda je pritožba pogorela, ker se je tudi sedaj upravno sodišče na stališče postavilo, da ima občinski odbor sam odločevati o zaslugah oseb, katere imenuje Častnim občanom. V tem oziru je izključena odločba višjih instanc, za kar govori tudi § 8. domovinskega zakona oziroma § 7. novele z dne 5. decembra 1896 državnega zakonika št. 222, po katerih je pri vsprejemih v občinsko zvezo vsaka pritožba nedopustna. ^Zategadelj mora kakor pri sprejemih v občinsko zvezo tudi pri imenovanju častnih občanov vsak meritorični rekurz izključen biti". Ustreglo pa se je pritožbi radi tega, ker župan k seji 22. marca 190f> ni povabil „virilistov" Madile <& Comp. in Trappena. Dotični razlogi so pa tako slabotni, da kar odkritosrčno povemo, da bi jih pri tako bistroumni korporaciji, kakor je upravno sodišče, nikakor ne bi bili pričakovali. Take površnosti bi tako visoko sodišče ne bilo smelo zagrešiti! Pa poslušaj mo najprej razloge! Ti slo vej o : „Pravica posameznih, volilnoopravi-čenih občanov na podlagi § 17. občinskega volilnega reda, — pod pogoji, ki se tam navajajo — brez izvolitve vstopiti kot član v občinski odbor, velja ipso jure, ter se ni smela od strani občinskega predstojnika toliko časa iz pogleda puščati, dokler ni k nji naj bližnji kompetentni organ, to je občinski odbor, svoje stališče zavzel. V predstojećem slučaju sta tvrdka Madile & Comp. in Avgust Trappen dne 9. oziroma dne 15. marca 1905 vstop v občinski odbor kot vi-rilista pri županu v legalni obliki priglasila. Župan je bil pač upravičen, priglasilca pozvati, da izkažeta postavne predpogoje, obenem pa je bil zavezan, pri prvi občinski seji, katera je sledila po priglasitvi, to je dne 22. marca, izposlovati odločbo v tem vprašanju po poklicanem občinskem odboru. Ker pa tega ni storil, zakrivil je župan v istini nepostav-nost, katera se je pri razsoji s pritožbo sproženega vprašanja o postav -u os ti v govoru stoječega sklepa tembolj morala vpoštevati, ker j?, ako se ozira ua določila § 442. kranjskega občinskega reda, vsekako mogla vplivati na postavnost sprejetega sklepa". To so razlogi upravnega sodišča! Pritožbi se je zategadelj ustreglo, ker Madile in Trappen nista bila k seji povabljena. Upravno sodišče pa samo pripozna, da je bil župan upravičen pozvati Madile in Trappena, da naj izkažeta postavne predpogoje svoje virilne pravice. Te upravičenosti se je župan tudi p osi uži 1. a napravil je po mnenju upravnega sodišča veliko pregreho, da za sejo dne 22. marca 1905, nota bene za sejo, pri ka- teri so se imenovali častni občani, ni postavil na dnevni red točke, sta li Madile in Trappen opravičena virilista, ali ne. No pa če bi se to bilo tudi zgodil«, je gotovo, da župan Madile in Trappena k seji dne 28. manoa 1905 ne bi bil mogel povabiti, ker se je šele pri tej seji imelo odlomiti, sta li Madile in Trappen virilista, ali ne. Naj bi bila odločba občinskega odbora izpadla tako ali tako. za sejo dne 22. marca 1905 je veljala tista veČina, katera je obstajala brez ozira na priglašena virilista. In če se je pri ti seji moglo postavno rešiti vprašanje, sta li Madile in Trappen virilista ali ne, potem se je moglo vsako drugo vprašanje rešiti, potem se je moglo postavno veljavno tudi imenovanje častnih občanov izvršiti. Kdor noče zakona na glavo postaviti, mora to pri-poznati! Sicer pa je tudi več kot dvomljivo, da je bil župan zavezan, spraviti priglasitev v prvo občinsko sejo. Samo upravno sodišče pripozna, da je smel župan priglasilca pozvati, da izkažeta za svojo priglasitev postavne predpogoje. Župan je to storil, a pritožnika sta se proti temu pritožila ne na občinski odbor, nego na politično gosposko! Da je imel župan pri tem dolžnost, spraviti zadevo v občinski odbor, tega zakon nikjer ne zapoveduje. Argumentacija upravnega sodišča je temveč za lase privlečena, v nasprotju sama s seboj, in z ozira na to, da je pritožba industrij al ne družbe rodila se na političnem polju, čez vse mere nesrečna. Vsaka daljša beseda bi bila odveč, tembolj, ker bi jo državni pravdnik prejkotne skušal zadaviti! — Reklamacije, ki so bile vložene zoper imenik za državnozborsko volitev, so kaj raznovrstne. Poleg jako resnih in utemeljenih reklamacij, je tudi nekaj šaljivih. Tako je nekdo reklamiral izbris ljubljanskega škofa Jegliča iz volilnega imenika, ter je svojo reklamacjo podprl s trditvijo, da živi Škof od milodarov. Tej reklamaciji se seveda ne ho ugodilo. Škof nafehta sicer vsako leto lepih tisočakov, ima pa tudi svojih 6 0.0 00 K drugih dohodkov. Smešna pri tem pa'vendar resna je reklamacija, ki je bila podana proti neki kot Karol X. vpisani osebi. Reklamira se izbris tega Ka-rola X j ker je ženskega spola. Nekam značilne so reklamacije zahtevajoče izbris dr. Robide. Reklamirali so izbris liberalci in klerikalci, Nemci in socijalni demokratje. Vložene so pa bile od klerikalne strani tudi nekatere reklamacije, ki ne bodo ostale brez — sodnih posledic. Če so klerikalci iztaknili kakega volilca. ki se kar neČe ogreti za Kregarja, so reklamirali njegov izbris in si kar izmislili kak vzrok. Tako se je zgodilo, da so vse časti vrednega moža v reklamacijski vlogi obdolžili, daje bil zaradi goljufije šest mesecev zaprt, dočim t resnici dotičnik ni imel nikdar v svojem življenju niČ opraviti s sodiščem. Takih HT »alfe v prilogi Strohovolci dveh Kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) XLV. U vodu su Turci ugazili Na otoke skladno udarili. Hladna se je voda zajazila Kud je turska vojska prigazila. Tu se brani malo i veliko, Ali od njih neuteče niko. Hrv. narodna. Dohod v mogočni Korintski zaliv zapirajo najprej Štirje veliki otoki, okrog katerih je zlasti na severni strani razsutih znatno število malih otokov, potem pa ožina pri Lepantn, Iger so v 16. stoletju stale velike znamenito opremljene utrdbe. Med te otoke, ležeče za velikim otokom Santa Maura se je zapodilo Gjači-čevo brodovje. Morje je tu razmeroma plitvo in vožnja med temi otoki nevarna zaradi brezštevilnih skal, Štrle-cih iz morja ali skritih pod morsko gladino. Piratje so sicer dosti dobro poznali te kraje, kjer so imeli tako-rekoč v vsaki hiši svoje zaveznike, a vendar bi se bili mogli le jako teško tod pregibati, da niso poslali nekaj ladij naprej, ki so preskrbele med drugim tudi izkušenih pilotov. Ti so brodovje sigurno spravili med otoke in jih porazdelili na kraje, katerim se turške ladje niso mogle približati. En del svojih ladij pa Gjačič ni razvrstil med otoki in skalami. Ta del, ki mu je zapovedoval Ladislav Gjačič, je imel nalogo, z napadi zvabiti vsaj nekaj turških ladij, da bi zaplulo z varnega morja med otoke, kjer bi se več ne mogle gibati in bi postale žrtev piratov. Kralj GjaČič je imel časa dovolj, da seje pripravil na ta boj. In pripravil se je skrbno, zakaj zavedal se je, da bo to največja bitka, kar jih je bilo kdaj med pirati in med Torki. Ponosen je bil na to, da