Poitnlna plačana
v gotovini.
leto 1X1. ftev. Zli
v Liuiiinni t toren it mmM na
Ceno on r
dan popoldne, izvzemS nedeljo in praznike. — Inacrati do 30 petit š Din 2.—, do 100 vrat 230 Din, večji interati petit vrata
cSlovcnski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din. aa nmaematvu 4201* Din.
Din. Pogajat po dogovora. Inseratni davek posebej.
Rokopisi se ne vračajo.
Knafkrva ulica St 5, L nalstrorte. — Telefon 2034.
UpraroStvo: Knaflova nlica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Prvi »uspehi" senzacionalnih „Slovenčevih" razkritij
Na podlagi „Slovenčevih" trditev so začeli fašisti novo gonjo proti naprednim primorskim Slovencem - Glasilo jugoslovenskega ministrskega predsednika služi fašistom za generalno obtožnico - Aretacija dr. Čoka - Hišne preiskave in aretacije zopet na dnevnem redu
— Trs/, 18. septembra. «Razkritja» ljubljanskega «Slovenca» so izzvala v tukajšnjih fašističnih krogih nepopisno zadovoljstvo in radost. Če tudi fašisti naglasa jo, da ne verjamejo v «razkrits ja* «Slovenca», da bi bila Orjuna izvn sila vse to, kar ji pripisuje «Slovenec», povdarjajoč, da je italijanska meja na; pram Jugoslaviji predobro zastražena in zavarovana, da bi mogli ki.r celi od* delki z bombami in orožjem priti na italijansko ozemlje neopaženi, so jim razkritja osebnega glasila jugoslovenskega ministrskega predsednika še po* sebe j dobrodošla, da morejo še s hujs šim nasiljem nastopiti proti slovanski manjšini, izvajajoč iz «Slovenčevih» trditev, da so bili z Orjuno v zvezi vo= dilni krogi primorskih Slovencev. Zadnje dni so aretacije in hišne preiskave na veliko zopet na dnevnem redu. Vsakdo bo pač lahko razumel, kako ve* liko ogorčenje vlada v vseh tukajšnjih slovenskih krogih radi tako neprevidne pisave, da ne rečemo kaj hujšega, ki jo je v svoji slepi strankarski strasti za* grešil «Slovenec». V tukajšnjih krogih resno dvomijo, da bi mogla ta «Sloven= čeva» gonja koristiti njegovi stranki, tukajšnjim Slovencem pa je zvrha na: polnila grenko kupo novega gorja.
Včeraj 50 fašisti v zvezi s »Sloven-
čevimi« razkritji nenadoma in brez stvarnega povoda aretirati odvetnika in bivšega člana naše mirovne delegacije v Parizu ter predsednika konzorcija »Edinosti dr. Ivana Čoka. Dr. Čok je bil fašistom že dolgo trn v peti in na vse mogoče načine so iskali vzrokov, da bi mogli nastopiti proti njemu po znanih fašističnih metodah. Tokrat pa upajo, da ga bodo mogli uničiti, ker jim daje glasilo jugoslovenske ministrskega predsednika s svojimi obdolžit-vami dovolj povoda. Italijanski listi po-vdarjajo, da »Slovenec« priznava, da so bili Orjunaši v zvezi z voditelji primorskih- Slovencev. Zato ni nobenega dvoma, da so stali v prvi vrsti v zvezah z dr. Čokom, ki je znan borec za pravice slovenske narodne manjšine. Fašistični listi spravljajo dr. Čoka v zvezo z raznimi dogodki na Primorskem, ki jih navaja »Slovenec«. Le »Popolo di Triaste« navaja ko* neposredni vzrok aretacije dr. Čoka dogodek, ki se je pripetil pred enim mesecem.
Dne 20. avgusta je izginila iz prostorov fašistične organizacije v Pobegih jugoslovenska zastava, ki so jo fašisti nekoč ukradli na nekem svojem pohodu in jo čuvali kot trofejo svoje zmage nad brezmočno slovensko rajo.
Sum je padel takoj na nekega Albina Pecariča. Dasiravno Pecarič pri zasliševanju ni ničesar izpovedal in ponovno naglašal, da mu o vsej stvari sploh ni ničesar znanega, so fašisti skonstruirali postopanje proti dr. Čoku, češ da je tatvina te zastave njegovo delo. Vse to je seveda izmišljeno in naj služi le za zunanji povod njegove aretacije.
Iz pisave italijanskih listov se da sklepati, da tvori aretacija dr. Čoka le pričetek novega nasilja, ki naj uniči zadnje ostanke samostojnega kulturnega in političnega življenja primorskih Slovencev, v kolikor je o tem sploh še mogoče govoriti. Italijanski listi že naglašajo, da je treba sedaj vtakniti v ječo in poslati v pregnanstvo vse one Slovence, ki so bili v zvezi z dr. Čokom. Predvsem pa smatrajo fašisti, da je treba zapreti in obsoditi tudi vse urednike »Edinosti«, ki so v očeh fašistov navadni zločinci in najožji sotrudniki dr. Čoka ter zavezniki slovenske Orjune.
To so torej sadovi senzacijonalnih »Slovenčevih« razkritij in primorski Slovenci s strahom pričakujejo, kake nadaljne »uspehe« bo še rodila brezglava in lahkom^elnca gonja osebnega glasila »največjega Slovenca«.
Namen Marinkovićevega pota v Pariz
Zanimive informacije beograjskega lista. — Zadnji poskus, pridobiti Francijo za podporo hegemonističnega režima
— Beograd, 15. septembra. Zanja številka »Glasa« objavlja zanimive informacije o namenu Marinkovićevega potovanja iz Ženeve v Pariz. Po informacijah omenjenega lista odhaja dr. Marinkovič v Pariz, da reši tam nekatere zelo važne posle, važne predvsem za vlado četvorne koalicije, tako važne, da gredo pred vsa ostala vprašanja zunanje politike. Dr. Marinkovič mora francoske kroge obvestiti o notranjem položaju Jugoslavije, ker v Parizu zelo neugodno presojajo rešitev vladne krize po 20. juniju. Ta sodba francoskih krogov je bila sporočena tudi na merodaj-no mesto v Beogradu. Dr. Marinkovič ima
sedaj nalogo, da to sodbo v smislu inten-cij četvorne koalicije primerno korigira. V najtesnejši zvezi pa je s tem tudi finančni položaj države. V poučenih krogih do-znavajo, da je finančna situacija taka, da vlada računa samo še na podporo Francije. Beograjski režimski krogi pa so imeli po 20. juniju že prilike dovolj, da so spoznali, da Francija ni zaveznik kake beograjske stranke ali skupine, marveč zaveznik vse države in da ni niti najmanj voljna vzeti v zaščito kako posebno beograjsko kombinacijo, najmanj pa kombinacijo sedanjega režima, ki drži državo v stalni krizi.
Pred sestankom radikalskega klubskega odbora
Pristaši obeh taborov obnavljajo svoje grožnje.  —  Iz strahu pred bližajočo se vladno krizo pa bo bržkone končala »odločilna« borba zopet s kompromisom«
— Beograd. 18. septembra. Jutri se sestane radikalski klubski dbor, ki ga je sklical Vukičevič v namenu, da paralelizira akcijo glavnega odbora. Klubski odbor je bil svoječasno izvoljen v svrho sanacije razmer v stranki v sporazumu med pristaši glavnega odbora in Velje Vukičevića. Ker pa ima Vukičević v tem d bom večino, ga skuša izigrati proti glavnemu odboru. Iz njihovih vrst se naglasa, da bodo na jutrišnji seji sprejete resolucije, v katerih bodo odrekli glavnemu odboru kompetenco in zaht»/ali sklicanje kongresa, da izvoli novo vodstvo stranke. Na jutrišnjo sejo klubskega odbora so pozvani tudi pristaši glavnega odbora in vukičevičevci naglašajo, da bodo izvajali najstrožje konsekvence, če se seje ne bodo udeležili. Napovedujejo celo razcep stranke, ker v nobenem slučaju nočejo priznati glavni odbor za kompetentni forum, ki naj, odloča o strankarskih zadevah.
Nič manj bojeviti so pristaši glavnega odbora.    Ožji glavni odbor ima vsak dan
Dr. Šečerov je nezadovoljen z vlado
Novi Sad, 18. septem. Na pokrajinski konferenci demokratske stranke je imel poslanec Šečerov govor, v katerem je naglasih
»Demokratska stranka je stopila v vlado, da podpira državo, čeprav pa smo v vladi že poldrugo leto. nimamo nofconega vpliva in moči na upravo, temveč nas stalno izigravajo pri vsakem koraku. Na vseh Poljih uprave, poljedelstva itd. ne moremo beležiti niti enega uspeha ali napredka.«
svoje konference, na katerih pripravlja gradivo za sejo širšega glavnega odbora, ki se bo vršila prihodnji ponedeljek. Iz njihovih vrst opozarjajo, da bodo pri tej priliki definitivno obračunali z Vukičevičem in riskirali tudi razkol v stranki, če ga ne bo mogoče odstraniti na drug način. V političnih krogih sicer z zanimanjem opazujejo to konkurenčno borbo v radikalni stranki, vendar pa z veliko skepso sprejemajo le medsebojne grožnje. 2e ponovno so se napovedovali senzacijonalni sklepi in odločitve, vendar pa je doslej še vsaka taka akcija končala s kompromisom. Zato tudi =;edaj računajo s tem, da se bo Vukičeviću posrečilo doseči vsaj provizorični sporazum, zlasti še, ker se pojavlja v stranki modna struja, ki priporoča pomirjen je med obema taboroma, opozarjajoč na bližajočo se krizo vlade, ki bi lahko končala za radikalno stranko katastrofalno, če je ne bo našla močne in složne.
Zatem je posl. Šečerov govoril o agrarnem vprašanju in trdil, da imamo sicer agrarni odbor, ki pa ničesar ne dela. »Izdelal sem svoječasno zakonski predlog o rešitvi tega vprašanja, sedaj pa je vse to zavrženo in radikalski ministri sestavljajo svoje posebne predloge. Posamezni ministri izdelujetio predloge, njihovi klubi pa jih odklanjajo in tako se ta procedura ponavlja v nedozlednost.c
Potres v Italiji
— Rim, 18. septembra. V Kalabriji so občutili več močnih potresnih sunkov, ki so med prebivalstvom povzročili paniko. Več hiš je bilo poškodovanih. Podrobnosti še manjkajo.
Neprijetna zahteva Turčije
Carigrad, 18. sept. Turčija zahteva od albanske vlade povračilo posestev iz civil* ne liste in lastnine odstavljene osmanske dinastije. Razen tega zahteva povračilo 18 milijonov zlatih frankov, s katerimi raz* polaga albanska vlada. Tudi petrolejski vrelci v Selinici, ki so bili izročeni neki ita* lijanski družbi v eksploatacijo, so v sezna* mu turških zahtev.
Mednarodni kongres za tujski promet
Budimpešta, 18. septembra. Dne 21. t. m. se prične tukao četTti mednairodni JconjjTes za tujski promet, na katerem bo stavljen tudi predlog, da se viza na potnih listih končmoveljavno ukinejo ali vsaj omejfjo samo na gotove države
Tudi Avstrija priznala albansko monarhijo
— Dunaj, 18. sept. Albanski zunanji nristief je zvezn«mu Jtamcelarju dr. Seip&u sporočili S'klap albanske narodne skupščine, s katerim je bil dosedanja dTžavni predsednik Ahmed beg Zogu proglašen za knalja AJbamcev. Dr. Seipel je takoj po svojem povratku iz Ženeve brzojavno odgovoril albanskemu zunanjemu ministru, da je avstrijska vlada ta stole© sprejela »a znanje.
Grozeča rudarska stavka v ostravskih revirjih
— Praga, 18. septembra. Zastopniki rudarskih organizacij v Moravski Ostravi so sklenili odpovedati kolektivno pogodbo, ako pogajanja za ureditev mezd, ki se vršijo v delovnem ministrstvu v Pragi, ne bi uspela. To se bo zgodilo tudi tedaj, ako pogajanja ne bi bila tekom tega tedna končana, če pa bi se pogajanja izjalovila, grozijo zastopniki delavskih organizacij z naj-ostrejšimi sredstvi, torej s stavko.
Plebiscit o zgradbi vojnih ladij v Nemčiji
— Berlin, 18. septembra. Državni notranji minister je odredil od komunistov predlagani plebiscit proti gradnji novih oklopnih križark. Plebiscit se bo vršil 3. oktobra.
