Od 6. decembra naprej STRANI Kdo sedi v nadzornih svetih celjskih javnih podjetij in za kakšne sejnine? * STRAN STRAN 8 Informacije: 051/354809 www.golte.si obratujejo naprave na smučišču vsak dan! Hxhsrirtl gOgiddS ŠT. 2 - LETO 64 - CELJE, 9.1. 2009 - CENA 1,25 EUR V°P#e cafife ÜZITEK V DOBRI KAVI 1 PRAŽARNA: 03/713-2666 S Poštarji na begu pred roparji Vlado Marot: »Zaradi 24 evrov RK Laško ob dve delavki!« Dejan Tamše: »Pralni stroj ali kozarec, vse je inštrument« Ljubezen hodi in vidi, tudi ko noge in oči ne Zgodba o Henriku in Jani ter o tem, da je lahko življenje lepo, tudi če si invalid, le da imaš nekoga, ki ti stoji ob strani. ... če te nato čaka toplo domovanje. Plinska vojna žal zbuja številne bojazni in vprašanja o ogrevanju in oskrbi s plinom v prihodnjih dneh. Sicer pa je mraz lahko usoden za brezdomce. Kako je v Celju poskrbljeno zanje? t: 08012 24 www.mik-ce.si ____ Foto: SHERPA 2 DOGODKI ■HHHHB'' II« TEDNIK UVODNIK ROZMARI PETEK Trgovci, vaši smo! »Ne razumite me napačno, vendar krizo potencirate novinarji, ki nenehno sprašujete, koliko se že pozna, kje se najbolj občuti in podobno. Mi je še pač ne občutimo!« Tako mi je pred kratkim pojasnila uslužbenka enega večjih trgovskih sistemov v Sloveniji. »Veste, nenehno se prilagajamo kupcu in ta se je že lani začel precej bolj racionalno obnašati. Išče akcije, najnižje cene, izbira med izdelki različnih cenovnih skupin ... Zato bomo v prihodnje ponujali še več akcij.« Jasno je, da se bo kriza najkasneje čutila v živilskih trgovinah, saj moramo kljub vsesplošnemu »šparanju« jesti. Pri tem bi lahko z ekonomskega stališča proces opisali, da denar pač mora krožiti. Ne vem pa, če mora res zaviti le k trgovcem. Če moramo še zadnje evre zapraviti za to, da izkoristimo trenutno najbolj ugodno akcijo, neverjeten popust ... Pred novim letom smo vsi, tudi ne ravno najbolj zvesti in najbolj potrošni imetniki kartice določene trgovske hiše, prejeli domov obvestilo, da lahko kot najbolj zvesti kupci s prejetim kuponom pri naslednjem nakupu izkoristimo 10-odstotni popust (no, pri tem sicer niso odkrili tople vode, konkurenca podobno ponuja vsak teden). Še več -tisti, ki smo navdušeno v tej trgovini pustili celo več kot 40 evrov, smo prejeli kupon za nov popust pri januarskem nakupu ... In se nespretno ujeli v »potrošniško past«. Nočem kritizirati trgovcev, so pač iznajdljivi, njihov cilj je prodati čim več. Tokrat sem zgolj samokritična, saj sem popolnoma pozabila na vrednote, ki so mi jih s pionirčkovo hranilno knjižico v glavo ubijali kot otroku. Še bolj me je sram priznati, da sem že skorajda odvisna od letakov, ki mi jih pridno v poštni nabiralnik nosi poštar. Kaj šele bo, če bodo trgovci ponujali še več akcij? Bo šla kar cela plača za hrano? Enim očitno dovolj ostane tudi za nakup drage zimske športne opreme. Da bi le kaj prihranili, so na prvi dan razprodaj »navalili« v trgovine in jih z mislijo, da so »profitirali« vsaj polovico, zadovoljno zapuščali. Čeprav so bili določeni popusti večji decembra ali stvari celo niti ne potrebujemo tako nujno. Potrošniki pač ne znamo varčevati tako kot podjetniki, ki so že v startu, preden so sploh pokurili vse rezerve, odpustili delavce. Zato trgovci, bodite brez skrbi. Mi bomo še naprej pridno nasedali vsem akcijam, ki nam jih boste pripravili. Izbrati bo potrebno srednjo šolo Za učence zaključnih razredov osnovnih šol se začenja pomembno obdobje odločanja o nadaljnjem izobraževanju. V teh dneh je ministrstvo za šolstvo in šport že objavilo sezname predvidenih prostih vpisnih mest za posamezne šole. Večjih posebnosti v primerjavi z lanski vpisom v celjske srednje šole zaenkrat ni opaziti. Velja pa omeniti, da je lani najbolj oblegana šola, I. gimnazija v Celju, število mest v programu gimnazije glede na lani zmanjšala za 30 in jih je na voljo 150. Edina šola, ki je poleg gimnazije lani morala omejiti vpis, je Srednja zdravstvena šola Celje, ki je letos podvojila število vpisnih mest za program bolničar - nego-valec. Mest za bodoče dijake programa zdravstvene nege ostaja enako kot lani, sprejeli bodo 140 dijakov. Že tradicionalno vlada veliko zanimanje za programe gimnazije, Gimnazija Lava bo letos tako kot lani vpisala 120 dijakov v program splošne gimnazije. Gimnazija Celje - Center ponuja 150 mest v programu splošne gimnazije, se pa očitno že pripravlja na »baby boom« v minulih letih, saj je letos število mest za vzgojitelje predšolskih otrok iz lanskih 56 dvignila na 84. Medtem druge šole število mest zmanjšujejo, saj trend zadnjih let nakazuje le malo zanimanja. Poslovno komercialna šola Celje zato razpisuje le 84 mest za bodoče ekonomske tehnike, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje pa je število vpisnih mest v programu gastronomskih in hotelskih storitev znižala z 78 na 52. Medtem ko je večina šol že lani pripravila dneve odprtih vrat, se bodo z njihovo ponudbo lahko šolarji podrobneje seznanili 13. in 14. februarja, ko bodo sledili informativni dnevi. Te pripravlja tudi Dijaški dom Celje, ki letos ponuja 90 mest za dekleta ter 30 za fante. Preizkusi posebnih nadarjenosti, znanja in spretnosti bodo v začetku marca, v srednješolske programe pa se bo treba vpisati do 23. marca. PM www.novitednik.com Pretirani nakupi plina v jeklenkah, ki so jih spodbudile sedanje razmere, ne pomagajo. Utekočinjeni naftni plin nima nič skupnega z zemeljskim plinom. Potuje v cisternah, prodajajo ga v jeklenkah. Ne potrebuje plinovodov, dobavljamo gaz Nizozemske, pa še več kot dovolj ga je. Je pa res, da se lahko ogrejete tudi ob plinskem štedilniku, seveda, kjer lahko jeklenko sploh uporabljate. Plinska vojna tudi na Celjskem Redukcije bi bile katastrofa za industrijo - Gospodinjstva naj bi se izognila pomanjkanju plina Vas zebe? Nič čudnega, pri teh minus temperaturah. Vendarle zna biti še bolj mrzlo, vsaj pri tistih, ki ste odvisni od ogrevanja s plinom. Tudi Slovenija se je namreč znašla med tistimi, ki jim je Rusija ali pa Ukrajina zaprla plinsko pipico. Kako se bo končalo to razkazovanje mišic, včeraj dopoldne ni bilo jasno, razmere pa se nenehno spreminjajo. Vendar, kot pravijo naši sogovorniki s Celjskega, panika v gospodinjstvih zaenkrat ni potrebna. Drugače je v industriji. Težave s plinom so se začele potem, potem ko je Rusija z novim letom zaprla plinske pipe proti Ukrajini oziroma prekinila dobavo plina, namenjenega za Ukrajino. Sicer državi za nastali spor krivita drug drugo, nastal položaj pa naj bi poskušali razrešiti na včerajšnjem sestanku v Bruslju. Plinski spor je dobil večje razsežnosti v sredo, ko je Rusija popolnoma zaustavila svoje dobave plina Zahodni Evropi prek ukrajinskega ozemlja. Na seznamu držav, ki so zaradi rusko-ukrajinskega plinskega spora ostale v celoti brez plina, je tudi Slovenija. Situacija v Sloveniji menda ni tako kritična, ker imamo nekaj rezerv in ker dobivamo tudi alžirski plin. Po prvih podatkih naj bi zaloge zadoščale za dober mesec, potem so govorili o slabem mesecu, včeraj pa že o tem, da bo nemotena oskrba zagotovljena do nedelje. Z vsakim nadaljnjim dnem je zanesljivost dobave nekoliko manjša. V Geoplinu Ljubljana kupce sicer pozivajo k optimalni rabi zemeljskega plina, niso pa jih pozvali k redukcijam. Te se namreč obetajo, če bo plinska vojna trajala še nekaj časa, po napovedih pa naj bi z redukcijami začeli v industriji. Tudi za nekatera podjetja na Celjskem bi lahko to pomenilo pogreb. Brez plina v industriji pogreb V Steklarni Rogaška so pojasnili, da se ob morebitni redukciji plina talina v peči v štirih urah strdi ter tako uniči eno izmed dveh peči. Druga peč je sicer električna, vendar je tudi tukaj hladilnica vezana na plin, zato se s prekinitvijo dobave plina celotna proizvodnja ustavi. Prehod na električno energijo bi bil sicer možen, a predolgo-trajen in stroškovno prevelik zalogaj, da bi ga steklarna preživela. Izpad plina tudi za radeš-ko papirnico pomeni pravo katastrofo, zato na tak scenarij ne upajo niti pomisliti. Papirnica že s sedanjo dnevno proizvodnjo, ki znaša 150 ton papirja, komaj konkurira na trgu. Železarna Štore Steel so proizvodnjo, podobno kot večina avtomobilskih proi- zvajalcev, nameravali zagnati šele v ponedeljek. Če se bo plinski spor nadaljeval, najverjetneje z delom ne bodo začeli niti v ponedeljek. V Štorah sicer uporabljajo dva energenta, poleg zemeljskega plina še elektriko, vendar je vseeno celotna proizvodnja vezana na plin. V občinah optimisti V Mestni občini Celje se s plinom ogreva več kot polovica vseh gospodinjstev. Kot je povedal vodja komerciale in marketinga pri Energetiki Celje Matjaž Žmahar, v Celju ni treba zmanjševati porabe plina: »Naš glavni dobavitelj, to je Geoplin Ljubljana, nam je zagotovil, da gospodinjski odjemalci ne bodo trpeli nobene redukcije.« Na vprašanje, kaj bi storili v primeru, da se kriza ne razreši, pa je Žmahar dejal, da ostajajo optimisti in da je treba pričakovati, da se bo kriza hitro razpletla. Slovenski distributer plina zagotavlja, da so razmere za zdaj obvladljive in da bo oskrba s plinom nemotena. Kupcem, ki tudi ne morejo skladiščiti plina, preostane le upanje, da bo res tako. Za dobavo plina v vsaj štirih občinah na Celjskem skrbijo v koprskih mestnih plinovodih. Gre za občine Prebold, Polzela, Zreče in Žalec, kjer z manjšimi plinskimi kotlovnicami ogrevajo kar nekaj stanovanj. Kot je v sredo poudaril Egon Maglica iz koprskih plinovodov, imajo zalog plina še za mesec dni, poleg tega pa dobivajo plin tudi iz Alžirije, tako da se gospodinjstvom ni treba bati, da bi ostala na hladnem. Rezervni scenariji V občinah Velenje in Šoštanj velenjsko komunalno podjetje distribuira plin za severna dela obeh občin. V primerjavi s toploto, v obeh občinah je razpeljano omrežje daljinskega ogrevanja s toploto iz šoštanjske termoe-lektarne, predstavlja plin zelo majhen odstotek oskrbe. »Tako se,« kot je omenil Miran Zager iz velenjske komunale, »spet kažejo prednosti 50-letnega daljinskega ogrevanja, ki ni odvisno od svetovne politike ali redukcij, saj je proizvodnja toplote pogojena z lignitom.« V Šentjurju se na plin ogreva približno 800 stanovanjskih enot. Dve kurilnici ima v upravljanju stanovanjska zadruga Atrij, enota Rifnik. Posebnih razlogov za skrb zaenkrat ne vidijo, je pa glede na poročila logično vsestransko racionalno in varčno ravnanje s kurjavo. Rezervnih scenarijev v primeru dolgotrajnega plinskega mrka tudi v Šentjurju ni. RP, ŠK, StO, US Foto: MARKO MAZEJ MM St. 2-9. januar 2009 lil fan »Klošarji« so izumirajoča vrsta ... ... brezdomec pa lahko postane vsak - Pri minus desetih stopinjah v tem ni nobene romantike, samo še tragika Evropo je zajel polarni mraz, ki je samo na Poljskem že zahteval 21 življenj. V prestolnici se za 60 postelj v zavetiščih ta hip poteguje kar 700 brezdomcev. Anonimni Celjan v pismu opozarja: »Brezdomci ležijo na mrzlih deh na prostem, pomagati pa jim noče nihče!« Prav zdaj zaprte plinske pipe v Rusiji grozijo, da bo ostalo v mrazu tudi na tisoče slovenskih stanovanj. Si lahko predstavljate nad seboj še večjo skrb, še bolj grozljivo vprašanje - kam se bom danes sploh zavlekel, kje bom pretolkel nocojšnjo noč, bo jutri končno kaj topleje ... Celjski brezdomci so našli zatočišče v centru, imenovanem tudi Hotel Kalifornija ob stari teharski cesti. Trenutno jih tam živi 20, našla pa bi se še kakšna prosta postelja. Ko nas sprejmejo v prijetno toplih prostorih, je takoj jasno, da tam ne zebe nikogar. Med stanovalci pred vselitvijo nihče ni taval po ulicah in prenočeval na prostem. »Vsi pridejo po uradnem postopku preko centrov za socialno delo. V vseh teh letih se ni še nikoli zgodilo, da bi na vrata potrkal kakšen >pa-dalec< in prosil za topel kotiček ali prenočišče,« nam povedo v upravi. Res je, da center ni takega tipa, a da Celje ne bi premoglo klasičnih Šef celjske železniške postaje Ludvik Goričan »klošarjev«, je vseeno težko verjeti. »Ni jih več. So vsi pomrli,« nam zatrdi čistilka na železniški postaji. »Še pred leti so spali na klopcah. Zdaj pa jih ni več. Zdaj so problem narkomani. Povsod jih je polno, vse ponečedijo, mi moramo pa čistiti za njimi.« Železniške in avtobusne postaje so za brezdomce hvaležni kraji. V množici različnih ljudi, čakajočih in hite-čih, vase zamišljenih, se je lahko izgubiti, se stisniti v kakšen kot in morda celo malo zadremati. Klopi v prehodu železniške postaje, kjer se je nekoč dalo tudi spodobno naspati, pa danes tako ni več. »Ne, s >klošarji< nimamo težav. Pravzaprav na splošno ni večjih posebnosti. Niti v teh mrzlih zimskih dneh. Še lani pa smo imeli človeka, ki se ga resnično ni dalo odpraviti. Bil je praktično hišni inventar,« razlaga šef postaje Ludvik Goričan »Narkomani so seveda druga zgodba. Zbirajo se v temnih kotičkih v okolici, a ti niso več v naši pristojnosti.« Sicer pa se da po postaji postopati čez dan. Od 23. pa do 4. ure zjutraj je zaklenjena. Takrat se je treba znajti drugače. Urejena in prijazna, a vendar brezdomka Še najlažje se je pogreti v kakšnem lokalu. Tisti na železniški postaji je po tej plati seveda še posebej oblegan. »Veliko jih je. Vsak dan vsaj deset do petnajst ljudi postopa sem ter tja. Čez čas lahko čisto jasno presodiš, če je nekdo narkoman, brezdomec ah samo malo zmeden. Ko nekdo dan za dnem-.cele ure in ure sedi ob eni kavi ah celo samo ob kozarcu vode, ti je jasno, da nima urejenega življenja,« razlaga natakar. Tudi moški srednjih let -na železniški postaji pač preživi veliko časa, ker je rad med ljudmi, sicer pa ima baje kam iti in ni nikakršen problem - potrdi, da se jih prav tam zbira veliko, ki ne vedo, v teh mrzlih dneh pa še posebej, kam zvečer položiti gla- REKLI SO ..... . ■ ■ . vo. In če ste tudi vi živeli v prepričanju, da so brezdomci zanemarjeni in zapiti moški, ki jim bohemsko življenje po svoje godi, naj vam za konec zaupamo še zgodbo gospe, ki so ji bili v dneh pred božičem priče zaposleni na železniški postaji in mnogi redni potniki. »Bila je urejena starejša gospa s celim kupom vrečk. Kmalu je postalo očitno, da nima kam. Cele dneve je posedala v tistem kotu kavarne, umivala se je v javnem stranišču. Sicer prijetna, poštena ženska, ki je vedno vse plačala, le precej prestrašena je bila videti. Tudi spala je tod okrog,« povedo v lokalu. Kot so izvedeh, je ostala brez stanovanja, z vsem svojim premoženjem v vrečkah. »Ampak zdaj je ni več. Menda je našla stanovanje, ki si ga deli še s tremi ženskami.« Toliko o stereotipih. Pri nekaj sto evrih plače ah po- kojnine, kupu položnic in pregrešno dragi hrani se hitro zgodi, da ne uspeš stakniti konca s koncem. In se nekega dne zaveš, da zvečer nimaš kam leči. Dejstvo, da je te dni zunaj peklensko mrzlo, je ob tem zgolj malenkosten dodatek. Ah tudi ne. Meteorologi še naprej napovedujejo temperature okrog deset stopinj pod ničlo ... SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Napovedana izjava za javnost v večernih urah v Juvanju je zbudila precejšnjo medijsko pozornost. Šrot še ni razmišljal o kandidaturi V ponedeljek so se v Juvanju pri Ljubnem ob Savinji sestali člani izvršilnega odbora in sveta stranke SLS, ki so največ pozornosti namenili letošnjim evropskim volitvam. Kot je napovedal predsednik SLS Bojan Šrot, bo stranka na volitvah nastopila samostojno. V SLS pričakujejo, da bodo vstopili v evropski parlament, za volitve pa bodo pripravili programski manifest v duhu evropske stranke. Do sredine februarja bodo oblikovali kandidatno listo s sedmimi kandidati, o imenih pa še niso želeli govoriti. Na vprašanje, če bo na listi kandidatov tudi njegovo ime, je Šrot povedal, da »o tem še ni razmišljal«, sicer pa je izrazil zadovoljstvo, da se je slovenska politika poenotila glede urejanja odnosov s Hrvaško. SLS namreč že deset let opozarja na nujnost reševanja mejnega vprašanja in pri tem poudarja dimenzijo tega vprašanja glede na slovenski nacionalni interes. US, foto: SHERPA To ni Kalkuta, temveč središče Celja. V zapuščenih prostorih Rakuschevega mlina in razpadajočih skladiščih za njim se v odmaknjenih kotičkih še da skriti pred nepovabljenimi očmi in se vsaj za silo izogniti ostremu mrazu. Morda je noč tu prebil kakšen brezdomec, še bolj veijetno pa narkoman. Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS: »V prvem delu lanskega leta smo zaokrožili dolgoletne želje Slovenije. Mislim pa, da si bomo leto 2008 zapomnili po krizi, ki je udarila v drugi polovici. Ob tem upam, da si bo- _ mo po tem zapomnili samo i , ä^-üj lansko leto, da se ne bodo iz- ! 'wPPf polnile najbolj črne napove- ^HpjjŠ^ J0 Bf * | di. Vedno pravim, da je vsaka t clfifel^i stvar za nekaj dobra - mogo- ^^^K^^gp • če bomo zaradi krize poštah -l':'* ' ^ffliSppvj boljša potrošniška družba in I" ''t^^Sfl? bomo ljudje bolj prijazni drug do drugega, ne pa samo >dir- kali< za dobrinami. Res upam, da letos črnega scenarija ne bo, vendar nas bo na nek način streznilo. Ob tem bo treba z dobrim delom in s, če tako rečem, skromnostjo povsod - na državni ravni, v občinah in med ljudmi - doseči, da bomo prijatelji med seboj in bomo solidno živeli.« US Št. 2-9. januar 2009 Bojan Kontič, vodja poslanske skupine SD: »Upam, da bo spomin na lanske afere hitro zbledel. Leto si bom vtisnil v spomin kot leto, ki je bilo naklonjeno levici in ideji, ki jo zastopamo že dolga leta. Mislim, da je bil eden največjih dosežkov levice, da smo prevzeli odgovornost za vodenje vladne politike, sestavo vladne ekipe in je predsednik SD Borut Pahor postal premier. Zavedamo se odgovornosti, ki so nam jo zaupali ljudje, čeprav smo upravljanje države prevzeh v zelo neugodnih razmerah. V vseh teh zgodbah, ki so se lani odvijale, sem bil tako angažiran, da pravega osebnega in družinskega življenja nisem imel. Prepričan sem bil, da bo po vohtvah boljše, zdaj pa iz dneva v dan spoznavam, da je še slabše, da je časa še manj. Še sreča, da so bih vsaj prazniki, da sem bil lahko z osebami, s katerimi nisem preživel toliko časa, kot bi si želel.