194. številka.
Trst, v sredo dne 27. avgusta 1902.
Tečaj XXVII.
„EDINOST"
izhaja enkrat na 'lan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri pop©! u< Ine
Naročnina znaša :
zr celo leto........24 kron
za pol leta........12
za četrt !*ta........ 6
za en m«"«ec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na naročile brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Po tobakarnah v Tr«tu «e prodajajo posamezne -tevilk*- po 6 ~totink i3 nvćJ: izven Trsta pa po 8 stotink «4 nv«'
Trlefou -štr. Sjn.
U
v
\
silo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi '
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. .'i, II. nadstr
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna Iconsorcija lista „Edinost" v Trstu.
• i
Znanost v službi politike in to pa ono.
(K Glaser.)
4 Dalje.)
Š® bolj zanimljivo je, kar je profesor Koch v svojem sestavku : Presse und oflent-Meinung« v 40."». številki dunajskega edn k« > 1 >ie Zeit« izjavd na zvršetku svo-iega sestavka ; rekel je: »In ko bi se mi obotavljali možem učenjaškega stan n priznavati kako važnejšo politično zmožnost, kakšno v e 5 o pravico na politično odlikovanje, potem sme sedaj in uprav sedaj veljati izrek Fich-tejev: »Rešiti nas more samo znanost, oprta na vero v delavnost idej v človeškem rodu.«
i "e človek pozna naše slovenske razmere n opazuje, kaj se godi pri drug h narodih, katere moči sodelujejo na tem in drugem gi ■anju, kateri činitelji nastopajo v isti stroki duševnega delovanja pri nas v Slovencih io drugod, se človeku kar s silo vriva velika raz-i ka v jednakih položajih.
Take izjave sedanjih in poprejšnjih nemških pisiteljev kar silijo Človeka, da primerja naše slovenske razmere z razmerami drugih narodov, in da izreka f-voje misli o tem, kako raj !>i > • »venci v novem stoletju ]>ostopali z ozirom na vzglede drugih narodov!
Vem, da utegce biti kdo, kateremu se ■<!<> moje misli zdele smešne: nič ne dene: vendar pr sim slavno uredn štvo, naj jih blagohotno vsprejme v svoje predale : namen je rodoljuben in neseb ćen. *)
»^ovenska Matica«, naš jedini znanstveni zavod, ne more izdajati spisov, ki bi imeii kak |>ostrauski političen namen. »Slovenska zemlja«, ki se izdaja, nima namena,
Spi^ _Nekaj sf»oniinov- objavljen v lanski .Edinosti' it.	37. je odličen slovenski profesor
iu pisatelj pred natisom pregle<lal in popolnoma «.<h>l»ril. Po natisa jra je gospod Fran Podgornik Ltobrahl. Spis ni imel nikakega drugega namena, nego da je posamična etapa v boju za vsaj prišli/no j- dnakopravno-i pisateljskega in profesor--kega -tanu z drugimi stanovi z ozirom na izvolitev v najodlične-i in najtiplivnejsi narodni delokrog: to ;e državno in deželno poslanstvo	Pisec.
e O i» I« I S T B K
MELITA.
Povest iz Rase dobe.
špisal Josip Evrrn Tomi« ; prevedel Radi.
Drugi ti e 1.
III.
-Kaj se je dogodilo ?« je vprašal grof v skrbeh. Takoj se je spomnil Arturja.
»Pomisli, prosim t«, Eiza je danes zjutraj odpotovala.
"»Odpotovala ?« je ponovil grtf in pro-bledel. »Kam, zakaj?
»Odpeljala Be je e Arturjem«. In grofica je povedala Oifeju, kar je slišala od sobarice o tej dogodbi.
»Oaa je pobegnila ž njim !« je vskliknil grot jezno, ko je si sa! vso dogodbo.
»Nesramnica U je opomnila gr( tiea.
»On jo je za peniti, on je vsega tega kriv... Ona je mlado, neizkušeno dekletce, ki ne ve, kaj dela«, je kr»čal grof kakor blazen. »Kje naj najdem zopet za te tako izvrstno deklico ?«
»Za Boga, umiri -se! Morda se povrne«, ga je mirila grofica.
»Ona bi to gotovo storila, ali on jej ne dovoli. Ali čakaj, jaz vem, kaj storim. Takoj dam vpreči ter pojdeus za njima iskat ju.
»Kje sta že ona '* je opominjala grofica.
»Jaz ju dotečem, noram ju najti. Kje je Hrani mir ?«
da bi v Slovencili vzbujala poželjenje po tuj h deželah, kakor podjetje »Deutsche Erde« v Nemcih. V nas Sloyencih se more o znanosti v službi politike govorili samo v
Politični pregled.
V Trsta. 27. avgusta 1902. Sprememba na namestnišfvu v
tem zmislu, v kolikor bi se znanstveniki in Trstu ? Ni ga dneva, ki ne bi prinesel ka-
prolVsorji volili v p tslance. Prtfesor Zwie-deneck-Sudenhorst je imel minolo zimo v
kega bolj ali manje interesantnega prispevka razpravam o tem predmetu. Sedaj se oglasi
kurije v Istri (Bennati) da je n. pr. poslanec od grota Goessa milosti. Župan puljski, dr. Rizz;, da mu je izprosil m mdat v posebni avdijenciji in grof Goen da je ust:šal prošnjo.
Glede dvornega svetnika S monellija pravi »Information«, da Slovenci ne bedo veselo I ozdravljali njegovega imenovanja, čim ga glasilo oligaihije toli radostno pozdravlja in pričakuje od njega, da bo varoval »pravice«, to je: gospodstvo Italijanov! Kdor koli bo naslednik grofa Goessa, bo moral temeljito pomesti b to tradicijo. Kajti ta tradicija — tako ponavlja »Information« — ni le tradicija krivice in ne grozi le po državnih za-
Gradcu predavanje o frankobrodskem parla-	dunajska »Information« s precej rezkimi iz-
mentu 1848 1. in je omenjal med drugim,	vajanji, naperjenimi proti sedanjemu namest-
da je zanimljivo konstatirati, v kaki razmeri	niku. Tudi ta vir se pridružuje trd tvi, da
so posamični stanovi bili tam zastopani. Re-	bi bil grof Goe» lahko preprečil februvarske
kel je : »Znanstvenikov in profesorjev je bilo	dogodke, ako — bi bil na svojem mestu. In
6<>, juristov raznih strok je bilo do 90, in	ker ni storil tega, da po onih dogodkih ne
med ostalimi :HX) udi so bili zastopani drugi	more biti več govora, da bi se mogel držati
stanovi.« Bivši češki minister Kaizl je bil	na tem mestu. Slovanska večina prebivalstva	konih zajamčenim pravicam večine prebival-
enkrat v Gradcu in se je jednemu najodlič-	— pravi »Information« — ne bo točila solz	stva, ampak je v nemali meri nevarna inte-
nejših graških Slovencev nasproti začudil, da	za njim. S prvim dnem, ko je dospel v Trst, je	resom Avstrije. Ako že noče v ada Slovanom
med slovenskimi državnimi poslanci ni bilo	pokazal, da bo hodil pota svojih	pripomoči do pravice in postopati ž njimi
niti jednega znanstvenika in gimnazijskega	prednikov! — Vladna politika, ki je	kakor enakovrednimi državljani, pa jej je
profrsDrja. Kaizl sam je bil profesor in od-	postala v Primorju v tradicijo, da je politika	morda vendar v dolžnost, da varuje interese
ličen češki pisatelj. Stan, ki se povsodi med	krivice in nespameti : prot slovanska ali tudi	države. To je grozovita politika, ako se hoče
kulturnimi narodi s parlamentarnimi zastopi	protiavstrijska politika! Nje glavni namen je,	centrifugalna stremljenja ki ke ublaževati s tem,
postavlja na prvo mesto, ta stan med našimi	da se vdrži moč malega odlomka prebivalstva,	da se tej kliki meče kakor žrtev eno celo
voditelji niti zastopan ni ! In vendar pred-	oligarhije italijanskih zgornjih desettisoč. Ta	lojalno prebivalstvo. Nadejamo se — zaklju-
stavlja on resnobni, premišljeni in idejalm	oligarhija si navdelje preperel plašč italijan-	guje »Information« — da se ob imenovanju
element. Nikomur se to ne sme zameriti, ako	skega radikalizma, da ne zgubi zaupanja ita-	na mesto tržaškega namestnika končno enkrat
zahteva, da tudi njegov stan bodi zastopan v	lijanskih nižih slojev — da si more ohraniti	odneha od te politike!