so ga imenovali največjega str snovalca turškega cesarstva in hotel je v pričakovani bitki dokazati, da zasluži to imenovanje. Ko turškega brodovja niti tretji dan ni bilo na spregled, začelo je kralja Gjačiča skrbeti, da mu Torki morda sploh niso sledili. — Morda jih je dohitelo beneško brodovje in jih je zapletlo v bitko, je ugibal Gjačič. Mogoče, da so se obrnili in hiteli na beneško brodovje, misleč, da ne pridemo mi več pravočasno Benečanom na pomoč, ko smo bežali proti jugu. Ali morda misli, da mu ne kaže spuščati se z nami v boj, ko bodo kmalu potrebovali zadnjega moža in zadnjo kroglo za boj z Benečani. Razhudil se je kralj GjaČič pri misli, da zna priti do odločilne bitke med Benečani in med Turki, ne da bi se je mogli piratje udeležiti, in kar divjal je ljute jeze, če je pomislil, da bi znali Turki razbiti in uničiti beneško brodovje, kajti potem bi bih' vladarji vsega morja in bi za-mogli kmalu zadušiti piratstvo. Končno so, na večer tretjega dne zavile okrog otoka Santa Maura bar-Čice, ki so nadzirale morje, in prinesle so kralju Gjačiču težko pričakovano naznanilo, da je turško brodovje oddaljeno le Še nekaj ur. Vesel je bil tega naznanila kralj GjaČič in veseli so ga bili piratje. Komaj je naslednjega dne prva svetloba udarila skozi goste temne oblake, ki so pokrivali nebo, so bili že piratje na svojih mestih ter zagledali v bližini mogočno turško brodovje, ki se je bilo razpostavilo na dveh krajih. Ta razdelitev je kralja Gjačiča neprijetno osupnila. Na severnem koncu otoka Santa Maura so stale štiri velike galere in zapirale izhod popolnoma. Ostale ladje pa so se razpostavile južno od Santa M aure. Piratje niso mogli nikjer ven na široko morje, morali so na vsak način ostati med otoČiČi in med skalami, dokler se turške ladje ne umaknejo ali pa jih ne prepode Benečani. Kralj GjačiČ je moral v sle d tega izpremeniti svoj prvotni načrt, zakaj bilo je zdaj nemogoče, napasti turško brodovje po dnevi. Slical je svoje podpoveljnike in jim je razložil svoje misli. — Turki so nas s svojimi ladjami obkolili, je rekel kralj Gjačič, a do nas ne morejo s svojimi velikimi ladjami, ker je morje preplitvo in preskalovito. Preskrbljeno je, da bodo Benečani pravočasno obveščeni, da se je turško brodovje ta ustavilo in se razdelilo. To zna postati usodno za Torke. Za nas bo najbolje, da po dnevi mirujemo, ponoči pa lahko poskusimo naskoke zdaj na to, zdaj na drugo ladjo, da si odpremo pot na jug. Toda kralj Gjačič je zaman delal načrte in poučeval svoje podpoveljnike, kako jim bo postopati. Nekaj ur je turško brodovje pač stalo nepremično, toda potem se je naenkrat začelo okrog turških ladij izredno živahno gibanje, in kar je kralj Gjačič videl na svoj daljnogled, to mu je napolnilo srce s plaho skrbjo. Turki so imeli pri svojem bro-dovju tudi dvajset manjših ladij, ki so opravljale na morju navadno posle straž in poizvedovalcev in so zamogle zavoziti tudi na plitvine. Te ladje so zdaj vlačile od vseh strani od otokov ribiške Čolne, na katere se je ukrce-valo turško vojaštvo. Ko je bilo napolnjenih več sto teh čolnov, so se veliko turške ladje previdno pomaknile nekaj milj bliže piratskim ladjam, skritim za otočiči in skalami. Zdaj je kralj Gjačič vedel, kaj nameravajo Turki in uganil je, kaj ga čaka. _ (Dalje prih.) slučajev je več. Tu se vidi kako brezvestni in podli so klerikalci. Svetujemo dotičnikom, ki se jim je kaj takega zgodilo, naj kar tožijo tistega, ki je napravil tako reklamacijo. — Brezmejna nesramnost klerikalcev. Klerikalci so izreklamirali iz volilnega imenika nad 400 oseb, brez vsakega povoda, med njimi take, ki so že 30 let v Ljubljani, ter navajajo vzrok, da še niso eno leto v mestu. Zdaj pa iste ljudi vabijo v uredništvo „Slovenca" ter jim trobijo na ušesa, kakor so to tudi včeraj v „Slovencu" napisali, da jih je izreklamirala liberalna stranka in da so oni tisti pravičneži, ki jim hočejo zdaj priboriti volilno pravico. To je ž© skrajna nesramnost in sleparija! — Resnice si ne upalo povedati Dr. Šusteršič je divjal v nedeljo v „Unionu" proti županu Hribarju kot divjak. Ta divjanja so bila tako huda, da jih celo „Slovenec" ne upa priobčiti in je namenoma izpustil iz svojega dolgega poročila dve točki, ki sta posebno markantni v dr. Šu-steršičevem govoru: Dr. Šusteršič je gonil Hribarja, naj glede časti konkurira s ciganom, in imenoval umetniško galerijo v Ljubljani neumnost. S tem je „Slovenec" obsodil dr. Šuster-šiča, da je tako sirov bil njegov govor, da ga še on neče priobčiti, dasi drugače hvali njegovo dostojnost in finost. S tem so pa pri nSlovencuu pokazali, da jih je sram svojega vodje, ki govori na javnem shodu take ostudnosti, da se jih sramuj epriobciti celolist,okat e-rem se notorično ve, da najraje gazi po blatu. Seveda za katoliške backe, kakršni so bili zbrani v nedeljo na Šustersičevem shodu, je taka piča. kakršno je kvasil dr. Šusteršič. — Da ne bo kdo rekel, da gori omenjeni točki iz Šustersicevega govora nista res bili izusteni od klerikalnega generala, sklicujemo se na uradni lis t „Laib aoher Zeitung", ki ji; je tudi priobčil kot dr. Šusteršičeva izreka. Dr. Šusteršič je junaško brusil svoj umazani jezik nad županom Hribarjem, vendar ima pa „Slovenecu zavest, da bi ga spravil v kriminal, če bi priobčil njegove blazne žaljive izbruhe — meneč, da drugače svet ne bo izvedel o dostojnosti in umetniškem čuta dr. Susteršičevem! — Ivan Kregar, prijatelj do* maČlh ObrtaikOVe Z ozirom na to, ker se Kregar vedno hvalisa, kak prijatelj obrtnikov da je, bode čitateljem gotovo ljubo, da pojasnimo te simpatije Krega rja do obrtnikov. On zida sedaj dvonadstropno hišo in je grajenje kakor tudi vsa ključavničarska in tesarska dela oddal nemški veletvrdki. Ko se je neki obrtnik („pri obdelavanju, da bi njega volil") ponudil, da bi njemu kot malemu obrtniku izročil delo, se je izgovarjal, da je izročil že vsa dela omenjeni tvrdki. Obrtniki, sedaj vidite Kregar j a dejanski, kako velik prijatelj je on veleobrt-nikov, a ne malih obrtnikov (teh prijatelj je samo na shodih z besedo) in poskrbite na dan 14. maja, da vsi enoglasno volite ljubljanskega župana Ivana Hrib ar j a! — Skod ne dvisnih volilcev v Šiški. V nedeljo dopoldne je priredilo politično društvo „Vodnik" v Spodnji Šiški v Sokolski dvorani istotam shod neodvisnih volilcev, izmed katerih ga je obiskalo okoli 100 samih odličnih mož. Zborovanje je otvoril društveni podpredsednik g. J a n č i g a j, ki je iskreno pozdravil navzoče in kratko označil razmerje neodvisnih volilcev ljubljanske okolice proti socijalnodemokratičnemu kandidatu g. Petriču in proti klerikalnemu dr. šusteršiču. Neodvisni volilci ne bodo nikdar volili dr. Šu-steršiča (klici: Nikdar!;, ki ima pač prekosmato vest, a tudi o Petriču ne morejo trditi, da bi mogel uspešno zastopati ljubljansko okolico, ki je pred vsem kmetska, on je pa železničar, dasi jim