I SuSmca I - ' ;;.v. ueije j Y C£LiU j URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO IX. 7. aprila 1964 St. 9 VSEBINA Skupščina občine Mozirje 82. Odlok o sredstvih, ki se vplačujejo iz proračunskih dohodkov občine Mozirje za osnovno dejavnost šol v občinski družbeni sklad za šolstvo. 83. Odlok o spremembi odloka o pobiranju dohodnine v stalnem znesku na območju občine Mozirje za leto 1964. 84. Odlok o ustanovitvi kmetijskega sklada za območje občine Mozirje. Skupščina občine Slov. Konjice 85. Odredba o vodovodni tarifi. Skupščina občine Velenje 86. Družbeni plan občine Velenje za leto 1964 87. Odlok o kategorizaciji cest IV. reda na območju občine Velenje. 88. Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke, od katerih se plačuje dohodnina v letu 1964. 89. Sklep o potrditvi zaključnega računa občinskega gozdnega sklada Velenje za leto 1963. IZVOLITVE. IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine Šmarje pri Jelšah Skupščina občine Žalec REGISTER SAMOSTOJNIH ZAVODOV 82. 83. Po 22. členu temeljnega zakona o financiranju šolstva (Uradni list FLRJ, št. 53-687/60) je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. marca 1964 sprejela ODLOK o sredstvih, ki se vplačujejo iz proračunskih dohodkov občine Mozirje za osnovno dejavnost šol v občinski družbeni sklad za šolstvo. 1. člen Za financiranje osnovne dejavnosti šol, ki jih je dolžna financirati občina Mozirje, se določi 26 % vseh dohodkov, ki pripadajo občini po zakonu o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov in po drugih predpisih, po katerih se določajo proračunski dohodki. 2. člen Sredstva, ki pripadajo družbenemu skladu za šolstvo občine Mozirje po določilih prejšnjega člena, odvaja v sklad Narodna banka, podružnica Mozirje ob priliki razporejanja dohodkov občine Mozirje. 3. člen Za izvajanje tega odloka skrbi Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1964. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sredstvih, ki se vplačujejo iz proračuna občine Mozirje za osnovno dejavnost šol v občinski družbeni sklad za šolstvo (Uradni vestnik okraja Celje, številka 8-76/62) in odlok o stopnji dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki se plačuje v družbeni sklad za šolstvo občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 8-80/62) razen za sredstva, ki pritečejo v sklad od dohodkov iz leta 1963. St. 010-6/64-2. Mozirje, dne 13. marca 1964. Predsednik Skupščine občine Mozirje ing. Branko Korber 1. r. Po 4. točki odloka o stopnjah dohodnine za leto 1963 (Uradni list FLRJ, št. 5-63/63) je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. marca 1964 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pobiranju dohodnine v stalnem znesku na območju občine Mozirje za leto 1964. 1. člen V odloku o pobiranju dohodnine v stalnem znesku na območju občine Mozirje za leto 1964 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 53-580/63) se spremeni 1. točka 1. člena in se glasi: Obrtniki, ki imajo po 75. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih dovoljenje za obrt brez stalnega poslovnega mesta (lokala); v to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega lokala in osebe, ki si pridobijo obrtno dovoljenje po 18. členu zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS, št. 5-28/64) od 3000 do 25.000 din. PRIPOMBA: Višina dohodnine v stalnem znesku, katero bo posameznik plačeval, bo sporazumno določena s pogodbo med zavezancem in občinskim upravnim organom, pristojnim za finance. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1964. St. 010-9/64. Mozirje, dne 13. marca 1964. Predsednik Skupščine občine Mozirje ing. Branko Korber 1. r. 84. Po 106. in 107. členu zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64) je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. marca 1964 sprejela ODLOK o ustanovitvi kmetijskega sklada za območje občine Mozirje. 1. člen ■Ustanovi se kmetijski sklad za območje občine Mozirje (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi. 3. člen Sredstva sklada se uporabljajo po smernicah programa razvoja kmetijstva v občini, zlasti pa: — za pospeševanje organizirane živinorejske in kmetijske proizvodnje, — za dotacije, nagrade in propagando. Sredstva sklada se lahko dajejo tudi v obliki kreditov. Natančnejša- uporaba sredstev sklada se določi s pravilnikom, ki ga predpiše Svet za kmetijstvo. 