tisti stroki narodnega dela, ki najbolj odlo-	gospodarsko in družabno premoč.	Nas tržaških Slovencev nade pa so — da
čuje usodo naroda. Ko v vrstah narodnih delavcev v Trstu še ni bilo nobenega jurieta,
Članek v »Information« pravi dalje, da se govorimo odkritosrčno — prav minimalne v Italijani pač doma kažejo opozicijonalne, na Du- tem pogledu.
je piscc teira sestavka v »Edinosti« 188H 1. naju pa da so najbolji sluge vlade Deželni zbor Kranjski. V
svežem
napisal frlanek »Slovenski juristi za Primorsko«; tudi je za »Zgodo-
za primerno nagrado, seveda. < »ni da pro- in žalostnem spominu je še, kako nenadno je <lajajo tudi svrje irredentietiške aspiracije, tla prišlo do zaključenja tega dežel, zbora. Sedaj vino slov. slovstva« pridobil z t juridieno si morejo vzdržati svojo gospodarsko in po- pa prinašajo izlasti razni nemški listi vesti, da stroko odličnega jurista, da je svojim sta- litično premoč. Pod tem gospodstvom trpi ravno oni, ki so z obstrukcijo izzvali zaključenje, novskim kolegom opisal književno delovanje tudi italijansko p r e b i v a l s t v o in ope- žele sedaj, da bi se dež. zbor sešel v kratko v pravoslovju. Ta dejstva zavarujejo pisca tovano že so se začeli kazati med laškim ljud- zasedanje, v katerem uaj bi se reš le neka-tega sestavka proti domnevanju, kakor bi Btvc m začetki opozicijonalnega gibanja proti tere nujne gospodarske stvari. Danes došla imel mržnjo do pravnikov! Pa pri vsem tem goFpodstvu oligarhije, ali vsikdar eo to ljud- nam »Neue Freie Presse« pa zatrja, dajeta sodi pisec, da to ni pravo zastopstvo naroda, stvo prevarili zopet, potisnivsi za hip v predlog prišel od vlade, ki pa je stavila poče jedna slovenska kronovina pošdja v dr- ospredje irredentistiško idejo. Težko pa tišči goj, da deželni odbor prevzame jam-tvo, da žavni zbor pet juristov, pa nobenega pro- to gospodstvo na slovamko prebivalstvo. Za se obstrukcija ne bo nadaljevala. Deželni fesorja, ali pa profesorja in pisatelja. Naša brezpravnost tržaških Slovencev je dokazilen odbor da ni še označil svojega stališča ozi-slovenska politika bi imela drugo lice, ko bi njihov mnogoletni boj za šolo. Oligarhija je rom na to zahtevo vlade, ali težko da bi se o volitvah v državni zbor v nas Slovencih močneja nego pravica, nego vlada, nego mogel prevzeti tako garancijo, ozir jemalo na vse za ta p:>sel sposobne živ- država. V krogih te oligarhije so se gibali	Koliko je resnice na teh vesteh, ne
Ije. Čiankar noče biti oseben in rad priznava, do sedaj vsi tižaški namestniki ter dihali nje vemo.
da v narodnih zastoplh naj imajo praktični zrak. Ako niso bili — kakor n. pr. Rinaldini	»Dranjf nach Osten«. Beligrajuko
stanovi večino, idejalno resnobna primes - že v naprej odločeni, da jej bodo služili, časopisje jako obširno komentira vest, da pa jim je neizogibno potrebna. pa so kasneje stopili v nje službo- Tudi grof Nemčija nameruje ustanoviti konzulata v Skop-
Gcess da ni napravil izjeme. Zastopnik pete lju in Skadru v Albaniji. »Dnevni!;« poroča
(Pride še.)
In grt f je pozvonil jako jezno, na kar je grotov s^bar stopil hitro v sobo.
»R«ci gospodu Rudnidu, da ga prosim naj se potrudi k meni.«
»Grem za njima, iskat ju... Ti mi bodi	Imel je preveč, če ne spoštovanja, pa vendar
v pomoč!«	v,aj obzira do starega člo\eka, da je svoje
»A jaz mifclim, do je najpametnejša pu-	bojazni pridrževal za se. Branimir je sumil,
stiti ju, naj, gresta kamor hočeta.«	da grof izdaja mnogo denarja za to deklieo,
»Ali moja reputacija? Morem li<lovoliti,	a ta njegova sumnja se je pokazala ravno
Grofica ni hotela biti navzoča, dokler se ^a ljudje govore, da je drugarica moje so-	danes jako verjetno. Iz zakupnih knjiž o, ki
bo grof razgovarjal z Branimirom o tej proge pobegnila z mojim sinom, ali, kar je še	so mu jih danes prinesli seljaki-zakupniki, se je
stvari. Njej bi bilo ljubše, da njen zet ne bi slabše, da je moj sin ugrabil to deklico ?«	uveril Branimir, da je grof vzel že naprej
nič izvedel o tej dogodlv. No, ta dogodba že	»Ako ju ne najdeva?«	denar na račun zakupnine, kar je v knjižici
sedaj ni bila lajna, tudi Branimir dovolj	»Eh, U daj je nekaj drugega; tedaj bom	tudi potrdil vsakemu. To je iznašalo nekoliko
zgodaj izve za njo, ako že ni izvedel. On moral mirno molčati, naj govoie ljudje, kar
tisočev, a vsa ta predplačila so se vršila v
času, odkar je prišla Elza v Deli-dvor. Stvar je bila jako sumljiva, no, od koga naj izve
je vse predpoludne v grofovi pisarni spreje- jira drago. Ali ako ju dobiva, privedem de-mal od kmetov zakupnino za livade in nabral vojko nazaj, makaii s silo.« ta dan okoli šesttisoč goldinarjev, izdajal po-	»Tega ne smeš storiti, paja!« je rekel resnico? Grofje postopal o tem previdno,
trdila seljakom za plačano zakupnino ter jih Branimir odločno.	Ni jej kupoval oblek, kar bi moglo pasti v
odpravljal domov. O begu Elzinem z Artur	»A zakaj ne, zakaj ?« je vprašal gtof oči, a dragocene nakite vsake vrste, s kate-
jem ni dosedaj ničesar slišal, a ona dva sta	tiho, kakor da bi se bal slišati odgovor, odpotovala iz Deli dvora jabo rano medtem »Ljudje govore marsikaj.« ko je še on počival. Ridi tega je bil jako »O meni ? Ha, ha ! Najbrže, da je ona
iznenađen, ko mu je grof, trese se od razbur-	mala begunka moja ljubimka... Ljudje so
jenosti, pripovfdoval ves dogodek. Grofje	hudobni in njih govorjenje je laž.« bil razjarien, ali iz te razjarjeno&t; je silila »To govorjenje je splošno«, je opomnil
tudi neka tuga. Brez dvoma je grof žaloval	Branimir, ne pustivši se ugnati, po pobeglej deklici. Branimir je to dobro »pa naposled«, je rekel gref s tisto
zapazil, pa kolikor ga je jezila nesramna Ar-	lahkomiselnostjo, katera je naravnim potom
turjeva lahkomiselnost, toliko se je pri sebi	prešla tudi na Arturja, »ko bi bilo tudi res,
rado val, da je s tem slučajem izginila iz	kar govore ljudje, bo manj sramote, ako pri-
Deli dvora oseba, katera bi mogla valiti še	vedem deklico nazaj, nego da se razširi glas,
veče zlo na grofjvsko družino.	da je pobegnila z mojim sinom.«
»Kaj misliš torej storiti, papa ?« je vpra-	Grof je mogel imeti do gotove meje prav
šal Branimir grofa, ko je le-ta dovršil svoje	ali Branimir je imel na sumu še nekaj dru
pripovedovanje.	gega, česar ni hotel omeniti svojemu tasta. I
rimi io je vsak hip iznenadjal, jej je zibranil nositi v Deli-dvoru. Tudi gotovega denarja je dobivala po volji od njega, v čemer je kazala uprav nesramno nenasitnost. Ta denar je stavljala na stran, za bodoče, morda črne dneve, kakor je pravila navihanka, a da bo glavnica čim veča, je v času slabosti izmamila ;z zaljubljenega starca dve poslednji za-dolžnici regalnega odškodovanja. Vsaka se je glasila na tisoč goldinarjev. V tem usodnem času je prišlo vse to tudi grofu na misel in bil je ogorčen in žalosten radi tolike nehva-ležnosti te mlade deklice, katere pri vsem tem ni mogel preboleti ter bi jo z obema rokama zopet vsprejel in od vel v svoj dvor? ako jo le najde kje !	(Pride Se.)