« Frančiška Škrabl Močnik, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Celje: »Lani smo dokončali večino del povezanih z modernizacijo bolnišnice, zdaj je pred nami pomemben projekt gradnje urgence, ki je velik zalogaj tako v finančnem kot strokovnem smislu. Lansko leto je bilo uspešno. Dobili smo novo lekarno, nove prostore abdominalne kirurgije, novi so tudi prostori uprave. Razpisi so nam uspeli skoraj v celoti. Za letos nam ostajajo smeli načrti povezani predvsem z gradnjo urgence. Pristopih smo k projektu celovite obravnave urgence, ki zajema vso logistiko, stroko in kader, kar bo trajalo kar nekaj let.« MJ www.turnsek.net 03 42 88 198 4 GOSPODARSTVO Ves čas bo treba O cetis* biti na preži Načrti največjega celjskega trgovca še vedno ambiciozni »Leto bo zagotovo krizno, vendar se krize ne bojimo, temveč se nanjo resno pripravljamo. V teh letih smo že veliko dali skozi, tudi to krizo bomo,« poudarja predsednik uprave Engrotuša Aleksander Svetelšek, ki načrtuje, da bo podjetje rastlo tudi letos. Med drugim namerava letos zgraditi največji Planet Hiš v Sloveniji. »Zaradi krize bo treba sprejeti tudi v trgovini določene ukrepe, treba se bo sproti prilagajati situaciji, saj v tem trenutku nihče ne zna napovedati, kako globoka bo kriza ter katera področja poslovanja bo najbolj prizadela. Mislim, da bodo uspešna podjetja tista, ki bodo na preži, ki bodo ažurno spremljala tedenske spremembe in temu primerno zelo hitro ukrepala. To je edina prava pot,« meni Svetelšek. Kot dodaja, v tem trenutku še ni mogoče napovedati, koliko bo kri- Med dogodki, ki so lani Engrotušu pri potrošnikih pripisali velik plus, je bil njegov pritisk na dobavitelje. Ne samo, da je pozno jeseni zavrnil nove cenike živilskih proizvajalcev, celo zagrozil jim je, da njihovih izdelkov ne bo dčd več na police. Kmalu so živilci nove cenike umaknili. Kolikšno moč imajo trgovci nad dobavitelji, kako so povezani, še vedno preiskuje urad za varstvo konkurence. Postopek še ni končan. Sindikati v Tušu prepovedani? Pred kratkim je sekretar območne organizacije zveze svobodnih sindikatov Srečko Čater poskrbel za pravo malo »senzacijo«. Javno je izpostavil primer Tuševe delavke, ki se je zato, ker se je pogovarjala.z njim, morala pred nadrejenimi zagovarjati. V Tušu njegovo pripoved označujejo kot čisto izmišljotino. Srečko Čater je neljub dogodek iz ene Engrotuševih trgovin, iz katerega naj bi bilo razvidno, da v Tušu ne marajo sindikalne organiziranosti, opisal takole: »Zadnjič, ko sem kupoval v Engrotušu, sem malo pokramljal z delavko, ki jo poznam že od malih nog. To je zabeležila varnostna kamera in delavka se je morala že naslednji dan zagovarjati pred nadrejenimi, zakaj se je z mano pogovarjala. Tega niti ne bi vedel, če se ne bi kasneje sama oglasila pri meni ter me prosila, naj jo naslednjič v trgovini ne ogovarjam, da ne bo spet imela težav.« Kot dodaja, je med skoraj štiri tisoč zaposlenimi v sindikat individualno vključenih le 150 delavcev. V Engrotušu so zgodbo zanikali. Pravijo, da omenjenega dogodka sploh ni bilo ter »da gre za čisto laž sindikalnega funkcionarja, ki očitno želi svoje težave s članstvom in nesposobnost sindikalističnega aktivizma prevaliti na pleča enega najboljših delodajalcev v državi«. Kot še dodajajo, vse nastale težave, do katerih v 3.200-članskem kolektivu objektivno prihaja, vedno razrešujejo na način, ki spoštuje integriteto in pravice sodelavcev. Pa tudi, da jih preveč spoštujejo, da bi se poigravali z njihovim statusom, s pravicami in z zadovoljstvom na delovnem mestu. Kaj je resnica, vedo le zaposleni. RP Pogled v stoletje V Osrednji knjižnici Celje so včeraj zvečer predstavili novo knjigo uglednega slovenskega gospodarstvenika Srečka Jamniška 21. stoletje. Že naslov dela pove, da gre v njej za poglede Jamniška na prihodnost. Delo temelji na dolgoletnih avtorjevih izkušnjah. Ta je v svoji bogati delovni dobi videl in občutil marsikaj, saj je doživljal vse, včasih tudi zelo čudne ukrepe v centraliziranem državnem gospodarstvu kot tudi prehod v sodobno kapitalistično družbo. Vse, kar je doživljal, skuša v knjigi zarisati v nekakšno napoved, kako se bo po njegovem ekonomija razvijala v 21. stoletju. Skoraj desetletje tega stoletja je že mimo in tudi skozi pripoved Jamniška se vidi, da se marsikaj, kar je v knjigi zapisal, že uresničuje. »Knjigo je avtor pisal še pred izbruhom velike svetovne recesije, ki jo je že zaznaval in napovedal. Njegovo pisanje sloni na bogatih izkušnjah človeka, ki zna na dogajanja gledati skozi svoje oči, tudi v prihodnost. Posebej dragoceno je, da skuša v tem delu tudi iskati rešitve iz tegob, ki se bodo, če se bodo, pojavljale v tem stoletju. Gre torej za aktualno branje, ki je tudi zelo zanimivo. Ne glede na to, da je knjigo pisal gospodarstvenik, je izredno berljiva za vse bralstvo,« je ob njeni predstavitvi povedal direktor Osrednje knjižnice Celje mag. Branko Go-ropevšek, tudi recenzent Jamniškove knjige. BS m Mirko Hiš se je lani odločil, da bo dobro tretjino svojih delnic ponudil malim del-ničarjem, predvidoma svojim kupcem. Zato se je Engrotuš preoblikoval v delniško družbo. Kljub vsemu je še danes edini delničar podjetja njen ustanovitelj Mirko T\iš. za vplivala na njihovo poslovanje. Načrti zato še naprej ostajajo ambiciozni, čeprav nekoliko znižani. »Vedeti je treba naslednje: če ti uspe rasti v kriznih situacijah, potem si zrasel vsaj za dva- ali trikratnik, saj konkurenca stoji. Zato smo se odločili, da se bomo tudi v tem času širili. Med drugim načrtujemo naš največji Planet Tuš v Kopru, vreden 61 milijonov evrov.« Za bančne vire ga ne skrbi, saj meni, da se bo v kriznih časih bolj kot v »lepih« videlo, katera so res dobra podjetja. »So banke, ki so pripravljene iti v dobre projekte, kljub situaciji, ki vlada. So pa banke, ki so se popolnoma umaknile in so v tem trenutku bolj v breme gospodarstvu, namesto da bi ga podpirale.« ROZMARI PETEK Minulo leto je bilo za Tuš Holding, kamor spada tudi Engrotuš, izjemno uspešno. Po napovedih je stopil na tri tuja tržišča, odprl 20 novih objektov. Ob močni konkurenci je zrastel za 14 odstotkov, trenutno ima v Sloveniji (po lastnih ocenah) 20-odstotni tržni delež. Je recesija »povozila« razprodaje? Začetek tedna so zaznamovale razprodaje. In čeprav se govori, da je recesija udarila tudi v naše denarnice, se ta, sodeč po gneči v trgovinah, ne pozna kaj veliko. Anketo med nakupovalci smo prvi dan razprodaj opravili v eni od trgovin s športno opremo, saj zimska oprema sodi med višje cenovne izdelke. Kupcev je bilo ta dan v trgovini celo za tretjino več kot lani. »Razprodaje imajo še vedno določen psihološki učinek, zato jih kljub kopici decembrskih popustovohranjamo,«pravi poslovodja športne trgovine Gi-gasport David Horvat. »Smo tudi edini, ki na prvi dan razprodaje trgovine odpremo ob 6. uri zjutraj, kar se nam še vedno obrestuje. Nekateri so veseli, če lahko nakup opravijo pred službo.« Na vprašanje, ali je letošnji povečan obisk povezan z recesijo, je Horvat odgovoril: »Mislim, da v Sloveniji, vsaj v trgovinah, še ni čutiti recesije. Mi smo bolj odvisni od vremena. Če bi bilo zunaj 20 centimetrov snega, bi bil obisk še večji. Tako da enostavno ne morem reči, da se čuti kakšna recesija.« zmzanja me ne premamijo, najprej mi mora biti stvar všeč.« Moris Flajšman, Celje: »Nič ne bom kupil. Sem že vse kupil decembra, zdaj samo gledam, koliko sem prihranil. Že takrat so imeli akcije. Zdi se mi, da sem se dobro odločil. Nekaj sem celo prihranil.« Vesna Kočevar, Celje: »Moram reči, da kar precej gledam na to, kje in kdaj so razprodaje. Na ta način lahko vsaj izdelke znanih blagovnih znamk dobiš kaj ceneje.« Antonija Rebevšek, Nazarje: »Iščem predvsem športne stvari, zato me razprodaje ne zanimajo kaj preveč, saj te stvari nikoli niso znižane. Če pa so, so premalo. Pogledam pa, če je na razprodaji kaj zanimivega za otroke. Tudi odstotki - Št. 3 -13. januar 2009 Teja Brezer, Celje: »Mislim, da na razprodajah precej prihraniš, vsaj polovico. Sploh pa te stvari trenutno tako ali tako potrebujem, zakaj potem ne bi izkoristila priložnosti.« RP, Foto: MARKO MAZEJ m Niko Kač, predsednik uprave Banke Celje: »Leto 2008 si bom zapomnil seveda po bančni plati, ker smo se srečali s krizo. Vesel sem, da smo pravočasno reagirali, da smo dobili večji mednarodni ugled, da smo se dokapitalizirali. Letošnje leto bo bolj zahtevno. Tisto, kar pa vsakemu posebej na srce polagam: v tem primeru je treba imeti živce, ohraniti strpen odnos, korektno sodelovanje, razumeti drug drugega, pa bo verjetno lažje šlo.« Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora CM Celje: »V lanskem letu je bilo veliko dobrih dogodkov. Sicer je bilo leto 2008 poslovno zelo naporno leto, veliko poslov je bilo. Praktično od zore do mraka vodim tim dobrih sodelavcev in uspeli smo poslovno leto pozitivno, uspešno zaključiti. Recesija, ki je na vratih, z eno nogo že znotraj prostora, bo terjala nove napore v letošnjem letu, ampak računam, da bomo vsi skupaj s pozitivnim nabojem zmogli prebroditi to razburkano morje.« ŠK Dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo: »V spominu mi bodo ostale družinske zadeve. Ker imam dva majhna otroka, se bom spominjal njunega lanskega napredka na različnih področjih. Letos, se bojim, mi bo najbrž leto ostalo v spominu predvsem po tem, da bom malo časa doma v družinskem krogu in veliko na ministrstvu. Razmere so težke in se še slabšajo, situacija v gospodarstvu ni lahka, kar pomeni, da bo na ministrstvu veliko dela.« Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja: »Meni bo ostalo leto 2008 v spominu zlasti zaradi prevzema družbe Atag na Nizozemskem, ki dobro posluje in je v drugi polovici leta kompenzirala težave na nekaterih drugih trgih. Zame je to ena največjih zadev v zadnjih letih. Zadnje četrtletje je bilo izrazito zaznamovano s padcem gospodarske rasti. Devetmesečni rezultati Gorenja so bili zelo dobri, povečevali smo tržne deleže ... Zadnji kvartal je del tega izničil, čeprav smo leto končali z večjim denarnim tokom in nekoliko nižjim dobičkom kot leto prej. Za letos so razmere tako negotove, da je veliko vprašanje, ali verjeti gospodarstvenikom, doktorjem znanosti, makroekonomistom ali >šlogarici<. Ravno zaradi teh spremenljivih razmer je treba imeti različne scenarije, kar je pomembno. Mogoče bodo bolj kot številke pomembni različni ukrepi.« US Niko Kač Maijan Vengust Dr. Matej Lahovnik Franjo Bobinac EMO ORODJRRI1R1894 Bežigrajska 10, Celje T mmW' lokalca<, prvi smo po racionalni rabi energije, podprli smo izgradnjo bloka 6... Na splošno sem prepričan, da smo bih v MO Velenje gospodarsko in družbeno uspešni, in vesel, ker se ne prepiramo. Slednje si želim tudi za letos, ko bi lahko napovedoval gradnjo krožišč, parkirišč, garažnih hiš, stanovanj ..., ampak mislim, da v tem trenutku še ne vemo, kako bomo reševali krizo. Na eni strani bomo iskali sposobne kadre, po drugi strani pa bo treba ljudem pomagati, saj jih je vse več v stiski.« Ivan Purnat, župan Občine Nazarje: »Leto 2008 si bomo v Nazarjah zapomnili po pridobivanju zemljišč in pripravi projektov za poslovno cono Prihova ter ureditev centra, na žalost pa tudi po nadaljnjem odpravljanju posledic predlanske poplave. Za poslovno cono Prihova, ki se >vleče< še iz časa skupne mo-zirske občine, smo tik pred zdajci, januarja naj bi pridobili gradbeno dovoljenje, septembra pa jo nameravamo že predati namenu. Tudi druge naložbe se bodo vrtele okrog te cone, čaka nas pa še komunalno urejanje zemljišč za gradnjo individualnih hiš na Biču in za samostanom, poleg tega pa bomo urejali središče Nazarij.« Franci Kotnik, direktor Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice: »Lansko leto smo zaključili zadovoljni, tako zaradi uresničenih nalog kot tudi zaradi dejstva, da se je poslovanje zbornice kot samostojne pravne osebe dobro prijelo. Seveda pa je gospodarstvo zaključilo leto v manj prijetnem ozračju. Za letos želim, da bi bilo čim manj teh negativnih učinkov ter da bi vladni ukrepi kar najbolj ublažili krizne trenutke. Glede na odzive gospodarstvenikov bi si v tem trenutku želeli predvsem ukrepe, ki bi imeli kratkoročne učinke. V zbornici bomo sicer o razmerah razpravljali že v tem mesecu, ko bomo določali svoje delo in pogoje poslovanja.« Aleksander Videčnik, 88- letni publicist iz Mozirja: »Treba je vedeti, da smo lani izdali mozirsko monografijo in zbornik Občine Nazarje, sedaj pa je v obdelavi Ljubno oziroma raziskujemo dogajanje v Radmirju, kjer je znamenita zakladnica. Za letos lahko rečem le, da če bo pol toliko uspeha, kolikor je volje, bo kar v redu. Zavedam se namreč, da brez zapisov zgodovinskega dogajanja ne bo šlo - naši predniki namreč niso bili pisuni, sedaj pa >not< spravljamo.« US Zaradi 24 evrov ob dve zaposleni Kriza tudi za laški Rdeči križ - Zaradi neporavnanih davčnih obveznosti, za katere niso vedeli, igubili dve delavki Št. 2 - 9. Januar 2009 nov; tednik Nina Jakončič in Jana Sotiar, glavni zvezdi predstave, sta očarali v plesu s krili. »Kot bi te vsak zamah prestavil v nek drug svet,« je bilo slišati med navdušenimi gledalci. Ko trebuh zapleše s sabljo Kleopatra je bila vse, kar si ženske želijo in o čemer moški sanjajo. Bogata, vplivna, odločna in neskončno razvajena. In ko ji je postalo dolgčas, njena domišljija ni poznala meja. Na zabavo je povabila plesalke, ki so v gibu Orienta vzele dih. Pričarale so pravljico, ki ji niti zgodovina ne more blizu. Šentjurčani so bili navdušeni. V okviru Plesnega vala v Šentjurju delujeta kar dve skupni orientalskega plesa. Pa tudi sicer je ta zvrst med ženskami vse bolj razširjena in priljubljena. V njej odkrivajo same sebe, svojo ženskost in senzualnost. Ni vse v izklesanem telesu. Lepota in privlačnost se napajata v notranji moči žen- ske. In orientalske ženske so iz gibanja in plesa naredile več kot samo umetnost. V sveta, ki jim ni bil vedno naklonjen, so z njim izrazile in dosegle vse, kar so hotele. Koreografinja predstave je Nina Jakončič, ki jo je po baleta duh Orienta prevzel pred petimi leti. »Začela sem s prijateljicami, ostala sicer sama, vendar se dokončno zaljubila. Upam, da bo tako ostalo za vedno,« pripoveduje svetlola-ska, ki v plesne vrste vabi ženske vseh starosti. Pa fantje? V tej vlogi jih nismo ravno vajeni, pa vseeno sodelujejo v predstavi. »V orientalskem sveta ni nič nenavadnega, da moški poučujejo taples. Kar dobro se znajdejo, pa čeprav so na trenutke malo smešni.« A tokratna pred- stava je tako in tako že v začetku obljubljala, da bo smešna. Na igriv in humoren način so povezali različne tradicionalne in moderne orientalske ritme, vmes pa se je našlo še kaj iz povsem druge zgodbe. Niso manjkale svečke, sablje, pozlačena krila in eksotični kostumi. Seveda pa brez plesalcev - to so bili Nina Jakončič, Jana Sotiar, Dejan Plo-štajner, Drago Križmančič, Nataša Struna, Judita Šarlah - Methans, Nataša Gorjup, Brigita Žaler, Majda Jakončič, Marjana Kopinšek, Marina Maž^on, Tina Mlaker in Boštjan Cepin -tudi najbolj spektakularna predstava ne doseže učinka. Tokratna ga je. StO Foto: SHERPA Na skupščini Območnega združenja RK Laško se člani niso seznanili z ravno spodbudnimi novicami. Ob tem, da je prosilcev za pomoč vse več, sredstva pa omejena, so se zaradi birokratske napake v Rdečem križu soočili še z začasno izgubo dveh zaposlenih. Kot pravi sekretar laškega Rdečega križa Vlado Marot - na skupščini je bil na to mesto ponovno izvoljen - se je število prosilcev za humanitarno pomoč lani povečalo kar za 15 odstotkov. Pomoči je bilo tako deležnih več kot 1.500 občanov Laškega in Radeč, povečuje se število prošenj za prehrano in plačilo položnic. »Ker je sredstev vedno premalo in ker praktično porabimo vsa z lastno dejavnostjo pridobljena sredstva za pomoči, vsem in v tolikšnem obsegu ni mogoče pomagati. Donacije za tovrstne namene pa so skromne. V prihodnje bomo tako prisiljeni oblikovati poostrene kriterije za dodelitev pomoči. Neredko se je žal tudi dogajalo, da je najbolj potrebni niso prejeli,« pravi Marot. Območno združenje je pred kratkim močno prizadela tudi izguba kar treh sodelavk, ki so pri delu redno pomagale. »Ena je odšla na porodniški dopust, dve zaposleni pa smo izgubili, ker zavod za zaposlovanje ni izdal pozitivno rešene vloge za javna dela v tem leta. Izkazalo se je, da smo imeli 24 evrov neporavnanih davčnih obveznosti, za kar sploh vedeli nismo. Ko bi nas vsaj prej opozorili! Tako pa s strahom čakamo na rezultate novega razpisa,« potarna Marot, ki se ob tem sprašuje, kako bodo v Rdečem križu zmogli vse postoriti. Kot dodaja, zadeve fizično sploh niso več obvladljive, saj se je delovnik na sekretariatu podaljšal že na 14 ur dnevno. »Da se zaradi pičlih 24 evrov dvema delavkama zapečati usoda, se mi zdi nezaslišano,« je prepričan. Visoki jubileji in številni zaslužni člani Sicer pa so člani laškega RK na zadnji skupščini potrdili vodstvo, predsednica ob- Vlado Marot ostaja sekretar laškega Rdečega križa. močnega združenja ostaja Marija Šmauc. Lani so 60-letnico delovanja obeležila krajevne organizacije iz Jurkloštra, Radeč, Rečice, Rimskih Toplic, Sedraža in Vrhovega, zato so si številni člani prislužili priznanja za dolgoletno humanitarno delo na terenu. Diplome so prejeli Janja Bervar, Ana Okorn, dr. Zvonko Rugole, Irena Sotiar in PGD Rimske Toplice. Bronasti znak so podelili Stanku Seliču, Tereziji Ocepek, Jožici Ivšek, Ka-rolini Medved, Mariji Pušnik, Vesni Stopin-šek, Antoniji Trebežnik, Cilki Kladnik, Vrtcu Ostržek, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ter podjetju AGM Nemec kot največjemu donatorju. Srebrni znak RK Slovenije so podelili Ani Padežnik, zlati znak pa Tereziji Peklar in že pokojni Olgi Suhadolčan. PM Foto: MM Vodilo je pomoč sočloveku REKLI SO zaokrožili šolo na Ponikvi in začeli z izgradnjo centralne čistilne naprave, ki je nedvomno projekt desetletja. Sam si bom leto zapomnil tudi po tem, da sem bil izvoljen za državnozborskega poslanca. Glede na to, da imamo mnogo sposobnih domačinov v pomembnih državnih organih, mislim, da bo tudi občina imela kaj od tega.