je drugače prav simpatičen in vsega spoštovanja vreden človek. Dr. Šusteršič je advokat, ki pozna kmeta takrat, kadar mu hodi v njegovo pisarno ekspenzar plačevat, drugače pa nikoli. Kako so Šuster-Šičevi rodo vini pri srou delavoi, dokazuje, da je ni nikdar tam, kjer je delavstvo in da je Šusteršičeva gospa nervozna, če bi morala priti med ljudi, ki se pri delu umažejo. (Ogorčeni klici.) Dr. Šusteršič je načelnik stranke, ki ni še nikoli nič koristila kmetu, pač pa mu še zmerom škodovala. Is to tako je sovražnioa klerikalna stranka obrtnikom, kar je pokazala v obrtnem odseku, kjer so krpuoali novo obrtno novelo, ki je prav tako za nič kot stara. Neodvisni voliloi ljubljanske okolice se torej ne morejo na noben način navduševati za klerikalnega kandidata, ampak hočejo imeti svojega in sioer prav tistega, ki mu je očital dr. Šusteršič sleparstvo in da mladino pohujšuje, ne da bi dokazal to. (Klici: Fej Žlindra! Živio Žirovnik!) Naš nastop je torej naperjen proti klerikalizmu, ki hoče ubiti vsak razvoj našega naroda in demoralizirati slovensko ljudstvo. Tem nameram se hočemo upreti z vso silo in delovati toliko časa, dokler ne bodo pokopani pogubni cilji črnega klerikalizma. (Viharno odobravanje.) Nato se je predstavil volilcem njih kandidat nadučitelj g. Janko Žirovnik, ki je burno pozdravljen razvijal svoj program. Poudarjal je pred vsem potrebo dobre izreje otrok, katerim naj vliva v srce oživljajočega duha po priznano dobrih pravilih dobro vzgojen, temeljito poučen in gospodarsko neodvisen učitelj. Zato je prvi pogoj dobre izreje naroda dober učitelj, ki je dobro plačan. Nujna potreba je regulacija učiteljskih plač, ki naj jih prevzame na svoje rame država Iz dobro urejenih šol bodo prišli dobri učitelji, dobri uradniki, trgovci, rokodelci, obrtniki in kmetje. Ta praktično izobražen narod si bo mogel z razumom, previdnostjo in štedljivostjo ustanoviti podlago za srečno bivanje na zemlji. Izobrazba naroda je torej nujno potrebna. Treba nam je dobro urejenih strokovnih in drugih šol. Med nje spadajo tudi kmetijske nadaljevalne šole po zimi. Delavne moči so žal vedno redkeje. Zato bodo morali obrtniki v svojem interesu jemati v uk vajence, ki so vsaj ljudsko šolo dovršili s prav dobrim uspehom. Manj sposobni naj ostanejo kmetu doma, kjer se jim bo bolje godilo, nego v mestih ob pičli plači. S tem bo kmet pridobil nekaj delavnih moči. Kljub temu pa mora kmet napredovati, širiti svoje obzorje, sicer bo propadel. Vojaška služba je veliko breme za kmeta in bi se morala znižati v dveletno vsaj v slučaju gospodarske potrebe. Knjižnice po vojašnicah bi kaj dobro došle uka-željnim mladeničem, zlasti pa strokovna predavanja iz gospodarstva in komercijalnih predmetov. Država bo morala zavarovati kakor vse druge tako tudi kmetske delavce za starost, poskrbeti je tudi kmetu neobhodno potrebnim stvarem, kakor živilom, kurivu, luči itd. najnižjo ceno s tem, da jih vzame v svoj monopol, kot ima tobak in sol. Varčni gospodarji si bodo pri tem veliko pridobili. Brez varčnosti pa ni gospodarske trdnosti. Odpraviti se morajo direktni davki, posebno zemljiški, ker so krivični. Kmet pogosto plača od njive več davka, nego ima dohodka, če n. pr. pritisne suša, ali pride toča ali povo-denj. Vsi dohodki naj bi se shajali iz indirektnih davkov. Vsi stanovi bi morali pomagati drug drugemu složno in v ljubezni, da dosežemo srečno življenje. Nikdar pa ne smemo pozabiti, da smo dolžni svoj narod ljubiti in delovati za njegovo lepšo bodočnost. (Živahno odobravanje in živio klici.) Nato je g. Dragotin Hribar poudarjal, kako se klerikalci boje šole in izobrazbe. Dobrih šol potrebujemo in otresli se bomo klerikalnega jerobstva. Kandidatura Zirovnikova je bila nato sprejeta soglasno. Ko je nato še g. Jančigaj govoril, kaj sme, mora in ne sme volilen storiti 14. maja, je zaključil shod s pozivom, naj 14. maja vsak neodvisen volileo zapiše na volilni listek: Janko Žirovnik, nadučitelj v Št. Vidu. — „Slovenec" piše o tem shodu, da se ga je udeležilo le 30 oseb in seveda sklepa, da je Šiška vsa klerikalna. Ako so klerikalci res tako prepričani o svoji moči v Šiški, vabijo voliloi Spodnje Šiške dr. Šusteršič a, naj skliče shod v njih kraju, da bo videl, koliko svojih pristašev da ima med Spodnj eŠiŠenčani. — Skod neodvisnih volilcev v Hotni dolini je sklicalo v nedeljo popoldne v gostilno pri Končanu politično društvo „Vodnik" iz Šiške. Obiskalo ga je okrog 80 volilcev. Shod je otvoril podpredsednik društva g. Jančigaj, ki je v navdušenih besedah prisrčno pozdravil udeležence in jim prinesel pozdrave kandidata g. Žirovnik a, ki je žal zadržan udeležiti se shoda. V nadaljnjem svojem govoru je omenil volilno reformo, s katero se je hotel demokratizirati parlament in država. V ljubljanski okolici sta socialno-demokratična in klerikalna stranka postavili svoja kandidata, a tudi neodvisni volilci so si izbrali svojega. Nastop neodvisnih volilcev je naperjen proti dr. Šuster-šiču, ki nastopa zadnji čas kot prerok, da bo vse napredne elemente pometel iz vseh korporacij. Velikega demokrata se kaže; da je res to, dokazuje, da sedi na milijonu. Velik Slovan je, ker je izdal 120.000 koroških Slovencev nemškemu molohu. Velike obljube dela ljudstvu, dejanj zanj pa ne more pokazati nobenih, ker gleda povsod le za lastno korist. Klerikalna stranka demoralizira ljudstvo, ker če si pristaš njen, pa smeš brez greha ubiti tudi očeta. (Klici : Res je!) Kaki prijatelji obrtnikov so naši klerikalci, so pokazali v obrtnem odseku, kjer so glasovali za tako obrtno novelo, od katere obrtniki nimajo prav nič več ugodnosti kot od starega obrtnega reda. Da so neodvisni volilci ljubljanske okolice postavili za kandidata nadučitelj a Zirov-nika, izzval je dr. Šusteršič, ki ga je imenoval sleparja in da mladino pohujšuje. Pokazati hočemo klerikalni Stranki, da gosp. Žirovnik uživa med nami zaupanje, zato ga bomo pa tudi vsi neodvisni voliloi volili. (Pritrjevanje). G. govornik je nato razvil kandidatov program, ki so mu volilci z navdušenjem pritrjevali. Poudarjal je nato, kaki sovražniki obrtnika so klerikalci, ki v Ljubljani s svojo knjigoveznico hočejo ubiti knjigoveze, ki niso njih kimavci. Kandidaturo Zirov-nikovo je priporočal nato učitelj g. Gregorin in poudarjal Žirovnikove zasluge na narodno-gospodarskem in narodno-socialnem polju. Ko so govorili še razni drugi govorniki kakor Majer, Knez, Šestak,Boltežar, KamenŠek, Berdajs,Drenikin P e t r i č, je bil shod zaključen in kan didat Žirovnik od neodvisnih volilcev soglasno proglašen za kandidata. — Iz Spodnje Šiške se nam piš»: Bliža se usodepolni dan — sodni dan za napredno stranko po mnenju od sv. Duha prešinjenega in sladko ginjenega Šusti - ŠusteršiČa —, dan volitve. Na vseh koncih in krajih prirejajo se shodi in shodki, tudi v Šiški smo imeli take shode, v nedeljo kar dva. Enega Še pričakujemo, a kakor se