da je nemško poslaništvo v Carigradu že odposlalo v Albanjo svoje uradnike, da prouče tamošnje razmere in razvidijo, da-li je ta pokrajina pripravna za nemško Kolonizacijo ? ! Kadi tetra da so turška oblastva pozvala prebivalstvo, naj ne prodaja zemljišča nem škim agentom.
Na Balkanu. Politično obzorje na Balkanu postaja vedno bolj temno. Zatrjuje se, da je bolgarska vlada odposlala štiri pehotne polke na makedonsko mejo. Vojaštvo se je koncentriralo blizo mesta Kustendje in ima nalogo, da o gotovi priliki okupira Ma-cedonijo. Tudi v vehodni Rumeliji je baje koncentriran«« izdatno število bolgarskega vojaštva, ki ima udreti v drinopoljski vilajet.
V	Moaastiru se tamošnje slovansko prebivalstvo se svojimi poslednjimi močmi bori na življenje in smrt proti turškemu fanatizmu. Vsi kmetje se oborožujejo in združujejo v ustaške čete, zapustivši svoja posestva in svoje družine.
V	okraju Novi Baznr je neki Turk kakih 100 k rakov od turške oblastnije ustrelil na nekeg:: Ante Jelič ća, ki je stal pred svojo li š •. Jeličić je takoj umrl, turška oblast pa se ni niti zmenila, da bi prijela napa dalca.
Neka tolpa Albancev je napadla in oropala srbski samostan Visoki Dečani, nekdanje bivališče knezov Nemanidev, ter prepodila menihe. Albanci zahtevajo tritisoč turških zlatih frankov odkupnine, ker sicer da zažgo samostan in ga uničijo do temeljev.
V	It.evce, v Stari Srbiji, je dosel vlak poln turških vojakov, ki se razpostavijo ob vsej železu ški progi do Soluna. Turšsa vlada se hoče na ta način zavarovati pred slučajnimi napadi od strani mecedonskega odbora.
Centralni srbski odbor za združitev Srbov v Macedoniji in Stari Srbiji sklenil je organizirati v Uelemgradu velik tabor, ki se bo bavil z macedonskim vprašanjem. Razpravljali bodo o sredstvih, ki ee imajo uporabiti, da se odpomore neznosnemu stanju Srbov v Macedoniji in Stari Srbiji.
Potovanje italijanskega kralja na
Nemško. Včeraj popoladne se je kralj Viktor Emanuel vozil preko Švice. V Goe-schenenu je stopil iz vlaka ;n so ga na tamošnjem kolodvoru pričakovali predsednik švicarske republike, Zemp, zavezni svetovalci in drugi dostojanstveniki. Dvorni vlak je dospel na kolodvor v Goeechenenu ob 4. uri 47 m n. popoludnc in so ga pozdravljali streli iz baterij, nameščenih na okolostoječih višinah. V kolodvorski dvorani je bil prirejen obed, katerega se je s kraljem in predsednikom vred udeležilo oseb. Po obedu je predsednik švicarske republike, Zemp, izrekel v nemškem jeziku napitnioo na kralja, italijansko kraljevo družino in italijanski narod, na kar se mu je kralj zahvalil v italijanskem jeziku ter napi predsedniku in Švici. Ob 6*20 uri pop. se je dvorni vlak odpeljal dalje proti Sehatfuausenu, kamor je dospel ob 10. uri po noči. Ko se je vlak vozil m m o slapa Rene pri Schafttiausenu, bil jo slap razsvetljen, kar je provzročilo čaroben u t s.
Kraj bo potoval do Mag leburga v privatnem značaju in zadobi pot »vanje še le od Magdebuiga dalje oficijelen značaj. Vlak ima danes, ob -">. uri popoln d ne, dospeti v Wdd-park, k er ga ima pričakovat: cesar Viljelm s spremstvom.
Pozdravi uradnih nemških časopisov do-hajajočemu kralju so tako šablonski in konvencionalni, da bi se moglo reči: nekako okorni n mrzli, da so nas kar osupnili, ko smo jih prečitali. Ti pozdravi napravljajo utis, kakor da bi gledali koga, ki v svoji hisi vsprejema neljubega gosta in mu dela o tem navadne poklone in sladek obraz, v srcu si pa misli: ravno sedaj si moral priti ! V Nemčiji bržčas še vedno ne morejo pozabiti potovanja italijanskega kralja na Rusko.
Tržaške vesti.
Slavje hrvatskega in si -»veiiskeara vladike prarospoda Julija Drohobecki.
Dne 28. t. m. bo deset let, odkar je prišel vladika pra&r^spod Julij 1> r o h o b e c k i na važno Stoli©» križevskih škofov, naslednikov sv. MetoHija. O tej priliki je izdal k r i ž e v-s k i stolni kapitel posebno okrožnico opremljeno v narodnih barbah, kjer vabi svečenike in vernike, da dostojno proslavijo ta slavnosten dan svojega vladike p r a g o s p. Julija.
Deset let — to je v dobi posamičnega človeka, posebno pa v življenju škofa dosti važna doba časa. Svečeniki in verniki kri-ževske škofije morejo v sinovski ljubezni in hvaležnosti posvedočiti, da je delovanje milega vladike v minolih 10 letih pokazalo lepih vspehov na vseh straneh.
Prvo in najvažnejše delo modrega vladike je velebna stolna cerkev v Križe v c i h.
O kako lep je bil dan posvećenja slovanske stolne cerkve!
Lepa dika njegovega delovanja je biskupsko semenišče v Zagrebu, kjer je preskrbel dohodke za cerkev in župnika v Zagrebu.
Ako ne bi se bilo storilo nič drugega, je to že dovolj, da se je postavil trajen spomin na delovanje prvih 10 let požrtvovalnega vladike. Ali pred nami stoje še veča in lepša dela. Oživljena je župnija Diš-n i k, ustanovljena so: k u racija v P r -gomelju, zavod za unijatske obrtnike v Križevci h, župnija v J u r j e v u, cerkev v Vrlic i v Dalmaciji, župnija za doseljeni ke v Slavoniji in Rosni, ureditev škofijskega posestva Tkalec, in posestva v Sidu; plača iz verskega zaklada za škofijsko pisarniško osobje, kapelanija v Mrzlem polju itd.
Koliko skrbi, dela in truda je stalo vse to dobrega škofa, to zna sam Bog !