Otrok z dvema glavama
Judenburg, 18. septembra. Dne 11. t. m. je bilo tukaj rojeno živo dete z dvema glavaona, Štirimi rokami in tremi nogami. Zraščeni sta trupli dveh dečkov. Otroka so prepeljala na dunajsko žensko kliniko. — Otrok je danes umrl. Obdukcija je ugotovila, da ni mogel živeti, ker je imel zra-sena črevesa,
Šopranjski čudak
— Budimpešta, 18. sept. Kakor javlja »Estfi Kurir« Iz šapnooja, povzroča neki moški, kn. se pokazuje ženskam popolnoma nag, veliko razburjenje. Sloniva 6« v bttfarjah gozdovih. Lice ima pokrito s krinko, sicer pa nastopa popolnoma nag. Policija je preiskala že vtse gozdove v okolici, vendar pa še ni mogla najti adamita.
Kralju Zogu se ne obetajo dobri časi
Albanski emigranti mu napovedujejo borbo z vsemi sredstvi. — Apel na Društvo narodov in vse »prijatelje svobode«. — Naraščajoče nezadovoljstvo med severnimi plemeni.
Pariz, 16. septembra. Albansko di-jaštvo v Parizu, združeno v »Zvezi omladine« (»Baskhimi Djaleris«) objavlja povodom proglašenja Ahmeda Zo-guja za albanskega kralja manifest na »prijatelje svobode«, v katerem izjavlja, da albanski narod nikdar ne bo priznal Ahmeda Zogua za svojega vladarja in da bo zrušil vsako obvezo, ki bi jo sklenil uzurpator. Manifest proglaša kralja Ahmed Zogua za prostega zločinca, ki je Albanijo prodal Italijanom, kateri so okupirali deželo gospodarsko in politično ter ji vzeli neodvisnost rn narodno suvereniteto. Albanska omladina poziva Društvo narodov na intervencijo ter prosi vse prijatelje svobode za simpatije v boju, ki ga hoče albanska onnladina z vsemi sredstvi izvesti proti nevrednežu, ki se je s tujo pomočjo polastil oblasti nad albanskim narodom.
— Valona, 18. septembra. Iz notra-
njosti Albanije poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu, ki je zavladalo zlasti med severnimi albanskimi plemeni po proklamacija Ahmeda bega Zogu za albanskega kralja. V vseh večjih krajih je prišlo zadnje dni do velikih demonstracij proti tiranskemu režimu in proti Italiji. Ahmed beg Zogu skuša sicer ta pokret z nasiljem zadušiti, vendar pa se pokret vedno bolj širi. Po nepotrjenih vesteh je prišlo tekom zadnjih dni na več krajih do krvavih spopadov med severnimi plemeni in pristaši Zoguvega režima. V tiramskih krogih računajo vsak čas z izbruhom nove ustaje. V Tirani in bližnji okolici je koncentriranih mnogo čet, telesna straža Ahmeda Zogu pa je močno po-jačena. Ahmed Zogu zadnje dni sploh ni zapustil svojega dvorca, ki je najstrožje zastražen in imajo dostop k njemu le najbolj zanesljivi privrženci sedanjega režima.
Zasedanje Društva narodov
Plenum je danes nadaljeval posvetovanja, ki bodo v soboto zaključena — Delegati so se že začeli razhajati.
— Ženeva, 18. sept. Danes je razpravljal Svet Društva narodov o emisiji bolgarskega 5 milijonskega fimtnega stabilizacijskega posojila. Svet Društva narodov je tem povoden izrazil svoje zadovoljstvo rad dejstvom, da je berlinska Diskonto-Gesell-schaft pripravljena, da se odpote zastavni pravici na bolgarske carine, da se s tem omogoči gorancija za novo bolgarsko peso-jilo. Vprašanje zastopstva katoliške ženske zveze v odboru za zaščito dece Društva narodov je bilo na protest aagleškega delegata lorda Gushenduna odgođeno do prihodnjega zasedanja Sveta Druživa naio-dcv.
— Ženeva, 18. septembra. Po zaključku skupne seje zastopnikov šestih držav,
ki so razpravljali o porenskem vprašanju, so bili delegati gostje lorda Gusneuduna. Nemški državni kancelar Mfiller :e odpotoval ponoči iz Ženeve, da se posvetuje z nemškim zunanjim ministrom Streseman-nom, ki se leči v Badenbadenu. Miiller se vrne danes v Berlin. Nemška d-S^gac^a ostane pod vodstvom nem.>l:j.^a državnega kancelarja von Schuberta v Ženevi MeToda jni nemški politični kn^i situttfajo, da se je dosegel na konferencah za rešitev po-renskega vprašanja velik napredek, ker se je prvič uradno pogajalo 7 ras^dbcnrrni državami. Kakor poročajo, se je ustvarila pri dosedanjih pogajanjih s:gurnu podlaga za nadaljna pogajanja.
Beda prečanskih monopolskih delavcev
Hegemonistični režim deli tudi monopolske delavce v kategorijo državljanov prve in druge vrste. — Protest monopolskih delavcev v Dalmaciji proti zapostavljanju.
Monopolsko delavstvo iz Dalmacije je poslalo >Narodni politiki« (11. sept.) v Zagrebu protest proti upravi državnih monopolov v Beogradu, ki ga radi aktualnosti in važnosti ponatiskujemo. Protest se glasi:
>Mi, stalni delavci državnih monopolov v Dalmaciji, smo prisiljeni glasno protestirati proti svojim predpostavljenim v naši svobodni državi. V to smo primorani, ker smo prišli na rob propada.
Mi smo bili že pod bivšo Avstrijo imenovani za stalne nadpreglednike, predde-lavce, stražarje in delavce. L. 1923 so bili vsi stalni delavci, ki so se nahajali v Srbiji, razvrščeni v skupine zvaničnikov in služiteljev, mi pa smo ostali na istem položaju, v katerem smo bili dotlej in so nam vrh tega še celo zmanjšali plače.
Obračali smo se ponovno na naš oblastni monopolski inspektorat Tu nam je bilo rečeno, da leži vsa krivda pri upravi državnih monopolov. Zato smo se obrnili naravnost na upravo državnih monopolov s prošnjo, da nas razvrsti, kot so bili razvrščeni tudi drugi monopolski delavci v skupine zvaničnikov in služiteljev, saj nam to po zakonu gre. Uprava nam je odgovorila, da h 1923 nismo bili razvrščeni in da se zato sedaj naši prošnji ne more ugoditi. Vprašamo, kdo je temu kriv, mar delavci?
Že od L 1923 se borimo in neprestano moledujemo, da se uredi vprašanje mono-poLskega delavstva. Oni pa nas pitajo z obljubami in pravijo, da so že sestavili pravilnik in da so ga že predložili v odobritev ministrstvu financ. Uprava državnih monopolov si pere roke na ta način, da se izgovarja na ministra financ, kjer leži predlog za monopolsko delavstvo že štiri leta nerešen. Mi delavci pa dobro vemo, da leži krivda pri upravi državnih monopolov, ki se za stvar noče resno zavzeti. Siromašni delavci in njihove družine naj pa umirajo od gladu radi nizkih delavskih mezd.
Ko je po Dalmaciji potoval načelnik oprave državnih monopolov, nam je tudi en zatrjeval, da je že vse urejeno in da bo vse ugodno rešeno, samo minister naj še predlog podpiše. In tako moramo zopet čakati in trpeti. Kako strahovit je naš položaj, priča naslednji primer. Imamo delavce s 36 leti državne monopolske službe in v 74. letu starosti, a njihova dnevna plača znaša — 18 Din t In s tem naj žive ti siromaki in njihove družine!
S protestom se obračamo tudi na gg. mi* I nistra financ in socijalne politike s prošnjo, da se zavzameta za nas in za našo bedo in da zahtevata od uprave državnih monopo* lov, naj nemudoma uredi vprašanje monopolskih delavcev.
Odgovorni pa naj se zavedajo, da mi, monopolski delavci ne bomo več molčali in da bomo, ako ne bo odziva, nastopili tako, da se bo naš protest slišal daleč!«
Ta obupni klic monopolskih delavcev iz Dalmacije je nov dokaz, kako skrbi sedanjim režim za delavstvo. V nedeljo je SLS v Ljubljani priredila «soci jalni dan». Tu so razni govorniki, med njimi tudi bivši mini* ster socijalne politike dr. Gosar, na široko in dolgo govorili in govoričili o socijalnih vprašanjih, c krščanski preureditvi družbe, o delovnih pogodbah, o odpravi kapitaliz* ma itd. Same prazne fraze, v katere ne ve» rujejo niti sami prireditelji tega tečaja, ker se dobro zavedajo, da SLS postopa drugače kadar je na vladi. Evo monopolskih delavcev, ki se pritožujejo radi razvrstitve nji* hovih srbijanskih tovarišev. Dr. Gosar je bil zadnji dve leti dolgo minister za soci* jamo politiko. Njegov šef je postal celo predsednik vlade, sedaj pa je miuister za socijalno politiko klerikalec Stjepan Barić. Kljub temu pa se dogaja, da se mora m o* nopolsko delavstvo boriti za svoje elemen* tarne pravice. Srbijanci so že od 1. 1923. prevedeni, dalmatinski monopolci pa še da* nes stradajo ob svojih mizernih plačah. Ali, kaj hočemo! G. Smodej bo že našel lepe besede, da ponovno potolaži monopolsko delavstvo v Ljubljani.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Devize: Amsterda«m 22.78 — 22.84 (22.81). Beniin 13.5525 — 13.5825 (13.5675). Bruse« 0— 7.9137, Budimpešta 0—9.9237. C urin 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.004 — 8.034 (8.019). London 275.82 — 276.62 (276.22), Newyork 56.835 — 57.035 (56.935). Pariz 221.28 — 223.28 (222.28). Fraza 168.32 — 169.12 (168.72). Trst 296.55 -298.55 (297.55).
Efekti. Celjska 158—0, LJ-ubljanska kreditna 128—0. Kredttm zavod 170—175, Vevče 105-110, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, SeŠtr 105—0
Lesni trg. Tendenca nespremenjena. Zaključeni so biK 3 vagoni bukovih žamaniri plohov.
Deželni pridelki. Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo.
Strma X
cSCOVENSKI  NARODd "dne 18. septembra 1928.
5tev. 213
Velik uspeh nase olimpijske vrste v Zagreba
V nedeljo so nastopili naši oUmp^nki tekmoraici pr*rf zagrebškim obcinttvom. — Gladald So MU na i daiiai.  — Vil *a
grebški Usti hvaljlo naSe Sokole. — Prvi korak k ■Mil—f« s
Hrvatskim Sokolom,
Po krasno uspelih telovadnih akademijah sokorske olimpijske vrste y Skopljn in BeO» gradu so naši olimpijski borci nastopili priteklo nedeljo v Zifrebu. Vse safrebško časopisje je pred tem nastopom opozarjalo Zagreb na prihod sokolske olimpijske vrsto, ki je tako častno in zmagovito nastopilo V Amsterdamu za barve naše države. Zanimanje za telovadno akademijo Je bflO zato med zagrebškimi Športnimi in telovadnimi krogi ter najširšo javnostjo največje. Obžalovati je le, da se je morala vršiti prireditev radi slabega vremena v zaprtem prostoru v telovadnic! realne gimnazije na Vil-sonovem trgu, kjer telovadi Sokol H., in ne na igrišču ConcoTdie, kjer bi mogtf tisoči Občinstva občudovati delo najboljših sokolskih telovadcev.
Akademija, ki Ji je moglo prisostvovati le do 700 ljudi radi omejenega prostora, le jzpadla vzorno. Zagreb do sedaj še ni videl take telovadbe, ki je bila za vse prava senzacija, za jugoslovensko Sokolstvo pa ponoven dokaz njegove telovadne višine. Akademija se je pričela ob 3. popoldne pod vodstvom načehrika JSS br. dr. Mumlka. V vrsti so bili bratje Primožič, Štukelj, Gre-gorka, Malej, Anfosijević in Orel, ki Je bil v Amsterdamu kot rezerva. Manjkali so Derganc, Ciotti in Porenta. Pri prostih vajah so izpopolnili vrsto zgoraj imenovanih bratov še bratje Černe, Vrhovec in Lindt-ner. Sokolske olimpijce je najprej pozdravil univ. prof. brat dr. L. Car kot pod-starosta JSS, nakar jim Je izročil predsednik jugoslov. olimp. odbora dr. S. H a d ž I olimpijske nagrade, ki so nedavno dospele iz Amsterdama. Brat V. R a i č jim je izročil v imenu zagrebške sokolske župe krasno bronasto plaketo. Vsem je odgovoril in se jim toplo zahvalil brat dr. V. Murni k. — Sledila je telovadba na poedinih orodTih in naši olimpijski tekmovalci so uprav briljirali v svojih vajah. Navdušenje občinstva ie bilo nepopisno. Vrsta je bila predmet največjih ovacij, še posebno pa brat Štukelj, ki je s svojim neverjetnimi vajami vnovič potrdil besede onega francoskega novinarja, ki je vzkliknil na amsterdamskem stadionu: »Stukelj, to je izjema v fizikalnem zakonu zemeljske teže; kakor ga postaviš v zraku, tako ostane. Vaš Štu-keli je najduhovitejši izzivač matere Prirode, on s svojimi vajami ne priznava njenih zakonov...« — Triumf je dosegla dr. Murnikova »Jugoslovenska telovadna epopeja«, ki so jo dovršeno izvajali telovadci po končanih vajah na orodju.