kaže, zaman. Kandidat S. L. S. za ljubljansko okolico se nam še ni predstavil in nam še ni vezal svojih otrob. Je-li mož previsok, da bi šel med nas ali se pa boji poraza, kakršnega nemara še ni doživel? Kje si Šusteršič? Si gotovo v svoj (?) milj on tako zakopan, da se ne moreš iz njega izkobacati? Na dan! Dotlej pa: Živio naš kandidat Žirovnik! — Iz Št Vida nad LJubljano. Žirovnik in zopet Žirovnik, to ime je čitati redno vsak teden v „Lažiljubu" in zadnji čas večkrat tudi v „Slovencu". Umevno je, da g. Žirovnik na te kolobocije ne odgovarja, kajti vrli mož si je v svesti, da uživa med nami zavednimi Šentvidci in okoličani radi svoje požrtvovalnosti in neumorne delavnosti toliki ugled, da ga kaplan Zabret z vso svojo gnojnico, katero pumpa v „Slovencu" in „Lažiljubu" proti njemu — omadeževati ne more. Nam se zdi naravnost smešno, da skuša blatiti toli vrlega moža Človek, kateremu se ne le vsi zavedni ljudje, nego Še celo njegove Marijine device posmehujejo. Nedavno smo slišali neko Marijino devico, katera slovi v ientvidskem obližju za posebno „zauber punco" govoriti sledeče: BNaŠ voditelj Žabret nič kaj ne mara za stare device, zato išče vsakovrstnih vzrokov, da jih izključi iz Marijine družbe. Večkrat izključi tudi kako mlado, a jo takoj zopet nazaj v družbo sprejme, ako se pride k njemu v kaplanij o opravičit in ako še ni petindvajset let (aha!) stara. Da res, njegovo največje veselje je klicati nas v kaplani j o, seveda pod pretvezo, da nas bode posvaril, podučil v družbenih zadevah itd. Toda dekleta smo že toliko brihtne, da vemo, da je kaplanu poduk kaj malo mari, ampak nas vabi le zato, ker rad fest punce gleda. Jaz na primer sem morala že šestkrat k njemu, če tudi sva s kaplanom drugače zelo prijatelja, vendar se mi že vse vkup preneumno zdi in zadnjič ko sem od njega odhajala, sem med vrati na tihem prav robato zaklela, da ne poj-dem več k njemu Če me tudi iz družbe izključi. No, pa mene ne bode izključil saj sem mlada in lepa, to pa pri njem mnogo velja." O Zabret, Zabret, čuj kaj ti dobrohotno svetujemo: „ Namesto da se zale tu ješ brezuspešno v g. Žirovnika, pazi raje, da ne bodeš vsej župuiji v zasmeh!" — Ogorčeni Šusteršič. „Slov." je poročal v št. 91., da je bil shod, ki ga je sklical dr. Šusteršič v Bo-štanju, ogorčen zaradi telegrama, s katerim je občinski odbor bo-štanjski pozdravil kandidaturo ljubljanskega župana Hribarja za državni zbor. Ni bilo take sile. Boštanjski grasčak dr. Šusteršič je mislil, da ima ves Boštanj v žepu in naravno je, da postane kar božjasten, kadar se spomni, da je ta isti Boštanj z veseljem pozdravil kandidaturo župana Hribarja. Ogorčenje bil na rečenem shodu samo dr. Šusteršič, drug nihče. Shod se je vršil v Šusteršičevi graščini in Šusteršič je tudi opetovano bahato poudarjal, da je v svoji hiši — od kod imaš milijone, Ivane? — a navzočni so bili samo od graščine odvisni ljudje, ki se seveda niso upali ugovarjati. In vsebina tega Šusteršičevega govora? Kratka je bila. Zajce in notarje proč — to je bilo vse, kar je Šusteršič povedal v svoji graščini. — Na nedeljskem shodu v LOgatcn sta govorila tudi not. kandidat gospod Tauzes iz Idrije in gosp. Dragotin Hribar iz Ljubljane. — Gostinčarjeve klobasarije v črnem VrkUi Piše se nam: Polna košara — zlatih obljub! Korajžen je pač ta mali možic, ki meni Črno-vršcem zopet prinesti stare srečne Čase, seveda, če mu vsi, prav vsi oddajo glasove pri prihodnji državno-zborski volitvi. To dobro srce, ki tako gorko bije za kmeta! Resnično, Človek bi se kar zjokal! Vse bode naredil, prav vse, kar bo kdo hotel. Vsako leto bode prišel večkrat med Črnovršce. Pa pisal mu bode tudi lahko vsak, Če ne v Ljubljano, pa na — Dunaj. Gostinčar je pojasneval, v Ornem vrhu na sv. Jurja dan, da smo imeli doslej na Kranjskem le malo političnega življenja. Krščanskim so-cijalcem se je zahvaliti, da bode odslej drugače. Gospoda po kurnikih ali takozvanih gradovih ne bode imela nikake besede več. Volilno pravico bodemo izrabili proti našim sovražnikom. Krek je že 1. 1897. naredil, da se bode takoj, ko bom jaz poslanec, doseglo zavarovanje za starost in onemoglost. S SusteršiČem bodeva ustanovila državne in deželne zavarovalnice. Ako bodem izvoljen, bodeva z vojnim ministrom gotovo velika prijatelja in stavim, da vam bodem prinesel prav kmalu z Dunaja dveletno vojaško službo in velikanske olajšave za kmetske sinove, ki danes še tako krivično nosijo „sukno belo." — Pihnil bom in izginil bode nadležni no tari jat. V idrijskih hribih je prišel neki kmet vsled notarskih računov na — kant. — Špekulante, ki nižajo cene pridelkom ob žetvi, po žetvi pa jih višajo, bomo pognali k Culukafrom. — Najbolj mi je pri srcu — lovski zakon. Resnično vam povem, ne želim smrti grešnika, a škodljivega zajca bom uničil, naj velja, kar hoče. Zakaj bi imeli le neka- teri gospodki lovsko zabavo? Zajca pokončujmo vsi ali pa nobeden! (Navzoči župan Rudolf — strasten lovec, raztegne obraz). Ali veste zakaj dobi premijo, kdor pobije volka ali lisico? Mar zato, ker sta nevarna človeškemu življenju? Kaj Še! Zato ker bi postala lovcem, ako bi se zelo razmnožila, prenevarna konkurenta na zajca. — Tri stranke se vam ponujajo: liberalci so sami brezverci, teh takoalitako ne smete voliti, drugače pridete v pekel. Socijaldemokratična stranka je stara, brezzoba baba, njeni pristaši pa norci. Vaša rešitev je edino v slovenski ljudski stranki, v kateri sem jaz ravnotako veliš: gospod, kot dr. Šusteršič. Po tej dolgi klobasi, o kateri tudi nihče navzočih klerikalcev ni mogel verjeti, da seje bode kdaj posrečilo skuhati malemu GostinČarju, prosil je za besedo domačin Fran Zagoda, posestnik iz Zadloga. Naučeni klerikalci so koj začetkoma ugovarjali, da bi imenovani smel govoriti. Kaplan Pravhar mu je dal slednjič vendar besedo — radi lepšega. Gosp. Zagota pravi, da Grudna niso izbrali idrijski uradniki, temveč shod zaupnikov v Logatcu, kjer so bili zbrani najboljši možje skoraj vseh občin volilnega okraja. Klerikalne kandidate pa sta postavila Šusteršič in Krek, in kako so ž njimi volilci zadovoljni, kaže ribniški slučaj. Klerikalci se bojujete proti razporoki, na Dunaju pa krščansko socijalni župan pripušča, da se s stotinami zloglasnih hiš pospešuje zakonolomstvo. — Po teh besedah, ki so navzoče oči vidno silno zbodle, odvzel je kaplan g. Zagodi besedo, češ, da ga zborovalci nočejo poslušati. — Mi smo pa dali na Grudnovem shodu kaplanu besedo in ga pustili tudi govoriti. To si moramo zapomniti za drugič. Oglasil se je k besedi Jožef čuk iz Predgriž. Povedal ni n ič, razen par razžaljivih besed, za katere se bode moral najbržje zagovarjati pred sodiščem. Figa-mož kateri itak nima v Predgrižali nobenega upliva, se je pred dnevi hvalil, da bode tudi on volil Grudna, sedaj pa agitira proti njemu ta vitez žalostne postave. Gostinčar je nato nekaj odgovarjal Zagodi, a zelo nesrečno. Ljudje