Posebno pa ne smemo pozabiti mi Slovenci njegovega truda in ljubezni za naš mučeniški narod v Trstu in v Istri. Da se naš narod ni odcepil od katoliške cerkve, to je zasluga vladike križevskega. Razjarjen je bil naš narod na »poročilo« kardinala Missije, ki je brezobzirno izrekel :
»V pravoslavje lahko prestopite — cerkev sv. Cirila in Meto-dija se Vam nikdar ne dovoli!« — Rlasri vladika prasrospod Julij pa je znal z milo besedo in očetovsko ljubeznijo umiriti naš razburjeni in strti narod v Riomanjih. v Trstu in Kojaiiu. Zato veljata njegov glas in njegova beseda med vsem našim narodom kakor glas poslanca božjega in pravega naslednika apostolov božjih — on je našemu narodu pravi naslednik sv. Melodija !
V	teh 10 letih je pa prestal mučeniški vladika mnogo od zavedenih bratov na vztoku, in tudi naši Vih'ngovci so ga ljuto napadali.
Deset let vlada modri slovenski vladika, pragospnd Jul j Drohobecki. Ponosno gledajo nanj njegovi sinovi — naši unijatski bratje! Dan 28. t. m. se proslavi v Križe^cih v lepi slavnosti.
V	stolni cerkvi ba slavnostna propoved, slavnostna liturgija Uipenska (sv. maši), ek-tenije (molitve) po sv. evangeliju za vladiko, in >mnogoljestvenije* (čestitanje) na koncu liturgije (-»v. maše).
Tej slavi pridruži se ves unijatski narod, pa tudi naši slovenski unijati v Ricma-njih v Istri, v Trstu in Rojanu ter oni v Metliki. Tudi mi kličem} slavnemu vladiki :
» Bogoljubi vago ep;skopa Julija da po-držit Gospod Bog na mnogaja i blagaja ijeta !«
Cesar v Primorjn. Z Dunaja smo prejeli danes pod tem naslovom nastopne, ne ravno nezanimive vrstice :
»Te dni pride naš vladar k Vam v Primorje. To potovanje bo — kakor znano — posvečeno vojaškim namenom in zato mu je cilj naše vojno pristanišče — Hn 1 j.
Vendar se in precej komentira dejstvo, da ta prilika ni prinesla cesarskega obiska t di v glavnem mestu Trstu. Ta okolnost se komentira tembolj, ker po prvih vesteh v tržaških listih, tam nekako v juliju, se je moglo sklepati, da obisk v Trstu ni izključen. Sedaj ugibljejo ljudje, kako da ni prišlo do tega?! Jaz sem v položaju, da Vam morem — po infjrmacijah od ljud»j, ki eo precej verzirani v tem — namigniti ne le na možen, ampak na cel6 jako verjeten vzrok, zakaj da ni prišlo do cesarjevega obiska v Trstu '.
Kadar potuje cesar v kak določen namen in na določen cilj, in ako pa še kako drugo mesto v pokrajini želi cesarjevega obiska, se program potovanju spreminja le v tem slučaju, ako je dotično mesto zaprosilo za to! Tu seje torej pričakovalo v obče, da občinski zastop tržaški stori v to
potrebne korake! (??? Opazka stav-čeva.) To pa se ni zgodilo : mestni z a-stopni storil ničesar! To utegne biti glavni vzrok, da cesar ne obišče tudi Trsta.«
Tako naš dunajski dopisnik. K tej njegovi vesti bi bilo množno pisati dolg in ve-leinteresanten komentar. Ali ne treba tega, saj je vse na dlani vsakomur, ki ima oči v to, da gleda, in možgane za to, da umeva.
Smrt g. Josipa Dražila. Javili smo že, da je v Zagrebu umrl g. Josip Dražil, nekdanji podstarosta »Trž. Sokola«. Sedaj pa čitamo v zagrebških listih, da je gosp. Dražil umrl nagle smrti in ob čudnih okolnostih. V petek predpoludne ob 10. uri je prišel na svoje stanovanje, češ, da mu ni dobro. Legel je v postelj in velel slugi, na; ga pokliče ob 3. uri popoludne. Ob tej uri je sluga tudi res došel v sobo, a videči Dražila, kako mirno leži in trdno spi, ni ga hotel buditi. Na večer je dosel tovariš Dražilov, ki je spal v istej sobi in ga je tudi pustil dalje — kakor je menil — mirno spati ter je tudi sam legel v poeteli. Ko pa je zjutraj vstal, se mu je vendar čudno zdelo, da Draž:l še vedno spi. Tovariš je pristopil bližje in zapazil je na svojo grozo, da je Dražil mrtev in povsem leden.
I mrl je bržkone že prejšnjega dne. P. v miru !
Vllemu možu v slovo. Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici ter pevsko društvo »Lipa« istotam priredita v četrtek dne 28. t. m. zvečer v gostilni »pri L:pi« ocl-hodnico gospod učitelju J. Pertotu, ki je bil 18 let tamkaj učitelj in vnet delavec za blaginjo ljudstva. Ta večer v slovo bo spojen z banketom.
Vprašanje slovenskega bogoslužeuja. Iz Poreča javljajo, da je župan v Krku odstopil v protest, ker se je v stolno cerkev uvedlo staroslovensko bogosluženj-i. Župnik don Lino Lazzarino je bil pozvan pred vladiko Mahniča na odgovor in je dobil ukor, ker se je bil izrekel proti uvedenju staroslovenske liturgije. Liški občinski za-Btop v Krku da hoče predložili spomenico na ministerstvo za nauk in bogoSastje ter nuncijaturi na Dunaju, v kateri spomenici bo zahteval, naj se zopet uvede latinska liturgija. Pozvati hočejo tudi italijanske poslance, naj stvar tudi v parlamentu spravijo v razgovor.
Državna železnica in Slovenci. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu se je ts dni nekam preselilo iz svojih dosedanjih prostorov', kar je objavilo v vseh laških in nemških tržaških listih, razun v »E linosti«. Že navadni takt bi bil zahteval, da se o takem razglasilu ne delajo nikake izjeme. Ni iz občutljivosti ali samoljubja to, ako govorimo o tem. Mi ne bi se n. pr. prav nič esofirali, ako bi bil poleg našega lista še kak drugi slovenski dnevnik v Trstu in bi bilo ravnateljstvo državnih železnic v tem listu objavilo svojo preselitev. Ako torej kar najodločnejše protest ramo proti takemu ostentativuemu preziranju našega lista, delamo to zato, ker je s tem prezirano naše občinstvo.
Nam je bore malo do tega, kako ravnateljstvo državnih železnic sodi o našem listu. Kakor se ono čuti visoko vzvišeno nad vrednostjo tega lista, tako se ta list čuti vzvišenega nad njegovo sodbi. Ali do občinstva, ki se peslužuje železnic, naj ima ravnateljstvo obzire ! In med tem občinstvom je tudi slovenski živelj — so tudi naši čitatelji. Vemo sicer, da je po mnenju naših okostenelih birokratov naš narod v Primorju samo za to na svetu, da pUčuje davke in daje vojake državi, in da so po mnenju teh okostenelih birokratov državne službe menda samo za — preskrbljevanje Nemcev ! Kedaj bo konec takemu brezobzirnemu žaljenju in preziranju naše narodnosti ? Kedaj izginejo tudi z denarjem našega naroda vzdrževani biro-kratje, ki so še ponosni na to, da prezirajo pravice našega naroda ? ! Ali misli slavna vlada, da bodo Slovenci vekomaj mirno prenašali pljuske, katere jim dan z-i dnevom dežujejo od državnih oblastev cd vs li strani ? ! Ne, in ne ! Naš narod je do grla sit takega postopanja. S svojim delom, s svojimi žulji plačuje tudi on nemške birokrate, a zahtevamo od istih, dokler služijo med našim narodom, kategorično, da nas ne žalijo žaljivim preziranjem ter tla se vedejo nasproti našemu narodu tako, kakor seje dolžin vesti sleherni javni funkcijonar nasproti državljanom davkoplačevalcem !