Akademiji so prisostvovali razen najod-ličnejšiti predstavnikov civilnih in vojnih oblasti številni telovadni in špoTtni strokovnjaki in kar je bilo posebno z veseljem in zadoščenjem opaženo, tudi številni člani hrvatskega Sokolstva, ki so navdušeno in bratsko pozdravljali naše olimpijske borce.
Vsi zagrebški listi priznavajo, da so naši olimpijski junaki s svojim nastopom Za* grebčane presenetili. Toliko preciznosti, briljantne tehnike in na jdo vršen ejše gimna* stike Zagrebčani niso pričakovali. Listi se
o sunem nastopa iararajo t suptrlatrrih in sptotoft želja jes da bi olimptjet le večkrat poaeMfc Zagreb. Kaka mogočen vtis Je za« pustila olimpijska Tista v Zefrefcu, js raz* vida* Is porom sagrsblkih listov. Tsko po* roeajo »Novosti* pod naslovom tVtoma akademij a prvaka* med drugimi
•Akademija tekmovalne vrste JSS je bi* Ia senzacija prve vrste, edinstvena, do sedaj še neviđena senzacija v Zagrebu. Narav« nost greh je, da je bila telovadba v zad* njem času radi dežja z Igrišča Concordije prenesena v dvoraio sokolskeg« diuštf a H. Na ta način so bile široke mase prikrajša* ne rt užitek virtuoznih taj, a sa drugi stra* ni dvorana zopet nf mogla nuditi vsega teh* ničnega komforta, ki ga taka akademija za* hteva. Potreben bi bil večji prostor in dobra perspektiva. Toda ne glede na razne nedo* statke, pomanjkanje prostora, kar je zlasti onemogočilo precizno izvajanje prostih vaj, lahko mirno trdimo, da je bila to tehnično najboljša telovadna prireditev te vrste v Zagrebu, kar smo jih do sedaj videli. A glede na velike tradicije sokolske telovadbe v Zagrebu pomeni to mnogo 1
Vsa publika, brez razlike, telovadci, športniki, gledalci m umetniki, da ne ome« nimo Sokolov, je bila navdušena nad izva* janjem iti virtuozno višino našega olimpijskega tirna.»
O telovadbi sami pišejo «Novosti» med drugim: Takoj pri prvi točki — drogu — smo videli elegantno, solidno in efektno iz* vedbo najtežjih vaj. Izkazal se je posebno Primožič s svojim močnim zamahom in svojo speci j al i te to: hrbtnim veletočem, a naš popularni in proslavljeni prvak Štukelj je a svojimi lahkimi in neverjetno elastič* nimi prehodi osvojil in frapiral publiko. Fi* žična in tehnična svojstva mu omogočajo take posebnosti, katerih si logika in tehnika običajnih smrtnikov in gimnastov ne more niti misliti Pohvalno omenja kritik tudi Gregorko, Antosievricaa in Maleja, povdar* ja pa, da je nadvse imponiral Štukljev na* stop na krogih.
Mogočen vtis je napravila na gledalce tudi Murnikova telovadna epopeja in ob za* ključku povdarja kritik, da je prireditev mnogo doprinesla k zbližanju m strnjenju Sokolstva z ene in druge strani. Dokaz te* mu je dejstvo, da so telovadbi prisostvovali tudi predstavniki in funkcijonarji Hrvat* skega Sokolstva.*
»Jutarnji List» piše med drugim: «Burno pozdravljeni od več sto navdušenih gledal* cev, so zadivili nafi Sokoli g svojim zna* njem na vseh orodjih publiko. Dasi utru* jeni od dolgega potovanja in mnogih slič* nih prireditev, so se vendar gledalcem po* kazali na dostojen način m so si pridobili splošne simpatije. Zlasti prisrčno je bil pozdravljen Stukelj, edini jugoslovenski olimpijski zmagovalec. Od začetka do kon* ca ni prenehalo navdušeno ploskanje gle* dalcev. Najbolj so ugajale Murnikove pro* ste vaje, katere je olimpijska vrsta izvedla popolnoma skladno m izredno elegantno.
Pohvalno se o telovadbi in celokupni pri* reditvi sploh izražajo vsi zagrebški listi.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Kako je bil umorjen Josip Škorjanc. — Po 4 letih odkrit zločin« — Nevarna vlomilca pod ključem.
ja je prišel v Zagreb in zgradil na Novi poti barako, kjer je prodajal mleko, sadje, tobak in druge drobnjarije. Bil je dober človek in je dajal blago tudi na kredit. Njegovi odjemalci so bili de* lavci, pa tudi drugi sumljivi elementi. Na mizici so našli tudi listek z imeni vseh njegovih dolžnikov. Predmeta, s katerim je zločinec umoril starca, niso našli v baraki. Policija je dobila tudi več daktiloskopskih odtisov, ki bodo olajšali izsleditev morilca, ki je za ne* kaj dinarjev umoril dobrega starca. — Škorjanc je živel v baraki sam. Ima pa v Zagrebu sina, ki je tudi solastnik ba* rake. Policija je zaslišala tudi lastnika zemljišča, kjer stoji baraka. Ta je iz* javil, da so v barako ves dan prihajali delavci. Ti so pri prodajalcu zastavljali svoje stvari, kakor kolesa in obleko, da so dobili jedi in pijače. Policija je takoj uvedla preiskavo in zvečer aretirala dva delavca, ki sta zahajala v starčevo ba* rako. Nato je aretirala še tri sumljive delavce, ki so bili starčevi odjemalci.
Roparski umor Slovenca Josipa Škor* janca na Novi poti v Zagrebu je neču* ven zločin v zagrebški kriminalni kro* niki. Škorjanca so našli v leseni baraki, kjer je prodajal razno blago, umor je* nega in oropanega. Včeraj zjutraj so že stali Škorjančevi odjemalci pred nje* govo barako. Škorjanc jim je vsako ju* tro oddajal mleko. Prva je prišla Marica Škrabar in je hotela kupiti mleko. Ču* dila se je, da baraka Še ni bila odprta in pogledala je skozi okno. Nudil se ji je strašen prizor. Na postelji je ležal branjevec ves v krvi. Postelja je bila razmetana. Med tem je prišla po mle* ko neka Kosel. Nista se upali v barako, čeprav so bila vrata samo priprta. Pri* šel je tudi mlekar, ki je vsak dan do* bavljal Škorjancu mleko. Ta je stopil v barako in ugotovil, da je branjevec že mrtev. Stari Škorjanc je ležal na po* stelji s strašnimi ranami na obrazu in vratu. Pod posteljo je bila luža krvi in zid nad posteljo je bil ves oškropljen s krvjo. Postelja in druga oprema v ba* raki je bila razmetana, kar dokazuje, da se je stari branjevec obupno boril za svoje življenje, preden mu ga je ugrabila zločinska roka. Obvestili so policijo in na kraj zagonetnega umora je prišel šef kriminalnega oddelka s ste* vilnimi detektivi. Preiskava je ugotovi* la, da je zločinec zadal 611etnemu Škor* jancu dve težki rani s topim predme* tom in dve z nožem. Starec ima tudi zlomljena rebra in globoke rane po vsem životu. Komisija je ugotovila na* dalje, da je zločinec vlomil v predal, kamor je starec spravljal svoje pri* hranke in izkupiček, in odnesel ves de* nar. Zanimivo je, da vrata barake niso bila vlomljena in jih je Škorjanc naj* brž sam odprl. Imel je namreč navado, da je puščal svoje odjemalce v barako in jih postregel. Verjetno je, da je Škorjanc sprejel zločinca gostoljubno v barako, na kar je moral plačati svojo gostoljubnost z življenjem. — Uršula Medved, ki stanuje z možem nasproti barake, je izpovedala, da je njen mož po polnoči, ki je prišel domov, zračil sobo in odprl okno. Tedaj je čul sum* Ijiv ropot v baraki, ker pa ni videl nič sumljivega, je legel spat. Josip škor* janc je bil rodom iz Celja. Meseca m a*
Iz Savskega Mosta poročajo, da je bil nedavno aretiran v Japri neki O juro Vajagić, osumljen, da je pred štirimi leti izvršil strašen zločin. Ojiiro se je s svojo ženo prepiral, ker je bila lena in mu f6 kradla denar J\ druge predmete iz hiše. Žena je petkrat pobegnila 1. 1925 ter zatekla k svoji omo-ženi sestri. Nekega dne je povedala popu v vasi, da je njen mož umoril pred poldrugim letom nekega delavca, ki je prišel neke noči v hišo in prosil za prenočišče. Gjuro je sedel z delavcem pri ognjišču. Nenadoma je zahteval od potnika, naj mu da uro, ki jo ie nosil na raki. Delavec mu ni hotel dati ure in nato ga je Gjuro udaril po glavi, da se je onesvestil. Potem ga je z nožem zaklal in ga razsekal na drobne kosce ter jih spravil v košaro. Zapovedal ie ženi, naj vzame lopato in motiko, sam je pa vzel košato z razsekankn delavčevim truplom. Pred tem je truplo slekel in vzel uro in denar, ki ga je imel delavec pri sefoi. Sla sta v gozd, kjjer je Gjuro zakopal košaro. Doma je velel ženi, naj opere delavčevo obleko in očisti pod, ki je bil ves kirvav.
Orožniki so Vajagiča takoj aretirali, vendar je odločno zanikal, da je igvriil strašen umor, katerega ta dolži njegova žena. Orožniki 80 poisvedovali, kdo bi bil umorjeni delavec Slednjič SO ugotovili, da je bil najbrž neki Simo Tomaš, ki se je klatil po svetu in je nenadoma lninil že I. 1919. Opis se ujema z opitom, kakor ta jo podala Gjuro -va žena. Ko je žena pokarala kraj, kjer je njen mož zakopal svojo žrtev, so odkopali žemljo in res našli kosti. 80-letni starec Simo Antonić je pa izpovedal, da mu je mati pripovedovala, da je na tem kraju sekal hrast njagov stric IHja baš na dan njegovega rojfetva ter se je pri tem smrtno ponesrečil. Pokopali so ga in od tedaj se ta kraj tudi imenuje Ilijin grob. Vajagiča je oblast izpustila, ker ni dokazov, da je umoril delavca.
Iz Dubrovnika poročajo, da je tamošnja policiiua po dolgem dobro organiziranem zasledovanju ujela nevarna vlomilca v dolini Zupe. Aretirati se je posrečilo nekega Antona Depolo in nekega Simonija. Vlomila sta pred dnevi v pisarno dubrovniškega penzionata »Viktorija« in odnesla ročno blagajno, v kateri je bilo 85 tisoč Din in razne tuje valute. V blagajni so bili tudi dokumenti in vozni listki domačih in inozemskih gostov omenejnega penzionata. Orožniki so vlomilca aretirali še pravočasno, kajti bila sta že v bližini postaje Ivanjci in sta nameravala odpotovati z brzovlakom. Vlomilca sta na kolodvoru v Ivanjici zagledala nekega nameščenca »Viktorije« in sta pobegnila v dolino Župe. Tu so ju obkolili orožniki. Vlomilca sta pobegnila v godz, kjer je enega ujel nameščenec »Viktorije«, drugega pa neki seljak. Oba nevarna vtomilca so' izročili sodišču v Dubrovniku.