so prišli do spoznanja, da zna le to še nekaj povedati, kar ga nauČe gospodje v Ljubljani, drugače pa je velika ničla. Nočemo zidati svetlih gradov v oblake in trdimo, da dobi Gruden v Črnem vrhu gotovo večino. Lahko pa rečemo z mirno vestjo, da bode pokazala naša občina 14. maja drugačno lice, kot si domišljujejo nekateri klerikalni gospodje. Zavedni črnovrški volilci se ne bodo sramovali svojega imena in bodo oddali vsi glasove kmetu Ivanu Grudnu. Kdor pa bode pljunil iz strahu pred duhovniki, proti svojemu prepričanju — v lastno skledo s tem, da )ode volil ljubljanskega pometača, ta ne zasluži več imena kmet, ta je izd a-jica svojega stanu. — Iz Dolenje vasi pri Senožečah. In vendar je šolski vrt obdan z zidom. Vsa Čast oni mali peščici Do-lenjevaščanov, ki so bili vneti za to napravo. Gotovo zadene ta čast v prvi vrsti člane kraj nega šolskega sveta, posebno g. predsednika, ki je založil stroške brezobrestno. Da bi se pa krajni šolski svet zahvaljeval sploh vsem DolenjevašČanom, ker so tako vneti za šolski vrt, ne poznamo takega sklepa. Skoval je dopisnik „Domoljubov" v 16. številki kar sam tako zahvalo, da bi pritegnil s tem kake volilca za Načeta Žitnika. Bog vedi njegove namene. Toda zadnjo nedeljo 21, t. m. smo pokazali, da ne maramo za take in enake poslance, ampak hočemo takega, ki ve naše kmetske razmere in pozna težnje našega stanu. Udeležili se bomo poln o-številno velikega shoda na dan 5. maja v Senožečah, po shodu pa tombole. Sklenili smo, da mora iti plemenski bik z nami. Ta uboga žival in tudi drugi lepi dobitki že sedaj ne puste Senožeškim Žitnikarjem spati. V „Slovencu" z dne 23. aprila so se obregnili zoper te dobitke ter klicali na pomoč § 3. novega zakona v varstvo volilne svobode. Glej ga šmenta! Sami nam pa ponujajo s prižnioe sena s pretvezo, če boš mogel, boš plačal, če ne pa tudi dobro. Baje prodajte seno, da si boste na? polnili vedno lačno in prašno bis ago. Ne veselo svidenje 5. maja. — lfoaramno beandićeale. „Slov. Gospodar" v svoji številki s dne 26. aprila t. 1. zgolj iz velike skrbljivosti in ljubezni do učitelj -stva piše nastopno: nProti liberalnim učiteljem dobimo neštevilno (!) pritožb, da najstrastnejše delajo nasproti kmetski stranki. Zato pa smemo odkrito povedati, da BO mit ampak liberalni učitelji sami največ Škodujejo učiteljskemu stanu in šoli". Ljudje, ki ljudstvo kar očitno huj-skajo na vse možne načine proti šolstvu in učiteljstvu, ljudje, ki na svojih shodih proglašaj) današnjo šolo kot nepotrebno in ljudskemu blagru škodljivo in nevedni masi kanone predoču-jejo kot boljšo življensko potrebo, nego je naobrazba, taki brezvestneži pa se upajo tako pisati. To je že najpodlejša predrznost. Fej vas bodi, vas ljudske zapeljivoe! A ljudstvo samo vas bo sodilo. Zato bomo skrbeli mi učitelji. — Naroden učitelj. — Sprejem Škofov na Verji. Občinski možje te vasi, same trde klerikalne betice, so se silno potrudili, da bi Bonaventuro kar najvele-častneje sprejeli. Streljali so iz topi-čev, da se je zemlja tresla in kato liški fantje so se pridušali, da se je delala tema. Ker so ti premnogokrat od jeruša skrivnostnosladko ginjeni Verjani in Pirničanje jako neprevidno ravnali s streljanjem, bi se bila lahko zgodila kaka nesreča. Streljali so seveda, ne da bi imeli dovoljenje od oblasti. — Kje le resnica? Z ozirom na sobotno vest „Slovenca", da se ni oglasila nobena domaČa tvrdka pri oddaji zidarskih del pri B Katoliški Tiskarni", je predrzna laž, ker se je za dela oglasil še celo zelo zanesljiv pristaš klerikalne stranke. Videlo se je tudi pri oddaji del pri hotelu „Uniona, škofovih zavodov, novem pokopališču itd , komu klerikalci dela oddajajo : pri prvi zgradbi nemškemu liberalcu Viljemu Treotu, a pri drugih dveh zgradbah znanemu nemškutarju Trnmmlerju. Vprašajte le gospode obrtnike pri „Obrambni zvezi", kako so zdaj razočarani, ko so mislili, da jim bo ^Katoliška Tiskarna** izročila vsa dela, a ni jim niti enega. Sedaj vidite, kje imate prijatelje in zagovornike, pri klerikalni ali pri narodno-napredni stranki; naj bode pozabljeno, kar je bilo, in oklenite se je znova in volite vsi Ivana Hribarja. Imamo še mnogo gradiva, kako vneti prijatelji so klerikalci domaČih obrtnikov in kako nadomestujejo pri svojih podjetjih („Union") slovenske posle z nemškimi. — Odvetniški izpit je napravil pretekle dni na c. kr. višji deželni sodniji v Trstu g. dr. Feliks Kovači č, odvetniški koncipijent v Gorici, rodom iz Sv. Lucije. — Iz peli tiče e službe. Okrajna tajnika Franc Demscher v Novem mestu in Friderik Sertič v Črnomlju sta na lastno prošnjo zaradi bolezni umirovljena. — Imenovanje. Poštnim asistentom v P ulju je imenovan c. in kr. topničar gosp. Fran Bezlaj. — Poštna VOSt Za poštnega asistenta v področju graškega ravnateljstva je imenovan narednik Edvard A n ti ej. — Vojaška VOSt. Znani slovenski pisatelj in rodoljub g. Jernej Andrejka pl. Livnograd, c. in kr. ritmojster pri cesarjevi prvi telesni straži na Dunaju je imenovan majorjem. — Stotnik prve vrste g. Martin Zantar je postal major in je premeščen od 80. pešpolks iz Lvova k 81. pešpolku. Iskreno čestitamo ! — H koncertom »Glasbene Matice1' Verdijev „Beqniem". V boljše razumevanje veleznamenitih teh koncertov je „Glasbena Matica" izdala obširno 16 strani dolgo razlago, ki je pisana tako poljudno, da jo razume tudi glasbeni nestrokovnjak. Priporoča se nujno, da vsakdo prej dobro prečita razlago, ker ho imel potem veliko večji užitek, ko bode skladbo bolje ume val. Dobiva se razlaga po vseh ljubljanskih trafikah brezplačno. Vstopnice se prav marljivo že kupujejo. Dobivajo se v tra- fiki gospe Šešarkove v Šelenhur-govih ulicah. Kdor Želi a dežele priti k prvemu ali drugemu koncertu dne 7. ali 8. maja, naj pravočasno po dopisnici naroČi število in vrsto sedežev, ki so po 2, 3, 4, 5 in 6 K. — Razpis oaatnik usjrad. Vsied sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 3. t. m. razpisuje mestni magistrat za Jana Lega mladinsko knjižnico dvoje častnih nagrad v znesku 300 K in 200 K najboljšima mladinskima spisoma, namenjenima kot primerno čtivo ljudskošolski mladini 10 do 14 let. Snov bodi spisoma zajeta iz domačega življenja. Pripovedovanje bodi veselo in živahno, brez sentimentalnih, dandanes le pre-o bičaj uih primesi. Vsak rokopis ima obsegati približno pet tiskovnih pol male osmerke. Za natečanje se določa rok 31. dne decembra t. 1. Pisatelji, ki se mislijo za katero omenjenih nagrad potezati, naj adresujejo svoje z geslom nad vizitko v zaprtem zavitku opremljene rokopise na predsedstvo mestnega magistrata, ki jih bo potem poslalo v ooeno presojeva-lišČu, obstoječemu iz petorice pisateljev strokovnjakov. Nehonorirani rokopisi se vrnejo pisateljem pod adreso gesla. Poleg častne nagrade prejme pisatelj od založnika še pisateljsko nagrado. — Mestni magistrat ljubljanski, dne 23 aprila 1907. — Župan: Ivan Hribar 1. r. — Osmi internacionalni poljedelski kongres na Dunaju* Za ta kongres, ki se vrši od 21. do 25. maja t. 1. pod predsedstvom kneza Karla Auersperga, se delajo že velike priprave. Ravnokar se je prijavil program ž njim združenih slavnosti in sicer: 20. maja: 2estaneh v zdraviliškem salonu (Kursalon) v mestnem parku; 21. maja: slavnostna predstava v dvorni operi; 22. maja: sprejem članov kongresa v mestni hiši in banket mesta Dunaja; 23. maja: sprejem pri najvišjem dvoru ; 24. maja popoldne: izlet na Kahlenberg; 25. maja: zaključni banket; 26. maja: pričetek velikih kongresnih izletov v naj odličnejše kmetijske zavode Avstrije. Doslej se je priglasilo 1100 članov (udeležencev) kongresa. Avstrijske privatne železnice so dovolile 50%, laške 60", in francoske 50° {t popusta na voznini za člane kongresa. Legitimacije se dobe pri kongresnem tajništvu na Dunaju. — Mednarodni kmetijski shod na Dunaju. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo priredi koncem maja in sicer v tednu od 22. do 27. maja mednarodni kmetijski shod, katerega se sme vsakdo udeležiti, ki se pravočasno odboru javi. Na ta shod dospejo veščaki in razni strokovnjaki iz cele Evrope. Radi tega je poljedelsko ministrstvo uradnim potom naročilo vsem od avstrijske države plačanim uslužbencem raznih kmetijskih strok, da se momjO tega shoda udeležiti, ter je podelilo vsakemu udeležencu iz Kranjskega (skupaj 10; po 250 K podpore. Kdor se želi udeležiti razprav, naj svojo udeležbo prijavi takoj tajništvu kmetijske družbe na Dunaju. ''Sekretariat der k. k. Landwirtschafts-gesellschafo in Wien, I., Schaufler-gasse 6.). — Tečaj za strojnike in monterje za elektrotehniko. Ravnateljstvo c. kr. državne obrtne šole v X. dunajskem okraju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da otvori 16. septembra in 16. februarja strokovne tečaje za strojnike in monterje za elektrotehniko. Ta strokovni tečaj ima namen, da si ključavničarji in mehaniki pridobe one strokovno-tehnične vednosti, katere potrebujejo pri rabi in montiranju električnih in drugih obrtnih strojev. Natančnejši sprejemni pogoji in učni načrt so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Lokalno železnica Trebnje-St Jant- Politični obhod in razlast-niuska razprava glede projekta za lokalno železnico Trebnje-Št. Janž je določena na 24. maja in prihodnje dni ob 10. dopoldne. Komisija se sestane na postaji v Trebnjem. — Velik spomladanski vinski SOmonJ V Krškem, ki se vrši, kakor smo že v soboto poročali, prihodnjo nedeljo, dne 5. maja, bo po zanimanju in popraševanju sodeč, obojestransko, t. j. od pridelovalcev in od kupcev, prav dobro obiskan. To bi bilo ravno želeti, ker ugodnejše prilike za prodajo, odnosno za nakup dovoljne množine raznovrstnega vina ne bo potem do jeseni. In ker se lahko v enem dnevu vse opravi, je smatrati pot v Krško kot nekak izlet. — Tudi se bo ob tej priliki nekoliko obrazložilo nove vinske postave, s katerimi se morajo vinščaki in tudi gostilničarji pravočasno seznaniti, da se izognejo poznejšim nepričakovanim sitnostim. — Učiteljsko društvo za kranjski Šolaki Oknj ima svoj letošnji občni zbor v Podbrezjah dne 16. maja in ne 2. maja, kakor smo poročali zadnjič. Dnevni red ostane isti. Odbor je izpremenil svoj prvotni sklep, ker je prepričan, da bi bila si^e*radi obilo zapalega snega udeležba — Pretep. Pred naborom je bil v petek v Selcih velik pretep med fanti is Sele in onimi iz Železnikov. Več fantov je celo obodenih, posebno hudo mesarski pomočnik pri g. Kosineljuv Železnikih. Kdaj se bodo fantje spametovali ? — Is Rateč mm Ooropjskom. Poslali smo k vojaškemu naboru 11 mladeniče v. Izmed teh je bilo v vojake potrjenih 7, ki so se vrnili odi-čeni s slovenskimi trakovi. So pač tiči — ti obmejni slovenski fantje. — V Ooronji dolini je začelo v soboto zvečer snežiti. Do ponedeljka dopoldne je zapadlo v Ratečah nad pol metra snega. Torej se pričenja nova zima, ki pa v kratkem zopet jenja, bati pa se je povodnji v dolenjih krajih. Pri nas zima sploh ne prizanese — je pač kranjska Sibirija. Posamezne lastovice so došle pretekli teden. Uboge ptičice! — Ia Blejskega kota se nam piše: Vigred se je začela po koledarju letos dne 21. sušoa ob 7. 29 min. p. p., v naravi pa še takrat o njej ni bilo duha ne sluha, ker je sneg pokrival večinoma še gozde, polja in log in ni bilo videti zelenja Še nikjer. Zelo počasi je napredovala narava in solnce se nam je le redkokdaj pokazalo in ogrelo le za tre-no tek od zime utrujeno zemljo. Vzlic temu se je povrnila večina naših ljubih ptic pevk in drugih selivk, žalibog veliko prezgodaj. Opazoval sem dne 11. sušca prvo sloko, 12. več jat divjih golobov, 22. prvo jato škorcev, 2. aprila prvo postolko, 21. prve lastavice, 26. prvi par vodebov in ta dan sem slišal prvo kukavico. Razlegalo se je po polju že prijetno škrjančkovo petje, v logu in gozdu si čul glasno petje kosa in različnih vrst drozgov in turobno žgolenje ponižne taščice. Tudi orjak naših gozdov, krasni divji petelin, se je že oglasil in bil na različnih krajih tukajšnje okolice že žrtev krutega lovca, koji mu v najlepšem času upihne luč življenja. Na nekaterih planinah je tudi že grgljal ruŠevec. Pa glej, kakor nobena stvar dandanes na svetu ne sme uživati rajskega veselja, naenkrat se je povrnila kruta zima in 27. t. m. zvečer, okolu 9. je začelo med bliskanjem in grmenjem snežiti in dne 28. so padale cunje snega, kakor o Božiču. Ko pišem te vrstice, ima snežena plast že 55 cm višine in še vedno sneži veselo dalje. Kaj bo V Ljubi ptički so morali umolkniti, in tudi divjačina bo trpela. Ako pa se obrne na mraz, bo tudi sadje, kar se ga je že sedaj razvilo, uničeno in ubogi kmet bode imel zopet veliko škodo. Prijatelji ptičkov pa pridno potresajte, da vse ne pogine! Z. — Umrl jO V Celju, kakor se nam od ondot piše, dne 2S t. m. vsled srčne kapi industrijalec in znani bogataš Juri vitez Gossleth. Rajnki je bil solastnik kemične tovarne v Hrastniku ob južni železnici ter vsem narodnim stremljenjem Slovencev odločen protivnik. — Občina Spodnja Polskava pri Pragarskom je odposlala prošnjo, naj se ta vas povzdigne v trg. — Umrl jO V Ptuju trgovec Ad. Sellinschegg, zvest oproda župana Orniga. Bil je v vseh mestnih korporacijah. — Pri občinskih volitvah, v Ljutomeru niso zmagali Nemci na celi črti, kakor se je zadnjič pomotoma poročalo. Ostalo je temuč vse pri starem. Nemci imajo prvi in drugi, Slovenci pa tretji razred. Pač pa je bila udeležba Slovencev za 20 glasov slabša, kakor pri zadnjih volitvah, dočim so se Nemci udeležili v vseh razredih polnoštevilno. Volilo pa so v 3. razredu 104 Slovenci in 71 Nemcev, v 2. razredu 20 Nemcev in 5 Slovencev, v 1. razredu pa 8 Nemcev in 4 Slovenci. Značilno za slovenske „naprednjake" je, da je med odborniki prvič tudi kaplan Kociper. — Mrtvega so našli na cesti blizu Štanjela na Goriškem nekega kmeta. Blizu je