Ako jim to ni prav, pa naj gredo med Nemce, med one, s katerimi se umejo in s
katerimi sočutstvujejo ! Dokler pa so tu med našim narodom, ne nehamo zahtevati od njih, da spoštujejo narod !
Drilgim v p uk! Pišejo nam : Te dn smo govoiili z nekim našim delavcem, ki je marca meseca lanjskega leta (potom nekega magistratnega uradnika) vložil prošnjo za dosego domovinske pravice v Trstu. — Ker je prosilec zastonj čakal in čakal ra odgovor, oziroma na rešitev svoje prošnje, se je te dni podnl na magistrat, da vidi, v kakem stadiju se nahaja stvar. Morete si misliti njegovo presenečenje, ko so mu tam hitro povedali, da je stvar že rešana in so mu na mestu vrnili — o d bito prošnjo!! In to
—	po enem letu in pol !
L^radnik, ki mu je izročil omenjeno prošnja, je rekel možu : »Sedaj pa tecite — v slovensko društvo !«
Mož je sprevidel, da se magistratovci 1-s šalijo s slovenskim revežem in je dal sedaj napraviti novo slovensko pre šnjo.
Ta dogodbica naj služi v pouk vsem onim, ki toliko radi (ko trebajo kako prošnjo) letajo okolo Lihonov v krivi veri, da je s tem bolj zagotovljena — ugodna rešitev ! !
Najrevnejši razred državnih uslužbencev. (Dopis.) j Dalje). — Za vse razrede državnih uslužbencev se je kaj spreobrnilo na bolje in so se jim zboljšali dohodki. Samo za ta naš razred uslužbencev na državnih železnicah se ni storilo nič — plače so iste kakor pred 15 leti. Država je povišala plačila raznim Bvojim uslužbencem in je zato povišala razne davke, oziroma uvela nove, ki bremenč na nas vseh in jih občutimo vs;. Draginja postaja vedno huja. Faktično smo mi železničarji danes veliko na slabšem nego pred 15 leti : plačila so ostala ista, a kako so se spremenile razmere, kako so se podražili življenski pogoji ? ! Vsaj za polovico dražje je postalo vse. To se pravi : ker so nam plačila o>tala ista, kakor so bila pred 15 leti, dočim je vse postalo za polovico dražje, je položaj za nas postal za toliko slal>5;, kolikor so se podražili vsi življenski pogoji ! !
To se ne daje tajiti : če so mi prihodki ostali prejšnji, potrebe pa se pomnižile, sen za toliko na slabšem.
In noče je biti pomoči za nas od nikoder. Ko se dogajajo nesreča po železnicah, se ljudje čfsto zgražajo in z jezo kažejo na nižega železniškega uslužbenca, ki je se svojo nepaznostjo zakrivil nesrečo. Pogosto je res temu tako ! Ali Jljudje, ki z jezo kažejo na tega ubozega železniškfga uslužbenca, naj bi se raje zgražali nad tistimi, ki tega siromaka neusmiljeno- t išče v razmerah, v kakoršnjih more vspevati le — disperacija, obup. Obup pa je najnev*8rneji spremljevalec na težavnem delu. To naj bi si zapomnili ljudje in izlasti vei oni, ki imajo moč in bi lahko pomagali.
Mi imamo sicer tudi dobrih in goreči n apostolov, ki nas hočejo odrešiti na vsaki način. V ta namen nas vabijo v društva, v našem imenu sklicujejo shode, kjer nam slikajo našo bedo, nam pravijo, naj stremo spone in se otresemo suženjstva... ! Precej ča3a smo tudi verjeli v odrešenje, v pomoč od njihove strani. Ali kakor teče čas dalje, tako se krči naša veia, naša nada. ('as teče, naša beda postaja vedno h uja, a mi vidimo, da smo vedno le pri srditih govorih, pri zgražanju na krivici, ki se nam godi, pri grožnjah proti onim, ki nam delajo krivico in nas izkoriščajo, in včasih tudi pri grožnjah proti takim, ki nam niso nič žalega storili in ki niso nič krivi na naši bed-, ali
—	stanje nam niso n:č zboljšali t idi ti apostoli... ! In jaz se bojim, da nam ne pomorejo tudi v bodoče... !
(Zvršetsk pride.)
Prciuemba stanovanja. Gospod pr f. Mandič, predsednik pol. društva »Edinost«, predse Inik »Del. podp. društva« itd. stanuje sedaj v ulici Chiozza štev. 8, 111. nadstropje.
Urad c. kr. finančnega nadzoruistva, ki je bil dosedaj v finančni palači IV. nadstropje, preseli se dne 1. septembra 1902 v erarično poslopje »Riva del sale« štev. 1,11. nadstropje.
Velik požar v Drelierjevi pivovarni. Danes po polunoČi je navstal požar v pivovarni Antona Dreherja pri sv. Ivanu. Požar je navstal v veliki rem/i, ki je služila kakor skladišče za razne predmete. Gasilci tovarne so se takoj spravili na gašenje požara, a isti se je z neverjetno naglico razširil po vsej remizi. Gašenje je bilo mnogo otežkočeno vsled pomanjkanja vede v vodovodu, ker so ravno v prejšnji noči zvezali nove vodovodne
I *
cevi se starimi. Seveda je bil v slad tega tudi prihod občinskih gasilcev skoraj popolnoma brezvspešen. Gasilci Dreherjeve tovarne so s pomočjo parne brizzaluice brizgali vodo iz velikega vodnjaka. Remiza je vsa zgorela in so se morali gasilci slednjič omejili na to, da so bližnja |>oslopja obvarovali pred požarom. Vzrok požaru ni.se znan; škode pa je kakih
N M J kron. — Tovarna je sveda zavarovana.
Iz-pred na-ih sodišč. Pred tukajšnjim
deželnim sod sčem stal je včeraj 29 letni težak Roman Zanier iz Italije obdolžen tatvine, nevarnega žuganja in lahkega ranjenja. I>ne ~2~2. julija t. 1. hotel je namreč obtoženec v družbi z dvema drugima odpeljati na nekem vozičku vrečo riža iz čistilnice riža pri Sv. Andreju, kjer je bil na delu. To pa je zapazil magaziner Zadrosič in je ulovil tatu. Ko je Zadrnsič držal Ziniera za vrat, hotel je slednji pobfgniti, pretil je magazinerju, da ga ubije in ga je ugriznil v roko ter brcal z nogami.
Sodni dvor je spoznal Zanierja krivim tatvine in ga obhodil na »i mesečno težko ječo ter na izgon iz naše države po prestani
kazni.
l>ra£be prenfćnin. V četrtek, dne 2*. avg. ob 10. un pred pol mine se bodo vsieJ »aredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
Vrdela 5os in 58, konji in vozovi ; Zagata S. Ei.temia 3, stroji ; ul. delle Ar<jue 2, ura, divan, stroj za prepisovanje : ul. Solitario 5, narjene obleke: ulica Ac<juedotto	hišna
oprava: ulica S. Marco 19, hišna oprava ; ulica Fontana 15, m'zarska oprema.
> remena k i vestolk. Včeraj : tiplom« r ob 7. uri ajutraj 24 °4 ob 2. un popoindne 2*>° '■) C.9 —Tlalcoaier ob 7. uri zjutraj Ttil.4 — Danes plima ob 7.12 prelp. i a ob 4 25 pop.; oeeka ot 0.1 s predpoludna in ob 11 59 popiludoe.
Društvene vesti.
Naznanilo. Kakor v že javljeno na tem mestu, priredi »Slovansko pev. društvo« v nedeljo dne t. m. — v slučaju ugodnega vremena — izlet v Sredajo Škofijo v Istri na vozovih ter bo sodelovalo na prvi vcselici tami šnjega pevsko bralnega društva »Slovenija«. Želeti je, da bi se tudi drugo občinstvo udeležilo tega izleta v našo tužao I^tro. Cena vožnji tja in nazaj je d »ločena na 3 krone za osebo. Sestanek in o;lhod je o^ 1. uri in pol popoludne iz-pred kavarne (.'ommercio. Ako bi hotel kdo pridružiti se, naj »e oglasi do petka opoludne v istej kavarni.