Ljubljanski avtobusni promet
Kako potreben je bil v Ljubljani avtobusni promet, ki veže oddaljenejše kraje z mestom, priči vjelžk naval na oba avtobusa, ki opravljata prometno službo na progi Jezica—Črnuški most—Ljubljana—Vič. Avtobusa sta zlasti v jutranjih, opoldanskih in večernih urah, ko uradništvo, dijaštvo in delavstvo odhaja na svoje oddaljene domove in zopet vrača na delo v mesto prenapolnjena. Kakor kažejo dosedanje izkušnje, dva avtobusa nikakor ne bosta zadostovala za stalno naraščajoči promet in bo Splošna maloželezniska družiba, ki skrbi za ta promet, morala v najkrajšem času na-bavjiti še več avtobusov- če bodo uvedene tudi uradniške, delavske in dijaške mesečne Izkaznice, bo naval na avtobuse Se znatno narastel. Pri tem pa bo treba pomisliti, da avtobusi ne bodo mogli neprestano voziti brez vsake liamenjave. Treba jih bo tudi nadomestiti sempatja z rezev-nimi vozovi, da bodo avtobusi med tem temeljito očiščeni in pregledani. Tudi na drugih cestah izven mesta ljudje željno pričakujejo, da bo mestna občina čimprej uvedla avtobusni promet, ker ob deževnem vremenu po blatu skoraj ni mogoče priti v mesto in nazaj brez znatnejše škode na obleki in obutvi.
Zlasti pa bi bilo potrebno čim prej uvesti promet vsaj popoldne na pokopališče k Sv. Križu in obratno že z oziram na številne pagrebce, ki morajo ostajati v mestu in izstopati iz pogrebnega sprevoda pri železniškem mostu na Kette-Mumovi cesti, dasiravno bi radi spremili pokojnika do groba. Prepričani smo, da bo mestna občina, odnosno Splošna irrialoželeziMŠika družba, upoštevala to res življenjsko potrebo in čimprej uvedla avtobusni promet s pokopališčem pri Sv. Križu.
Značilna obsodba Koroščeve
politike
S tem, da se je dr. Korošec za skledo leče udinjal velesrbškinn hegemonistom in začasno preprečil zmago ideje enakopravnosti vseh državljanov, se je njegova stranka zamerila celo klerikalcem na Hrvatskem in v inozemstvu. Posebno značilno za zavoženo poetiko SLS je stališče, ki ga zavzemajo slovaslti klerikalci, o katerih lahko mirno rečemo, da Igrajo na češkoslovaškem, zlasti odkar so v vladi, zelo važno vlogo. Njihovo glasilo »Slovak« pri-občuj« v eni zadnjih Številk uvodnik pod iTašlovorn *lz jugoslovenske politike«, v katerem navaja pisec dr. J. Budav, eden najvplivnejših prvakov slovaške klerikalne stranke, več drastičnih primerov o sporu, ki je nastal med hrvatsko in slovensko duhovščino zaradi Koroščeve politike. Dr. Buday se je mudil nedavno deM časa v Jugoslaviji in je med drugim posetil Sento, kjer je 30 tisoč katolikov in samo 3000 pravoslavnih Srbov in protestantov.
Dr. Budav pripoveduje, da so začeli katoličani še pred vojno graditi v Senti krasno cerkev ,toda vojna je gradbena dela ustavila. Po vojni so hoteli cerkev dograditi, toda ia notranjega ministrstva, ki ie v rokah dr. Korošca, je prišel ukatz, da se gradbna dela ne smejo nadaljevati. Katoli* ško prebivalstvo ie ta ukaz zelo presenetil in poslalo Je k dr. Korošcu deputacijo s priporočilom pismom poslanca mesta Sen-te, ki je Srb. Toda tudi deputacija ni ničesar dosegla. Korošec je kot ministrski predsednik izjavil deputaciji, naj se katoličani sporazumejo s pravoslia^vnhni. Toda pravoslavni niso dovolili katoličanom graditi cer. kve, češ naj si jo zgrade na periferiji me« sta, kakor jo imajo pravoslavni.
Primeri, kt Jih navaja dr. Budav, so po njegovem mnenju jasen dokaz, da hočejo Srbi posrbiti Hrvate in da propagirajo pravoslavje na škodo katolicizma. Ker dr. Korošec kot ministrski predsednik noče ali
i pa ne more nastopiti proti tej tendenci, se U eameril hrvatski duhovščini in celo Škofom. Pa tudi slovenski duhovniki, s katerim! je dr. Buday govoril, so mu zatrjevali, da se boje poeledlc politike dr. Korošca.
Dr. Budav zaključuje svoje izvajanja • sledečo zanimivo ugotovitvijo:
Kakor nel Sramek, tako le izšel tudi dr. Korolec Iz lole dunajskega parlamenti, kjer Je bila politika brez neprestanih kom* promisov skoro nemogoče. Nič ne de, če so ti kompromisi včasi ponižujoči In absurdni Glavno Je, ostat! za vsako ceno na vladi. Toda to priznanje lahko zadosti osebnim ambicijam In slavohlepnu, nikakor pa ne more koristiti celoti.
KDOR ŠE NI VIDEČ, si mora še danes ogledati velefilm
TITANIC
(GIGANTSKO MESTO SANJ) Titanski NewyoTk, orjaško mesto usode, dela človeških rok, raj razkošja, bogastva m sijaja ter kraj največje revščine in bede.
V glavnih vlogah nepozabna
Virgina Valli in George 0' Brien
Film, ki zapušča vtis pri sleher*
nem gledalcu, — Vse dosedanje predstave popolnoma razprodane! Nabavite si takoj vstopnice za predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 0. Telefon 2124. Telefon 2124.
ELITNI KINO MATICA.
Žalostne posledice fantovskega pretepa
V soboto popoldne se je pripetil v bližini Kamnika na cesti pri Stahovici krvav zločin, katerega vzrok moramo iskati v alkoholu. Vsi žalostni zgledi iz preteklosti in vse sodne kazni ne morejo izpametovati naših kmetskih fantov. Višek fantovske ko-rajže in moči ter ponosa vidijo še vedno v kolu in nožu.
V soboto popoldne so v 3odljujevi gostilni v Stranjah pri Kamniku popivali trije mladi fantje in sicer Janez Zamljen, drvar pr! kamniški .neščaaski koiv-»raciji, in njegova tovaTiša Franc Trobevšek ter neki Zabavnik. Ko se jim je začela pijača ustavljati, so se močno vinjeni dvignili in zapustili gostilno. Po krajšem prerekanju in obotavljanju pred gostilno so se sporazumno napotili domov po cesti skozi vas. Med potjo so se pa sprli in stepli. Med pretepom je eden obeh tovarišev udaril Janeza Zamljena večkrat z debelim kolom po glavi vn po telesu, tako da ie Zamljen obležal ves v krvi in nezavesten na cesti. Trobevšek in Zabavnik sta takoj .iato, ko sta videla žrtev svoje podivjair^ti na tleh, strahopetno pobegnila in pustila težko ranjenega Zamljena na cesti. K sreči so mimoidoči vaščani kmalu nato našli nezavestnega Zamljena in ga spravili v bližnjo hišo, kjer so mu strašne rane izprali in za silo obvezali. Nemudoma so poklicali kamniško zdravnico dr. Sossovo, ki je ranjencu nu-dfla prvo zdravniško pomoč.
Ker je bilo ranjenčevo stanje zelo težko in malone brezupno, so na odredbo zdravnice dr. Sossove prepeljali Zamljena Še isto noč z vozom v ljubljansko bolnico, kamor so prispeli v nedeljo proti jutru. Toda tudi vsa pomoč in prizadevanje ljubljanskih zdravnikov nista mogla rešiti Zamljenu življenja. Fant je včeraj popoldne podlegel težkim poškodbam, ne da bi se zavedel.
Dasi ravno ni mogel pokojni Zamljen ladi trajne nezavesti poJari nobenih pojasnil in podrobnosti o napadalcih, so kamniški orožniki na podlagi !z*3?./cdb Številnih prič aretirali oba napadalca Trobevška in Zabavnika ter ju izročili v zapore okrajnega sodišča. Napadalca se izgovarjata s popolno pijanostjo in dolžita pokojnega Zamljena, da ju je on prvi napadel in da sta se morala braniti Njun zagovor pa najbrže ne bo držal, ker obdolženca nimata na sebi ni-kakih znakov nasilja. Uvedena preiskava bo pojasnila uboj.
Prosveta
Pucdnljeva opera »Madame Butter-fly« se poje jutri 19. t. m. ob pol 20. uri v dramskem gledališču s sledečo zasedbo: Madame Buttterfly — ga. Wilfaw - Kunčeva, Suzuki Medvedova, Kata Pinkerton — Španova, poročnik Pinkerton — Kovač, konzul Sharpless — Janko, Goro — Moho-rič, princ Yantadori — Perko, Bonžo — Pavlic, Yakušide — Simončič, komisar Sekula, uradnik registrature — Rus Franc, mati — Jeromova, teta — Ramšakova, sestrična — Stmiševa. — Dirigira kapelnik Neffat.
Berlinski simfonični orkester, ki kon-certrira v Ljubljani v petek dne 21. t. m. v veliki unlonski dvorani, dirigira generalni glasbeni ravnatelj dr. Brast Kunwald. Dr. Kunwald je eden najznamenitejših nemških dhi*eirtov, ki Je od leta 1907. do 1912. vodil berlinski simfonični orkester, za tem pa je bil v Cktcteatf v Ameriki, kjer le vodil po vsem novem svetu znane odlične, vsakoletne majske slavnosti, na katerih so izvajali razne oratorije v največjem sti!u. Po vojni je bil gost- dirigent raznih velikih slmfoničitin orkestrov in tremrtno dirigira vsa gostovanja berlinskega simfoničnega orkestra po Evropi. V Ljubljani igrajo Re-ger - Mozartove varijacije, StrausSovega TiH Eulenspiegla in Cajkovskega V. simfo-
nijo ve- molu. Opozarjamo, da se začne koncert točno ob pol 8. zvečer. Predprodaja v Matični knjigarni.
Mariborsko gledališče je sicer od države zelo zapostavljeno, vendar jako žilavo deluje. V svesti si, da mu Je najsi-gurnejši dohodek vendarle oni, katerega si bo samo prislužilo, ie kar najbolj pridno na deki In si hoče ohraniti zaupanje ki priznanje publike — V študHu so sledeči komadi: Cankarjevi »Hlapci«, s katerimi se bo 2. oktobra otvorila nova sezona, nadalje znamenito delo velikega francoskega pisatelja Emila Zola »Therese Raquih« ter fina komedija eneca najpopularnejših sodobnih francoskih komedljografov. Saše Quitry-ia »Moj oče je Jmet prav«. Vsa ta dela se vprizore v režl.11 s. J. Kovfča. Opereta pa vadi z veiikim veseljem klasično opereto Jones-ovo »Geisha«. ki ie polna humorja in prekrasnih melodil in imamo zanio izvrstno zasedbo. — Prepričani smo. da se bo skeptičnost, ki se opaža v delu publike slede letošnie sezone, kal kmalu nolesrla, čim se zopet prične gledališče.
železnica
KOLEDAR.
Danes: Torek, 18. septembra 1928, katoličani: Tomo; pravoslavni: 5. septembra. Sokol.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: »Titanic<.
Kino Idela: »Pat in Patachon<.
DE2URNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar-
čič, Jakoba trg.
Gospod, odpusti jim...
Kajbi. kajbica res ni velika, pa je, pa je fantič kot se Sika.
Pepetov kolega pojde danes popoU dne v kajbico na ričet. Še malo bo za* škripalo in sedel bo pod ključem kakor sveti Aleš pod štengcami. Dolgo se je boril za sunce žarko in svobodo zlato, pa ni nič pomagalo. Pepe iz uredništva ne ve, kdo se je bolj upiral, njegov ko* lega ali slavna sodnija. Oba sta se bala, on kajbice, in ričeta, ona pa gosta in nje* govih pretenzij. Nazadnje sta se udala v obojestransko kruto usodo in zdaj dobi slavna sodnija letoviščarja, ki ji ne bo delal sramote, nikakor ne. Saj je kultiviran, pa še kako. 34 vedno tako, da drži nož v desnici, vilice pa v levici, v kajbico vzame pižamo, da bo spre je* mal izraze sožalja iz ust svojih znank, in celo radioaparat ponese seboj, da bo vedel, kaj se godi v zunanjem svetu. O notranjih dogodkih ga bo obveščala slavna sodnija sama, za kar se ji Pepe v njegovem imenu že vnaprej lepo za* hvalju je.
Ampak tistim, ki so ga vtaknili v kajbico, naj Gospod odpusti, ker ne ve* do, kaj delajo. Pepe iz uredništva da jim ne more. Priznanja jim ne odreka, kajti so cenili njegovega kolego na 50 tisoč dinarjev, amvak odpustiti jim pa nikakor ne more. Pepe je izračunal, da bo zaslužil njegov kolega vsak dan 3571 Din in 6 para. Če bi sedel leto in dan, bi zaslužil v navadnem letu 1 mili* jon 303.436 Din in 90 para, v prestop* nem pa 1,307.007 Din in 96 para, Pepe se priporoča gospodom, ki so posadili njegovega kolego na ričet, naj spre j* mejo še niega v kajbico, kajti bi rad prihodnje leto sezidal palačo zase in za svoje potomstvo.