« Franci Salobir, župan Dob-ja: »Leto 2008 je bilo prelomno, saj smo predali namenu večnamenski objekt z vrtcem, knjižnico in štirimi stanovanji. Želel bi si, da ne bi bilo toliko nasprotovanj in nagajanj s strani nekaterih občanov, saj ne bom ničesar s seboj nesel. Imamo pa že veliko novih načrtov, ki jih bomo skupaj gotovo znali uresničiti.« StO Tik pred novim letom so 35. obletnico delovanja praznovali člani Društva invalidov Laško. S prireditvijo so obeležili tudi svetovne dneve invalidov, človekovih pravic in prostovoljcev. Prvi predsednik društva je bil Polde Burkelc, kot pravi sedanji predsednik Miha Lončar, pa društvo s skoraj 700 člani še zmeraj ohranja prvotno vizijo pomoči invalidom. Društvo sedaj deluje na podlagi petih programov pomoči v vsakdanjem življenju. »Lani smo organizirali številne športne aktivnosti, kot so namizni tenis, balinanje, pikado ter streljanje. Eden od članov se je v športnem ribolovu uvrstil celo v državno reprezentanco. Poleg srečanj in izletov smo sofinancirali izobraževanja, rekreacijo ter nakup tisoč kopalnih kart. Nismo pozabili niti na ostarele člane, ki smo jih obiskovali na domu,« sklene misli ob obletnici Lončar. Prostovoljci društva so za pomoč članom prevozih kar 5.500 kilometrov in opravili 2.600 ur prostovoljnega de- Mag. Štefan Tisel, župan Šentjurja: »Lani smo izpeljali kar nekaj velikih cestnih projektov, s športnim parkom la. Lončar ob tem dodaja, da bi bilo prostovoljcem treba dati večje priznanje, saj razen moralnega zadoščenja najpogosteje za požrtvovalno delo ne prejmejo ničesar. »Letos bomo morah še bolj strniti vrste in pomagati drug drugemu, še posebej ob napovedih recesije.« Bolj pri- jetne misli pa so se utrnile članom ob srečanju, ki so jim ga popestrili učenci OŠ Primoža Trubarja Laško in ansambel Iskrice, nekateri člani pa so za svoje delo prejeli tudi priznanja društva ter Zveze delovnih invalidov Slovenije. PM Predsednik ZDI Slovenije Drago Novak je pisno priznanje podelil tudi tajnici laškega društva invalidov Zofiji Koprive. BISTRICA OB S. ŠMARJE P. J.j ROGATEC Trgatev pri minus trinajstih stopinjah na Trebčah pri Bistrici ob Sotli. Za občudovanje lepih razgledov po zimski kozjanski pokrajini »berači« niso imeli veliko časa. »Berači« pri minus trinajstih Na Trebčah v novo leto s trgatvijo v snegu in ledu Ponekod na podeželju se sosedi ne razumejo, soseda vinogradnika Tomaž Zorenč in Jože Hohnjec pa že eno desetletje celo tesno sodelujeta. Obdelujeta več kot 10 hektarjev vinogradov, v njuni Kleti Zorenč-Hohnjec so različna sortna vina, za katera sta prejela različna priznanja. Lani sta že poskusila s suhim jagodnim izborom, letos z ledeno trgatvijo, ki so jo opravili pri minus trinajstih stopinjah. V nedeljo zjutraj je velika večina Slovencev sladko spa- la, v Zorenčevem vinogradu na Trebčah pri Bistrici ob Sotli pa se je že ob šesti uri zbralo petnajst »beračev«. Treba je povedati, da na Kozjanskem pravijo berač obiralcem grozdja, ki so bih med ledeno trgatvijo zaščiteni z rokavicami in pokrivah. V nedeljskem zgod- njem jutra ter v strupenem mrazu je seveda težko biti dobre volje, vendar je »beračem« na Trebčah s pomočjo kuhanega vina ni ravno zmanjkalo. Najbolj zadovoljna sta bila gotovo vinogradnika, saj lani za ledeno trgatev temperatur- Ledeno vino je ena od najvišjih oblik kakovosti, ki jo lahko doseže vinogradnik v svojem vinogradu. Prav tako je najbolj atraktivna oblika ter med pivci najbolj čislana. Gre za zavestno odločitev vinogradnika za kakovost, v harmoniji z naravo, poudarja Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo kmetijsko gozdarskega zavoda. V Obsotelju, kjer spadajo v Šmarsko virštanjski vinorodni podokoliš, so imeli to zimo ledeni trgatvi v okolici Bistrice ob Sotli ter v Vinogradništvu Ogrizek v Zgornjem Gaberniku pri Podplatu, kjer so trgali grozdje petih različnih sort. Na Konjiškem, kjer spadajo v Mariborski vinorodni podokoliš, so imeli ledene trgatve Jurij Brumec z Male Gore, Konrad Brglez in Andrej Založnik (oba iz Slovenskih Konjic) ter Vojko Korošec iz Zreč. Ledeno trgatev so napovedali še podjetje Zlati grič, Marjan Kobale iz Žič in Jože Kotnik iz Kraberka pri Ločah. nih pogojev ni bilo. Ledeno trgatev je mogoče opraviti, če kaže na termometra vsaj tri dni najmanj minus šest stopinj Celzija, prav tako je pomembna zadostna količina sladkorja v grozdnih jagodah. Med 1500 trsi renskega rizlinga na Trebčah je tako zemlja v nedeljo zaradi mraza kar škripala, utrgani grozdi pa so med padanjem v prazno posodo zabobneli. Ko so nabrano grozdje na koncu stehtali, se je izkazalo, da je vsega skupaj nič manj kot 450 kilogramov. »Berači«, med katerimi so bili sorodniki in prijatelji, so hiteli, zato je bila ledena trgatev ob devetih zjutraj že končana. Velika večina Slovencev je takrat šele vstajala iz tople postelje, v Zorenčevem vinogradu pa so dokončali delo v sibirskem mrazu. Popoldan je iz vinske stiskalnice priteklo 250 litrov mošta, ki je vseboval skoraj 135 ekslov sladkorja. Kletarja čaka seveda še veliko dela, saj je vrenje zaradi visoke sladkorne stopnje v moštu zelo počasno ter zato donegova-nje vina zahtevno opravilo. Pri- delek ledene trgatve je od običajnega skromnejši, vendar ima zaradi zahtevnosti višjo ceno. Na Kozjanskem so vzadnjem obdobju res čudni časi. Veliko kozjanskih vinogradnikov je ostalo jeseni zaradi ujme brez sadov svojega dela ter vlaganj, vinogradnika na Trebčah pa sta lahko zadovoljna celo z ledeno trgatvijo. BRANE JERANKO Vinogradnik mora ledeno trgatev prijaviti Kmetijsko gozdarskemu zavodu Mariborspredprijavo,kimo-ra biti opravljena vsaj 8 dni pred trgatvijo, sledi prijava roka trgatve. Po prijavi vzor-čevalec opravi ogled vinograda, kjer bodo trgali grozdje za vrhunsko vino. Izpolnjeni pogoji za ledeno trgatev so predpogoj, da se lahko vino ponaša z nazivom ledeno vino. Redek primer gospodarske povezanosti sosedov. Vinogradnik Tomaž Zorenč (na fotografiji) že eno desetletje tesno sodeluje s sosedom Jožetom Hohnjecem. Prostovoljstvo v ■ ■ ZIVI Prostovoljke in prostovoljci 25 krajevnih organizacij Rdečega križa, ki delujejo v občinah Obsotelja in Kozjanskega, so opravili v letu 2008 okoli 12 tisoč prostovoljnih ur. Na domu so obiskovali stare, bolne in osamljene občane ter jim pomagali pri vsakodnevnih opravilih in opravkih na različnih uradih. Družinam in posameznikom v stiski so razdeljevali hrano in oblačila ter jim priskočili na pomoč ob naravnih nesrečah, zlasti pa po hudih neurjih v avgustu. Večina krajevnih organizacij Rdečega križa je za starejše sokrajane rm pripravila družabna srečanja, nekatere pa so organizirale tudi dobrodelne akcije. Več krvodajalcev Število krvodajalcev v občinah Obsotelja in Kozjanskega se je leta 2008 v primerjavi z letom prej povečalo za dobrih 17 odstotkov. Tako so krvodajalci leta 2007 darovali kri 1322-krat ter lani 1549-krat. Na Območnem združenju Rdečega križa Šmarje pri Jelšah so izjemno zadovoljni, obenem pa želijo, da bi se zdajšnjim krvodajalcem pridružili novi. Območje šestih občin šmarske upravne enote je namreč po številu krvodajalcev še vedno pod državnim povprečjem. BJ smztBtCü VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 Jože Čakš, župan Šmarja pri Jelšah: »V slabem nas je v preteklem letu gotovo zaznamovalo neurje, ki je mnogim našim občanom precej zagrenilo življenje. Smo pa tudi izpeljali ogromno pomembnih projektov in tudi za prihodnje leto smo bih kar velikopotezni. Se pa tega leta po malem tudi bojimo. Nihče namreč ne ve, kako bo recesija vplivala na financiranje občinskih proračunov. Od tega pa so konec koncev odvisni vsi naši načrti.« StO Evri za praznike Tri družine v socialni stiski iz občine Rogatec so tik pred novim letom prejele po 300 evrov. Podjetje Petek se je namreč 900 evrov družinam, ki se težko odločilo, da ob odprtju svoje prebijajo iz dneva v dan. De-poslovalnice v Rogatcu nameni nar je nakazalo v Solidarnost- ni sklad OZ RK Šmarje pri Jelšah; ta pa ga je izročil družinam iz Rogatca, Dobovca in Donačke Gore. Družine, ki so prejele denarno donacijo podjetja Petek, sta skupaj izbrala Občina Rogatec in Rdeči križ. BJ Z OBČINSKIH SVETOV Zaradi države v še večje dolgove ŠMARJE PRI JELŠAH - Proračun občine za leto 2009 na prihodkovni strani predvideva okrog 10,8 milijona evrov, na odhodkovni strani pa nekaj več kot 12,6 milijona evrov. Investicijski del vsebuje več kot 70 vidnejših projektov. V prvi obravnavni je bil predlog relativno dobro sprejet. Nekateri pomisleki so se nanašali zlasti na visoko zadolževanje. Za izvedbo evropskih projektov bo občina namreč najela še za dva milijona evrov kredita. Do zakonsko dovoljene meje petih milijonov jih loči samo še en milijon. Kot pravijo v občinski upravi, ga morajo prihraniti za hude čase in nepredvidene nujne investicije. Največji križ je, kljub drugačnim zagotovilom bivšega ministra Žagarja, sistem financiranja, ki od občin zahteva, da projekt izvedejo in v celoti poplačajo. »Zdaj že skoraj tri mesece čakamo na nakazilo države in plačujemo draga likvidnostna poso^ jila, zaradi česar bomo po novem letu celo v prekršku,« so nezadovoljni. Predlog nekaterih svetnikov, da bi se na račun manjšega zadolževanja odpovedali nekaterim investicijam, kljub vsemu ni bil sprejet. StO wififw.radiocelje.com Št. 2-9. januar 2009 m VOJNIK j SL. KONJICE j ZREČE | NOVI TEDNI V pričakovanju finančnega »blagoslova« Da se vrtec na Frankolo-vem že več let sooča z veliko prostorsko stisko, smo že večkrat poročali. Kot je znano, namerava Občina Vojnik zgraditi novega, za kar pa trenutno nima denarja. V proračunu za letos ni zagotovljenega niti denarja za projektno dokumentacijo. Župan Beno Podergajs vseeno upa, da se bo našel denar tudi za to. »Če bomo uspešni pri prodaji zemljišč na Konjskem in ob psihiatrični bolnišnici, bomo lahko uresničili tudi projekte, ki v proračunu za letos niso predvideni,« pravi. Novi vrtec namreč ni edini projekt, ki se mu ni uspelo uvrstiti v letošnji proračun. Skozi rešeto so padli tudi novo vozilo za frankolovske gasilce, vodovod Hrenova, nov parket v vojniški telovadnici in še nekaj drugih naložb. Sicer prostorsko stisko v frankolovskem vrtcu rešujejo tako, da so oddelek otrok pred časom naselili v stari šoli, od koder so jih morali lani poleti zaradi neustreznih bivanjskih pogojev izseliti. Otroke so začasno nastanili Kot kaže, bodo morali frankolovski malčki na nov vrtec čakati še nekaj časa. v župnijskem Aletinem domu. Z novim letom bi morali malčke preseliti nazaj v obnovljeno staro šolo. A ker ta še ni obnovljena, malčki do nadaljnjega ostajajo v domu. Kot je dejala ravnateljica vrtca Mavrica iz Vojnika Zvonka Gram, je večina del že opravljena. Za adaptacijo prostorov bo morala Občina Voj- nik odšteti 28.500 evrov. Gru-mova pričakuje, da bo vse na-red še v tem mesecu. Prostorskih težav pa nimajo le na Frankolovem, ampak se z njimi sooča tudi matični vrtec v Vojniku. Tudi tam jih rešujejo s pomočjo župnijskih prostorov, kjer domu-jejo štirje oddelki vojniških otrok. Tam bodo lahko osta- li do junija, kam bodo z malčki po tem, v vrtcu še ne vedo. Ravnateljica se boji, da se bodo morali prostorske stiske v skrajnem primeru lotiti z uresničevanjem pravilnika o vpisu otrok v vrtec, kar pa za mnoge starše ne bo prav nič ugodno. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A Čiščenje pod Pohorjem Pet občin iz pokrajine pod Pohorjem je pred prazniki poslalo na ministrstvo za okolje vlogo, s katero želijo pridobiti evropski denar za rešitev problema odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V projektu z naslovom Celovito urejanje porečja Dravi-nje sodelujejo občine Slovenske Konjice, Zreče, Oplotni-ca, Poljčane in Rače-Fram, ki so prijavile izgradnjo petih čistilnih naprav skupne zmogljivosti 43 tisoč populacijskih enot, s 24 kilometri primarne kanalizacije, z zadrževalnimi bazeni, razbremenilnimi objekti, objekti za omejitev pretoka ter s črpališči. Skupni stroški projekta, s katerim bi pet občin do leta 2012 uredilo zbiranje in čiščenje odpadnih voda, so ocenjeni na 29 milijonov evrov, pri čemer računajo na 85-odstotno sofinanciranje kohezijskega sklada. Poleg tega bodo v občini Slovenske Konjice zgradili centralno čistilno napravo za 14 tisoč populacijskih enot, med drugim s približno desetimi kilometri kanalizacije. Skupne stroške projekta ocenjujejo na 9,7 milijona, za kar naj bi večino denarja prejeli od Evropske unije ter države. BJ Enim premalo, drugim preveč Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo poslovanje Občine Vojnik in ugotovilo nekatere nepravilnosti v zvezi z izplačili funkcionarjem v letu 2007. Računsko sodišče je tako ugotovilo, da je občina podžupanu izplačala za približno 2.400 evrov premalo denarja. Prav tako so bila v letu 2007 za dobrih 300 evrov prenizka izplačila članom komisij občinskega sveta, medtem ko so svetniki za sejnine prejeli 600 evrov preveč. Občina Vojnik je na priporočilo računskega sodišča že sprejela dopolnitev pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih in krajevnih organov ter o povračilih stroškov. Občina naj bi sprejela še akt o uporabi službenih mobilnih telefonov ter v njem določila omejitve porabe. BA podaljšali na celo leto Trije kralji v Vojniku V župniji svetega Jerneja v Vojniku so v božično-no-voletnem času domove obiskovali mladi koledniki. Razdelili so se v skupine in nosili blagoslov v družine, kjer so jih z veseljem sprejeli. Male kralje je vodila želja razveseliti ljudi, ki so jih obiskali, prinesti blagoslov, pokaditi dom, zapeti pesmi, predvsem pa z da- rovi, ki so jih dobili na svojih obiskih, razveseliti otroke v misijonih, kamor je denar namenjen. Poleg tega so otroci zbirali denar v www.novitednik.com Za Turistično društvo Nova Cerkev bo praznično kar celo leto 2009, saj bo društvo obeležilo 40-letnico delovanja. Nič manj pestro pa ni bilo minulo leto. Še zlasti v veselem decembra se je kar vrstilo prazničnih dogodkov. Sredi minulega leta so se krajani razveselili turistične zgibanke, v kateri so predstavljene nekatere najpomembnejše turistične, kulturne in naravne znamenitosti Nove Cerkve in okolice, dejavnost društev v kraju in gostinsko-turistično ponudbo. Ker je bilo leto 2008 v Sloveniji v znamenju 500-let-nice rojstva Primoža Trubarja, so se na očeta slovenske knjige spomnili tudi člani TD Nova Cerkev. Pripravili so razstavo na temo z naslovom Moja knjiga. Otroci POŠ Nova Cerkev in Socka so pod mentorstvom svojih učiteljic izdelali svojo prvo knjigo in jo razstavili v Slomškovi kapeli. Razstava je bila na ogled tudi v Psihiatrični bolnišnici v Vojniku. Dobro so se v Novi Cerkvi pripravili tudi na božično-novoletne praznike. V začetku decembra je TD Nova Cerkev v POŠ Socka organiziralo delavnico iz- delovanja novoletnih voščilnic, članice TD pa so pripravile tudi obilo dobrot, ki so jih s še drugimi izdelki na stojnicah ponudile obiskovalcem. Sejma so se udele-' žili tudi otroci POŠ Socka in Nova Cerkev ter posamezni obrtniki iz drugih krajev. December si bodo v Novi Cerkvi zapomnili tudi po uspešnem tečaju retorike, ki se ga je pod vodstvom Marijane Kolenko udeležilo 18 slušateljev. Vrhunec vsega dogajanja pa je bil tradicionalni 10. blagoslov konj na Štefanovo. BA akciji Otroci otrokom z naslovom Lačnim otrokom. Nekateri so geslo »To, kar imamo, radi drugim damo, česar se mi veselimo, radi z drugimi delimo« vzeli zelo resno. Na praznik svetih treh kraljev so se koledniki pod vodstvom Sabine in Marjana Majcna zbrali v cerkvi pri maši in simbolno k jaslicam položili svoje darove in darove dobrotnikov iz župnije. MILENA JURGEC Delavnica izdelovanja novoletnih voščilnic m St. 2 - 9. januar 2009 Spanski tolkalci so med drugim nastopili tudi kot vesoljska bitja. tovo najbolj prepoznavna slovenska tolkalna skupina, letos pa bodo z več koncerti proslavili 10-letnico obstoja. Za jutrišnji koncert napovedujejo bogato dogajanje, ki ga bodo popestrili plesalci, pevci in drugi gostje v smislu »bolj bo šel koncert h koncu, bolj bo vroče«. Ob tem so v skupini izdali tudi prvo zgoščenko, ki je nekoliko drugačna od glasbe, ki jo napovedujejo za jutrišnji koncert. Iz trikotnika kvadrat SToP-ovci so tudi glavni organizatorji festivala, po lanskem premoru pa se jim je spet pridružil žalski zavod za kulturo, šport in turizem. »To nas izjemno veseli,« je poudaril umetniški vodja festivala Dejan Tamše, »saj smo leta 2007 festival dobro začrtali in lahko govorimo, da postaja tradicionalen. Rdeče niti ni- mamo, ker smo nastope in izbore skladb prepustih kar sodelujočim ter njihovi intuiciji.