Pevsko društvo Zastava c v Lonjerju prirede svojo že napjve lano veselico dne 14, in ne 24. septembra, kar naj izvolijo v^eti na zntnje druga bratska društva.
Vesti iz ostale Primorske.
Smrtna kosa. V B >vcu je umrl tamošnji veleposestnik, dolgoletni župan :n ►ivil poslanec, gospod Matija J o n k o.
Fz Doline nam p šejo: Del pevcev >Pev~ko-bralnega društva Vodnik« v Dolini poleti dne. oU. avgusta zvečer na Pregarski vrh, kjer bo 31. avgusta zjutraj pričakoval vzhajajoče solnce ter se ob svetlozlatih solnen h žarkih radoval na lepoti brk nskih hribov in druge slovenske zemije.
Odbor društva »Vodnik«.
Blaso*lovljenje novesa šol. poslopja in šol. zastave. Iz P o v i r j a nam pišejo dne 24. t. m.:
\ nedelja, dne 24. t. m , vi šilo se je v vasi slovesno blagoslovljenje novega sol. poslopja in šolske zastave. Ta dan ostane v neizbrisnem s(»ominu vsem povirskitn občanom, kakor tudi vsem udtkženfem.
Impozactao poslopje, ki je v pravi kras vasi Povir, in obširen prostor pred istim
>:la sta ukusno odičena ih zelenjem, ce?ar-.... . | ekimi in narodnimi zastavami. Sredi pofa
med - >lo in cerkvijo postavljen je bil krasen ! slavolok v gct <kem sh gu z napisom v narodnih barvah : »Napredku in omiki !«
Pri slavoloku so: šolska mladina, č. gg. dekan S la in domači župnik, starešinstvo, na čelu 2,u g. župan Kccijan, učiteljstvo ;n ogromna mn< / naroda z vojašk « godbo1 pričakovali ljubljenega gosta, blag. gosp. j okrajnega glavar a R e b e k a iz Sežane, ki se je pripeljal v spremstvu g. c. kr. okr. šol. nadzornika Kante-ta. Že od daleč je bil pozdravljan z neprestanimi streli iz topičev. — Po presrčiem vsprejemu in ob udarjanju koračnic [Kidali smo se v sprevodu v cerkev, kjer se je najprej šolska zastava blagoslovila.
Po dovršenem blagoslovljenju zastave odkorakali smo v šolsko poslopje. Po dovršenem obredu stopil je g. okrajni glavar na vzvišen prostor pred zbrani narod ter je v vznesenih besedah, kakor le on zna, slikal zgodovino zgradbe novega šol. poslopja. Polagal je Po-vircem na srce, naj čuvajo in cenijo to novo 'prekrasno stavbo, ki bo pričala m:mivoze-čemu se tujcu, da biva tu ukaželjen in napreden narod. V tem poslopju se bo povir-ska mladina izobraževala, si blažila srce,
i
bistrila um ter si pridobivala največega bogastva z i prihodnje življenje. Zahvalil se je vsem povirskim gospodarjem, ki t:o z robo-tami priskočili okrajnemu šol. svetu na pomoč ter pokazali s tem, da jim je dosti ležeče na napredku njih mladine. Zlasti seje zahvalil prezasluženeinu g. županu Kocijanu, ki je zastavil vse svtje moči, da je šlo delo od strani občine tako lepo v redu. Svoj lepi govor je gosp. glavar zaključil trikratnim »slava« presvetlemu cesarju kakor prvemu zaščitniku omike in napredka. Godba je na to intonirala cesarko himno.
Podavši se v sprevodu zopet v cerkev, stopil je pred altar č. g. dekan Sila. V ginljivih besedah je izrazil svojo srečo, ki mu je dana, da kakor rojak poviraki blagoslovlja j domačinom t-iko lepo šolsko poslopje. I/u 1-ska šola je tista, ki da prvo podlago za na-daljno izobrazbo. Gospod dekan se je spominjal cele vrste uglednih in učenih mož, ki so si v stari povlrski štli prisvojili prvo podlago. Govornik je primerjal prednosti, ki ! jih jima današnja nova šola nasproti stari šoli gledč učn.h vspehov. Polagal je svojim rojakom na srce, naj jim bo to novo poslopje za cerkvijo v vas-i najdražje poslopje in je želel, da bi iz nove šole izšlo še mnogo učenih mož, ki naj bi bili dika ljubljenemu narodu in državi.
Pri slovesni maši je divno prepeval znani kraški učiteljski kvartet pod vodstvom še zmiraj mladega in čilega slavca, g. nadu-čiti lja B e n i g e r j a.
Po maši se je zbrala '-sa šolska mladina pred šolo, kjer je b la obdarovana s pecivom.
Ob jedni uri je bil banket v praznično odičeni šol. sobi. Tu se je takoj razvila aai-mrana zabava med krasnim petjem prej omenjeuega kvarteta in raznimi govori.
G. domači nadučitelj B r g i n e c je pozdravljal najpris-rčnejše vse drage go^te in udeležence. — G. okrajni šoiski nadzornik Kante, je izražal g. nadučitelju Brgincu v imenu c. kr. okr. šoL sveta zahvalo za izborno nadzorovanje vseh del pri šolski stavbi ter mu napival. — C. g. dekan S i 1 a je nazdravil skupnosti in služnosti, ki naj vlada mej šolo in cerkvijo, ti a se bodo dosezali čim boljši v s p e h i n a p o 1 j i vzgoje. G. nad -zornik K a n t e je napijal domačemu župniku. — G. učitelj A. S t r e k e 1 j se je zahvaljeval v imenu učiteljstva g. e. kr. okrajnemu glavarju za krasne in vspo Ibud-ljive besede, katere je isti govoril zbranem i narodu kar se t če dolžnosti in spoštovanja do šole in učiteljstva. — Če narod čuje prvega funkcijonarja v okraju s tako vnemo ia spoštovanjem govoriti o šolstvu, gotovo vpliva to na ljudstvo in sad tacega vspodbujanja žanjeta učiteljstvo in šola. Govornik je primerjal g. glavarja dobremu hišnemu gospodarju, kateri z jednako ljubeznijo in Bkrbjo objema v>e člene svoje družine.
G. c. kr. okrajni glavar je povdarjal, j da mu je učiteljski stan jeden najdražji h stanov in da sije svest
-	■	■	j	1
imenitnosti tega stanu med n a- ^ rodom. Rekel je, da povdarja pouovno, da hoče vedno ščititi uditelatvo, j in, kolikor je v njegovi moči podpirati isto, duševno in materijalno. Omenjal je tudi za- j sluge domačega g. župana Kocijana ter je izpraznil svojo čašo do dna na zdravje uči- ( teljstvu in navzočemu g. županu.
G. učitelj A. Strekelj je omenjal navzočega č. g. dekana Matijo Sila, ki je jeden iz mej tistih učenih mož, ki so si pri svojili prvo podlago v povirski šoli. Zel;, da bi Povir dal slovenskemu narodu le mnogo tako učenih mož zgodovinarjev ter mu na-piva. —
Vsi govori "n napitn'ce so bili navdušeno fprejeti ob pokanju topičev.
V bratski slogi in prijateljskemu občevanju minoli so nam prt hitro nepozabni trenotki.
Vsacemu domačinu in udeležencu ostane gotovo vedno v spominu dan blagoslovljenja šole v Povirju.
X Okrožna razstava >oved v Pod-7radu. Deželni kulturni svet prireja s pri-pomočjo visokega c. kr. ministerstva za poljedelstvo dne 1. septembra 1902. v Podgradu razstavo goved z darili, z namenom pospeševanja govedarije in zboljšanja domačih plemen po umni vzgoji in z izbiranjem vrlih plemenjakov.