Ponesrečene špekulacije
Monsieur Gastan Remy iz Nimesa je želel videti Pariz, ki je bil Mekka njegovih sanj. Toda Pariz je daleč rn čeprav vožnja po železnici v Franciji razmeroma ni draga, je Remvju vendar primanjkovalo denarja. Toda znal si je pomagati. Sel je na policijsko direkcijo in prijavil, da je v Parizu zakrivil veliko sleparijo. »Če je taiko,« je menil komisar, »potem moramo moža poslati v Pariz«. Remy je bil zadovoljen in še istega dne se je peljal v francosko metropolo. Na policiji v Pariz.u so pa dognali, da si je Remy storijo gladko izmislil, kar je tudi takoj priznal. »To je navadna sleparija,« je dejal prefekt in zato vas bodo v Nimesu obsodili, in ne da bi videl Pariz, jo je Remy zopet odrinil nazaj v svoje rojstno mesto, kjer je radi goljufije sedel dva dni v zaporu.
Še bolj fatalmo je končal slrčen poizkus nekega Portugalca. Julio de Pinho iz Rio de Janeiro je hrepenel po svoji domovini, Portugalski. Študiral je in ugibal, kako priti zastonj preko velike luže, toda vsi njegovi poskusi, da dobi zaslužek na kaki ladji ali da se vtihotapi na parnik, so ostali brezuspešni. Ni šlo, pa ni šlo!
Pa je čital nekega dne, da je vlada izdala nov zakon, na podlag ikaterega se vsi tuji anarhisti, ki zagreše kak delikt v Braziliji, izženo v domovino. Portugalcu se je zasvetilo v glavi. Nabavil si je malo bombo, ki je nekega dne eksplodirala v lekarni, ne da bi napravila posebno škodo. Seveda ga je policija takoj prijela, toda ugotovila je, da ni anarhist po prepričanju. Zato ga ni izgnala, pač pa je moral v zapor, kjer je presedel šest mesecev. Tn sedaj je Pinho izgubil vse zaupanje v paragrafe.
Stirjl*'
— HSK Concordia ; ASK Primorje. Pogajanja med obema kluboma glede gosto* vanja Coticordie v Ljubljani so se *adovo» ljivo zaključila. Dne 23. t. m. se odigra pri* jateljska tekma na igrišču Atene ob 11. uri dopoldne.
— Iz sekcije ZNS (službeno). Sodniški tečaj se vrsi v tekočem tednu v torek ter v petek, vsakokrat ob 8. uri zvečer v po* sebni sobi kavarne «Evropa». — Načelnik.
Štev. 213
t3uu v ctN3M   r* /% it w jj» dne 18. septembra 1928.
M ran 3.
Dnevne vesti.
— 20Betnlca septemberskih žrtev. V Četrtek 20. septembra bo 20 let, odkar so pod avstrijskim jarmom Slovenci pretrpeli grozodejstva ter sta padla po nedolžnem naša mučenika Lunder in Adami C. Na ta dan naj se priredi povsod v Sloveniji spominski dan. Kjer delujejo CM. podružnice,, naj bo sgH>minski večer na čast nedolžnih žrtev! Kdor kaj premore, naj daTuje mal* dar domovini na oltar!
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve mornar v Pul^u Karel Sever, strojnik v Ohicagu Rudoif Sever, posestnik na Jugorju Miha Kostrevc, posestnikov sm v Poljanah Janez Makse in posestnikov sin v Srednjih Radenob Peter Roacnan.
— Šmarje. Danes 17. t. m. je drvel milno naših hiš v prvih popoldanskih urah lep velik avtobus, ki bo vozil med Novim mestom *n UnNjano. Razveselili smo se modernega prometnega vozila, ker bomo fmeH I »jrm prijetno zvezo s slovensko prestolico m dolenjsko metropolo. V kratkem dobimo ma tukajšnji po$ti tudi javno telefonsko go-vorikrfco, ki Jo zelo pogrešamo že dolgo. Da bosta avtobusna vožnja in telefon znatno povzdignila na*o občino, je urrrijrvo.
— V vlaku z razprtimi dežniki. Poročajo casr): Mariborski vlak, ki je prispel v nedeljo 16. t. m. v L^ublfano ob 20. uri, je imel med drugimi vagoni enega s tako pokvarjeno streho, da so morali rjudje rabiti dežnike, sicer bi bili do kože premočeni. Potniki so zek> zabavljali In dajali z jedkimi dovtipi dkiška svoji nejevolji. Kal si misli inozemec, če se vozi v taki razdrapani škatli! Zakaj se pokvarjeni vagoni ne vzamejo iz prometa in pošljejo v Maribor v popravilo?
— 22valske kožne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 3. do 9. t. m. Je bilo v linb!lanski oblasti 19 slučajev svinjske kdge, 20 svinjske rdečice, 5 mehurčastega izpuščaja goved, 3 vraničnega prisada in 1 čebelne kuge
— Delomržneži, ki izrabljajo podpore.
Za delomTžneže in izkoriščevalce občinskih podpor so Proglašeni: Anton Likovič, pristojen v občino Dev. Marija v Polju, Ivan Kralj, pristojen v občino Dvor, Franc Pole, pristojen v občino Bled, Jožef AdrejaŠ, Franc Butara, Martin Kaplan, Anton Kod-Tič, Alojzij Stanjko in Andrej Videnič. pristojni v občino Cerklje ob Krki, Jurij Lav-rič, pristojen v občino Skocijan. Lovro Li-povž in Franc Plaznrk, pristojna v občino Št. Janž* Janez Laknar, Ivan Laknar, Anton Simončič, Marija Ojsteršek, Ivan SMaišek, Kari Ličhtenegger in Ivan Klanjšek, pristojni v občino Radeče, srez Krško, FTanjo Grubešfč, pristojen v občino Gradec, Jakob Filej. pristojen v občino Sv. Štefan, srez Šmarje pri Jelšah, Jožefa Rataj, pristojna v občino Sladka gora, Alojzija Stranjšak, pristojna v občino Št. Jurij ob Ščavnici, PeteT Jurman, pristojen v občino Trbovlje, Ana Kranjc, pristojna v občino Moste, Ivan Karlin in Alojzija Rupar, pristojna v občino Škofjo Loko, Karel Novak, pristojen v občino Ljubljano, Angela Kur-nik, pristojna v občino Trbovlje, Franc Toplak, pristojen v občino Brezovico, Avgust Robar in Alojzija Robar, pristojna v občiao 2abjak, in Franc Kotnik, pristojen v občino Ribnico na Pohorju.
— Izvedenci za razlastitve v železniške svrhe. Višje deželno sodišče v Ljubljani je določilo za tekoče leto sporazumno z velikima županoma mariborske in Ijubijanske oblasti za izvedence za razlastitve v železniške svrhe inž. Antona Klinarja, gradbenega direktorja v pok. v Ljubljani, Fraica Zupančiča, inž. v Ljubljana, Ivana Matjana, posestnika, v Vrzmarjm,   Antona Kersnika, graščaka na Brdu, Franceta Benkovca, posestnika v Blagovici, Alojzija Krajca, posestnika in lesnega trgovca v Grahovem, Antona Medena, posestnika v Beguniah Pri Cerknici, Antona Skoka, posestnika v Domžalah, Alojzija Pavlina, posestnika v Pod-brežju, Miloša Regovca st. na Ttsani^ah, Leopolda Berdajsa, posestnika na Savt pri Litij!, Franceta Brusa, posestnika v Cevi-cah. Ivana Riharja. posestnika in trgovca v Gorenjem Logatcu, Leona Schauto graščinskega upravitelja na Snežniku Matrjo Tomšiča, posestnika in župana v Ložu. Antona Pogačnika, posestnika in trgovca v Podnartu, Valentina Muleja, posestnika ia lesnega industrijalca v Lancovem, Josipa Hafnerja, posestnika v Škofji Loki, Ivana Lončarja, posestnika v Tržiču, Franca Fur-rana, posestnika na Verdu, Antona Drašler-Ja, posestnika in gostilničarja v Borovnici, Jožeta Mikliča, posestnika v Lukovku, Frana Penco, tvOTnlčarja fn posestnika v Mokronogu Karla SHovička, posestnika v Gorenjem Marofu, Franca Hca, posestnika in kidustrijca v Ribnici, Antona Hauffa, posestnika v Kočevju, Vilema Tomascbka, gozdarja pri Auerspergu v Kočevju, Ivana Goljo, posestnika v Metliki, Jožeta Zurca, posestnika in gostilničarja v Kamtiji, Otona Detelo, veleposestnika in vladnega svetnika v pokoju na Turnu pri Preddvoru. T van a Janiekoviča, posestnika   v Lajterspergu, Antom Treota, mestnega stavbnJka v Ptuju, Marijo Jurinca, posestnika v Berkovcih, Franca Lahovnika, industrijalca na Preva-Ijah, inž. Josipa Jelenca, stavbnega podjetnika v Mariboru, inž. Albina Černeta, mestnega stavbnega svetnika v Mariboru, fna\ Josipa Barana,   mestnega stavbnega komisarja v Mariboru, Franca Recerja, posestnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Matijo   Kočarja, posestnika v Skakovcih, Karla Voglerja, posestnika v Cankovi, inž. Tranca Mikuža, upravitelja veleposestva v Beltincih, Jakoba CuSa, posestnika v Hla-poucih, Ivana Jeriča, posestnika v Dokle-lervj«,  Franca Hanželiča,   posestnika na Hardefcu, inž. Franca PahenLka, veleposest-nflca v Vubredu, Petra Mr a vi Jaka, veleposestnika v Vuhredu, Štefana Kralja, posestnika v Dolgem brdu,, Štefana Pohorca, posestnika v Selah, Jakoba Zemljica, posest-
nika v Radencih, Franca Magdlča, posestnika v Mehovnjaku pri Ljutomeru, Maksa Janiča, veleposestnika v Celju, Konrada Elsbacherja, veletržca v Laškem, inž. Vla-dirrrirja Lipolda, rudarskega višjega svetnika v pok. v Celju, Simona Komposcha, gozdarskega svetnika v pok. na Doberni, in Franca RoHeka, ve!e*>osestaflka v 2alcu.
— Večerni komercijalni tečaji na trgov, ski akademiji v Ljubljani. Za ieto 1928/29 se otvorijo pričetkom oktobra na trgovski akademiji večerni komercijalni tečaji, namenjeni pred vsem onim, ki se pripravljajo za vstop v javne službe ali pa so že v službah, a si želijo kot slušat eljKrce) večernih komercijalnih tečajev razširiti in poglobiti svoje komercijalno znanje. Predavanja se vrše v večernih urah od 7. do 9. ter obsegajo: 1.) knHgovodstvo in kontorna dela; 2.) trgov, korespondenca; 3.) trgovinsko s posebnim oztrom na trgovsko in menično rr stečajno (konkurzno) pravo; 4.) slovenska stenografija (pri zadostnem številu pri-glašencev tudi nemška); 5.) italijanščina s posebnim ozirom na trgovsko - prometno frazeologijo in trg. korespondenco; 6.) nemščina v istem izmerju. Komercijalni teča ii hajajo do konca aprila. Vpisovanie in vse potrebne informacije vsak dan pri ravnateljstvu trgovske akademije, Aškerčeva ulica 9/IL, levo, poslopje tehniške srednje Šole, ob uradnih urah.
— Vreme. Danes je četrti dan po mlaju in med našim ljudstvom je razširjeno prepričanje, da ostane vreme ves mesec tako, kakršno je četrti dan po mlaju. Mi pa nismo pesimisti in upamo, da nam bo jesensko deževje prizaneslo in da se vreme zboijša tembolj, ker je stal barometer danes zjutraj že zelo visoko. Kazal je 767 mm. Navadno je ob tako visokem stanju stanju barometra vreme lepo. Temperatura je znašala zjutraj v Ljubljani 12.5 stopinj. Včeraj le bilo oblačno in deževno po vsej dTŽavi. V Sk >p-Iju imajo še vedno vroče. Včeraj ;o imeli 33 stopinj. V Splitu je bilo 26, v Mariboru 17, v Zagrebu in Beogradu 16, v Ljubljani 14 stopinj. Snoči se je na severu le lasuilo in kazalo je, da se bo vreme zboljšalo, toda kmalu je začelo zopet deževati. Dasi stoji barometer razmeroma zek> vesoko, nI ^nogo upanja, da bi dobili v dogiednem času lepo vreme, ker }e po vsej državi oblačno in deževno.