stal voz sena brez voznika. Stvar Še ni pojasnjena. — Novo poštno poslopje zgrade v Pulju. — Jezikovne posebnosti. Med diplomati je običajna fraza, rda je je zik ali govor za to, da se prikrije Ž njim ono, kar se misli" — to se pravi po našem, diplomat ravno nasprotno j misli, kakor pa govori! Ne tako priprosti narod; ta ima: „kar na srcu, to na jeziku!" Zanimivo je razmiljanje v tem pogledu, kako si različni na rodi izrezujejo svoja „dobra zelenja", kadar se podajajo k počitku, k spanju. — Romanski i germanski narodi, po njih vplivu tudi češki in poljski si (voščijo) žele „dobro noč", i tal. „ srečno noč", poljsko: „ dobra-noou. — Rusi si Žele „spokojnoj noči", a južni Sloveni, verujoči izda vna na hude duhove, na „t 1 a č e č o m 6 r o" in sovrašne „vodomce" si voščijo gredoči spat: „lahko — ali lehko noč!11 TreWC* nas vodi ta teden po zanimivi, a tako malo znani Dalmaciji. Predno zasedemo parnik, obiščemo slovečoŠkocijansko j amo, G o rico in Trst z okplioo. Na potu pa se ustavimo v Kopru, Rovinju, Piranu, Zadru, Šibeniku, Trogiru, Spljetu, Hvaru, Dubrovniku, pri petih vodopadih Krke, na otoku Lakr omi, a konča se nadvse zanimivo potovanje v B o k i Kotorski. Slike so plastično popolne. Prihodnji teden se razstavi krasno Gardsko jezero. — Pri električnih vozovih se je uvedla z današnjim dnem rdeča JuČ na zadnji strani iz varnostnih czirov. — Cirkus Pichler v Latterma-novem drevoredu je moral prekiniti predstave, ker je sneg porušil Šotor ter provzroČil ubogi rodbini mnogo škode. Predstave se začno zopet danes zvečer ali jutri. — Hov poset so napravili tatovi pretečeni teden v mestu. V noči od sobote na nedeljo se je utihotapil neki tuj individij v hišo v Florjanskih ulicah štev. 1. Odprl je s ponarejenim ključem v veži v Leskovičevo trgovino vodeča vrata in ukradel potem v prodajalnici, ker ni prišel do večje vsote, le 1 K 58 vin. in nekaj steklenic konjaka. — Tudi v Kance v o drogerijo je bilo na ta način vlomljeno pri vratih, ki drže v vežo, a ni dognano, če je bilo kaj ukradeno. — V gostilni pri „Lipi" je nepoklicani gost prišel ponoči v predal in odnesel natakarici Mariji Lončarjevi 70 kron denarja. Tudi liter piva si je bil pripravil, a je menda ni imel časa popiti, oziroma odnesti. — Nekemu črevljarju je bilo v Židovskih ulicah iz odprtega stanovanja ukradenega 12 K denarja, neki stranki sta pa na Dunajski cesti izginili dve raci. Uzmo-viči so še neznani: — Nesreča. Dne 26. t. m. je pri podiranju hiše na Poljanskem nasipu padel delavec Anton Melca z dva metra visekega zida in se na glavi tako poškodoval, da so ga morali oddati v deželno bolnišnico. — Tatvina. Ko je včeraj dopoldne pustila perica Uršula Svetkova v veži na Bleiweisovi cesti štev. 13 zavitek umazanega perila in šla v hišo po drugo, ji je bilo vse to, v vrednosti do 50 K, ukradeno. Perilo je bilo zaznamovano s črkama P. K in K. Tat je še neznan. < — ©eiavske $2Saa]£t Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 51 Slovencev, 28 Hrvatov in 150 Macedoncev in Črnogorcev, nazaj je pa prišlo 110 Slovencev, Hrvatov in Macedoncev. V Heb je šlo 22 Hrvatov, iz Hrvatskega se je vrnilo domov 40 slovenskih tesačev. — Našla je sobarica Ana PuŠni-kova manjšo vsoto denarja in jo oddala na magistratu. — Nadalje je najden zlat za 10 K in ga dobi izgubitelj nazaj v Spodnji Šiški št. 172. — Današnjemu listu je priložen cenik raznih knjig iz zaloge knjigo -tržca g. L Schwentner j a v Ljubljani, Prešernove ulice. * Najnovejše novico. — V predor skozi Ture je udrla voda. Prodrli so najbrže podzemsko jezero. Najbrže se bo moralo delo ustaviti, dasi bi bil predor v nekaterih tednih končan. — Dobavo 40 milijonov srbskih patron je ministrski svet oddal na polovico tovarni Hirten-berger in ogrski tvrdki Weist. — Roparski umor v žup-nišču. VPeterwalduna Morav-skem je neki Baspant zvabil iz župnišča župnika, nato pa umoril župnikovo kuharico Korianovo in vse izropal. — Strašna nesreča se je pripetila v livarni Honemrt. Kotel s 340 centi tekočega jekla je padel na delavce ter jih 21 ubil, 7 pa hudo ranil. Telefonsko in Brzojavna poročita* Dunaj 30. aprila. Minister zunanjih del, baron A er en t ha 1 odpotuje šele jutri v Berolin. Ofici jozuo se poudarja, da naj bo to potovanje dokaz, da A v str o-Ogrske ni ločiti od NemČije. Obenem se pa tudi naznanja, da pojde Aerentbal 24. maja v Be netke, kjer se snide z italijanskim ministrom zunanjih del. Praga 30. aprila. Cesar je zopet zapustil Prago. Njegov se jour je brez dvoma podprl stališče Mladočehov, vendar je kaj neverjetno, da bi jim to pri volitvah izdatno pomagalo. Občna sodba je, da bodo Mladočehi pri volitvah mnogo mandatov izgubili, sosebno v kmetskih občinah, kjer bodo najbrže zmagali agrarci. Budimpešta 30. aprila. Povodanj Tiaze pojema; škoda, ki jo je napravila povodanj, je velika. Cotinje 30. aprila. Poročila sovražnih listov revoltoah v Črni gori so aU skrajno pretirana ali naravnost izmišljena. Rim 30 aprila. Kmetski punti, ki so se začeli na Siciliji, so zgolj lokalnega značaja. Paru 30. aprila. Doslej je že 162 duhovnikov zapustilo svoja mesta, ker jih verniki niso hoteli vzdržavati. Poslano.*) Resnično, smilite se nam, gosp. Oblak, da ste tako nizko padli pred ljudstvo. Hoteli ste razgrniti S70J0 črno suknjo župnika nad vsem ljudstvom, gospodariti ste hoteli nad nevedno maso — tako ste si mislili — a speklo vas je. Z visokih sfer ste padli na trda tla, nizko, nizko je vaše stališče pred ljudstvom. In to vas boli. Vso krivdo, seveda, mečete na našega tovariša nadučit. g. Potokarja. Boli vas in jezi, ker uživa on ugled in ljubezen med ljudstvom, zato vam je on trn v peti. Radi bi ga vi spravili proč, a uva-žujte, g. Oblak, da ima on trdno stališče, a tla pod vami se že mogočno in dolgo maje j o. V „Domoljubu" pišete: nKdor je cerkveni kruh, se mora tudi po cerkvenih željah in zapovedih ravnati." Vprašamo vas, kd&j ste mu dali kruha vi ali vaša cerkev? To, kar dobi letno od orglanja, je trdo zasluženo, a tudi tega plačali niste ne vi ne vaša cerkev, plačalo ga je ljudstvo; z veseljem in ljubeznijo so ga plačevali. — Da bi se ravnal po vaših ukazih! Ha! Ha! Kako bujna je vaša domišljija! Pomislite vendar, da so že davno minuli za vas tako srečni časi, ko so učitelji klečali pred vašimi predniki in si ranjevali kolena pred njihovimi nogami, proseč kake milosti. Vse to je minilo, minifo! Oh, škoda, kaj ne? Hvalite se tudi nekako, da so vas prišli možje prosit odpuščenja ter pišete: „Pri vseh je bilo odločeno, Potokar ne bo in ne sme biti več organist. To je podla laž. Želeli ste si pač sami tega najbolj in v tej svoji bujni fantaziji ste mislili, da je to resnica. — Pišete dalje: BZahte-vali so, naj se tak učitelj stran spravi, ker .mu ne zaupajo več svojih otrok.u — V tem stavku, kijeizrodek vaše črne duše, je izlito vse, za čemer hrepene vaše vrste ljudje. Izpodkopati učitelj-stvu trda