Obdarujejo se zgolj taka goveda, ki se bodo odlikovala po vidnem napredku in zboljšanju plemena; ne bo se pa primerjala samo vrednost med razstavljeno živino, ampak oziralo se bo na plemenska svojstva. Ob jednaki vredaosti za obdarovanje oziralo se bo posebno na živino, ki poteka po pleme-njakih, katere je deželni kulturni svet cddal.
Tekmovati za darila morejo le goveda, vzgojena v sod. okrajdi Podgrad in Volosko in izjemoma tudi biki, vzgojeni drugje, ako se v omenjenih okrajih rabijo vsaj že 6 mesecev pred razstavo.
Razstava bo razdeljena v tri oddelke :
a) junci in junčiči od 9 mesecev do o let; b) krave od 2 do 5 let; c) junice, ako tudi breje, a ne mlajše od 18 mesecev.
Svota državnih daril znaša 000 K ter se razdeli tiko ;
A)	5 daril za najlepše bike in junčiče :
Jedno prvo darilo v znesku 120 K, dve
drugi darili v znesku pi SO K = 160 K, dve tretji darili po 60 K = 120 K, vkup 400 K.
B)	3 darila za najlepše kra%*e :
Jedno prvo darilo v znesku 50 K, je Ino drugo darilo v znesku 30 K, jedno tretje darilo v znesku 20 K. vkup 100 K.
C)	3 darila za najlepše junice :
I. darilo 50 K, II. darilo 30 K, III. darilo 20 K, vkup 100 K.
Pravila in pogoje za razstavo razdeljujejo razstavljalcem na zahtevo in brezplačno: deželni kulturni svet v Poreču in gospo lar-ske zadruge okrožja razstave.
Ta pravila priobčimo mi jutri.
Vesti iz Kranjske.
*	V Ameriko se je odpeljalo predmi-nolo noč z južnega kolodvora v Ljubljani 92 os?b. Neki tant, ki je tudi hotel odpotovati, je bil prijet, ker še ni izpolnil vojaške dolžnost'.
*	Učiteljski veteran. 94 letnico bo obhajal v septembru vpokojeni učitelj g. Andr. Turk v Št. Vidu pri Zatičini. Rivao pred 70 leti je pričel svojo učiteljsko službo v Trnovem v Ljubljani. V letu 1870. je stopil v stalni pokoj. Duševno in telesao je starček primeroma še dokaj krepak.
daroval g. Radimskv v ta namen 20 K. rojstni dan cesarjev pa je povabil k sebi v hotel Horiak 2S tamošnjih ubožcev obojega spola ter jih pogostil. V toplicah pa je priredil istega dne slavnosten obed, na katerega je povabil tudi nekaj nemških tržanov, ki pa — niso prišli.
Razne vesti.
Žalost v cesarski hiši. V Gmundenu umrla soproga prestolonaslednika \VTirtem-beržkega, nadvojvodinja Margareta Sotija, je bila sestra našemu prestolonasledniku, nadvojvodu Franu Ferdinandu. Pokojnica je bila še le v 32. letu svoje dobe. Omožena od leta 1893 je letos v januvarju povila — deveto dete. Ker je bila že od rojstva bolj šibke konstitucije, ni čuda, da ni preživela težke in z velikimi bolečinami spojene operacije kateri se je morala podvreči.
Vesti iz Štajerske.
—	Celjsko vprašanje. »Domovina« izvaja v uvodnem članku, da je že možno, da bi bilo nekaterim bolj raz4odn:m nemšiim poslancem ljubo, ako bi enkrat izginilo to celjsko vprašanje. Ali to da je možno le po zadovoljenju Slovencev. Preko ojnrc pa so gotovo skočdi oni, ki so bili razglasili, di je stvar že rešena s sezidanjem dveh gimnazijskih poslopij : za nemški gimnazij v me3tu, za Bloven3ki v Gabrjih tik me3ta. Tu pa prihaja »Domovina« z velereanim in preute-meljenim posvarilom na adreso vseh Slovencev: naj bodo edini vsaj v takih vprašanjih. Kdor hoče res dobro štajarskim Slovencem, naj ne dela politike na svojo roko in brez sporazumijenja z drug;mi poslanci. S prezgodnjim razglašanjem kake nakane se je že zgodila narrdu marsikbka škoda. (To je res. Tudi mi smo čuli z ust primorskih poslancev več konkretnih izgledov, ko S2 je dobra namera izjalovila, ker se je prezgodaj izkri-čala v s?et. Op. ured. »E linost;« ) »Domovina« prosi torej vimenu blagra štajarskih , Slovencev vsa prizadeta slovenska uredništva, naj o celjski gimnaziji ne priobčujejo nika- ( kršnih novic brez pritrditve onih Slovencev v Celju, katere priznavamo vsi za voditelje naše !
Previdnosti treba v k učljivih stvareh. Ta pa se da doseči samo tedaj, ako se odločilni naši voditelji, poslanci in uredniki, pred vsakim nastopom posvetujejo o svrj h korakih, in se spravlja v javnost samo ono, kar hočejo zahtevati in braniti vsi I
—	Slovanska gostoljubnost. V toplicah v Laškem trgu se nahaja sedaj tudi poslanec češkega veleposestva, gospod Rad m-sfev. Ta gospod je porabil že dvakrat priliko, da pokaže svoje bratsko čutstvovanje do slovenskega ljudstva. Ko so delil: nagrade nekaterim poslom za dolgoletno službovanje, je
Brzoiavn? poročila
Cesar Fran Josfp in pritteesa Oizela.
ISL 27. (B.) Princepa Gizela Bavarska je danes predpolu loe s spremstvom odpotovala v Monakovo. Cesar Fran Josip je spremil svojo hčer do kolodvora, kamor je došla tudi visoka aristokrasija poklonit se. Silen eiklon. BARCELONA 27. (B) Mesto Felaniz na otoku Malorca je zajel silen ciklon, ki je v mestu in po okolici provzročil velikansko škodo. Mnogo hiš je porušenih in ciklon je izkorenrnjal stoletna drevesa. Tudi mnogo ljudij je postalo žrtev ciklona.
MADRID 27. (B.) Razun na Malorci so viharji tudi v pokrajini Alicante porušili mnogo hiš, o čemer je ponesrečilo mnogo oseb.
Jorkaseh-Koch umrl.
LVOV 27. (B.) Bi\ ši podpredsednik deželne finančne direkcije, baron Jorkaseh-Koch, je minolo n<.č umrl.
Dogodki v južni Afriki.
SIMONSTOWN (Kapaka kolonija), 21». (B.) Tu sem so dospeli na parniku »Tagur« Cronje z rodbino in več ujetih Burov.
JOHANNESBURG IG. (B.) Kakor javlja »Leader«, odide močneja vojaška s;,a. sestoječa iz pešcev, konjikov in topništva, iz Kiiigersdorpa v Rustenburg in od tnra na zapadno mejo. Ta ek-pedicija ima preprečiti nemire med urojenci. Oficijelni krogi pri poznavajo, da so o Išle vojaške čete v označeni smeri, to pa da se je zgodilo le zato, da nadomestijo čete, ki so odšle v Indijo. Nemški umetniki na Francozkem. BEROLIN 27. (B.) » VosBische Zeitung« javlja: Predsednik franeozke republike Loubet je prevzel ponuđeni mu protektorat za na-merjano gledal š'?o potovanje nemških umetnikov po Francozkem ter je zagotovil, da bodo udeležniki potovanja vsprejeti v Eliseju.
XKX KKKKKttKKKKK KK
XI
X
XI
Svoji k svojim!
ZALOGA
X K X
X X X
x pohištva
dobro poznane
X tovarne mizarske zadruge v Gorici (Solkan)
JJ vpisana zadruga z omejenim poroštvom
J prej firfton Čcrnigoj
w Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) S	št. 1. hiša Marenzi.