— V znamenju alkohola. Iz Mojstrane nam poročajo, da se je v nedeljo pripetil tamkaj zopet žalosten slučaj poboja, ki ga je povzročil strašni sovražnik našega ljudstva — demon alkohol. V nedeljo popoldne je v neki mojstranski gostilni popivala družba domačih fantov. Ko so bile glave že preveč razgrete od preobilo zaužitega alkohola, se je vnel običajni pretep. Kot Žrtev pijanske podivjanosti Je obležal na bojišču 25-letnin delavec Janez Peterne!, ki ga je pošteno obdelal z nožem po vsem telesu. Ker so bile rane težjega značaja, so morali Peternela prepeljati z vlakom v ljubljansko bolnico.
RAZfTAVA TISK
7.-21. X. - UUiU. V&ESEJEM
Iz Ljubljane
—1J Veliki župan dr. Fran Vodopivec v Beogradu. Gosp. veliki župan dr. Vodopivec je po službenih poslih odpotoval v Beograd. Zato odpadejo sprejemi strank do sobote 22. t. m.
—"J Konzularna vest Avstrijski konzulat v Ljubljani sporoča, da Je generalni komzu! g. dr. Herman Pleinert danes nastopil svoj 5-tedenski dopust in odpotoval iz Ljubljane. Zastopal ga bo vašji revident g. Stradmer.
—I j Dramski tečaj. Letošnji dramski tečaj ZKD se otvori dne 2. oktobra. Vpisovanje se vrši od 17. septembra vsak dan v tajništvu ZKD., Kazino, II. nadstropje. Pristop v tečaj Ima vsakdo, ki ima ljubezen do gledališke umetnosti, kakor tudi prosvetne organizacije, ki pristopijo lahko kot take. šolnina znaša za ves tečaj, ki traja od oktobra do tebruarja, 100 Din, plačljivih v petih obrokih po 20 Din. Program tečaja je pester in bo obsegal predavanja o zgodovini gledališča, o igralski umetnosti, režiji, inscenaciji ter praktične vaje, študij vlog, komadov, deklamacijo itd. Tečaj vodi prof. O. šest, višji režiser dTame. — Vpisovanje se vrši od 17. septembra v tajništvu ZKD. Kazino, H. nadstropje, levo, med uradnimi urami od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Prijave se sprejemajo tudi pismenim potom proti naknadnemu vplačilu šolnine.
—Ij Pri javni borzi dela v LJubljani je
v času od 9. do 15. septembra 1928 iskalo delo 636 moških ln 234 žensk, skupaj 870 brezposelnih. Prostih mest je bilo 115 in 22 ženskih, skupaj 137. Posredovanj se je izvršilo 89 moških in 14 ženskih, skupaj 103.
Odpotovalo je 69 moških; odpadlo pa je 2 moška in 35 žensk, skupaj 37 brezposelnih. — Delo Išče: moški: 2 manipulama za lesno stroko, 2 ekonoma, 2 rudarja. 1 vrtnar, 50 steklarskih delavcev, l kamnosek, 3 zlatarji, 5 kovačev, 20 stavbnih ključavničarjev, 8 kleparjev, 10 žeJezohvarjev, 16 železostrugarjev, 20 strojnih ključavničarjev, 3 elektromonterji, 1 puškar, 16 mizarjev, 5 kolarjev, 5 sodarjev, 5 Žagarjev, 1 graver - vulkanizer, 8 usnjarjev, 4 sedlarji-jermenarji, 1 tkalec, 2 tapetnika, 19 kroja-čev, 18 čevljarjev, 3 slarrmtkarji, 3 knjigovezi, 5 mlinarjev, 5 mesarjev, 16 pekov, S natakarjev, 1 inž. kemije, 6 zidarjev, 3 dimnikarji, 4 tesarji, 14 strojnikov, kurjačev, šoferjev, 22 pisar, slug, 27 trgov, pomočnikov. 4 knjigovodji, 2 trgovska potnika, 28 zasebnih uradnikov, 1 godbenik, l bolniški strežnik, 1 geomefer, 1 časnikar, 1 kino -operater, 22 Mapcev, 15 pomožnih delav cev, 65 dninarjev, 5 vajencev. — ženske : 9 pisarniških moči, 2 kantoristinji, 5 prodajalk, 1 restav. blagajni čarka, 3 natakarice, 10 šivilj, 1 šivilja za perilo, 14 šivilj za slamnike, 2 šteparici, 1 črkoslikari-ca. 5 pletilk. 6 tkalk, 40 tovarniških delavk, 24 dninaric, 44 kuharic, služkinj, Postrežnic, 6 vajenk. — Delo je na razpolago: moškim: 5 kovinostrugarjem, 5 pleskarjem, črkoslikarjem, 2 mizarjema, 2 pilarjema, 1 vodo instalaterju, 6 elektromonterjem, 4 klepar jem, 6 sodarjem, 12 čevljarjem za šivano delo, 1 rrrfademn mesarskemu pomoč-•riku, 2 mlinarjema, 1 kamnoseku, 2 hlapcema, 25 zMarjem, 10 tesarjem, 3 navadnim delavcem, 8 vajencem. — Ženskam: 1 vzgojiteljici za francoski m angleški lezfk, 3 hotel, natakaricam, 8 pletilkam, 2 služkinjama. 1 kmečki dekli.
—Ij Pouk jezikov francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine, srbohrvaščine po Berlitzovi metodi za posameznike In v manjših skupinah. Vpisovanje in pojasnila Beethovnova ulica 7, pritličje od 6. do pol 7. zvečer. — S. J. Jeras, profesor. 694n
—Ij Plesna šola Trgovskega društva »Merkur«. Ker namerava trgovsko društvo * Merkur« v Ljubljani pri zadostnem odzivu prirediti v času od 1. oktobra do 31. decembra t. I. plesno šolo, se p. n. interesenti naprošajo, da se tozadevno blagovolijo Čimprej zglasiti v društveni pisarni Gradišče 17-1. Plesni učitelj in dvorana na razpolago.
—IjMesfo venca na krsto pokojnemu g. Filipu Zupančiču je daroval arhitekt Smi-lovsky Podpornemu društvu slepih 200 Din in družina Leskovčeva 100 Din. Najlepša hvala! 692n
—Ij Sokol I. naznanja, da se prične danes 18. t. m. redna telovadba Ženskih oddelkov. Od 6 do 7. ure ima telovadbo ženska deca, od 7. do 8. ure ženski naraščaj, od 8. do pol 10. ure pa Članice, Vpisovanje novih članic, naraščajnic in dece se vrši neposredno Pred telovadbo dotičnega oddelka. Zdravo! Odbor.
—Ij Vldovlčev klub v Ljubljani otvori 1. oktobra svoje običajne večerne tečaje, kjer se predavajo vsi gimnazijski predmeti in jeziki po prvovrstnih predavateljih. Prijave ter everrt. informacije je vposlati najkasneje do 15. t. m. na naslov kluba: Šola n« Ledini.
—Ij Svengali. V četrtek, 20. t. m., pokaže svojo moč in spretnost v veliki dvorani Uniona ob 20. uri zvečer priznani tele-pat Svengali. Njegov tokratni spored obsega nekitere točke, ki se do sedaj še niso izvajale na njegovih večerih v Ljubljani. Predvsem opozarjamo na originalni premisli, dalje na modeme plese pod vplivom, na moderne probleme sugestije v službi kriminalistike in razne improvizirane scene. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 695n
— Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni. Kristoflč-Bučar, Stari trg 9.
—ij Posledica gostilniškega pretepa. V
nedeljo popoldne je v neke dalmatinski gostilni v Šiški s svojo družbo popival in preganjal dologočasno vreme 25-letni delavec France T. Kmalu se je zapletel z gosti pri sosednji mizi v prepir, ki je končal s pretepom, France je zadobdl precej težke poškodbe in je moral iskati zdravniške pomoči v splošni bolnici, kamor ga je prepeljal mestni rešilni voz.
KIJ lit
^aiboifše. najtrajnejše, zato 1? najcenejše?
Iz Celja
—c Sokolsko društvo priredi skupno z obema podružnicama CMD in s sodelovanje« CPD in »Oljkec v četrtek 30. t m. na dan 201etrice septemberskih dogodkov v mali dvorani Celjskega doma spominski večer. Spominjati se hočemo ta večer grozodejstev, kJ so jih nemškutarji uganjali 20. septembra 1908 nad mirnimi Slovenci po celjskih ulicah. Začetek ob 20. uri. Udeležba na-J bo mnogoštevilna.
—c Velik shod KDK bo v Žalcu v nedeljo dne 14 oktobra. Za prireditev se vrle velike priprave. Na shodu bodo govorili voditelji KDK.
—c Smrtna kosa. V javni bolnici sta umrla: 151etni Franc But, sin malega posestnika iz Gornjega Negonja pri Rogaški
Slatini, in M. W i e s b e r g e r, 621etni kovač pri tvrdki VVesten.
Filmski igralci v nemilosti
V Ameriki se često dogodi, da pride filmski igralec ali igralka v nemilost in da njegova zvezda kljub slavi rn velikim uspehom zatemni. Taka smola je doletela slavnega filmskega komita Fatty Arbucla. Mož je bU poprej poleg Chaplina in Harold Llovda eden najbolj priljubljenih komikov v Ameriki. Toda zapletel se je v neprijetno zadevo. Bil ie obtožen uboja in čeprav mu oblasti niso mogle dokazati ničesar, ie bilo konec njegove slave. Mož je v Ameriki doigral. Javnost je njegove filme odklanjala in filmska podjetja so bila prisiljena odpustiti ga. Fattv je povsod poskušaj svojo srečo, toda imel je smolo in končno je moral za vedno dati filmu slovo. Vkleč, da ne gre drugače, je nedavno otvoril bar in zdaj se mu prav dobro godi.
Se zanimivejša je vest, da da filmski umetnosti slovo slovita filmska diva Norma Talmagde. Seveda ni izključeno, da gre zopet za rafinirano filmsko reklamo. Norma nernarava baje opustiti svoj poklic in se naseliti v Franciji. Njen mož Josef Schenck odloži me9to predsednika pri družbi United Artists. Za njegovega naslednika je določen Douglas Fairbanks. Zanimivo je, da tudi njena sestra Constance Talmagde ne more dobiti službe pri nobeni filmski družbi.
se imenuje občutek, ko smo srečni Toko veseli smo lahko tucfi tisti dan, ko se pere perilo, oko se spomnimo 7 prednosti, katere ima
Mih
Ljubezen na odru ali v filmu ni vedno
prisiljena
Filmski igralci in igralke se v filmih često zaljubijo in posta-nejo srečni zakonci. — Nekaj primerov iz življenja najslavnej
ših filmskih junakov.
Vsak ljubavni prizor na gledališkem odru ali v fihrni ima svoje čare in napetost Naj bo ljubimkanje resnično ali po-tvorjeno, vidimo ga radi in sami se ta čas nekako pomladimo. Morda je ljubezen na odru ali na platnu potvorjena, morda sta moški in ženska, ki se navidez tako nežno objemljeta, v resnici največja sovražnika, toda to ne igra nobene vloge. Kadar vidimo tako prizor, si radi mislimo, da imamo pred seboj košček resničnega življenja. V nekaterih primerih je res tako.
^ Znan je primer VViHiana Bovda in Elinor Fairove. Bovd. znan kinopubliki kot Bili, suh. visok mladenič, kostanjevih las in zelo lepega obraza, je dobil vlogo v filmu »Splavarji na Volgi«. Neka neznana miss Fairova bi morala igrati vlogo kneginje. V filmu sta se prvič srečala. Bovd bi moral kot revolu-cijonar med splavarji visoko aristokra-tmjo zaničevati. Na enkrat se pa zaljubi v njo in preden je film dovršen, ji prizna ljubezen in kneginja ga osvobodi. To je bil film. V resnici sta si bila Fairova in Bovd spočetka povsem tuja. Pri skupnem delu se je pa njuna indi-ferenrnost kmalu izpremenila v medsebojno občudovanje. Boydu niti na misel ni prtSk), da bi se mogla filmska kneginja vanj zaljubiti.