tia, po tem strmite. Vzbuditi v ljudstvu nezaupanje do poštenega učitelj-stva, oropati ga dobrega imena in ugleda. Prepričani bodite, da do tega ne pride nikdar. Dokaz temu je tesna vez ljubezni med ljudstvom in n a d u či t el j em. — Opustite dalje te podle napade ter se držite raje (ako vam je to sploh mogoče!!!) izreka: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebea, potem bodete spoznali, kako globoko jamo vam jeizkopala dosedaj vaša strankarska strast pod vašimi nogami! Poboljšajte se, če ne — gorje! Učiteljstvo v Sv. Lovrencu ob Temenici. *•• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa z >kon. neobhodno potrebno zobna Creme vz^ržujezobe fiisia, belein zdrave. Umrli so v Ljubljani. Dne 25 aprila: Ana Dermota, delavka, 30 let, Vrtne ulice 22, jetika. Dne 20. aprila: Marija Florjančič, prejemnikova žena, 70 let, Dunajska cesta 31, pljučnica Dne 27 aprila: Jernej Bernard, kaplan, 35 let, Zaloška cesta 11, Nephritis chron. Dne 28. aprila: Andrej Pretnar, delavec, 25 let, Radeckega cesta 11, Epilepsia. — Iv. Stempihar, krčmar, 59 let, Resljeva cesta 22, vsled raka. V deželni bolnici: Dne 24. aprila: Jakob Hlas, dninar, 45 1., Alkoholismus. Dne 25. aprila: Alojzij Erjavc, dninar, 26 let, pljučnica. — Matej Šifrer, gostač, 53 let, pljučnica. — Anton Lončar, hlapec, 34 let, Dilirium tremens. Dne 26. aprila: Jakob Dallabona, pri-siljenec, 59 let, jetika. — Iv. Praznik, gostač, 63 let, Gangraeua p. Borzna poročila Kreditna bank« v L|ubl|anl" Uradni kuril don. bona 3\ aprila 1X07. •t trt brnai ats y ig uki kronika renta . W . zlata „ r. »*»cjiU cel. Kranjakt 4< *•, pcsojila mota Spije t **.,•<• »os.-herc. Ielsini*ko potejilo 1902 . . ■ r. ieika dat kanka k. •• - - .Ti OS% »ast plama gal. ca*, hipotečn« banke ,\ pest. *H>m k. » 10fc, fr. : • m si »i»ma ltinora« hranilnice. - • • tast. pisma Off- «eiie\ det. hranilnic« . • -: a p i«, ogr. hip. ean. Iv! eel ogr. lokam* so- >axnic d. «*r • • - ©ol. če«k« in«, bank« Ji; pfiot- tok- Trst-Poreč ... »ricr. doi«njakih 1«4. fc¥ prior, jari *el- kup. l/tV« a*»,v avatr. r>o*. z« Ic4. S. C. «e 1. lHdOM. . . -•d 1 ies4 . . % • I *«•*«...... * ^ krt.. l«*»<«tf* * S. . J eirsk«W »*nk« • _ srotk« a fra- Isn>— turi* «...... aaalUka *r«*a« • • ■ Irtditnf • • • • JBomoSkc • • • • Srakovske • ... ijubijanske • . • • Avttr. rdeč. knia 9 ... OfT m mm • • • $«d©Hov« „ ... lalchurikt . ... DvRtjftkt kam. , . « « fezne železnice..... Driivne >c'.ezsw« .... Avstr.-ogrske kanca« dkia.. Usr kredknt banke . . 3grik€ . • Jtarn o stenska „ Premogokop v Meea*; (eVia) Mpinske mentan . . . . Praske zel. Lad. dr. . . . £hna-Mura»yi Trbavoi}«** tn tvstT. oraaot sladki &8HJ 99 96 98 F>0 11« 70 94 3Jr>, 112*0 104 50! 99 m S>8 70 100 1& 9«» 70 1169» 94 4f> 112-40 119 30 101 W 100 86 99 70 100 6S 1(0 -I 101 — 99 10 99 60 100* 106'7f 99 75 100 — 100-- 100-100 — 99 90 303 75 100 - l*"1 50 ?58 149- 870 50 78175 345 9B-?6 9V26 *t tO 437 -80 90 58-45 75 97 50 65 18 — 481 - 130 2"» ^ 86 00 1766 — P6S 75 775 -242-25 73') — 613 - 2584 654 25 ?69 — 663 -U7 - w96 19 1« 2348 «4 05 117 5° 9635 251 4*4 V6"0 10 75 100 50 \tSMb mo so 10 99 76 305 75 101 - lf2 50 2«4 — 161 — r8of>0 291 75 266 - -106 25 191 25 23 50 447 — 90 96 -65 -47 75 29 50 6 1H--491 - 131 26 F$i hO 1776 50 686 75 776 — 242 76 738 -614 -594 — 665 25 271 — 5F9 — 148 — 11-40 19-14 23 56 3413 117 70 9665 t-52 Žitne cone v Budirripeštf, Dne 30 aprila 1907 Termin. Menic« aa msj . . n 6n N K 880 , oktober. . . . tO » , 919 Ki » msj . . , 6u . , 7 64 sestnik hotela, mesnice, tvornice ja ! sodo, zemljišča in vinogradov v lepem mestu na )(rvaškem bi se Ženil s slovensko gospodično v starosti od 18 do j8 tet, ki i™ a veselje do trgovine in gospodarstva in premoženja od 2O do 40 tisoč k^°n. w Ponudbe s fotografijo do tO, maja pod naslovom „Gotova jfenitev" na upravništvo „Sl°v' zaroda" v Ljubljani 1432- 1 Jajnost strogo zajamčena. i^^^j a^i^^aha^k',naa^nte^aeaianwaca ^sma ^aaaV mW3* ?v*?Tf A d St. 117 ^r. Razglas. 14*3 2) Z ozirom na bodoče volitve v državni zbor se javno naznanja, da onim volilcem, ki po završetku reklamačne dobe, osobito ob selilnem roku začetka maja, premene svoja stanovanja, v nikakem slučaju ni prositi za premem bo v volilnem imeniku in na volilnih legitimačnih listih vpisanega naslova ter da jim je brezpogojno izvrševati volilno pravico pri tisti volilni komisiji, kateri so bili po svojem stanovanju prvotno dodeljeni in ki je jasno določen\ na legitimačnih listih, tudi če bi se bili v poslednjem Času preselili iz enega v drugo volilno okrožje. Hoilstrol deželnesa stolnega mesto Ljubljane, dne 29. aprila 1907. 1431 Pri Ca kr. okrajnem sodišču v Idriji, odd. L, je po prošoji kura torja Apolonlje Bronce, Franceta Primožiča v tiren na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, za katero se je ustanovila pristavi jena izkl caa cena iu sicer zemljiSće viož St. ~>. kat. obč. l)jle v celoti ali na kost: A.) v celoti B.) ua k v 669 t 63 v 1335 K 94 v 86 K 67 v 28*1 K 08 v 744 K 7)0 v 47<>3 K M ^ Dražba se bo vršila dne 8. maja 1907. ob 9. zjutraj na licu niesta V Dole h št« 22a Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njibove /astavoe pravice brci ozira na prodaino ceno. Kurator Franc PrimOiiČ ima pravico tekom 3 dni po dražbi preklicati domik. Dražbeno skupilo je položiti v soduo Hbrarabo. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sod ŠČu, oddelek 1 , al pa pri dražbi. C. kr. okrajno sodliče o Idriji oddelek 1. doe 22. aprila 1907. Podružnica O c- kp* Priv* avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt (prej banka L. C. Luckmann) L jubljan et9 Franca Jožefa cesta Delniška glavnica In rezervni zakladi kron 183.000.000 se peča z bančnimi in menjalnimi operacifami vsake vrste, kakor: i naknpovaatem in s prodalo tuzemskih in inozemskih rent, aaatavafli placm, delale, ereck, valat in derta, priskrbuje in deponuje tcnitOTaajccc kavcije, pravtako tudi alaabeae kavclfc in vadlfc aa udeležbo prt poaadbak, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje za njih upravo in rovial|o pri izirebanfih, zavarsje srečke proti knrzni iignbi, vnovčnje kupone in latrebane vrednoetne paptr|c pri svoji blagajni, dovoljuje prednjnie na vrednoetne papirje in sprejema b orana naročile za tnacmaho in »t. O. 1106-13 borze, prejemlje vloge za obreetovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račnn in na giro-konto ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo rudi s vso svojo Imovino razpolagati potom čeka d visfa, izdaja obrcatonosne blapa|alaka nate, dovoljuje kredit na tekoči l-ačun, OSkomtafO v tuzemstvu in v inozemstvu izplačne menico, ter jih prejemlje za In b s so van je, prepušča plačilna nakavlla, izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za aalaoaaje vsaka slavnicc. IadajateJj in odfovorni urednik: Baito Pnatoilemlek Laatnina in iak BNarodne tiakame*. 7 38