« Slovensko občinstvo, kar se tiče tolkal, še vedno vzgajajo, zato glasba na festivalu ni preveč moderna. Čeprav, kot pravi Tamše, festival v Žalcu v ničemer ne zaostaja za podobnimi v tujini. Člani SToP-a so med festivalom ustanovili društvo, s katerim se bodo povezali s svetovnim združenjem tol-kalcev (PAS). Preko društva bodo imeli profesorji in učenci lažji dostop do svetovne literature, možna bo kakšna štipendija za študij v Ameriki, računajo pa tudi na druge ugodnosti. Tudi v skrbi za vzgojo in promocijo tolkal v času festivala v dopoldanskih urah pripravljajo različne delavnice. Te so namenjene prak- tično vsem, ki se ukvarjajo s to glasbeno zvrstjo. Ob večernih koncertih pripravljajo različne aktivnosti, saj si je na stojnicah mogoče ogledati in tudi kupiti vse potrebne pripomočke za tolkala, obiskovalci pa se lahko merijo tudi v simboličnem tekmovanju. Za pripravo festivala bodo, zahvaljujoč prostovoljnemu delu, potrebovali »le« približno 15 tisoč evrov, v štirih dneh pa v Žalcu pričakujejo več kot 1.200 obiskovalcev iz cele Slovenije. Tudi letos se dogajanje navezuje na hrvaška festivala v Zagrebu in Bjelovarju ter na avstrijskega v Gradcu, kar poceni in obogati gostovanja skupin. Kot je omenil Tamše, naj bi se koncertni trikotnik v kratkem razširil v kvadrat, saj naj bi k sodelovanju pritegnili še Madžarsko. US, foto: MM II« TEDNIK Vračajo se plemiči Eden največjih celjskih kulturni projektov, Ipavčeva opera Teharski plemiči v produkciji Društva ljubiteljev umetnosti Celje, se s tremi predstavami v SLG Celje (9., 10. in 11. januar) ter prvim gostovanjem na odru Kulturnega centra Rogaška Slatina (16. in 17. januar) vrača na odre. Projekt je združil več kot sto jevič, dirigent Simon Dvoršak, sodelujočih posameznikov ter številne partnerje, na odru SLG Celje pa so ga premierno uprizorili novembra lani. Gre za prvo lastno operno produkcijo v knežjem mestu, pod katero so se podpisali režiser Miha Alu- koreografinja Goga Stefanovič Erjavec, zborovodja in producent Gregor Deleja, scenograf Matija Kovač in kostumograf-ka Darja Vrebac. Sceno so izdelali v Srednji šoli za gradbeništvo Šolskega centra Celje. Naslovne vloge pojejo Andreja Zakonjšek Krt, Martina Zapušek, Matjaž Stopinšek, Boštjan Korošec in Janko Vol-čanšek. V orkestru igrajo dijaki, študentje in profesorji glasbenih šol iz Celja, Žalca in Šentjurja, zbor sestavljajo sedanji in nekdanji dijaki I. gimnazije v Celju in Gimnazije Celje - Center, plesni del predstave pa oblikujejo plesalke in plesalci Plesnega foruma Celje. BS Vsem Slovencem Prisluhnite fotografijam V celjski galeriji Plevnik-naprej na ogled fotografije tva fotografov Svit. Avtor je Prisluhni. Dejansko so fotografije, ki jih je za prvo samostojno razstavo izbral Črnej, takšne, da niso le za ogled, ampak jim velja prisluhniti. Vsaka od Kronkowska bodo od nocoj Tomaža Črneja, člana druš-razstavo domiselno naslovil razstavljenih fotografij namreč prinaša tudi zelo razvidno zgodbo. Ali, kot je razstavi na pot zapisal avstrijski kritik in sodobni umet- Tudi večkrat nagrajena fotografija Crossroads je na razstavi Tomaža Crneja. V avli Osrednje knjižnice Celje je do 8. februarja na ogled razstava, ki je nastala v sodelovanju z zavodom za ekologijo Narava 2001 in zavodom Parnas iz Velikih Lašč. Avtor razstave Viktor Luskovec jo je naslovil Vsem Slovencem: Slovenija moja domovina. Gre pravzaprav za kombinacijo dveh razstav, s katerima so počastili 500-letnico rojstva Primoža Trubarja, njun vezni element pa je domoljubje v smislu ohranjanja in nadgradnje slovenskih vrednot skozi ponos na tradicijo in dosežke kot tudi na okolje in naravo. Razstava je posvečena širjenju zavesti, da Slovence doma in po svetu vežejo beseda in pestrost ter lepota narave. Slovenija je na razstavi predstavljena z 20 naravoslovnimi fotografijami, na katerih so predstavljeni tipični habitati ter posamezne živalske in rastlinske vrste iz vseh delov domovine. Predstavitev lika in dela Pri- moža Trubarja je v posebni vitrini, v kateri so razstavljeni prva slovenska knjiga, Trubarjev pečat, pribor za pisanje, orlovsko pero, listina in katalog Trubar: Vsem Slovencem, ki ga je zavod Parnas izdal ob obletnici Trubarjevega rojstva. Ob vitrini je nameščena varjena skulptura Primoža Trubarja, delo kiparja Aleksandra Arharja. V kulturnem programu ob odprtju razstave sta nastopila kitarist Aljaž Cvirn in član ljubiteljskega gledališča Teharje Andrej Hribernik. BS nik Wolfgang Temmel: Črnej je bil v pravem trenutku na pravem mestu in imel ob tem še pravo svetlobo. Razstava, ki bo uradno odprtje dočakala šele prihodnji teden, mogoče pa si jo je ogledati že od nocoj naprej, bo na ogled do 28. januarja. BS Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje: »Pričakovanja v letu 2009 so predvsem povezana z delom v muzeju. Sam si želim, gle- Št. 1 - 6. Januar 2009 de na to, da je muzej ob gradnji knjižnice ostal brez dela svojih razstavnih prostorov, da bi v kleti Knežjega dvorca začeli postavljati arheološko razstavo. Ta klet je namreč edinstven prostor, ki ga nima nihče v Sloveniji. Verjamem, da bomo to uspešno, ob pomoči ministrstva za kulturo in Mestne občine Celje, tudi uresničili.« Tina Kosi, upravnica SLG Celje: »Leto 2008 si bom skušala zapomniti po vseh lepih trenutkih, ki sem jih doživela. Za leto 2009 pa upam, da se bo gospodarska kriza umirila, želim si, da bi moj sin uspešno opravil prvi letnik srednje šole, da bi se na delovnem mestu razumeli tako dobro, kot se razumemo, da bi stekla obnova gledališke hiše naprej, pa seveda zdravja.« ŠK Bolj gre h koncu, bolj je vroče S tretjega festivala tolkalnih skupin v Žalcu - Za promocijo in vzgojo tolkalistov Žalec je danes v znamenju trojk - v mestu že namreč tretji dan odmeva tretji BUMfest oziroma mednarodni festival tolkalnih skupin. Do danes sta v Domu II. slovenskega tabora nastopila Perku-Va iz Španije in belgijska skupina Mol. Zvečer v žalski hram kulture prihajajo Brazilci oziroma skupina Grupu, jutri, za zaključek festivala, pa slovenski tolkalni projekt SToP napoveduje pašo za ušesa in oči. Španci so se predstavih s sproščenim, na trenutke duhovitim in atraktivnim programom, med drugim so nastopili kot vesoljska bitja, hkrati pa kot odlični glasbe- niki, saj v skupini sodelujejo najvidnejši profesorji. Belgijci veljajo za neke vrste družinski ansambel, čeprav skupina obstaja že dobri dve desetletji. Kot je zapisano v bil- tenu, ki je izšel ob festivalskem dogajanju, so današnji gostje, skupina Grupu, med tistimi, ki potujejo in raziskujejo vesolje moderne glasbe. Kot eden najbolj aktivnih ansamblov v Braziliji se ponašajo z obširno glasbeno dejavnostjo, zvečer ob 18. uri pa bodo zagotovo poskrbeli tudi za prikaz glasbenega izročila svoje države. Veliki sobotni finale bo pripadel SToP-u, ki je zago- Dopoldanske delavnice pripravljajo člani skupin, ki sodelujejo na festivalu. Odziv med ljubitelji tolkal je precejšen. 16 NOVI TEDNIK Obkroženi z mediji Sedeti pred televizorjem in spremljati različne oddaje, nenehno brati časopise, poslušati radio in biti na tekočem z vsem, kar se dogaja. In pri tem še kaj zaslužiti. Se sliši mikavno? Morda na prvi pogled, saj se ob spremljanju za tiste, ki so zaposleni v agencijah za spremljanje medijev, s tem pravo delo šele začne. Ste že slišali besedo kliping? Ste, a ne veste, kaj pomeni? Brez skrbi, niste edini. In prav zato smo se na pot v odkrivanje tokrat podali v mariborski Observer Genion Clipping. Zlasti danes, ko se število medijev, pa naj bo to papirnatih ali elektronskih, množi s svetlobno hitrostjo, v podjetjih ne zmorejo sami spremljati vseh in preveriti, ali so v njih omenjeni in ali je kateri objavil tematiko, ki jih zanima. Zato so nastala podjetja, ki počno prav to. S fotografom sva se morala zbuditi zelo zgodaj. Priprava klipinga se namreč začne takrat, ko sicer navadni smrtniki še mirno spimo, zunaj pa se morda kvečjemu poleti prikažejo prvi sončni žarki. Kljub zgodnji uri je v vseh pisarnah zelo živahno. Prižgani računalniki, vse naokoli polno časopisov, slišijo se glasovi radijskih voditeljev ... »V jutranjih urah moramo prebrati vse časopise, ki so tisti dan izšli, preveriti vsebine radijskih programov, saj morajo naročniki ob začetku delovnega dne že imeti zbirko objav o njihovem podjetju oziroma temah, ki jih zanimajo,« pojasni direktorica Vesna Šer-čič. Resda zgodnje vstajanje ni najprijetnejši del službe, a se, kot nam je pojasnila Željka Pejič, motivira z mislijo, da jo čaka še dolgo popoldne, ki ga lahko med drugim izkoristi za aktivnosti v naravi. Zaposleni imajo veliko dela, saj morajo hkrati poslušati program ene od radijskih postaj in prebirati časopise ter v njih iskati objave, ki bi zanimale naročnike. »Naše branje je nekoliko drugačno kot doma, saj moramo časopis prebrati v celoti in ne samo besedila, ki nas zanimajo, skratka po obdelavi v časopisu ni nobene rubrike ali članka, ki ne bi bil prebran.« Pomembno je, da v zbirko objav uvrstijo vse članke, ki bi morebiti zanimali naročnika, se pravi, da mora bralec razmišljati tudi o tem, kaj bi utegnilo biti koristno za naročnika. Sodobna tehnologija danes močno olajša pripravljanje klipinga. Če so včasih iz časopisov članke izrezovali, kasneje radijske in televizijske posnetke hranili na kasetah, vse to danes počnejo z računalniki. Skeniranje, snemanje, obdelava, vnos v bazo. Ja, v spletno bazo, od koder je članek ali posnetek v tistem trenutku dostopen naročni- kom. In ne tako kot včasih šele naslednji dan, če je le pošta gore papirja dostavila dovolj hitro. »Ko pride na uvajanje kakšen nov sodelavec, se kar ne more načuditi, kako lahko istočasno beremo in poslušamo. A s prakso se tudi oni tega navadijo,« se nasmeje Jadranka Križanič. Vsak naročnik ima tudi skrbnika klipinga, ki iz množice objav izlušči najpomembnejše in o njih zjutraj obvesti naročnika. Prav iz objav lahko ugotovijo marsikaj. »Pripravljamo tudi analize, iz katerih lahko naročniki spoznajo svojo podobo v javnosti in na podlagi katerih lahko prilagodijo svoje delovanje. Spremlja- mo, kolikokrat je bilo v medijih omenjeno določeno podjetje, konkurenco, tematike, ki jih zanimajo, pa tudi, kako posamezna objava vpliva na podobo podjetja v javnosti,« razloži Mojca Sergo in doda, da se za takšno storitev odloča vse več podjetij, zlasti tistih, ki jim ni vseeno, kaj o njih pišejo novinarji ali se o njih govori na kakšnem spletnem forumu. In ko je delavnik za nekatere zaključen, nastopijo drugi - popoldanska ekipa, ki je marsikdaj v službi tudi do poznih nočnih ur. In vsa stvar se ponovi še enkrat. ANDREJ KRAJNC Foto: MARKO MAZEJ STE VEDELI? Besede kliping v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne najdemo. Izhaja iz angleške besede clip, ki pomeni izsek oziroma izrezek. Gre torej za izseke iz časopisov, v sodobnem času pa tudi radijskih ali televizijskih oddaj, spletnih strani ... Prvo kliping agencijo je leta 1879 v Parizu ustanovil Alfred Cherie. Pariškim igralcem je ponujal nakup kritik njihovega dela, igralcem pa tako ni bilo treba kupiti celega časopisa. Genion Clipping je nastal leta 2001 z željo po prodornejšem spremljanju medijev in ponujanju novih konkurenčnih storitev. Kasneje se je lastniško povezal z avstrijskim Observerjem, ki na področju spremljanja medijev deluje od leta 1896, in s tem pridobil tudi močno mednarodno podporo. Danes v Genionu dela približno dvajset sodelavcev. V Genion Clippingu preberejo okoli 400 časopisov, preposlušajo vse radijske in pregledajo vse televizijske postaje, ki oddajajo v Sloveniji. V povprečju en izvod dnevnega časopisa z diagonalnim branjem v celoti preberejo v 20 minutah. Čeprav je zakonodaja v lanskem letu tudi kliping agencijam naložila plačevanje avtorskih pravic, podobno kot to počnejo na primer gostinci glasbenikom, pa stanje na tem področju še ni urejeno. Agencije sicer denar že zbirajo na posebnem računu, a do dogovora med kolektivnimi organizacijami še ni prišlo. NTjtC St. 2 - 9. Januar 2009 »Na začetku je bilo veliko pomoči. Potem pa ljudje počasi pozabijo nate, tebi je pa tudi zoprno kar naprej >fehtati<. Hiša je bila za invalida popolnoma neprimerna. Skupaj s sestro sva vzela kredit in začela graditi. Ko sem dobil poračun za premalo izplačano invalidnino, smo lahko vlili betonsko ploščo. Brez brata Robija in drugih prijateljev, ki so zastonj vložili ogromno delovnih ur, pa tako ali tako ne bi mogel nič.« Jana je skoraj slepa, vendar človek to na prvi pogled komaj opazi. Še posebej, ko se ji v novi kuhinji od sreče oči takole smejijo. Družini Plank kruta usoda že od nekdaj ne prizanaša. Oče Miha je namreč zgodaj ovdovel. Najmlajši Heni je bil star komaj 16 mesecev, ko mu je umria mama. Miha, sicer pek, ki je delal vse noči, je ostal sam s službo, sredi gradnje družinske hiše in z vzgojo treh otrok. »Lahko bi napisal knjigo. Ampak s pomočjo razumevanja dobrih ljudi in z močjo, ki jo vzameš sam ne veš od kod, smo preživeli.« Ljubezen hodi in vidi, tudi ko noge in oči ne Henrik Plank, paraolimpijec iz Šentjurja - »Dolgoročno lahko računaš le nase, je pa lepo, če ti kdo stoji ob strani« Zgodilo se je, ko bi človek najmanj pričakoval. Na poletni dan, ki je bil poosebljena sproščenost tistih časov, se je takrat 25-letni Heno s prijatelji družil v Laškem. Splet nesrečnih okoliščin, mladostne nepremišljenosti in še česa je nanesel, da je skočil v Savinjo. Izplavati pa ni več mogel. Tistega dne se je začelo novo, drugačno življenje. Devet let je že, odkar je na invalidskem vozičku. Pa vendar udeleženec pa-raolimpijskih iger v Pekingu ne pogreva obžalovanja. »Prej ali slej se naučiš, da dolgoročno lahko računaš le nase. Je pa lažje, če ti kdo stoji ob strani,« s pogledom poboža svojo Jano. »Nič posebnega nisem bil. Hodil sem v službo, kjer sem pakiral suho sadje. Po službi sem imel še na pretek energije, da sem kaj postoril, se ukvarjal s športom in se družil s prijatelji,« svojo zgodbo začne Henrik. Roko na srce, na takšne življenjske scenarije nikoli niti ne pomislimo, kaj da bi se nanje celo pripravili. Večina hiš je pač grajenih tako, kot da bomo večno mladi in večno zdravi. In ko je že tako dovolj hudo, se mora človek naenkrat ubadati še z banalnimi stvarmi, kot so, kje bom zdaj spal, kdo me bo nosil po stopnicah in kako se bom spravil v avto. Vse, kar se je še včeraj zdelo samoumevno, postane danes zapleteno kot atomska fizi- ka. »Od začetka nisem razmišljal o ničemer, razen o tem, da me ne roke ne noge ne ubogajo.« Po letu in pol rehabilitacije se je vrnil domov. »Takrat se zavedanje, kaj te je doletelo, šele prav začne. Še zdaj traja. Pa vseeno si nisem pustil časa za premlevanje.« Vsak dan je prinesel nove izzive, nove težave in nove dosežke. »Nima smisla razmišljati kako bi bilo, če bi bilo. Tudi utvar, da čutim noge, da bo nekoč drugače, si nisem de-'lal. Treba se je bilo pač reorganizirati. Zaradi stopnic so mi postala zgornja nadstropja nedostopna. Ko sem končno lahko šel ven na zrak, je bilo že bistveno bolje.« Tako mimogrede v razmislek o statusu invalidov. Če ste v času takšne nesreče zaposleni in imate vsaj pet let delovne dobe, imate srečo v nesreči. Lahko se namreč upokojite. Bognedaj, da se kaj takega zgodi študentu ali dijaku ... Dolga pot do Pekinga Heno je bil pred nesrečo zgolj rekreativni športnik. »Turno smuko sem najbolj oboževal, čeprav mi ni vedno dišalo nositi smuči v breg.« Šele na vozičku je začel resno trenirati. Odločil se je za atletiko. Nekega dne se jima je s prijateljem in trenerjem pridružilo ljubko dekle. Tudi ona se je želela dokazati v športu, a so ji v klubu povedali, da se s takimi, kot je ona, nimajo časa ukvarjati. Jana je namreč praktično slepa. Zaradi prirojene očesne napake ima danes le še dva procen- ta vida. »To sicer nič ne pove. Odvisno je od svetlobe, ampak na svoj vid se ne morem prav dosti zanašati. Ljudi prepoznavam po glasu.« Jana sicer študira ekonomijo, a kot pravi, da bi kdaj dobila službo, ne more resno računati. »Ekonomistov je kot listja in trave. Jaz sicer naredim verjetno vse enako, kot bi videči. A za to potrebujem dvakrat več časa. Tu pa se vse konča.« Pa se vrnimo nazaj na štadion, kamor se je Henrik z željo, da bi prišel na paraolimpijske igre v Pekingu, odpravil dvakrat na dan. »Na žalost si spet bolj ali manj sam. Tvoji so stroški za vso opremo in posebno prehrano, trenutno se pogajamo ali bodo krili stroške trenerja,« pravi Henrik. »Sama igram namizni tenis za slepe. Na Finskem smo dosegli dve kolajni. Ta šport je še v povojih in lahko bi bili zraven, lahko bi postali velesila. Pa spet ni denarja. Nikomur ni mar za to,« podobno grenko doda Jana. Vseeno pa je Henriku uspelo tisto, kar si vsak športnik želi doživeti vsaj enkrat v živ- Enkrat je zmanjkalo elektrike in ker črpalka centralne kurjave spodnjih prostorov ni segrela, Heno še danes ne more pozabiti, kako ga je takrat nazeblo. »Sklenil sem, da če bom kdaj imel svojo hišo, bo brezpogojno imela kamin. Ko vse drugo odpove, se lahko zaneseš le na plamen v lastnem ognjišču.« ljenju. Udeležil se je olimpijskih iger. »Ni važno, če bodo še kakšne ali ne, takšnih ne bo nikoli več. Organizacija je bila neverjetna. Rampo so nam naredili na kitajski zid. Vsa vas je bila prilagojena za invalide. Pa ne samo za gibalno ovirane, tudi za slepe in vse ostale.« Doma pa se zdi, da športnikov invalidov uspehom navkljub ne jemljejo prav zares. Ne hodi, lahko pa bi vozil ... Od prvih, usodnih srečanj na štadionu je minilo že precej časa. Heno in Jana sta počasi postajala ne-razdružljiva in zadnji dve leti živita skupaj. V prizidku hiše imata prilagojeno stanovanje. Zgradili so ga z veliko pomoči prijateljev in sorodnikov. »Če bi moral plačati vse obrtnike in vse delo, bi bil še vedno med surovimi zidaki, tako pa je zdaj pogled skozi okno že bistveno bolj spodbuden.« Kuhinja še vsa diši po novem. »Fantastično. Niti misliti si ne morete, kako sem vesela,« se smeje Jani. »Nekaj stvari še manjka, ampak večino je bilo narejenega vmes, ko je bil Heno na Kitajskem. Presenetiti smo ga hoteli in uspelo nam je.« V tem pogledu so bili trije tedni njegove odsotnosti kratki, sicer pa ga ni bilo ... »Pre-dooolgo!« zavzdihne Jana. »Še pes ni hotel od hiše. Samo tulil je pred vrati.« Ko ima človek enkrat lastna vrata, je življenje drugačno. Četudi si invalid, se tvoje želje in hrepenenja ne spremenijo prav dosti. Zdaj si najbolj želita svoj avto, da bi lahko bila samostojna tudi v tem pogledu. »Izpit že imam. Ampak treba je kupiti avtomatika s prilagojenimi komandami. Do tja pa je še daleč ...