Slednjič sta znova nastopila v prizoru, kjer ji je moral on, stoječ pred njo kot uklenjen jetnik, priznati ljubezen. In življenje je triumfiralo, kajti ko je priznaval dozdevni kneginji svojo filmsko ljubezen, ie priznaval Fairovi svojo pravo ljubezen. Lahko si mislimo njegovo veselje, ko je rudi ona zaše-petala, da ga hna rada. Čez nekaj tednov sta vzela dopust in se odpeljala na ženitovanjsko potovanje. Živita sicer v HolIywoodu, ki ie znano gnezdo raz-
Izpit v ljubezni
Ce se v Sudanu dva fanta potegujeta za ljubezen istega dekleta in če se ona ne more odločiti ne za enega ne za drugega, morata oba polagati zelo strog izpit v Uuibezni. Temu izpitu pravijo v Sudanu mobatanah. Oba zaljubljenca tepeta drug drugega po zadnjem delu telesa s palico ali bičem, in tisti, ki dlje časa vzdrži, dobi častni naslov Ahu el banat, kar pomeni sestrin brat. Policijsko ie izpit v ljubezni strogo prepovedan, kljub temu ga pa zaljubljeni fantje še vedno polagajo.
V neki sudanski vasi se je nedavno odigral tak prizor. Dva fanta sta se sprla vpričo devojke, za katero sta se oba potegovala. Močnejši je pozval svojega tekmeca na junaški mejdan in fant ie pristal na to. Oba sta se oborožila z biči in se začela vpričo svojih tovarišev in deklet obdelovati. Dekle, za katero sta se potegovala, ju >e bodrilo, nai se ry>$reno naleškata. Oba sta bila želo žilava in nobeden ni hotel odnehati. Slednjič je močnejši tako močno udaril svojega nasprotnika, da se je nesrečnež onesvestil in umrl. Toda zmagovalec ni dobil neveste, kajti prMta je policija, ki ga ie aretirala In posadila na ričet.
Pretresljiva ljubavna tragedija
V četrtek se je odigrala v vasi Ja-novice na Moravskom pretresljiva ljubavna tragedija. 17-letna nezakonska hči višjega uradnika Edvarda Sztige-tija Terezija Dostalova je imela že delj časa ljubavno razmerje z 22-lernim bančnim uradnikom Vaclavom Masa-kom, ki je bil obenem slušatelj tehnične fakultete. Zaljubljenca sta pa naenkrat sklenila skupno smrt. Dogovorila sta se in v sredo zvečer sta prišla v omenjeno vas, kjer sta najela sobo in
uzdanosti, vendar ie pa njun zakon srečen.
Središče najnovejšega filmskega romana sta znani gentleman Adolph Menjou in lepa plavolaska Katarina Carver. Menjou se te seznanil z njo v Newyorku, kjer je igrala manjše vloge v dveh filmih. Odipotoval je v Kalifornijo, kjer je pripravljal velik film »Vse za žensko«. Iskal je igralko za glavno vlogo rn našel jo je v osebi svo-ie znanke Carver, ki je prispela za njim v Kalifornijo. Menjou se je moral v filmu v njo do ušes zaljubiti. To se mu je tako dobro posrečilo, da je zda i bivša filmska igralka gospodinja v njegovi krasni palači, ki si jo je zgradil na hribčku za Hollywoodom.
Znan je tudi primer Harolda Llovda in njegove glavne partnerke Mild-red Daviš. Ko je sklenila Bebe Daniel-sova novo pogodbo in pustila Harolda na cedilu, je iskal novo slavno partnerko in jo našel v osebi Mildred Daviso-ve. Harold jo ie videl v nekaterih filmih in njena igra mu je zelo ugajala. Miroval ni dotlej, dokler je nI pridobil za svoje filme. Zaljubil se je v njo s tem, da sta nastopala v mnogih filmih kot mlada zaljubljenca, toda dolgo je ni mogel pregovoriti, da bi se poročila. Ker pa le ni odnehal, se je slednjič vdala in postala njegova žena.
Dorothy Gish se ie seznanila s svojim bodočim možem Jamesom Rennie. ko sta skupno igrala kot zaljubljenca v filnru »Vara svojega moža«. Tudi Clai-re VVindsor in Ber Lytel1, ki sta že ločena, sta se seznanila in zaljubila v filmu. Slavni režiser filma »Ben Hur« Fred Niblo se je zaljubil v svojo lepo avstralsko ženo. ko io je učil ljubiti drugega moža. Zdaj sta najsrečnejša zakonca.
ostala v nji do drugega jutra. V četrtek zjutraj sta odšla v okolico na iz-prehod. Oče Dostalove je pa kmalu opazil, da je hčerka odšla z doma in začel jo je iskati. V spremstvu treh orožnikov je prišel v omenjeno vas in prosil kmete, naj poiščejo njegovo hčerko, ker ie vedel, da namerava skupno s svojim ljubimcem izvršiti samomor. Ena skupina kmetov je kmalu našla mlada zaljubljenca in ju privedla v vas. Masak ie imel v žepu nabasan revolver, ki so rrm ga orožniki odvzeli.
Masaka so izročili orožnikom, ki so ga takoi zaslišali. Zasliševanja sta se udeležila tudi Dostalova in njen oče. Masak je skušal med zasliševanjem pobegniti, toda orožniki so ga zadržali. Oče zaljubljene hčerke je bil vesel, da je našel hčerko živo in zdravo. Toda njegovo veselje ni trajalo dolgo, kajti Masak je imel v drugem žepu še en revolver, ki ga je med preiskavo naenkrat potegnil iz Žepa ln ustrelil najprej svojo ljubico, potem pa še sebe. Dostalova je obležala takoi mrtva, ker ji je krogla prebila možgane. Težko ranjenega Masak a so odpeljali v bokiico
Bridka usoda žensk.
Na nekem ženskem zborovanju je govornica zaključila svoj govor, rekoč:
Največja nesreča v življenju ženske je, da je mnofco lažje postati mati, nego zakonska žena, kar bi moralo biti narobe.
Dama In psiček.
— Milostiva, tale psiček je zelo inteligenten. Vse, kar vidi pri ljudeh, zna posnemati.
Trikrat ločena dama: Kar prldrlHe si ga. Če Ka kupim, mi itak čez H dni uide.
Nora matematika,
— Koliko je trfdesetina desetine?
— Tega ne vem, gospod učitelj, zdi se mi pa, da mnogo ne more Mri.
Roger de Beauvoir:
Sužnja
Roman.
— Prav praviš. Treba bo najti molčečega moža ali bolje rečeno moža, ki ne bo ničesar vedel.
— Saj to je baš tisto, kar sem hotela reči. Ga že imam. Oni mladi Armenec, ki je bil v službi pri častitem kanoniku Paskahi in ki mu je delal nebeške kreme. Že cel teden je brez službe in vašega soproga sploh ne pozna. Rečeva mu, naj pripravi vse v spodnji dvorani, potem ga pa pošljeva proč v gondoli Kar se pa tiče našega kiuharja, Je danes na trgu sv. Marka dovolj komedijantov, da se bo lahko zabaval. Dajte rrru prosto in nihče vas ne bo motil. Ne bojte se, bo že poiskal znane čolnarje, s katerimi bo vso noč popival.
— Toda srebro! Jedilno orodje! Saj veš, Morenita, da je nam pustil markiz tu iz škodoželjnosti samo tri pribore m nekaj skled, češ, da pobožnim ženskam to zadostuje. A zdaj naj sprejmem sv. Petra s tako siromašno pogrnjeno mizo!
— Mar ni v Benerkah okraja Ghet-to, kjer stanujejo Židi? Prepustite to meni, gospa. Tam poznam zlatarja ...
— Židovsko, izraelsko sreoo za apostola narodov! Nikoli!
— Pomirite se, gospa, to je vojvod-sko srebro, senatorsko in zelo krščansko srebro. Zdai se kopljejo Benetke v razkošju. Toda to razkošje je samo krinka, pod katero se skriva beda. Tudi markiz...
— To bi bilo lepo, bi vsaj pokazale, da je pri nas vse pošteno in dostojno. Na, tu je šatulja z mojimi dragulji. Reci zidu, naj mi na nje posodi...
— Kaj pa jest vine, gospa! Na te ste pa pozabili!
— Prav praviš. Čakaj, mar nimamo v kleti izbornega vina? Reci kletarju Honoriu, naj pride . . -
— Zalibog, gospa, gospod prokura-tor, vaš dragi soprog, je Honoriu za-povedal, naj odide danes zjutraj za njim v Padovo. Ta čas se vozi po Brenti.
— Cesto sem slišala od signora Grimanija, da imajo v beneški kavarni »Pri orlu« izborno ciprsko vino. On saim ga tam rad srka v prokleti družbi Trevisanijev, Mocenigov in drugih po-stopačev iz kroga svojih znancev.
— Prav pravite. Naročive šest steklenic ciprskega, tri Montefiascone in nekaj steklenic maraskina.
— Dobro, toda kaj bo za večerjo?
— Za večerjo, gospa, naročiva Armencu, naj pripravi za kralja apostolov račjo juho, kuro v rižu, tucat taščic in piščance v vinu.
— Misliš Morenita, da bo zadostovalo?
— Ne vem . . . svetniki imajo dober *>kus in radi jedo. Ne smete pozabiti,
da jedo v nebesih same delikatese. In
pomislite, da je od vrat, ki jih straži sv. Peter, do naših tisočkrat dlje, nego odtod do vasi.
— Tudi to je res, Morenita. Torej ti prevzameš Armenca in zlatarja? Pazi, da bodo omake izborne!
— Kaj vam nisem rekla, da je s tožil pri kanoniku? Za nekaj dukatov vam napravi ta dečko nebeško omako.
— Pojdi torej in požuri se, da bo vse pravočasno opravljeno. A kaj misliš, če bi takoj tu vse zabarikadirale, da ostane ta zadeva strogo tajna? Luč odseva od vode v kanaki in to bi nas utegnilo izdati. Reci vratarju, da sem trudna in da sem šla zgodaj spat. Vezna vrata pusti odprta. Mislim, da pride sveti apostol od te strani. Sicer pa ne vem, kajti ljudje pravijo, da pridejo svetniki včasi tudi skozi dimnik aM strop.
— Ste trdno prepričani, gospa, da ga ne bo nihče zadrževal? Beneške ulice niso nič kaj varne.
— Prav ntč se ne bojim. Kaj ni sv. Peter odsekad Malhusni ušesa?
— Kaj neki si izprosim od dragega svetnika . . . Kaj bi si izprosila? — je ponavljala Morenita.
Tisti hip se je začul dva koraka od palače hripav glas, ki je skušal zapeti v Benetkah zelo priljubljeno gondo-liersko popevko. Morineta je pogledala skozi okno in spoznala mladega Armenca.
— Evo našega kuharja, gospa! Sam bog ga nama pošilja. Poučim ga, potem pa skočim k zlatarju Izaku po najkras-neiše jedilno orodje.
In Morenita je odšla. Markiza je ostala sama, da pogrne mizo za apostola. Mizo je postavila v svojo veliko spalnico, v najlepšo sobo vse palače.
II.
Večerja.
Ob določeni uri, ko je markiza v globoki veri in vljudnosti do apostolskega gosta prebirala eno njegovih pisem, se je začul pred veznimi vrati rahel ropot. Pojavila se je Morenita, vsa bleda in razburjena, za njo pa dostojanstvena moška postava. Luči so bile zastrte in zato se gostov obraz ni videl.
Po markizinem naročilu je spremila komornica odličnega gosta po prstih do prve sobe, češ, da ji je markiza strogo zabičila, da mora ostati njegov poset tajen. Ko so se pa odprla vrata spalnice, v kateri je čakala apostola prokura-torjeva žena, je padla k njegovim nogam, tako žareč se ji je zdel v svitu lestencev, ki jih je markiza Grimani-jeva lastnoročno prižgala.
Res je imel na sebi dolg plašč, kakor slikajo apostole slikarji. Dolga brada mu je deloma zakrivala prsa, za pasom so mu viseli ključi nebeškega kraljestva. Njegov pogled je bil resen in s rep, a vendar dobrohoten. Na kazalcu je imel prstan, podoben prstanu Njegove Svetosti. Odložil je dolgo palico in se prijazno nasmehnil gospodinji.
Markiza je naglo sledila zgledu svoje komornice. Padla je k nogam sv. Petra in začela pobožno poljubovati rob njegovega plašča.
— Smo sami, hčerka moja? — je vprašal apostol in se ozrl po spalnici.
Morenita je zaklenila vsa vrata, primaknila sv. Petru naslanjač, okrašen z zlatimi resami, ga posadila za bogato obloženo mizo in odšla na markizin migljaj po prstih iz spalnice.
Nedvomno je bilo na mizi najdražje jedilno orodje najbogatejšega židovskega zlatarja in najboljše jedi, kar jih je kdaj videl apostol. Sv. Peter je izjavil, da kaj takega še ni videl od čudežnega ribolova, pri katerem so se potrgale njegove mreže.