S Največja tovarna pohištva primirske dežele.
X	Solidarnost zajamčena. Vaj ti leg se osuši
v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-JJ pe rat liro 60 stopinj. — Najbalj udabno, mj-^^	derni sestav. Konkurenčne cene.
^^ ar Album pohlfitev brezplačen.
»M»XXXXXK*XXXX *X
SfSt&SfStS)
© i
SAlitmflir Un MiHZii
© -...... -
©
(O ©
-a ©
fS iS
X X X X X X X X X X
Prva U n^J vetja tovarna p o h'.it r« ^ vseh vrst.	^
—•t TRST S*- ©
TOVARNA: j	ZALOGE:
Via Teta, i Piazza Rosarl« it 2
vogal I (šolsko poslopje) Via UaltaiM In Via Rlbarg« it. 21 Telaftm »t. 670. -NOM-
m ©
Si ©
© © ©
\ ©
Velik izbor Upccarlj, »»1 in slik. Lt-vrfnjc nitočb; tudi po posebnih načrtih.
Cene brai konkuranoe.
iLumoruj cim zistoij ii fbiiio
Predmeti postavio se na pa/ obrod ali železnico franKO.
Prodajalnica {zgotovljenih oblek
= M cilla đi Trieste" =
tvrdke
h EDVARD KALASCH h
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču ,, A r m o n i a" s krojaČDico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pr«»-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
Močne
stiskalnice za vino
(preše)
vsalce veliKosti iu mline za mečkanje grozdja ta* kor tudi druge stroje vsake vrste, orodje in materijal, sevdo-v zalogi tvrdke
ŽIVIC I DR. V TRSTU
Trgovinska ulica 2. (b'izu vojašn c*).
Starbinsko podjetje
Stavbinsko podjetje
G. TONNIES
Ljubljana.
Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavbiido in nmetno kljnčarstvo.
8C Delalnica ia konitmkcijo železa itd.
Sprejema naročbe za vsakovrstna m>zarska dela kakor : kompletna okna za cele stavbe in izloži i a okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in drtteega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvomice na vreteno ita. itd.
Proračuni brezplačno.	Reference prve vrste na razpolago.
Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Morelli Št. 30.
mmr delavnica -mm
in. dekoracije.
Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah.
3 1
o P
G
P
5'
et-
H-
P N
© O
S?
b
o
(O
co G)
< g
Cfl J
S e>
* 3 o
o <
-T tff
X
fl H

o
o<
± ž :r
tn JT
O <
Dr. JAatej Prctner
advokat v Trstu (Via Cassa di Risparmio štev. 7.)
• v v
1 sce
stenografa in DisarnišKesa vežbeniKa.
Gospod Ferdo Majcen, kapelnik
uzaške in naluv/.iiiske vc teranske godbe,
c?
naznanja slavnemu slovenskemu obrin-einstvu. da ?e je preselil iz nI. (1asermn v ulico Belvedere št. 17, II.
Trgovski pomočnik
Is Jet Mar. ve^t* slovenskega, nemškega in malo laškega jezika, i š<• e službe kje v Trstu.
Naslov pri uredništvu našega listji.
v v
Trgovina z železnino „MERKUR"
ER MAJDIČ
j
Celju, Graška cesta. štev. 12
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja «n sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, jrebljev. vijakov in zakev, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalfce, m^rii >r uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
^sega amzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. rraverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), •oniere cevi. samckolnice. oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Toruažev.* žlindra, najboljše umetno griojilo. *
• Bogata izber vsakovrstnih. nagrobnih križev. *

Gene nizke.
' K°
Lv
Svilene plinove MREŽICE!!
„ROITAZ."
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA KEPREGOELJIVE LU(T
F. ROZZO, ul. S. Antonio 5.
o	—=
"§8 Odlikovan z dvemi zlatimi in bronastimi kolajnami
Fran Hlavatr
ulica Griulia št. 1 A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo
okusno in trpežno. W Popravljanje starega obuvala.
Priporoča se pri uajsolidnejšem delu in smernimi cenami.
hišica s 4 prostori in malo zemljišča v okolici Trsta blizu kake glavne ceste. Ponudlie je pošiljati pismeno: B. Lavrič, poste testante, piazza Giuseppina.
FERDO GUŠTINČIČ
kleparski mojster
1RST ?ia GMard li — BAEICVLJE Grmu rcltralito
izvršuje vsakovrstna in najfineja orna- j mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spo- j menike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih 1 itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor.
3pCene po pogodbi in Jako nizke.
Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani
Ferdo Ouštinčie
Llenarfki mojster.
Srečkanj e
nepreklicno
25. septembra 1902.
Glavni dobiček
30.000
kron
rastavne srečke Josi
po 1 krono
priporočajo:
Josip ISolaffio. Mamil «Jc C.o, Merenrio Triestino, I?. Mcuiiiaiiii. Henrik Schitf-niann, Josip Zoldan v Trstu.
Vsi dobitki se cd prodajalcev izplačajo z 10"0 odbitkom v gotovini
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Srečkanje že 4. oktobra 1902.
Srečke loterije c, i fli. redarstva
po 1 krono
1500 dobitkov, mej temi 100 glavnih dobitkov v
efektivni vrednosti
kron 50.000 kron.
Prvi trije glavni dobitki kron 25.000, 5000,
1000 se izplačajo 11:1 zahtevanje po odb:tku zakonitega davka
S*" v gotovem denarju.
Vdobivajo «e v vseh menjalnicah, tobakaruab, loterijskih nabiralnicah in pri
Polizei-Lotterie-Burean, Dunaj, I. Siii^erstrasse 2,
kateri pošilja tudi vsakemu kupcu sreč le brezplačno in franko izkaz prečkanja.
ZALOGA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij in
B*" ISTRSKI TERAN,
ki se toplo priporoča družinam, goep. krrniar-jem in rcstavraurjem
Simeon Pavfinović. ul. Chiozza 11.
X X X X X X X X X X X
X X X X X X X X X
paglianovo mazilo (sirup)
o°o
o o oo oo
o
oo
o
oo
o
oo
za osveženje in čiščenje krvi
prof. Ernesta Pagliano
nečak pokojnega profesorja Hleronima Pagliano
je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na liigije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
B^** Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo ]>o
koji ima tvrdka Hieronima Pagliano izključno pravico postopati proti vsa k< mur, ki bi rayj>ečaval ponarejanja, ter je ob jednpm prisodil tvrtlki v=e sodne trtške in odvetniške troske provzročene do leta 1897.
Xas sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronrm Pagliano ter hranimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p;sani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču
Poživljamo vsakogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo ved no trdili in razkrili brezvesme laži gotovih špekulantov. Zgoraj 07uačene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na loDČku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. gf" Napolj 4, Cal&ta S. Marco.
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
Hiša
na < >]u-inah nasproti cerkve je na }»m-<laj. Ver pove lastnik Mirko Perhavec v Vipavi.
Zahtevajte povsod
voščilo (biHs)
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
>e dobi pri sledečih gg- trgovcih: Emil Cumar Trst in Opčine. Vekoslav l'lesnićar ul. Stadion. Ivan Tomažič Barr. Vecchia. Ivan Prelog IJarr. Veehia, Jo^ip Urdich ul. Stadion, Matej Millonig ul. Ghega, v okolici: Pran ^umao. Anton Sanein v Skednju; Skapin in Pir'.cb. Anton Kak. Stanko Goiina. Svetko Hanibal Skerlj pri -v. Ivanu ; Ivan l'ergol. Colognati lien., Josip Pertot. Anton Krumat v Barkovljah ; Jaka štoka na Kontovelju, Jo-ip Gu-itinčič. Ivan Seles pri sv. Križu. Ivan Fr. Mahnič v Bazovici.
Glavna zaloga :
tvrdka J. Drufovka v Gorici.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ••••••••••••••••
12810418