« Morda celo z vašo pomočjo tudi ne tako zelo. Henrikova zgodba nam je po svoje v opomin, kako nič v življenju nima zagotovila in kako se nam lahko že jutri podre svet. Še bolj pa nam je v navdih. Ker je iz težkih trenutkov brez stokanja treba potegniti najboljše, ker so pravi prijatelji bolj dragoceni, kot smo si morda pripravljeni priznati in ker - četudi smo sami morda že naredili križ čez njo - ljubezen nikoli ne obupa nad nami. SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARKO MAZEJ Št. 2-9. januar 2009 -j^jjj; Vodstvo kluba sestavlja sanacijsko ekipo, ki naj bi zagotovila nemoteno delovanje kluba in omogočila primerne priprave članskega moštva. V strokovnem kadru ostajata Safet Hadžič kot pomočnik trenerja in Mauro Tami kot trener vratarjev. «p: ^ Slaviša Stojanovič ali pa bom kariero nadaljeval drugje.« Zdaj je prost igralec. Pred celjskim prvoligašem pa je burno obdobje. Boril se bo za nastop v evropskem pokalu, obenem pa zaradi že znanih zadev skušal »preživeti« ... DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ »Zdaj izhajamo iz druge perspektive« »Lahko bi dosegli več! <« Marijan Pušnik ni povsem zadovoljen z učinkom NK Rudar Spet so aktivni nogometaši. Tudi novinci v 1. SNL, igralci Rudarja, ki so se po zimskem odmoru zbrali v ponedeljek. Trener Marijan Pušnik je predstavil načrt: »Prva dva tedna bo poudarek na teku, vzdržljivosti, moči in gibljivosti. Odigrali bomo tudi nekaj tekem. Nato odidemo v Me-dulin, po 14 dneh doma pa se bomo tja spet vrnili za pet dni.« Jesenski del prvenstva so Velenjčani končali na 7. mestu s 25 osvojenimi točkami. »Velikokrat sem že dejal, da bi pred začetkom prvenstva to mesto in razliko točk pred zadnjeuvršče-nimi takoj sprejel. Po koncu jesenskega dela pa sem bil rahlo nezadovoljen, saj se nisem mogel znebiti občutka, da bi lahko dosegli še več. Tri ali štiri tekme smo odigrah naivno in tako zlahka izpustih točke. To velja predvsem za zadnja kroga proti Celju, ko smo bih sodniško oškodovani, in nazadnje še proti Mariboru, ko bi lahko iztržili več in izboljšali položaj na lestvici. Kljub vsemu je razlika do prvih kot zadnjih mest zelo majhna. Treba si je želeti več in biti predvsem zelo pozoren. Seveda bodo največ o tem spregovorili fantje na igrišču.« Decembra je nogometno javnost preplavila vest, da najboljši igralec Rudarja in najučinkovitejši strelec 1. SNL Edin Junuzovič zapušča Velenje. Z ruskim Amkarjem iz Perma je podpisal triletno pogodbo. Celoten prestop je vreden 1,3 milijona evrov. To je največji transfer v zgodovini Rudarja in eden večjih v slovenskem nogometu. »Realno je treba pogledati, da bo zelo težko najti igralca, ki bi lahko bil najboljši strelec lige. Verjamem pa, da lahko najdemo ustrezno zamenjavo, pa tudi rezerve imamo znotraj ekipe. V zadnjih letih v slovenskem nogometnem prostoru sem vedno s pomočjo uprave uspel najti igralce, ki so pokazali dobro igro in odšli v tujino. Neumno bi bilo Junu-zoviča zadrževati v klubu, kajti prišlo bi do nezadovoljstva. Po drugi strani smo prejeli kar dobro denarno nadomestilo, ki je v slovenskem prostoru Marijan Pušnik redkost. Pravilna je pot, da je fant odšel, mi pa moramo, tudi s pomočjo sreče, najti dobrega napadalca. Ta bo zagotovo iz tujine, o imenu pa zaenkrat še ne bi govoril. Iščemo še dve dodatni okrepitvi,« razlaga Pušnik. Kljub težavam s poškodbo je Ozren Perič nekajkrat upravičil zaupanje trenerja. Morda bi lahko tako bilo tudi v prihodnje. »Perič je v slovensko ligo prišel ž rahlim podcenjevanjem. Temu so sledile poškodbe in slabša pripravljenost. Ko si bo želel še več in se dobro uigral z moštvom, bo zelo nevaren.« Ekipa Rudarja je v 20 krogih vselej zaigrala v drugačni postavi kot tekmo prej. Bi manj sprememb lahko prineslo več točk? »Ne vem, zakaj tak občutek. Menjave so se pojavljale predvsem zaradi poškodb in kartonov. Zelo zgodaj se je poškodoval Sulejmanovič. Jasno pa je, da v zvezni vrsti in v napadu prihaja do menjav glede na nasprotnika. Igrajo vedno tisti, ki v tistem tednu prikažejo najboljšo pripravljenost na treningih.« 16. in 17. januarja bo v Mariboru dvoranski turnir: »To je medijsko zanimivo in prav je tako. S tem se seveda ne obremenjujemo, kajti turnir je le delček v sklopu priprav,« je zaključil Pušnik. MITJA KNEZ Foto: SHERPA MM St. 2-9. januar 2009 Trener MIK CM Celja Slaviša Stojanovič pred začetkom priprav Celjski nogometaši so se včeraj zbrali v Areni Petrol brez treh Argentincev (Šarič, Sacripanti, Chacana), ki bodo pripotovali kasneje. Med novinci je napadalec Livarja iz Ivančne Gorice, 26-letni Janez Perme. Doma se bodo pripravljali 14 dni, potem pa bodo za 10 dni odpotovali v Italijo. In kaj je trener drugouvrščenega moštva prve slovenske lige Slaviša Stojanovič dejal svojim varovancem? »Da nas čaka še več dela kot na začetku sezone. Zdaj namreč izhajamo iz druge perspektive. Nismo več tisti, ki napadamo iz ozadja, temveč tisti, ki smo tik pod vrhom. Če želimo ta položaj zadržati, bomo morali vložiti še več truda. Vsak nasprotnik nas bo jemal še kako resno. Zavedati se moramo, da nismo naredili še nič, marveč da smo šele na pol poti,« je poudaril Stojanovič in nadaljeval: »V danih vremenskih pogojih bomo skušali postoriti čimveč, 22. ali 23. januarja pa se bomo po vsej verjetnosti odpravili na priprave v Italijo. Dogovarjamo se za prijateljske tekme s tamkajšnjimi nižjeligaši in francoskim drugoligašem ali celo prvoligašem. 16. januarja se bomo pomerili s Triglavom, štiri dni kasneje pa še z velenjskim Rudarjem. Po povratku iz Italije nas čakajo Bela krajina, Šenčur in v generalki pred prvenstvom še Šentjur. Za 7. februar je v igri uglednejši italijanski kiub.« 16. in 17. januarja bo v mariborski dvorani Luk-na malonogometni turnir slovenskih prvoligašev na odboj. »Imamo nekaj igralcev, ki znajo reševati zadeve na manjšem prostoru. Nekaj imen je znanih, a moramo še marsikaj uskladiti. Vsekakor pa v Maribor ne bomo potovali zgolj zato, ker moramo, temveč se bomo skušali uvrstiti čimvišje,« pravi trener drugouvrščenega moštva 1. SNL, ki je v Celje privabil novega napadalca: »Želim si, da bi se Janez Perme čimprej vsedel z nadrejenimi. Prišel je na mojo veliko željo, saj sem ga že treniral in ga poznam tako igralsko kot značajsko. Gre za specifičnega napadalca, ki je sposoben visokih skokov v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Upam, da bomo zadržali preostali igralski kader!« Robustni napadalec Janez Perme, ki se je izkazal tudi že na prvoligaških zelenicah, bo zagotovo povečal konkurenco med napadalci: »Doslej sem igral le v Ivančni Gorici. S Slavišo Stojanovičem sem se dogovoril, da pridem v Celje in začnem priprave z moštvom, ko se sestavi vodstvo kluba, pa se dogovorim, ali bom postal novi član MIK CM Celja Za Edina Junuzovića je Rudar prejel precejšnjo odškodnino. Vsota ostaja skrivnost Govorice so omenjale med 300 do 500 tisoč evri. Ob jezeru pravijo, da podatki ne držijo, a jih ne demantirajo s konkretno številko. Malo več kot 200.000 evrov naj bi bilo najbližje resnici. Novi vezist, Kamerunec Dinnyuy Kongnyuy Janez Perme IUI 19 Vsi v gosteh Napeta tekma v Šentjurju pripadla gostiteljem V 14. krogu lige UPC, prvem rednem letošnjem, so vsa moštva s Celjskega že ali še bodo gostovala, tako da si ljubitelji košarke prvoligaške tekme na našem območju konec tega tedna ne bodo mogli ogledati. Elektra Esotech je že med tednom katastrofalno (102:60) izgubila v Domžalah proti Heliosu, ostali trije bodo igrali ta konec tedna. Laščani na Obali Zlatorog odhaja na gostovanje h Kopru, ki je neugoden predvsem na svojem parketu. Predsednik in direktor kluba, Boštjan in Vlado Nachbar, sin in oče, sta namreč uspela prebuditi gospodarstvo na Obali, ki je bolj podprlo ta klub, zato se je moštvo okrepilo pred novo sezono. A kljub temu to za »pivovarje« ne bi smel biti izgovor pri njihovem pohodu na novo zmago. V prvem delu so Laščani doma zmagali s kar 37 točkami razlike, zdaj bodo zaigrali še dodatno okrepljeni z Američanom Vincentom Hunterjem in so nesporni favoriti. A previdnost ne bo odveč. Podcenjevanje je prepovedano, trener Aleš Pipan ga zanesljivo ne bo dovolil. Alpos na Gorenjskem Šentjurčani, ki so med tednom doma zabeležili pomembno zmago proti Kopru z 71:68, odhajajo v Škofjo Loko, kjer so se v minulih sezonah že večkrat veselih. Pot na Gorenjsko bo nedvomno dosti lažja po uspehu v Najboljši strelec Šentjurčanov za zmago proti Koprčanom je bil Armin Avdibegovič. dramatičnem finišu proti Primorcem, v katerem je Alpos prišel do zmage v zadnjih sekundah tekme. Zanjo so največ prispevali Armin Avdibegovič (17 točk), As-mir Sadibašič (13), Milan Sebič (12) in Luka Lapornik, ki je 10 točkam dodal še 9 skokov in 7 asistenc. A tokratna zmaga bi bila morda Tek po pol stoletja Zadnji dan minulega leta je po 50 letih strel pištole ob 15. uri v Žalcu ponovno oznanil začetek oziroma štart silvestr-skega teka. Tudi tokrat se je teka udeležilo veliko Žalčanov in tekačev iz drugih krajev Spodnje Savinjske doline. Za razliko izpred pol stoletja je bil tek tokrat na atletski stezi v Žalcu, dolžina proge pa je bila 2.400 metrov. Teka se je tokrat udeležil tudi tekač, ki je leta 1958 sodeloval na zadnjem teku, in sicer je bil to Venčeslav Satler iz Žalca, ki je dokazal, da je kljub svojim letom v izredni kondiciji. Zmagovalec v moški kategoriji je bil Boris Podpečan, medtem ko je pri ženskah slavila Maša Strožer, oba sta iz AK Žalec. TONE TAVČAR realne možnosti, da se domov vrne z dvema točkama. Polzelani v prestolnico Hopsi odhajajo v Ljubljano k Slovanu, ki je jeseni na Polzeli srečno zmagal s 75:74. Zdaj gredo Polzelani po zmago za vrnitev dolgov, za kar so vsekakor sposobni. Novinec Nemanja Jelesijevič se je odlično vklopil, MVP igralec all-star tekme Shawn King ne popušča, povsem je pripravljen po poškodbi Klemen Lorbek in vse to daje dovolj razlogov za optimizem Savinjčanov. So se pa morda nekoliko presenetljivo odločili in prekinili pogodbo z Američanom Te-rencom Hundleyem, ki je na Polzeli bival in igral tako le dva meseca. Očitno ni izpolnil pričakovanj odgovornih. Slovan ima sicer zelo solidno ekipo, ki še zdaleč ni nepremagljiva, še posebej, če bodo Polzelani znah unovčiti prevlado pod obročema, kjer so v kar precejšnji prednosti. Glede na dosedanji del sezone bodo v prednosti tudi na tribunah, kajti po avtocesti je s Polzele do Kodeljevega dobre pol ure vožnje... JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ IZJAVI še najpomembnejša, saj bi pomenila beg z dna lestvice in istočasno vključitev v boj za ligo za prvaka, kar bi bil po slabem začetku sezone pravi podvig. Mercator je sicer slavil v prvi tekmi v Šentjurju z 88:84, a od takrat se je marsikaj spremenilo. Na klop Alposa je prišel Damjan Novakovič, v dresu Mer-catorja pa ni več Daria Kre-jiča in Marina Bursiča, ki sta bila, še posebej prvi, zelo pomembna za takratno zmago. So pa Gorenjci v prvem tednu novega leta dobiti novi okrepitvi, povratnika iz tujine, Nejca Glavaša (nekoč Union Olimpija) in zelo izkušenega Igorja Jokiča, ki je zamenjal domala vse naj klube v Sloveniji. Alpos je med prazniki marljivo vadil, dvignil formo posameznikov in ekipe, zato ima povsem Damjan Novakovič, trener Alposa: »Tekma je bila trda in zelo težka. Kot kaže smo počitnice izkoristili predvsem za dopust, čeprav smo bih ves čas v dvorani in trenirali. Tokrat naš napad ni deloval, očitno je bilo, da smo v stresu. V prvem polčasu smo bih priča čudnim sodniškim odločitvam, ki jih ne smem komentirati. Več ali manj smo zmagah zaradi velike borbenosti in menjavanja načinov naše obrambe, navkljub temu, da smo v končnici tekme neumno dopustih gostom meta za tri točke. Dogovorili smo se namreč za prevzemanje. Zmagah smo srečno, toda zasluženo. Vse moramo takoj pozabiti in se osredotočiti na gostovanje v Škofji Loki, kjer lahko presenetimo.« Luka Lapornik: »Uspeli smo se vrniti v igro po dokaj visokem zaostanku in slaviti z manjšo pomočjo sreče.« (DŠ) PANORAMA KOŠARKA 1. SL, zaostala tekma 13. kroga: Alpos Šentjur - Koper 71:68; Avdibegovič 17, Sadibašič 13, Sebič 12, Lapornik 10, Brown 8, Dunovič 5, Kadić 4, Pele 2; Mihalič 18, Šimunič 13. 14. krog: Helios - Elektra 102:60; Krušič 23, Petrovič 13; Čup 17, Carr, Ka-ralič, Novak 7, Lekič 6, Džambič, Ivanovič 5, Sjeklo-ča 4, Horvat 2. Vrstni red: Krka 24, Zlatorog, Helios 23, Slovan 22, Hopsi, Elektra 20, Koper, Zagorje 19, Postojna 18, Alpos, Škofja Loka 17, Nova Gorica 15. ŠPORTNI KOLEDAR KOŠARKA 2. SL - vzhod, 13. krog, Celje: Pakman - Lastovka (18), MALI NOGOMET 1. SLMN, 10. krog, Celje: Zivex - Puntar (20), Litija: Svea - Dobovec (20). Sobota, 10. 1. KOŠARKA 1. SL, 14. krog: Koper-Zlatorog (19), Škofja Loka: Mercator - Alpos Šentjur (20). 1. B SL, 14. krog: Hrastnik - Konjice (18.30), Rogaška -Litija (19). 2. SL - vzhod, 13. krog, Podčetrtek: Terme Olimia -Calcit Mavrica (19), Maribor - Celjski KK (18). 3. SL - vzhod, Laško: Zlatorog ml. - Bistrica (15.30), Sladki vrh: Paloma - Prebold (18). Nedelja, 11.1. KOŠARKA 1. SL, 14. krog, Ljubljana: Slovan - Hopsi (18). KRATKO Premočne celjske mladenke Celje: Na državnem prvenstvu v kegljanju do 23 let so po štirih odigranih krogih finalnega dela tekmovanja v konkurenci osmih ekip premočno zmagale tekmovalke celj- tOp FlT Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si ipavčeva 22,3000 Celje Te!. 040 50 20 60 ali 03 42 81 440 Venčeslav Satler je nastopil po 50 letih. Desno je zmagovalec Boris Podpečan. skupinska vadba na kolesih skega Miroteksa v postavi Barbara Fidel, Nada Savič, Rada Savič, Anja Kozmus in Sabina Koljič, druga celjska ekipa, sestavljena iz starejših deklic, pa je bila četrta in je za tretjo stopničko zaostala le za devet kegljev. Vračajo se Kitajci Velenje: Že desetič bo mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu v Rdeči dvorani, ko se bo 13. januarja (do 17. 1.) začela letošnja sezona turnirjev Pro tour. Tekmovanje bo sovpadalo s praznovanjem 80. obletnice Namizno-teniške zveze Slovenije in 50. obletnico nastanka mesta Velenje. Tekmovalci iz 32 držav se bodo merili za 122.000 dolarjev nagradnega sklada. Tudi letos bodo nastopih številni igralci s svetovnega vrha, po letu odmora se v Šaleško dolino spet vračajo kitajski igralci. Po odpovedi tretjega igralca sveta Kitajca Ma Longa bo prvi nosilec olimpijski prvak iz Aten in trenutno osmi igralec sveta Korejec Seung Min Ryu. Pri dekletih bo prva nosilka peta igralka sveta Kitajka Guo Yan. Kozlina je zdrav in trenira Innsbruck, Hard: Slovenska moška rokometna reprezentanca je bila na prvi prijateljski tekmi slabša od Avstrije za en gol. Gostitelji so zadnji zadetek dosegli v zadnjih sekundah, ko je imela Požu-nova vrsta na parketu le štiri igralce. V grobi predstavi je Avstrija imela 18 kazenskih minut, Slovenija pa celo 22. Dragan Gajič je dosegel 9 golov. Dan kasneje se je Slovenija oddolžila z 32:29. Danes se bodo izbranci Mira Požuna v Splitu v dvorani Spaladium pomeriti s Hrvaško. Medtem v Zlatorogu, kjer spet vadi Miladin Kozlina, še vedno iščejo kakovostnega levičarja, najbolj se ogrevajo za Srba Milorada Krivokapiča. Marguču mesto tik pod odrom Kreischberg: Slovenski de-skarji so na zadnji tekmi svetovnega pokala pred odhodom na svetovno prvenstvo znova posegli po najvišjih mestih. Rok Flander je bil drugi, Žan Košir tretji, Čeljan Rok Marguč pa je kot poraženec v malem finalu osvojil zelo dobro četrto mesto. Florijani gostijo devet ekip Celje: Dvorana Zlatorog bo jutri gostila rokometni turnir navijaških moštev. Gostitelji bodo celjski Florijani. Od 8. ure naprej se bo pomerilo deset ekip, osem slovenskih in dve madžarski. Rokometna prihodnost v Celju Celje: Rokometni turnir Igrajmo rokomet bo v nedeljo v dvoranah Golovec in Zlatorog. Organizira ga Društvo Športna šola Celje. Prijavilo se je 23 ekip deklic in 39 ekip dečkov. (DŠ) MM St. 2-9. januar 2009 20 NOVI TEDNIK Odvoz smeti Bralca iz občine Rogaška Slatina moti pavšalno plačilo za odvoz smeti, ki ne upošteva števila članov gospodinjstva. Omenja, da živi v gospodinjstvu sam, plačuje pa isti znesek kot gospodinjstva, kjer živi več ljudi. Sam ima seveda bistveno manj smeti. Mag. Bojan Pirš, direktor medobčinskega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina, odgovarja: »V novih odlokih o ravnanju z odpadki in pravilnikih o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki je predpisan nov način obračuna teh storitev. Odloki so bili sprejeti že v preteklem letu in to v Krvodajalske akcije Rdeči križ vabi, da se januarja udeležite ene izmed krvodajalskih akcij, ki bodo: 14. januarja v gradu Vrbovec v Nazarju, 15. januarja v gasilskem domu Steklarne Rogaška Slatina, 16. januarja na Polzeli v učilnici pod cerkvijo, 22. januarja v slatinskem kulturnem centru ter 29. januarja v zdravstvenem domu na Vranskem. V Celju lahko darujete kri vsak ponedeljek, torek in sredo na transfuzijskem oddelku bolnišnice od 7.30 do 10.30 ure. OPTIKA. PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVCE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 vseh šestih občinah, kjer naše podjetje izvaja storitev ravnanja z odpadki. V 63. členu odloka je določena osnova za obračun mešanih komunalnih odpadkov pri gospodinjstvih. Minimalni volumen mešanih komunalnih odpadkov znaša 15 litrov na teden na osebo (oziroma mesečno 60 litrov na osebo). Na podlagi Pravilnika o tarifnem sistemu se spreminja način obračuna iz volumna po posodah (minimalno 120 litrov na gospodinjstvo), ki je veljal do sedaj, na volumen po osebi (minimalno 60 litrov na osebo na mesec). Glede na to, da je nove cene, obhkovane v skladu s prej omenjenima odlokom in pravilnikom, vlada potrdila šele oktobra 2008, se bo spremenjen način obračuna začel uporabljati z decembrom. To pomeni, da bodo uporabniki imeli spremenjen način obračuna na računih, ki jih bodo prejeli v začetku januarja 2009 (velja za uporabnike, ki imajo mesečni ali trimesečni obračun komunalnih storitev, saj se računi izdajajo za nazaj). Sicer pa smo na voljo našim odjemalcem za vse dodatne informacije v času uradnih ur (v ponedeljek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 16. ure in v petek od 8. do 14. ure) oziroma na telefonski številki 03/81-21-400.