— Preveč mi laskate, veliki svetnik
— je odgovorila markiza. — To skromno večerjo je pripravil mlad Armenec, ki se je zelo pobožno trikrat prekrižal, preden je začel kuhati. Dečko je zanesljiv in molčeč. Morenita mu je dala prednost pred Guaspolom, ki bi gotovo ziblebetal mojemu možu, da ste bili pri meni.
— Mož, ki ni vreden tako krepostne žene, kakor ste vi. To mi je znano, — je odgovoril apostol in razrezal kuro.
— Vaše človekoljubje je v nebesih na tako dobrem glasu, da je prišlo že v pregovor. Vi ste bila tista, draga moja hči, ki je vedno skrbela, da je imel oltar sveče, božji hram pa služabnike. Davi zopet ta zbirka milodarov, ki jo nameravate poslati župniji...
— Zalibog, sveti apostol, — je vzdih-nila markiza Apollonija Grimanijeva, — je ta zbirka premajhna za potrebe znamenite starinske cerkve. Mislila sem ji dodati nekaj zlatnikov, da bo znesek okrogel, kajti jutri pridejo po vrečico, ki jo imam tu. Duhovni oče Daniel je obljubil urediti to zadevo.
— Daniel! — je odgovoril apostol.
— Ali ste prepričani, da bo storil svojo dolžnost, kakor se spodobi pobožnemu duhovniku?
— Nimam povoda, da bi mu ne zaupala,— je dejala markiza. — Vendar pa priznam, da veste v nebesih vse in da morda Daniel res ni...
Sv. Peter je potegnil iz žepa notez in zdelo se je. da vestno prebira beležke.
— Daniel,— je nadaljeval in izpraznil kozarec ciprskega, — je v nebesih prav tako slabo zapisan, kakor kanonik Zobeni...
— Kanonik Zobeni! — je vzkliknila markiza, — kanonik Zobeni, moj spovednik!
— Neprijetno mi je zavoljo vas, draga ovčica, toda ta kanonik Zobeni ni za vas. Dan za dnem mi pošilja v raj spokorjene grešnike, ki jih moram po svoji vesti pustiti, da trkajo na nebeška vrata in zaman čakajo. Človek bi se zjokal nad tem, kar nazivajo oni seznam dobrih dei! Med njimi ni nobene, ki bi žrtvovala svoj nakit za popravilo palca in pete na mojem kipu. Človekoljubna dela, hčerka moja, Človekoljubna dela,
to je olje, ki maže nebeške ključavnice. Odprite in odprto vam bo. Vi ste mi odprli in to si zabeležim.
In sv. Peter je znova vzel notez in si nekaj zabeležil.
— Kaj pa delate?
— Nič... takoj vam povem.
......■ ■ 1111111 ■......
Izumitelj žepne ure umrl
Žepno uro je izumil Američan Robert H. Ingersoll, ki je te dni umrl v Newyorku. Kot 191etni mladenič je prišel IngersolI z desetimi dolarji v žepu v Newyork. D;i je brihten in podjeten in Čim si je prihranil 150 dolarjev, je otvoril lastno delavnico. Sam je izumil gumijeve štampiljke in njegovo podjetje je lepo uspevalo. Kakor za vsakega Američana, je bila tudi zanj deviza: Cas je zlato! In da je čas lahko še bolj izkoristil, je prenesel svojo delavnico v nove prostore pred cerkvijo. Tam je lahko vsak hip pogledal na uro. In nekega lepega dne je začel razmišljati, da bi kazalo naipraviti žepno uro. To se mu je po dolgotrajnih poskusih res posrečilo. Začel Je izdelovati žepne ure v veliki rrmožini in dolarji so mu kar sami leteli v žep. Njegovo »me je kmalu zaslovelo po vsej Ameriki in njegov obrat se je večal od dne do dne. Ko je umrl, ie zapustil ogromno imetje, njegove tvornice pa izdelujejo vsak dan okrotr 25.000 žepnih ur.
Kubelikov grad na Jadranu
Blizu Opatije stoji sredi palm krasna vila »Rozalija«, last znanega češkega virtuoza Kubelfka. Zgradil jo je knez Henckel-Donnerswarck, ki jo je hotel prvotno podariti cesarju Viljemu. Do tega pa ni prišlo in pred šestimi leti je knezova rodbina prodala vilo virtuozu KfU'beliku. Novi lastnik je prevzel vilo z vso opremo in knjižnico. Ko je prvič pregledoval knjižnico, je vzel slučajno s police knjigo, iz katere je padel košček papirja. To je bila mala slika ma-done in na robu je bilo v latinščini napisano, naj bo oni, ki kupi vik), vse življenje zdrav in srečen. Kubelik je naročil za sliko okvir in jo obesil na steno svojega »kabineta. V nasprotju z drugimi razkošno opremljenimi sobami je Kubelikov kabinet zelo preprost. V kotih stoje doprsni kipi Shakespearja, lorda Byrona, Schillerja in Goetheja. V pritličju so velike sobe z visokimi okni in vrati, zagrnjenimi s krasnimi svilenimi zastori.
Kubelik sam se letos ni dolgo mudil v svoji vili. Cez poletje je bival s svojo hčerko Ano in sinom Rafaelom v neki češki vasi. Njegov sin je star šele 14 let, pa k vendar že nastopil javno kot vijolinist. Tudi hčerka je zelo nadarjena in je sklenila za letošnjo zimo pogodbo, da priredi v Švici več javnih koncertov. Kubelik sam odpotuje v oktobru na veliko koncertno turnejo po Japonskem in Ameriki.
Na gradu pri Opatiji je preživela počitnice Kubelikova žena Marijana, rojena grofica Szell. znana teozofska pisateljica. Njena knjiga »Misterij« je izšla nedavno v italijanskem prevodu. Druga Kubelikova hčerka Marija je tudi zelo nadarena za glasbo in je ?e nastopila na javnih koncertih. Jana in Tatjana sta nadarjeni pevki. Učili sta se v Pragi pri profesorici Neumannovi. Peta Kobeliko-va hčerka Klara ie pa dobra portretist-ka. Najmlajši Kubelikov sin Kristijan se pa zelo navdušuje za vodni sport in najraje čepi v vodi. Zanimivo je, da je Kubelikova hčerka Jana zelo talentirana tudi za film. Iz Hollvvvooda je že dobila laskavo ponudbo, da bi nastopala v filmu, pa se še ni odločila. Kubelik sam je napisal filmsko dramo iz dobe italijanskega baroka »Duša vijoline« in hoče prevzeti v nji glavno vlogo. O tem se bo pogajal pozimi osebno z ameriško filmsko družbo.
Zagonetna usoda novorojenčkov
Londonski listi priobčujejo obširne članke o zagonetnih pojavih, ki so razburili vso indijsko in angleško javnost. V Indiji namreč že dlje časa izginjajo novorojenčki in roditelji ne vedo, kaj se je zgodilo z njimi. Policija in cel štab detektivov ne more pojasniti te detske tragedije. Indijsko prebivalstvo pa vidi v tem moč Bhanamata, neke vrste črne magije, ki baje vlada v Haiderabadu.
Največja tragedija se je odigrala v Bughiru v nalgutskem okraju. Tu se je mladi uradnik Sey Jaffar Hussain pred šestimi leti oženil z mlado devojko, po imenu Rukia Bi. Zakon je bil prva leta srečen. Leta 1923. se je rodil zakoncema sinček, ki sta mu dala ime Fasli. Dete je spalo v spalnici svojih roditeljev. Ponoči so bila okna in vrata zaprta. 14 dni po rojstvu sta se pa roditelja neke noči prebudila in našla zibelko prazno. Takoj sta obvestila policijo, ki pa deteta ni mogla najti. Dve leti pozneje je Rukia Bi porodila drugega sinčka, ki je tudi dobil ime Fasli. Toda tudi ta je kmalu po porodu brez sledu izginil.
Mlada mati je pripovedovala, da je imela usodne noči čudne sanje. Videla je dva moža, ki sta se bližala z golimi meči. Grozila sta ji, da jo umorita, če zakriči. Nato sta vzela iz zibelke njenega sinčka in izginila. Policija je pregledala okna in vrata, pa ni našla nobenih sledov, ki bi pričali, da so bili ponoči v hiši vlomilci. Letos bi morala mlada žena tretjič roditi. Sorodniki so jo hoteli vzeti k sebi, toda vlada je odredila, da so jo z vojaško stražo prepeljali v bolnico v glavno mesto, kjer jo zdaj stražijo tako, da razen bolniškega osob-ja nihče ne sme v njeno sobo.
Uganka.
— Kaj je največji avtomat?
— Policija: Če vržeš skozi okno prvega nadstropja kamen, skoči skozi vrata v pritličju stražnik.
KLIŠEJE
I V
J
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TI PIJE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH. PEROPISIB IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINEJ&O IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOtNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
t_ TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA IU.I 8V. PETRA NAS. M
Makulaturni papir
kg d Din 4"-arodaia uorava ..Slov. Naroda.
V gostilni Ahaolieva cesta 5 (z. A. Mavenja) v bližini šentpetorske cerfove, se točijo dobra štaijerska in dol. vama. Oonka m mrzla jedtfla. Sprejemanje na dobro <jam<a<čo hrano. — Vabim vse svoje store gosrie fen znance Pavla Feldsteln.	DVE ali TRI MEBLOVANE SOBE IŠČEM ZA TAKOJ. za urad. — Ponudbe z naved* bo cene in natančnim našlo« vom pod «Bureau» na upravo «SIov. Naroda*. 1664
	Stanovanje dvoh sob s kuhinjo v Rožni dodani išče mirna stranka za takoj ali pozneje. Plača event. za pol leta naprej. Ponudbe na upravo lista pod  »čfcitast 1668c.
Več dijakov sprejmem na stanovanje in hrano, ali tudi samo na stano« vanje z zajtrkom. — Naslov pove uprava «Slov. Nar.». 1661	
Mladenič star 16 let, močan, J§6e službo sluge adi tekača, govori slovensko in nemško. Pomiadfbe na upravo lista pod »Primerna služba 1667c.	Družabnika s kapitalom 30.000 Don »Se trgovec z mešanim blagom v svrho povečanja trgovine. Garancija sigurna. Ponudbe na opravo »Slov. Naroda« pod »Drnžabtrik 1640«.
Absolventinja •trgovske sode, zmožna stenografije in strojepisja ter vseh p-isair-nisko-h de!, išče shižbo. Nastop 1. oktobra. Ponudbe na upravo lista ipod »Vestna 1665«. '	Prazno sobo zračno, z električno razsvetljavo in posebnim vbodom, išče gospodična v centrumu mesta. Ponudbe na opravo »Slov. Narode« pod »Centrum mesta 1536«.
2 loti kredita)
VSEH VRST
mizarski in kolari slroi
posa. nežni In  univerzalni  s v graje, oimi motorji aH brez njih
Polnofaremniki
VVelker Werke I. Wachstein, Wien XJll,
LAXENBURGERSTRASSE 12
Lovske puške
flobert puške, bfowaktge, pištole za strašen je psov, samokrese, topeče, zaloga lovskih in ribiških x>orebš£iu ter umetaioi ogenj.
F. K. Kaiser,
pa&kar,  LJubljana,  Sel eoburgova ulic* 6.
Čudovito oizke cene
Izbira velika. — UVUKULhisA nova od Din 1000— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400— naprej. OTROSKJ VOZIČKI od Din 240— MOTORJI prav po cent — Pred nakupom al oglejte zaloga —- Prodaja na obroke; — Ceniki franko — pri
»TRIBUNA«. F. B. U, Llubljana. Karlov ska cs*a *t 12A£j
Hniboiiši brnslii Nosov.
zajamčeno čisto volneni
moški m domski Dlosovi
Zadnje novosti za
jesensko in zimsko sezono
razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna
Siegel - Imhof, Brno
Palackeho t*. 12 (Češkosicven^a)
Največja izbira. Najnižje tvorni Ske cene. = :: Najsolidnejša izvršitev vseh naroČil ::
la zahtevo vzorci zastonj in postn. prosto
ZADRUŽNA HRANILNICA
. reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuje vsakovrtne kredite, esfcomtlra menice, Inka*   Sprejema hranilne  vloge na knjižice ali v tekočem   Kot pooblaščeni prodaja»ec srečk Državne razredne loteriji sira fakture ter izvršuje razen deviznih In valutnih vse   računu ter  fin obrestuje po dogovoru najugodneje,   vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaj« _ v hanćnr strogo so^da or> posle ===== rud* srečke Patne *tete na ^brou*. no** zelo ugodnim* nooo
Urejajo: Josip Zupančič, — Za »Narodne  tiskarno*; Fran Jeseriek. rm Za opravo in inaeratoi dei Usta: Oton Q*n*tot — Vsi v Ljubljani.