« Romunski vozniki Bralka opaža na štajerski avtocesti ob sobotah popoldne veliko tovornjakov, čeprav je vožnja takrat prepovedana. Skoraj vsi imajo romunske registracije, pri romunskih vozilih pa še opaža, da niso kot bi morala biti (npr. manjkajo luči na manjših prikolicah). Milena Trbulin, predstavnica Policijske uprave Celje za stike z javnostjo, odgovarja: »Policisti Postaje prometne policije Celje izvajajo 24-urni nadzor prometa na avtocesti Al in v primeru ugotovljenih kršitev tudi ukrepajo. V primeru, da vozniki opazijo nepravilnosti (morebitno vožnjo, v času ko velja prepoved in podobno), naj o tem obvestijo Operativno komunikacijski center, na telefonsko številko 113.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. www.radiocelle.com Rešitev nagradne križanke Hotel &Casino Faraon iz št. 102 Vodoravno: STASITOST, LITERATKA, AHAJA, ART, NON, ANG, IR, ITA, KLAVEC, NATKA, RA, ASPIK, NAPIS, POČASTITEV, NAREK, RAM, VIRK, KRT, SLOVAN, CARINA, ANNA, DAR, KOLEDAR, OMETALO, ČRETA, AKTIV, AMONAL, LAIK, IRAK, LA, THOMAS, KEK, NOHT, ALP, OBEŠENJAK, RADE, ALIA, SENEKA, KIT, OPORE, NAMA, TAR, DRAMA, SADAM, SLINAR, ANIS, UNEC, OKAR, STIKS, ANT, EL, DATA, VIJAKAR, AVLA, SRAKOPER, AMATI, IKS, ASKET, MR, EK, HOTEL KAVARNA, ROLO, ZARNIK, KA, NANOS, ANVAR, TRAMA, SAAR. Geslo: Naj bodo vsi dnevi v letu 2009 srečni. Izid žrebanja 1. nagrado, 50 evrov, prejme Regina Kočevar, Osenca 2, 3000 Celje. 2. nagrado, 40 evrov, prejme Majda Šmerc, Rečica 175, 3270 Laško. 3. nagrado, 30 evrov, prejme Bernard Kozovinc, Z vodno 27, 3000 Celje. 4. in 5. nagrado, knjigo, prejmeta Edvard Podgoršek, Šentvid 57, 3231 Grobelno in Jožica Pere, Verače 32, 3254 Podčetrtek. Nagrade bodo dobili na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. Rešitev nagradne križanke Pivovarne Laško iz št. 102 Vodoravno: SKUPEK, ISLAM, KUMARA, STALO, ALADIN, KEVIN, KI, AKT, AVANS, ASIR, LA, EU, ČAR, OO, ORKAN, MISS, DO, KVARTA, BELKA, NAŠ, ER, ASKET, NALIVNIK, ZORA, NL, NAPA, VRAŽAR, SNAGA, IDA, OPOJ, POSTOPEK, ZOS, ŽREB, AVTOŠOLA, ITO, JAZ, LIL, BIK, NAD, ZJ, KALAMARI, STAŠ, TAKO, KVAS, LACI, LAHKO, ANK, AMI, BA, DILCE, MAJA, ANTRACIT, ARAK, TLA, ENA. Geslo: Z ljubeznijo ga varimo od leta 1825. Izid žrebanja 1. nagrado, plato pijače Eliksir, brisačo in dve polo majici, prejme Klavdija Arbeiter, Slivnica 13, 3263 Gorica pri Slivnici. 2. nagrado, plato pijače Eliksir in majico, prejme Irena Resnar, Škapinova 10, 3000 Celje. 3. nagrado, plato pijače Eliksir, prejme Marija Zidanšek, Zalog pod Uršulo 10, 3222 Dramlje. Nagrade bodo dobili na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. -n -f ..':■■ '" • . __' . -fr' ÄÄf! ; b. llpll -i j jgSjji sit rt . n SPU g -i n ji a ic Wmmmilmilti PORTRETTEDNA IGOR KULJANAC igometm in publika so na tekmah pomembna podpora m St 2 - 9. januar 2009 Ob hudem mrazu gredo dobro v promet tudi vse vrste pokrival. V ozadju razgledni stolp, s katerega je pogled nad množico lažji in omogoča tudi lažje fotografiranje. Lajnar na Karlovem mostu. Praške razglednice Z začetkom leta, ko je Češka postala predsedujoča država Evropski uniji, je Praga kot njeno glavno mesto še toliko bolj zanimiva za vse nejeverne Tomaže, ki mislijo, da je slabo vse, kar je češko. Staro mestno jedro s svojimi romanskimi in gotskimi stavbami je pravi magnet za turiste z vsega sveta. Astronomska ura na pročelju starega praškega magistrata iz leta 1410 je ena največjih znamenitosti. Astronomski del ure, imenovan tudi astrolab, je postavljen pred časovno številčnico in deluje skoraj nepretrgano, s prvotno mehaniko, do današnjih dni. Ob božičnih praznikih postavijo lesene hiške, kjer prodajajo spominke in predvsem hrano. Najbolj gredo v promet klobase in ob hudem mrazu tudi vse vrste pokrival. Na glavnem trgu postavijo celo razgledni stolp, s katerega je pogled nad množico lažji in seveda omogoča tudi lažje fotografiranje tako stavb kot sorod- nikov pred njimi. O pivu ni potrebno izgubljati besed. Je še vedno okusno (tako pravijo pivopivci) in predvsem poceni. O gradu Hradčani, kjer je pustil pečat tudi Plečnik in ima celo svoj spomenik, je bilo že tudi preveč napisanega, da bi se ponavljal. So me pa navdušile prodajalne lutk. Toliko različnih lutk iz sveta filma, risank, pravljic in živali nisem videl nikjer drugje. Prodajalne so tako barvite, da jih nehote ogleduješ in pogleduješ v vse tiste spačene, vesele, jokajoče in režeče obraze, ki ti v domišljiji puščajo pravo zmedo. Z avtom, po predpisani hitrosti, je do Prage s postanki vred, če imaš samo dva kratka, le sedem ur. SHERPA Živopisne prodajalne lutk ^ WELLNESS t ASPARA ■tplUföjiK Zimsko Jlspara razvajanje Tosefrna a&cija: zimska pravljica in številna, jrresenečenja Jkspara. namig; 4ari6ii (umi Jispara Infi): (estal.ro>u ite'r.'tmfün.'ziJ, i.'j»Uni;ur 7 1040 494 444 t -mrw.weOhess-asj>ara.com Astronomska ura iz 15. stoletja - Št. 2-9. januar 2009 22 Nil 1 ■ »II Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Glede na to, da nam sonce podarja svojo energijo zastonj, je naša dolžnost, da vložimo sredstva za pretvorbo te energije v nam dostopno in koristno delo in nastale tehnike razvijamo z racionalnim možnim tempom. Zavedati se moramo, da sončne elektrarne nikogar ne motijo. Obratujejo popolnoma tiho, Zaradi svoje absolutne čistosti obratovanja v glavnem ne potrebujemo soglasja sosedov ter raznih društev za varstvo narave. Rimski futurološki klub ali klub napovedovalcev znanosti je še v prejšnjem stoletju napovedal, da gre razvoj znanosti po eksponentni krivulji in da se s temi trendi razvoja pojavljajo tudi negativni, kot so onesnaževanje zraka, vode in tal. Še posebej pa so zaskrbljujoči toplogredni plini C02, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv. Iz teh razlogov bodo potrebni čimprejšnji ukrepi, predvsem pa je treba doseči in predstaviti osnovne raziskave ter predočiti javnosti na ustrezen način z vsebovanimi parametri gradnjo sončnih elektrarn, z objavo pravnih in tehničnih norm od financiranja, svetovanja in poučevanja prebivalstva. Treba je poenostaviti postopke za priključitev na javno omrežje nizke napetosti, skratka poiskati vse možne razloge za čim večjo neodvisnost od nafte in plina. Proizvedene lamele sončnih celic je možno uporabljati istočasno oz. dvonamen-sko: za pridobivanje električne energije in kot gradbene elemente, vendar pa je cena še vedno previsoka in se bo morala kot pri vsej ostali tehniki znižati na dosegljivi nivo. FRANC VERDEL, Zavrh Varne hiše in prikrito nasilje Všeč mi je ideja varnih hiš in navdušeno pozdravljam zadevo. Azil za vse tiste matere, ki ljubijo otroke do te mere, da so pripravljene nekaj narediti za njih. Pa tudi zase. Zal niso vsi nasilni očetje alkoholiki, ki razbijajo in kričijo, da cel svet ve za njihova dejanja. Nekateri so umirjeni in izvajajo peklensko nasilje na neki sobni jakosti. Vsi jih imajo za prijazne in ugledne ljudi, njihovi predšolski otroci pa morajo vsakodnevno doživljati grožnje, kako bo pobil njih in njihovo mater, kako bo razbil celo stanovanje, kako jih bo nagnal na cesto... Peklensko vzdušje se da ustvarjati tudi z mirnim glasom, ki ne prebija sten blokov in stolpnic. Družbeni položaj pa seveda odvrže vsak sum nasi-lja. Mama! Če ima tvoj otrok do krvi pogrizene nohte in če Inventura 2008 Z zanimanjem sem prebral Inventuro 2008 (NT, 6. 1. 2009, str. 15), kjer ste (med drugim) za dogodek leta razglasih premiero opere Teharski plemiči, za koncert leta pa koncert Simfoničnega orkestra + Ekstra banda GŠ Celje na stadionu Arena Petrol. Ne želim presojati niti oporekati okusom in mnenjem kogarkoli, saj že od nekdaj verjamem v svobodo mišljenja in govora, vseeno pa z začudenjem ugotavljam, da 200-letnica I. gimnazije v Celju, ki je dobesedno pisala zgodovino (še zdaleč ne le) Celja, ni omenjena niti z besedo. Še bolj me čudi, da se na spisek dobrih koncertov ni uspel uvrstiti koncert Slovenske filharmonije, ki je 13. junija 2008 v sklopu praznovanja 200-letnice I. gimnazije v dvorani Golovec krstno izvedla simfonično suito Antona Ko-larja, evropsko priznanega dirigenta in skladatelja. Kolar je suito napisal v čast in zahvalo svoji gimnaziji in mestu Celje, v katerem se je rodil in odrastel, preden je krenil na svojo študijsko in profesionalno glasbeno-dirigentsko pot po Evropi. Slučajno? ANTON ŠEPETAVC, ravnatelj I. gimnazije v Celju PREJELI Sonce kot pogoj življenja na planetu Zemlja Sončna energija je neobhodno potrebna in pogojuje življenje na zemlji s svojo svetlobo, toploto, gibanjem vode skozi agregatna stanja, pogojuje rast vsega življenja na zemlji. V novejšem času napredka znanosti pa še posebej pridobivanja električne energije iz sončne svetlobe, do katere imamo v družbeno ekonomskem smislu še vedno nezadosten odnos. Z izumom in razvojem tehnologije polprevodnikov za potrebe sončnih elektrarn je šel razvoj skokovito naprej. Predvsem se beleži ta hitri tempo v ZDA, pa tudi v Angliji, Nemčiji, Japonski, Finski in drugod. V letu 2000 je bila na svetu že prekoračena inštalirana moč 1,2 GW sistemov za neposredno pretvorbo sončnega sevanja v električno energijo. Predvidoma pa se bo do leta 2020 iz sončnih elektrarn povzpela na 207 GW moči, kar bo ustvarilo 2,3 milijona novih delovnih. vsako noč moči posteljo, je nekaj hudo narobe - s teboj in ne z otrokom. Če ne zapustiš tega prekletega človeka, bo tvoj otrok nekoč preklel tebe, ker si dajala potuho nasilju. Svojo bolečino bo skušal ublažiti z alkoholom ah heroinom, a je ne bo mogel. Krivica razžira srce kot žve-plena kislina. Samo udeleženci nasilja vedo, kaj se je zares dogajalo med štirimi stenami. Sosedje, sorodniki, sodelavci, strici in tete, stari starši... ne vedo nič in naj zavežejo svoje gobce. Pogosto obrnejo vlogi, kdo je žrtev in kdo zločinec. A vsak zakaj ima svoj zato. In v tolažbo vsem žrtvam nasilja: »Sve se vrača, sve se plača.« Za vsako rit raste palca. Če otrok od svojega 3. leta dalje vsakodnevno misli na samomor, potem z njim ni nič narobe - narobe je s teboj, mati tega otroka, da se slepiš in ščitiš prekletega očeta, ki je tega kriv. In da lažeš še desetletja po teh dogodkih, da s tem postavljaš na laž svojega lastnega otroka. Ker: kaj si bodo pa ljudje mislih... mi pa že nismo taki, ne mi pa že ne ... mi smo ugledna familija. Varne hiše, srečno 2009! ALEKSANDER CEPUŠ, Celje Spoštovani skrbniki zdravja! Vodstvu celjske območne enote ZZZS v premislek: zaslužite si čestitke za tako ekspresno hitro reševanje zdravstvenih težav - mojih in verjetno še marsikaterih drugih - ko namreč dobi pacient že po dveh dneh odgovor glede morebitnega nadaljevanja zdravljenja v naravnem zdravilišču. Moj osebni zdravnik je 2. decembra popoldne odposlal na vaš naslov vlogo s pripadajočo dokumentacijo, 5. decembra zjutraj pa sem že prejel odgovor, seveda negativen. Ker najbrž upravičeno domnevam, da vloga mojega zdravnika v sredo, 3. decembra, ko jo je prejel »ime-novani/-a zdravitik/-ca«, kot v vaši odločbi podpisani imenuje samega sebe, ni bila edina, ki je tisti dan prispela na naslov Območne enote ZZZS Celje, vaš superstrokovnjak rešuje tovrstne zadeve z neverjetno naglico. In ker me je zanimalo, kako je »imenova-ni/-a zdravnik/-ca« odgovoril na prvo vlogo mojega zdravnika za nadaljevanje zdravljenja v naravnem zdravilišču, odposlano v začetku aprila letos, tedaj za terapijo vključno s hospitalizacijo, sem sedaj primerjal obe negativni odločbi »imenovane-ga/-e zdravnika/-ce«. In glej čudo: druga odločba, izdana 8 mesecev kasneje, je popolnoma identična s prvo, ponovljene so celo vse stilistične slabosti ter slovnične in pravopisne napake, v 49 vrstic ob-segajočem besedilu je - kar zadeva vsebino in obliko -razhka edinole v datumu on-kologovega izvida in datumu izdaje odločbe ZZZS. Vidi se torej, da si zna vaš hiperproduktivni mediko-mojster, zahvaljujoč računalniku in tiskalniku, delo dodobra olajšati, saj očitno printa odločbe kar po tekočem traku, kaj zapišejo in priporo- čajo vidni slovenski zdravniki, onkologi z znanstvenimi nazivi ter bogato visokošolsko in bibliografsko reputacijo, pa mu ni mar. Da pa vaš t. i. »imenovani/ -a zdravnik/-ca« sploh ne govori resnice, dokazuje med drugim 3. odstavek obrazložitve njegove negativne odločitve, ki se glasi: »Po pregledu med. dok. imenovani zdravnik meni, da pri zava-rovancu/-ki (sic!) po pravilih OZZ zdraviliško zdravljenje ni utemeljeno, ker ugotovljeno bolezensko stanje ni opredeljeno v 45. členu Pravil OZZ, ki je pogoj za napotitev na zdraviliško zdravljenje. Imenovani/-a zdravnik/ -ca upošteva: - izvid onkolo-ga z dne 16. 9. 2008«. In kaj pravita 44. in 45. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja? Po 44. členu je pogoj »1. bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja za daljši čas, 2. povrnitev funkcionalnih in delovnih sposobnosti, 3. preprečitev napredovanja bolezni in slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas«, v 45. členu pa je pogoj za napotitev na zdraviliško zdravljenje tudi »stanje po radikalnih operacijah malig-nomov po operaciji ah obse-valni terapiji oziroma kemoterapiji, če je pričakovati odpravo funkcijskih motenj.« Vse citirane pogoje iz 44. in 45. člena Pravil stoodstotno izpolnjujem, zato trditev iz odločbe češ, da »po Pravilih OZZ zdraviliško zdravljenje ni utemeljeno, ker ugotovljeno bolezensko stanje ni opredeljeno v 45. členu Pravil«, ni resnična. Videti je, da tega vašega me-dikomojstra pri tako rokohi-trskih odločitvah še najbolj zanima letnica bolnikovega rojstva. Ne vem sicer, kakšna navodila dobiva »imenovani/ -a zdravnik/-ca« od svojih nadrejenih, dejstvo pa je, da bo na ta način, če bo bolniku, ki ima po zakonodaji nesporno pravico do nadaljevanja zdravljenja v naravnem zdravilišču, pomagal do hitrejšega odhoda v »nebeška prostranstva«, Zavodu in državi prihranil nekaj drobiža (glede na astronomske osebne dohodke zdravniškega lobija je to res samo drobiž!), saj so s temi nebodijihtreba penzionisti tako in tako sami stroški. Na koncu naj še pripomnim, da sem tokrat zaprosil zgolj za terapijo, ne pa tudi hospitalizacijo - v Rogaško Slatino bi se namreč dnevno vozil s svojim avtomobilom in s tem ZZZS nekaj prihra-nil. In še to: Če že ne marate pomagati, vsaj ne norčujte se iz bolnih ljudi - ni ravno lepo, niti moralno! Pa kljub vsemu lep pozdrav! Dr. VIKTOR MAJDIČ, Proseniško Herojskemu vdoru v Stari pisker ob rob Gre za drugačen pogled na sloviti partizanski vdor v celjski Stari pisker, ki smo ga pretekli mesec spet proslavljah nekoliko bolj bučno. Temelji na pripovedovanju znane aktivistke OF Lenke Gabro-vec. Priznam, kar predolgo sem molčal, toda bolj ko se mi kopičijo leta in bolj ko na »zgodbo« pokojne Alenke Gabro-vec lega prah, bolj me preganja misel, da sem dolžan njej in zgodovini povedati tisto, kar je ona želela preko mene povedati slovenski javnosti. Resnica Lenke Gabrovec je njena resnica, zanjo osebno nimam nobenega dokaza, tudi ne trdim, da je resnična, le poskušam obnoviti, kar sem zvedel skoraj pred dvema desetletjema. Morda se bo kateremu od zgodovinarjev zdelo vredno, da jo poskuša preveriti. V 90. letih sem poskušal razvozlati skrivnostne in krvave zgodbe o Ivanu Laubiču - Palčku, partizanu, odpadniku, morda tudi dvojnem agentu Udbe, ki so v različnih variantah živele med ljudmi na Šentjurskem. Pri iskanju ljudi, ki so Palčka poznali in tudi z njimi delali, sem prišel do naslova Lenke Gabrovec. Kdo je bila Lenka Gabrovec, nisem preverjal, a znano mi je, da je bila med vojno visoka funkcionarka OF v okohci Celja, sodelavka Ser-geja Kraigherja, pred več desetletji tudi častna gostja na različnih slovesnostih v Šentjurju. Sprejela me je na svojem domu v Ljubljani in mi veliko povedala o Palčku, ob klepetu ob kavici pa tudi, da ji nekaj leži na duši, nekaj večjega, kar bi pred smrtjo vsekakor rada povedala javnosti. Žal sem bil takrat sam hudo vpet v aktualna politična dogajanja (Demos) in sem odklonil možnost, da bi se angažiral, sem ji pa obljubil, da ji bom zagotovo poslal človeka, ki se bo njene teme resno lotil. Žal je Janez Črnej iz Celja predolgo odlašal, ko pa se je končno napovedal pri njej, je bilo prepozno. Alenka Gabrovec je svojo skrivnost odnesla s seboj v grob. In zdaj k bistvu, k tistemu, kar mi je vendarle na kratko uspela povedati. Znameniti vdor v Stari pisker in osvoboditev zapornikov naj bi bila po njenem vedenju ena od najbolj žalostnih zgodb celjske NOB. Res je skupina aktivistov uspela osvoboditi zapornike, toda to ji je uspelo v dogovoru z Gestapom. V zaporu naj bi namreč bil tudi nek nemški oficir, sicer znanec in prijatelj Alme Karlin, ki naj bi bil zapleten v notranje obračunavanje med dvema strujama v Gestapu. Šlo naj bi celo za nekakšno povezavo z znanim neuspelim atentatom na Hitlerja. Z vdorom partizanov v zapor naj bi njegovi podporniki zabrisali sledi za njim. Zanj je Ga-brovčeva zvedela od Alme Karlin, ki jo je prišla prosit, naj ga partizani rešijo. Njeno prošnjo so preučili in jo ocenili kot preveč tvegano. Toda po vojni se ji je Alma Karlin prišla zahvalit za to pomoč, s katero pa Gabrovče-va ni imela nič. Akcijo je neodvisno in uspešno izvedli mala skupinica lokalnih aktivistov, ki so iz zapora hoteli rešiti predvsem nekaj (svojih?) deklet. Tu bi se zgodba lahko srečno končala, če ne bi Gestapo po zaslugi te skupine vdrl v mrežo OF. Sledi- le so aretacije in popolno razbitje te mreže, ki je segala preko Frankolovega do Slovenskih Konjic. Tudi žrtve so padale. Povedala mi je tudi več imen, toda žal si nobenega nisem niti poskušal zapomniti. To je vse, kar vem in s čimer lahko poskušam poplačati svoj dolg do pokojne Lenke Gabrovec. Morda se bo kateremu od zgodovinarjev le zdelo vredno, da akcijo Stari pisker obdela tudi s te strani. FRANC KOVAČ, Ponikva ZAHVALE Hvala za novo čolnarno na Špici v Celju Minili sta 2 leti in pol od kar nam je zlobna roka požgala našo čolnarno na Špici. Po začetnem šoku in obupu smo skupaj z našimi prijatelji - projektanti zasnovali čudovit objekt, ki bo krasil obalo Savinje na naši Špici, celjski kajakaši pa bomo imeli topel dom, ki si ga po 60 letih tudi zaslužimo. Čolnarno, ki je moderno zasnovana, v dveh etažah, s tribunami in streho v obliki špice oziroma kajaka, sta zasnovala naša prijatelja arhitekta Matjaž Gril in Klavdij Kikelj. Zapletene statične probleme pa je uspešno rešil Mišo Kneževič. Čolnarna je bila tik pred novim letom skoraj v celoti pokrita. Do svečane otvoritve nas čaka še dolga in zapletena pot, sploh v današnjih časih, ko je gradnja takega objekta pravi podvig. Resnično bi se rad zahvalil vsem, ki ste nam do sedaj pomagali na kakršenkoli način, še posebej pa Mestni občini Celje ter našemu županu Bojanu Šrotu, podjetjema Linde plin in Nivo ter vsem posameznikom v Celju, ki ste nam s prostovoljnimi prispevki v decembru v zameno za koledar in obesek pomagali tudi osebno. DUŠAN KONDA, predsednik KKK Nivo Celje V sodelovanju je moč Ob iztekajočem se letu se radi ozremo nazaj, na prehojeno pot. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Tr-novlje pri Celju z veseljem ugotavljamo, da je bila v letu 2008 izjemno uspešna in plodna! In ko se ozremo nazaj in pogledamo, kaj vse smo postorili v našem gasilskem domu, se zavemo, da vse to ne bi zmogli brez vaše pomoči, spoštovani krajani in donatorji. Dovohte nam, da se vam po tej poti še enkrat zahvalimo za vso pomoč, tako materialno kot tudi finančno in moralno! S polno mero optimizma zazrti v prihodnost vam v letu, ki se je pravkar začelo, želimo obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva ter želimo, da se vam uresničijo vse tiste skrite in drobne želje, ki jih vsak nosi v sebi! Gasilci PGD Trnovlje, vam z gasilskim pozdravom kličemo: »Na pomoč!« Člani PGD Trnovlje pri Celju m St. 2 - 9. Januar 2009 Poštarji na begu pred roparji V torbi manj gotovine, v spremstvu in v stiku s policisti Kdo sta roparja, ki sta pred koncem lanskega leta v Dramljah napadla poštarja, za zdaj ostaja nerazrešena uganka. Celjski kriminalisti so o podrobnostih ropa zaenkrat skrivnostni, v molk še naprej ostajajo zaviti tudi poštni uslužbenci. O ropu se uradno ne govori, še manj o višini ukradenega denarja. Neuradni viri kažejo na t^ da naj bi roparja odnesla 130 tisoč evrov, pri čemer naj bi bil vpleten nekdo, ki je dobro poznal sistem dela. V tem »občutljivem« času je torej najbolj prav in predvsem potrebno spregovoriti o zaščiti in varnosti poštarjev na terenu. Na forumu sindikata poštnih uslužbencev je zaslediti vprašanja o tem, kaj bo naredila pošta za zaščito poštarjev, glede na to, da prevažajo visoke vsote denarja. Z varnostjo poštarjev se ukvarjajo v sektorju za korporativno varnost in nadzor Pošte Slovenije, pravi njihov predstavnik Boris Novak. V okviru osnovnega izobraževanja se poštarji s pomočjo policistov učijo veščin za osebno varnost in ravnanje v primeru ropov. Na voljo jim je tudi psiho-socialna pomoč, s katero naj bi lažje odpravili posledice travmatskih dogodkov. Ne v pretep z roparjem Eden od ukrepov, ki naj bi zmanjševal tveganje za rop, je zmanjšanje vrednosti gotovine, ki jo poštarji dostavljajo v nekem okolišu. Poštarji in njihovi nadrejeni so v primeru nevarnosti v stiku s policijskimi enotami, od katerih pridobivajo podatke. Poštarji tudi pridobivajo znanja in veščine o preprečevanju najhujših obhk premoženjske kriminalitete, med katere spadajo ropi. Po mnenju Pošte Slovenije vsota gotovine, ki jo prenašajo poštarji, ne predstavlja prevelikega varnostnega tveganja. Sicer pa poštarjem svetujejo, da se v roparskih tatvinah ne spustijo v pretep z roparjem. Poštarji mesečno izplačajo na domu povprečno 57 tisoč nakaznic in mesečno dostavijo okoli 91 milijonov poštnih pošiljk, pri čemer nakaznice predstavljajo le 0,06 odstotka vseh pošiljk, ki jih dostavijo. Marsikdaj pošiljk in gotovine ni mogoče dostavljati z vozili, zaradi česar dostavljajo s kolesi in z motorji. Vrednost denarja, ki ga poštarji dostavljajo, je zavarovana in pri dostavljanju zanj praviloma ne potrebujejo spremstva. Ponekod pa ti že uporabljajo denarnice, ki v prime- ru ropa gotovino obarvajo. Problem varovanja predstavlja tudi premalo varnostnikov v družbah za zasebno varovanje, ki bi poštarjem lahko nudili varnost. Oboroženo spremstvo je potrebno le nad določeno vrednostjo poštnih pošiljk. Kolikšne so vsote denarja, zaradi varnostnih razlogov na pošti ne izdajajo. Sistem dostavljanja poštnih pošiljk, med katere sodi tudi denar, je različen. »Del pošiljk dostavljamo z vozili, kjer uporabljamo kombiniran sistem varovanja, in sicer kovčke za prevoz gotovine, ki v primeru ropa gotovino obarvajo, ah pošiljke dostavljamo z oboroženim spremstvom,« pravi Novak. Sicer pa obseg gotovinskega poslovanja in prenašanja denarja iz leta v leto upada. Največ denarja še vedno dostavljajo upokojencem zaradi njihove oddaljenosti od poslovalnic bank in pošt, starosti, zdravstvenih težav in razlogov, ki jim onemogočajo ah otežujejo dvig gotovine in plačevanje položnic. Po besedah Novaka je obisk poštarja tudi družabni dogodek za starostnike, zato ni pričakovati izumrtja tovrstne tradicije. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Poštar na motorju in z malho denarja -še družabni dogodek. »Najboljša kadrovska izbira« Dveurni zagovor Bojana Šrota in nekajminutno zasliševanje direktorice celjske občinske uprave Tine Kramer Na okrajnem sodišču v Celju se je včeraj začelo sojenje celjskemu županu Bojanu Šrotu. Očitajo mu zlorabo uradnega položaja. Kot smo decembra že pisali, naj bi pred leti priredil postopek zaposlitve direktorice občinske uprave Tine Kramer. Bistvo vseh očitkov je, da Kramerjeva takrat ni imela dovolj delovnih izkušenj. Pred tem naj bi Šrot namreč spremenil pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, kjer naj bi črtal osemletne delovne izkušnje kot pogoj za zaposlitev osebe na tem delovnem mestu. Šrot tega ne zanika, zavrača pa, da je s tem zlorabil svoj položaj, saj pravi, da mu zakon o lokalni samoupravi kot županu dopušča to možnost. Obtoženi, ki je na decembrski obravnavi manjkal zaradi bolezni, včeraj pa je podal svoj zagovor, trdi, da je odredbo o zaposlitvi Kramerjeve dal 24. junija leta 2003 na sestanku, na katerem je poleg Kramerjeve bila tudi tedanja direktorica občinske uprave Darja Pavlina. Nato je bil službeno odsoten, ob prihodu v Celje je v za- četku julija sklical kolegij, na katerega je že povabil Kramerjevo, sicer univerzitetno diplomirano pravnico, in jo predstavil kot novo direktorico. Na taistem kolegiju naj bi mu povedati, da postopek za njeno zaposlitev v bistvu sploh še ni bil končan, čeprav naj bi začela delati že s 1. julijem. Postopek naj bi vodih v oddelku za splošne zadeve, njegov vodja Aleš Vrečko je bil vabljen tudi kot priča, a se je opravičil. Medtem ko je tožilec vztrajal, da se ga naslednjič neposredno zasliši, je Šro-tov zagovornik dejal, da za to ni potrebe. Kljub temu bo Vrečko naslednjič verjetno moral pojasniti nekatere podrobnosti. »Če bi menil, da je postopek nezakonit, bi se poslužil drugačne rešitve. Kramerjevo bi lahko imenoval za svetovalko, kjer bi imela celo za 20 odstotkov večjo plačo, kot jo ima zdaj,« je dejal Šrot. Več kot očitno je, da si Šrot in tožilec predpise razlagata razhčno. V svojem zagovoru je Šrot omenil tudi, da se mu zdi nekorektno, da je on v sodnem proce- Peč je bila usodna za 82-letno ženico, ki se je zadušila z ogljikovim monoksidom v Zagradu decembra pred tremi leti. (Foto: GP) Ogljikov monoksid je lahko tudi za roparje izziv, za starej- su, medtem ko naj bi bilo podobnih primerov več kot 70. »Marsikje so na delovno mesto direktorja občinske uprave imenovah osebe z nižjo izobrazbo, tudi srednješolsko, ponekod so direktorji postajah celo pripravniki,« je še dejal. Čelo takratni minister za javno upravo Gregor Vi-rant naj bi mu povedal, da gre po zakonu o javnih uslužbencih, ki se je vmes spremenil, za prekršek in ne za kaznivo dejanje. Kramerjeva, ki ima tudi certifikat usposobljenosti za delo direktorice občinske uprave, je bila po njegovem najboljša ka- Preiskava okoliščin ponedeljkove zastrupitve z ogljikovim monoksidom v kuhinji podjetja Gostinstvo Celje še vedno ni končana. So nam pa na inšpektoratu za delo potrdili navedbe, da je do nesreče prišlo zaradi nedelovanja prezračevalnega sistema. Med kuhanjem v plinskih kuhinjskih kotlih so se namreč sproščali plini in para, ki se niso mogli odvajati na prosto. Zakaj prezračevalni sistem ni deloval, še vedno ni jasno, pri zadnjih meritvah in pregledu so bile izmerjene vrednosti namreč ustrezne, za kar ima podjetje tudi dokazila. So pa v podjetju prezračevalne naprave takoj zamenjali. Policijska preiskava še vedno traja, tako da še ni znano, ali bodo morda v zvezi s tem koga ovadili ah na tožilstvo brez ovadbe podali le poročilo o nesreči. Ogljikov monoksid je brezbarven in strupen plin brez vonja. Če zastrupitev povzroči izgubo zavesti, se količina vdihanega plina še poveča, občutno se poveča tudi smrtnost. To kaže tudi na to, da bi se ponedeljkov dogodek lahko končal tragično. Več primerov zastrupitev s tem plinom ie ravno v zimskem času, kar nekaj primerov tragedij je bilo tudi na našem območju. Pred tremi leti je v drovska izbira, občinska uprava je dobila celo nagrado za inovativne projekte. Je pa Šrot želel ponuditi to delovno mesto tudi sedanji direktorici Nepremičnin Danici Doberšek. Včeraj je pričala tudi nekdanja direktorica občinske uprave Darja Pa- Bojan Šrot se sestanka 24. junija dobro spominja. Ve celo, kako je bila oblečena takratna direktorica občinske uprave Darja Pavlina... Zagradu umrla 83-letna ženska, istega leta še starejša ženska v Rifen-gozdu nad Laškim. Zaradi plina sta pred časom umrla tudi starejša zakonca s Frankolovega. Napaka, ki jo stori večina ljudi, je, da ravno v zimskem času, ko želimo, da je v prostorih toplo, stroški ogrevanja pa so visoki, ne prezraču-jejo. Takrat ko je izgorevanje moč-no, dotok zraka pa majhen, nastaja ogljikov monoksid, ki je lahko smrtno nevaren. Ogljikov monoksid grozi tudi, če so dimniki slabo vzdrževani. Največja grožnja pa je ogrevanje na trda goriva, toda nevarne so tudi druge peči, na plin in olje denimo, razlaga predsednik gasilske zveze Celje Vinko Sentočnik. »Predvsem odprte peči, kjer se vidijo grelna telesa, so nevarne. Lahko pride do stika z materiali, ki jih imamo v stanovanju. denimo, ko ljudje ponoči sušijo kakšno perilo. Materiali ne bodo takoj vzplamteli, ampak bodo tleh in izhajal bo ogljikov monoksid, kar pomeni, da lahko pride hitreje do zastrupitve.« Gasilci zato opozarjajo, da je treba prostore redno pre-zračevati. S tem se namreč zmanjša možnost zbiranja nevarnih plinov, ki se sproščajo pri izgorevanju. SIMONA ŠOLINIČ vlina, ki je dejala, da naj bi ji Šrot nekajkrat sicer omenil možnost zamenjave, da pa jo je na sestanku 24. junija postavil pred dejstvo. Sporov menda nista imela, čeprav naj ne bi bila ravno zadovoljna, danes naj bi sodelovala korektno. Tina Kramer je tokrat prišla na sodišče, a presenetljivo: tako tožilec kot tudi Šrotov zagovornik zanjo nista imela veliko vprašanj. Je pa na Šrotovo vprašanje, kaj sama meni o tej zaposlitvi, dejala, da je bila po njenem zakonita. »Glede na to, da smo se o tem pogovarjati in dogovorili, preden se je spremenil zakon o javnih uslužbencih in ker sem po preučitvi zakonodaje videla, da ima župan za to vsa pooblastila, verjamem,! v zakonitost postopka. Zato sem tu- gj di vztrajala na tem delovnem mestu, U ki mi je pomenil izziv,« je razložila O in dodala, da je bila pred tem v vrtcu Danijelov levček zaposlena za nedo- (TJ ločen čas in da zaradi nove zaposli- J? tve ni imela nobenih premoženjskih \2/ niti nepremoženjskih koristi. Sojenje se bo nadaljevalo 19. ja-™ nuarja. SIMONA ŠOLINIČ O Foto: SHERPA £ o u oJ Št. 2 - 9. Januar 2009 20 VROČIH RADIA CELJE SOBOTA, 10. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Pot v odkrivanje - ponovitev, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) NEDELJA, 11. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Milica Kočevar, atorica knjige Kaj pa zdaj?, 11.05 finale Domačih 5 in Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder -izbiramo narodno-zabavni ansambel, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PONEDELJEK, 12. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela - velik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 13. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (narodno-zabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodijatedna, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Sara, Iris, Niki, 19.00 Novice, 19.15Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi) ČETRTEK, 15. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi) PETEK, 16. januar 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Pot v odkrivanje, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj -sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) Nagrajenca dvigneta album, ki jo podarja ZKPRTVS, na Na silvestrsko dopoldne, ko sem v vaški gostilni tudi sam podpiral toälni pult, sem slišal, kako sije možakar pri sosednji mizi zaželel, da bi imel deset tisoč evrov gotovine, njegov kolega je omenjal službo, tamal o ženi in podobno. Na drugi strani »šanka« je družbo delal starejši gospod, ki se mu je rahlo dremalo, pri čemer je, kot da bi se ustavil čas, nepremično gledal v svoj kozarec. Kaj je premišljeval in kaj si je morda zaželel v novem letu, ne vem, a dajal je vtis, kot da mu je vseeno za vse. Pol ure kasneje mi je zazvonil telefon, bila je moja najdražja, ki jo je skrbelo, da ne bom prepozen in če je vse v redu. Dal sem za »jega« in se z veseljem odpeljal domov. Prepričan sem, da si sami ustvarjamo prihodnost. Želje ter načrti se nam lahko uresničijo, če bomo za to kaj storili. Mislimo pozitivno, bodimo otročji, pazimo nase in na svoje. Vse najlepše vam želim vaš Silvester Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CELJSKIH 5 plus 1. VESEUCA-ANS. FRANC ŽERDONER S PRIJATELJI 2. NOVOLETNE OBLJUBE -ZAKAPANE 3. PRVI OTROK V NOVEM LETU-TRIO V1KUAAŠIČA IN GRMADA 4. NOVOLETNE OBLJUBE-SLOVENSKI ZVOKI 5. BOŽIČNA-ANS. VRT- (4) 13) (D (3) (2) PREDLOG ZA LESTVICO: KO SI PRVEGADOŽIVEIA-KRAJCARJI SLOVENSKIH 5 plus 1. ZA PRAZNIKE DOMOV - ALFI NIPIČ (3) 2. NI NAM ZA DENAR - ZASAVCI (6) 3. S KITARO OB KAMINU-GAŠPERJI (1) 4. NEA Ml GOVORI- DOMEN KUMER S PRIJATELJI (4) 5. KOPADAJAZVEZDE- ANS. PETRA FINKA (2) PREDLOG ZA LESTVICO: KJE SI BILA NATAŠA -GREGA AVSENIK IN GREGORJI Nagrajenca: Angela Tratnik, Zagrad 62, Celje Barbara Roter, Latkova vas 24, Prebold Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. m ■ e ... }mmt lie 'šFta ^www.radiocelje.com e 24 RADIO, KI GA BERETE 101 TEDNIK MM St. 2-9. januar 2009 Želje rad i j cev TUJA LESTVICA 1. LIVE YOUR UFE -T.I. & RIHANN A (4) 2. IF I WERE A BOY - BEY0NCE (7) a UES-McFLY (3) 4. SOBER-PINK (2) 5. SP0TUGHT-JENNIFER HUDSON (6) 6. ABSOLUTELY POSITIVELY -ANASTAOA (2) 7. RUN-LEONA LEWIS (1) 8. OUT OF THIS CLUB- PUSSYCAT DOLLS FEAT R KELLY (1) 9. SANCTUARY - GABRIELLA CILMI (4) 10 WILLIAMSBL00D-GRACEJ0NES (3) Vse najlepše, miru, ljubezni, spoštovanja in energije, ki bo vlila novo moč, vero in spoznanje, da je samo eno življenje. Naj vam da krila in vas med zvezde popelje, zato iskreno želim, da se vsem izpolnijo vse znane, tihe in skrite želje, vse dobro, srečno in uspešno v novem letu 2009, z vsem spoštovanjem dodajam, beseda bo meso postala, če bo le na valovih Radia Celje prebivala, vaša Magda Ocvrik Če krožimo le po lastnih poteh, zaidemo v slepo ulico. Ko primemo drugega za roko, ugledamo pot do sočloveka. Naj bo med nami vse polno shojenih poti ter da bi v letu 2009 številne želje, tiha upanja in mnoga pričakovanja postala resničnost! Tomaž Mirnik www.radiocelje.com »Vsem bralkam in bralcem Novega tednika, poslušalkam in poslušalcem Radia Celje in še posebej oddaje Zadnji rok želim čim lepše novo leto 2009, veliko dobrega, odlične glasbe, koncertov, dobrih novic in zanimivih, kakovostnih glasbenih izdaj, glasbenih videospotov, predvsem pa zdravja in sreče. Vse najlepše vam želim!« Boštjan Dermol, foto: NINA VRABEC DOMAČA LESTVICA l NEKI ZAME - LEE1D0JAMAIS (4) 2. ABSOLUTELY MOJ - ALYA (6) 3. POZABI-NUDE (2) 4. NAJINO NEBO-GLAM (1) 5. SKU0Ö, SKU0Ö - ELEVATORS (6) 6. SONCE PO DEŽJU - ELECTRIX (3) 7. KAJ SKRIVAŠ-DIFAS0 (1) 8. ČEZ ROB NEBA-ŠANK ROCK (4) 9. POZNAŠ TA ZVOK - ZLATKO (2) 10.1 PROBLEM -HEAVENIX (3) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: POKER FACE-LADY GAGA BEFORETHEWORST-THE SCRIPT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VOJNA IDEJ - SIDDHARTA ČEVELJAZA-JACUZZY&SAUSAGES Nagrajenca: Lara Lipovšek, Alme Kariinove 2, Celje Sonja Recko, Grevenbroich 13, Celje www.radiocelje.com S kolesom pri minus trinajstih To, da se naš novinar Brane Jeranko vozi na delo s kolesom, ni nič presenetljivega. Na celjskih ulicah in parkiriščih je seveda huda gneča in tako na delo prispe bistveno hitreje kot bi z avtomobilom. Posebnost je to, da je v zadnjem letu dni prišel v službo brez bicikla le en sam dan, pri čemer na kolesu vztraja tudi, odkar vlada v Celju strupen mraz. Tudi v jutru, ko so v Celju namerili minus trinajst stopinj, smo ga presenečeni opazovali, kako se je pripeljal v službo kilometer daleč, in to celo brez rokavic. Na svoj teren, v Štore, Ob-sotelje ter (začasno) na Konjiško, se seveda vozi z avtomobilom. Pa še to. V 20 delovnih letih je bil zaradi gripe odsoten le enkrat! Foto: RP mo« tednik NASVETI 25 Hrana - zatočišče in prekletstvo Izpoved članice skupnosti Anonimnih prekomernih jedcev - Če mislite, da imate v življenju samo en problem, je ta morda večji, kot se zdi Jeste, čeprav niste lačni? Se prenajedate brez pravega razloga? Vas zaradi tega muči občutek krivde in slabe vesti? Veliko časa in misli namenite hrani? Se veselite skrivnih obrokov na samem? Jih načrtujete v naprej? Ah vaša teža vpliva na način vašega življenja? Ste bili na dieti, pa niste dosegli svojega cilja? Ste še vedno prepričani, da lahko shujšate, ko boste to hoteli, čeprav realnost tega ne potrjuje? Jeste, da bi pobegnili pred skrbmi in težavami? Vas prehrambene navade onesrečujejo? Morda pa si v mislih vedno znova ponavljate tisti znani 'jutri začnem' monolog. Kot slinast polž pušča grenko sled prav v vsakem 'danes' ... Klara je čisto običajno dekle v prvi polovici dvajsetih. V času odraščanja je dobro vozila med šolo, domom in prijatelji. Kot večina današnjih najstnic pa je bila nagnjena k večnim dietam. »Počasi so se stvari stopnjevale. Obdobja izjemne samodiscipline so se izmenjevala s popolnim popuščanjem vajeti. Pol leta nisem skoraj nič jedla. Športne aktivnosti so pa že mejile na fizično maltretiranje. Potem je prišla zima in vse se je obrnilo,« pripoveduje Klara. Temu primerno je nihala tudi njena telesna teža. »Sposobna sem bila pridobiti deset kilogramov v dveh tednih in obratno. Še preden se zaveš, se ves tvoj svet vrti samo in izključno okrog hrane, diet, pretiranega gibanja, prepovedanih grižljajev in moreče krivde.« Začarani krog je sklenjen. Vzorec se krepi in konča se lahko z resnimi motnjami hranjenja. »Ljudje mislijo, da gre tu zgolj za bulimijo in ano-reksijo v svojih najbolj hudih oblikah. "Pa ni res. Tudi če se samo enkrat na teden preobješ, lahko imaš motnjo hranjenja. Pri meni se ekstremne oblike sicer nikoli niso razvile. A ko se človek nonstop ukvarja sam s sabo, s svojim telesom, s hrano, te »i JITA Ifd 11A [iT Vrl TI ril IJ Petek, 9. januar: Sonce bo v ugodnem položaju z Uranom, kar lahko prinese nenadne spremembe, srečne okoliščine, preobrat. Naj bo reakcija spontana, saj se bo obrestovala. Lahko tvegate in naredite tudi kaj, česar sicer ne bi, prav nič ne bo narobe. Zvečer bo drugačna energija, saj Luna vstopa v Raka in kasneje nasprotuje Plutonu. Pazljivo v komunikaciji, kar velja posebej v ljubezni in družini. Sobota, 10. januar: Že zgodaj zjutraj bo Luna v lepem položaju z Venero. Še posebej Ribe, Raki in Škorpijoni boste znali čustva zelo lepo izraziti, najdražje boste pripravljeni tudi razvajati. Okoli poldneva bo Luna nasprotovala Marsu, zato bo čutiti več napetosti, potrpež- ASTROLOGINJA 60RDANA gsm 041 404 935 09014 2443 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGIN J A DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@do1ores.si www.dolores.si ljivosti bo manj. Velik notranji nemir lahko najbolj intenzivno čutite Kozorogi in Raki. Nedelja, 11. januar: Polna Luna nastopi zgodaj zjutraj, najbolj močno bo vplivala na Kozoroge in Rake. Čustva bodo zelo močna, dobro je, da se tega vsaj zavedate. Previdno na vseh področjih, zlasti v komunikaciji. Merkur preide v retrogradno gibanje. Vpliv bo trajal vse do 2. februarja. Čas ni primeren za nove začetke, zelo primerno pa je urejati zadeve, ki so povezane s preteklostjo. Marsikaj vam ne bo šlo dobro od rok, tudi v komunikaciji lahko zaradi napačnega razumevanja prihaja do težav in pomot, zato se ne oklepajte svojih stališč za vsako ceno. Sprejemajte kompromise. Luna vstopa zvečer v Leva in prinaša prijetno energijo. Večer je lahko zanimiv, a razmislite o vseh možnostih, pridobite informacije in raziščite ozadje tistega, kar vas mika. Luna v trigonu s Saturnom in opoziciji z Jupitrom narekuje tako ravnanje. Ponedeljek, 12. januar: Luna v Levu je že zjutraj v napetem položaju z Merkurjem, ki potuje retrogradno. To povzroča težave v komunikaciji, tudi v elektronskih Veliko staršev se sprašuje, kako naj svoje otroke obvarujejo takih stranpoti. Klara pravi, da se jih ne da. »Prav vzorci primarne družine te največkrat pahnejo v to kolesje. Starši naredijo najbolje kar znajo in enostavno niso tisti, ki bi ti lahko pomagali. Sama sem na vsak način poskušala pomagati očetu. Ni šlo. Ni recepta za življenje. So le izkušnje, ki te učijo. Delaj na sebi in se čim manj ukvarjaj z življenjem drugih.« to lahko tako zamori, da ne najdeš niti trenutka miru več.« Daleč od tega, da bi tako živele le s postavo obsedene najstnice. V svetu, ki je že davno izgubil veščino poslušanja, ki je obseden od vsestranskega obilja na eni in bombardiran z medijsko podobo popolnosti na drugi, lahko podleže skoraj vsak. Marsikomu že misel na na- medijih, pri uporabi tehničnih sredstev v prometu in trgovanju. Višek energije skušajte porabiti s športom, rekreacijo ah se odločite za kakšno drugo spremembo, ki vas bo sprostila. Torek, 13. januar: Kljub volji in energiji, ki ju boste premogli, ne delujte na silo. Položaj Lune nasprotuje Neptunu, kar nikakor ni dobro za sprejem odločitev ah uvajanje sprememb. Posvetite se bolj rutinskim opravilom, ki vas bodo pomirila. Zvečer Luna vstopi v Devico in bo v trigonu s Plutonom. Našli boste rešitev ali način, kako se česa lotiti. Sreda, 14. januar: Luna v Devici bo točno nasproti Venere, ki potuje po Ribah. Medsebojno tvorita položaj opozicije, kar bo povzročalo povečano občutljivost, občutke nemoči ali nezadovoljstva. Še posebej izpostavljeni bodo Dvojčki in Strelci. Večer prinaša ugoden položaj Lune z Marsom, medsebojno bosta v trigonu. Za zemeljska znamenja odličen položaj, zato se Biki, Device in Kozorogi aktivirajte pri svojih že načetih načrtih. Četrtek, 15. januar: Dopoldne bo položaj Saturna z Luno malo ohladil odnose, bolj se boste zavedali dolžnosti in odgovornosti. To je odlično za opravljanje vseh del. Popoldne prinaša lep trigon Sonca in Lune, zato bodo zemeljska znamenja še posebej uspešna pri urejanju poslovnih in materialnih vprašanj. Astrologinji GORDANA in DOLORES kup kopalk pol leta vnaprej zagreni letni dopust. Pa nesrečni postanki pred omaro, ko je veliko lažje ostati doma, kot najti primerno obleko in se spet spopasti s sa-mopodobo v glavi. Ta velikokrat sploh nima zveze s številko na tehtnici. »Tragično je, da je v današnjem svetu to pravzaprav 'normalno'. Veliko ljudi nikoli ne zaživi zares in se tudi nikoli ne zave, da ima problem. Sama kmalu nisem več opazila nobenega razloga za veselje. Želela sem si, naj dan čimprej mine. Novo jutro je samo nujno zlo jutrišnjega dne.« Si srečen ali pa zguba V življenju te mora doleteti resna preizkušnja, da se zaveš, da si v slepi ulici.« Klaro je zapustil fant. Doletelo jo je, čeprav je naredila vse prav, se brezmejno trudila in skušala z njim in zanj spremeniti svet. »Ko se zdaj oziram nazaj, vidim kako destruktivno je bilo razmerje, na kako trhlih in neprimernih temeljih sem gradila življenje. Po dveh letih v skupini lahko o svoji izkušnji spregovorim. To je ogromen napredek. V naši družbi je glavni trend sreča. Pojem uspeha je biti 24 ur dnevno, sedem dni na teden evforično srečen. Če nisi v teh okvirih, si >luzer<. Zato je o takih stiskah skoraj sramotno govoriti. Ampak zdaj vem, da gre za iluzijo, ki v resnici ne obstaja. Nihče ne more biti nonstop srečen. In kot človek imaš pravico do cele palete čustev, ki si je sposoben. Ko se tega zaveš, lahko začneš iskati vzroke, ki so te pahnili v prisilno početje.« In ni enostavno. V Klarini družini je bil problem alkoholizem. »Mislila sem, da lahko rešim očeta in družino. Zdaj vem, da to ni moj problem. Rešim lahko le sebe. >Peklenska gu- Tudi pri problematičnem odnosu s hrano gre za zasvojenost. Vsako zdravljenje zasvojenosti pa se začne pri popolni abstinenci. Pri hrani se to ravno ne obnese. Če hočeš preživeti, je treba tudi jesti. Kako torej spet najti pravo mero? Klara pravi, da je meja med hranjenjem in prenajedanjem jasna kot noč in dan. »V procesu rehabilitacije stvari rešuješ po korakih. Tudi >zdravo hranjenje< je lahko obsesija. V resnici so misli tiste, ki te potegnejo v črno luknjo. Abstinira-ti moraš od težkih misli. Sicer je samo vprašanje časa, kdaj te spet potegnejo v peklenski mlin.« Anonimni prekomerni jedci, v izvirniku Overeaters Anonymous (OA), so nastali po zgledu Anonimnih alkoholikov. Program sta v Ameriki sestavila dva brezdomca, ko sta ugotovila, da nobena druga pot ni prinesla rešitve in da je naslednji korak samo še dokončni propad. Skupnost v Sloveniji deluje poleg Celja še v Ljubljani in Mariboru. Skupnost se financira sama. Prostovoljni prispevki članov pa gredo predvsem za delovanje, prevode, literaturo ... Srečanja so strogo anonimna. Informacije o srečanjih so objavljene na spletni strani http://oa-slovenija.com, prav tako pa jih lahko pokličete na njihove kontaktne številke 031/860-800, 051/ 256-976. galnica< doleti tudi ljudi, ki nimajo nekih hudih travm v življenju. Morda zato nikoli ne najdejo pravega odgovora, zakaj na določene stvari tako reagirajo, zakaj se jim to dogaja. A problem ostaja. Jaz sem svoje travme pač reševala skozi hrano, lahko bi bile tudi droge ali kaj tretjega. Na neki točki sem dojela, da ne gre več. Da me usmerja kompulzivno vedenje in da nimam več nadzora nad tem, kar se mi dogaja.« Pot okrevanja je dolga in negotova: »Prej sem imela v življenju eno samo težavo, zdaj jih imam mnogo. Prej se je vse vrtelo okrog hrane. Ničesar drugega mi ni bilo treba videti. Zdaj se soočam s celim okvirom. Koliko tehtam in kako izgledam je pravzaprav še najmanj pomemben košček mozaika,« svojo izkušnjo opisuje Klara. »Odločilno je bilo spoznanje, da vse to ni normalno. Da mora biti v življenju še kaj več in da potrebujem pomoč.« Višja sila je upanje Pridružila se je celjski skupnosti Anonimnih prekomernih jedcev. »Nič se ne zgodi samo po sebi, nikjer ni nobenih zagotovil, a vprašanje, kakšno bi bilo moje življenje brez podpore skupine, nima prijetnega odgovora. Ljudem se prevečkrat zdi, da gre za stvar najstnic, a sem v skupini najmlajša. Večina je srednjih let, morda celo čez. Ljudje moramo dozoreti, da svoje življenje prevrednotimo in ga skušamo spremeniti.« Program deluje po 12 korakih, 12 načelih in orodjih za vsakodnevno življenje. Pri tem so izredno pomembna srečanja, na katerih delijo izkušnje in podporo. »V skupini je pomembno, da si predvsem sam s seboj odkrit. Tam smo ljudje z različnimi življenji, različnimi simptomi, pa vendar v osnovi enakimi težavami. Vse maske lahko odpadejo. Končno ugotoviš, da nisi sam, da je ogromno ljudi, ki čutijo podobno kot ti in te sprejmejo brez vrednotenja. Kot bi ti nekdo vzel težko breme z ramen.« To po programu imenujejo tudi višja sila. Višja sila ni bog, ni oseba, ni karkoli odvisno od človeka, ne od lastne kontrole ali močne osebne volje. »Kakorkoli ga že razumemo, mimo vseh lastnih propadlih poskusov rešitve obstaja nekaj izven tebe, kar pomeni rešitev. Pomeni upanje. Vsak teden na novo diplomiraš iz življenja. Včasih se ti stvari premikajo hitro, včasih se tudi leto ne ganeš z mesta. Ko se ozrem nazaj, vidim, da od daleč sploh ni izgledalo slabo, v sebi pa sem se počutila na psu! Zdaj mi ni več važno, kako bo reagirala okolica, kaj bodo rekli starši. Bistveno je, da najdem mir. Da nisem pod večnim pritiskom iskanja in be-ganja.« Strokovnjaki za motnje hranjenja pravijo, da človek nikoli zares ne ozdravi, da mora vedno misliti na to in ostati na preži. Klara se s tem ne strinja: »Ne, ravno to ne! Nikoli več misliti na to, nikoli več biti na preži! Jesti zai to, da živiš in ne obratno ter živeti polno in zadovoljno življenje, to je cilj vsega skupaj.« SAŠKA T. OCVIRK Št. 2-9. januar 2009 m 26 NOV! TEDNIK Toyota z novim avensisom Avensis ima v srednjem razredu dovolj kupcev, pravzaprav toliko, da je bila tokratna prenova avtomobila, ki bo tudi odslej naprej na voljo v limuzinski (sedan) in karavanski izvedbi (wagon), povsem logična. Avensis je očitno narejen z željo, da bi se dobro prodajal v Evropi, saj je bil načrtovan na stari celini, izdelovali pa ga bodo v Veliki Britaniji. Kot pravijo pri Toyo-ti, naj bi v letu dni naredili približno 100 tisoč vozil. Ponujali bodo tri bencinske in tri dizelske motorje, pri čemer pravijo, da so vsem povečali moč (od 3 do 20 odstotkov), hkrati pa zmanjšali porabo (od 10 do 26 odstotkov) in s tem izpust ogljikovega dioksida. Bencinski motorji ponujajo od najmanj 1,4 do 2,0 li- Toyota avensis wagon tra in imajo od 97 do 112 k-W, dizelski pa imajo gibno prostornino 2,0 oz. 2,2 litra in od 93 do 130 kW. Začetni bencinski motor bo naprodaj z novim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, neka- teri tudi z novim brezstopenj-skim samodejnim menjalnikom. Ob tem pri tej japonski avtomobilski hiši ne pozabijo poudariti nizke stroške vzdrževanja. Novi avensis bo na voljo s štirimi oprem- Ekološki mini E Ker se okoliščine silovito spreminjajo, je Mini, ki je sestavni del nemške grupacije BMW, predstavil E izvedenko minija. Na voljo bo 500 avtomobilov, ki jih bo tovarna ponujala v najem. Najemniki bodo minija E no najema bodo všteti stroš-lahko najeli za leto dni, v ce- ki morebitnih popravil, red- nega servisa in morebitni rezervni deli. Minija E bo tako poganjal električni motor z litijionskimi baterijami z največjo zmogljivostjo 35 kilo-watnih ur; motor bo imel tudi 220 Nm navora. Z njim bo mini zmogel skoraj 160 km/ h, do 100 km/h bo pospešil v 8,5 sekunde. Tehnični pregled v smislu pregleda vseh bistvenih sestavnih delov motorja in vozila naj bi bil predviden na 5.000 kilometrov. Za sedaj še ni jasno, kakšni naj bi bili dolgoročni načrti z minijem E. skimi paketi, ki pa se bodo nekoliko razlikovah glede na trg. Pri nas se bo prenovljena toyota pojavila že januarja, ko bodo seveda znane tudi cene. Toyota morda z izgubo Japonska Toyota je po novem največja avtomobilska hiša na obli. Prvič v njeni 70-letni zgodovini pa se utegne zgoditi, da bo po 1. aprilu, ko se konča poslovno leto 2007/08, imela izgubo. Razlog je znan, pri Toyoti pa med drugim upajo, da bo novo poslovno leto v tem pogledu boljše, kajti v prihodnjih dveh letih bodo na trge poslali 13 novosti. Mini E Goberšek Milan >.*>. šbnt-iur šmar-ie g Stiff JUB 03/746 11 00, SMflftJf 03/819 Qg 40 VCUKfl IZBIRA PNCVMRTIK v M ICH ELI ŠU ^ KA PO UGODNIH «NAH C«ttilMnDotrotin&i27,§wfrr Smart za čistejše okolje V nemškem Ulmu so se lotili zanimivega projekta, ki ima seveda okoljski namen. Projekt Car2Go temelji na smartu fortwo. Ta vozila so parkirana na posebnih parkiriščih ob pomembnejših cestah in so opremljena s posebno nalepko s čipom. S to nalepko je možno na parkirišče in do avtomobila, ki si ga je mogoče sposoditi za nedoločen čas. Storitev se obračuna mesečno, za vsako minuto uporabe smarta je treba plačati 19 centov, vendar ne več kot 59,9 evra na dan. V ceno je vključeno tudi gorivo. Doslej so bili ti avtomobili na voljo le zaposlenim v Daimlerju, zdaj pa naj bi si smarta lahko sposodili tudi vsi dragi. Pot v Lešje 1 Vojnik 03/780 00 50 www.cepin.si TEAM abljepa ožila imA Cepi« RENAULT LAGUNA 2.2 dci INITIALEO Letnik: 2003 prev. 120000 km diesel motor ročni men.(6pr.) KLIMA RENAULT MEGANE 2.0 Letnik: 1996 ?j prev. 198000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA SUZUKI SWIFT 1.3 Letnik: 2003 prev. 80000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA NISSAN ALMERA 1.8 SPORT Letnik: 2002 prev. 109000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA MAZDA 323 SEDAN 1.4 Letnik: 1999 | prev. 145000 km bencinski motor | ročni men.(5 pr.) KLIMA I MAZDA 323 1.5 Letnik: 1998 prev. 145000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA BMW SERIJA 3 320i Letnik: 1999 prev. 248000 km bencinski motor automatic KLIMA - , (taiitts - 'i»,."•*;--»- i'<„"»"■? , 7 . CITROEN C5 2.0 HDI Letnik: 2001 j prev. 210000 km diesel motor I — ročni men.(5pr.) ^■■nriSTiia 1 KLIMA ' www.novitednik.com Putin: kupujte pri nas narejeno Kriza avtomobilske industrije se zaostruje tudi v Rusiji. Ob tem je ruska vlada napovedala pomoč avtomobilskim tovarnam, a ne le domačim, pač pa tudi tistim, ki v Rusiji izdelujejo avtomobile. To pomeni, da bi lahko denar dobili tudi Ford, Hyundai, Renault in Volkswagen. V ruski avtomobilski industriji dela kar 1,5 milijona delavcev. Kot je ob tem dejal ruski predsednik Vladimir Putin, bi se krizi laže izognili, če bi Rusi kupovali predvsem domače avtomobile (torej tiste, ki nastajajo pri njih). Ruska vlada je ob tem že napovedala dvig carin za tuje avtomobile. Očitno torej je, da Rusija ne bo trg, ki bi reševal sedanje zadrege, kot so številne avtomobilske tovarne verjele še pred nedavnim. Kriza vse bolj očitna Novembrski podatki o prodaji novih avtomobilov na evropskih trgih dokazujejo, da je kriza udarila z vso silo. Med številnimi tovarnami sta bili v enajstem lanskem mesecu le dve, ki sta imeli plus, in sicer Audi, ki je prodal za 0,1 odstotka več, ter Jaguar, ki je imel 1,2-odstotni plus. Vsi drugi so zabeležili negativen rezultat, pri čemer je zelo prizadeta skupina GM Europe (Opel, Vauxhall, Saab ...), slabo je recimo šlo tudi Toyoti (minus 33,2 odstotka). V 11 mesecih je bila prodaja na evropskih trgih sicer manjša za 7,6 odstotka, saj je bilo skupaj prodanih 13,7 milijona vozil oziroma za dober milijon manj kot predlani v tem času. Med velikimi evropskimi trgi je bil novembra največji padec na irskem (minus 55 odstotkov), v Španiji je bilo novembra za 49 odstotkov manj kupcev. MM * Bit »i» -1, C\ «'i' ■■■■^BIAMflMHIHHMMHIHHi •«Ali WWW * n ? • j r j n ■ |)' Ji J ž i Hi; ^ u ^ i i md H IZBIRAMO SOZAB \\ M ANS A M BI; l S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV www.radiocelje.com «-adi« radioceije