4. člen Dohodki sklada so: — sredstva, ki jih skladu določa vsakoletni proračun občine Mozirje, — taksa na pse, — po 100 din od vsake tuberkulinizirane živali, — prispevki gospodarskih organizacij, — prispevki od živinskih potnih listov, — dotacije, darila, volila in drugi nepredvideni dohodki. 5. člen Sklad lahko najema tudi posojila. 6. člen Sklad ima finančni načrt dohodkov in izdatkov. Sklad posluje po določbah zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov. 85. Svet za komunalne zadeve in urbanizem Skupščine občine Slovenske Konjice je po 1., 2. in 3. členu uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ, št. 16-301/58, 39-673/58 in 41-598/63) in 8. členu odloka o vodovodnem redu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-113/60) na seji dne 24. marca 1964 izdal ODREDBO o vodovodni tarifi. 1. Odjemalci vode iz javnih vodovodov na območju občine Slovenske Konjice plačujejo vodo po naslednji tarifi: 1. Industrijska 'podjetja 2. Gradbena podjetja 3. Obrtne delavnice, trgovine in gostinski obrati 4. Zavodi in ustanove 5. Ostali odjemalci družbenega sektorja 6. Gospodinjstva in zasebna gospodarstva 2. Dokler ne bodo nameščeni vodni števci (vodomeri), bodo gospodinjstva in zasebna gospodarstva plačevala vodo v pavšalnem mesečnem znesku, in sicer: a) od člana gospodinjstva s kopalnico 67 din b) od člana gospodinjstva brez kopalnice 45 din c) za veliko živino od glave 50 din č) za drobnico od glave 20 din Ostali odjemalci vode bodo' do namestitve števcev plačevali vodo po pogodbi, ki jo sklene odjemalec s pristojnim organom krajevne skupnosti. 3. Vodarino pobirajo servisi krajevnih skupnosti. 135 din za m3 110 din za m3 80 din za m3 60 din za m3 70 din za m3 45 din za m3 7. člen Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu pri Narodni banki — podružnici Mozirje. 8. člen Sklad upravlja Svet za kmetijstvo pri občinski skupščini, ki odloča o uporabi sredstev sklada na svojih sejah. 9. člen Način upravljanja sklada se določi s pravili, ki jih predpiše občinska skupščina. 4. Vodarina se pobira mesečno oziroma po pogodbi. 5. Krajevne skupnosti lahko ustavijo dobavljanje vode, če vodarina ni pravočasno plačana. 6. Za odjemalce vode iz vodovodov, ki imajo pomen za posamezno naselje ali del naselja, lahko določi krajevna skupnost nižjo tarifo vodarine. 10. člen Strokovno in pisarniško delo za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem dnem preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje živinoreje na območju občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 9-65/61, 47-456/61 in 55-544/61). Št. 010-12/64-3. Mozirje, dne 13. marca 1964. Predsednik Skupščine občine Mozirje ing. Branko Korber 1. r. 7. Z uveljavitvijo te odredbe neha veljati odredba o vodovodni tarifi (Uradni vestnik okraja Celje, številka 60-565/62) ter popravek odredbe (Uradni vestnik okraja Celje, št. 13/63). 8. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 352-14/64-4/4. Slovenske Konjice, dne 24. marca 1964. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. Predsednik Sveta za komunalne zadeve in urbanizem Franc Tavčar 1. r. 86. Skupščina občine Velenje je na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 4. marca 1964 po 93. členu ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-90/63) sprejela DRUŽBENI PLAN občine Velenje za leto 1964 Prvi del POGOJI ZA DRUŽBENI RAZVOJ Cilje in naloge družbenega razvoja v letu 1964 je treba dosegati in izvajati ob nadaljnjem razvijanju neposrednega odločanja delovnih ljudi v delovnih organizacijah, krajevnih in občinskih skupnostih ter v celoti družbeni proizvodnji in delitvi. Zato naj statuti gospodarskih organizacij, krajevnih skupnosti in občine, ki bodo sprejeti v letu 1964, še nadalje krepijo vlogo* delovnih organizacij in občanov v gospodarskem in družbenem življenju občine. K razvoju takih družbenih odnosov in h krepitvi vloge delovnih ljudi bodo prispevale tudi nadaljnje spremembe in izpopolnitve pogojev za gospodarjenje z namenom, da se poveča materialna osnova samoupravljanja, doseže boljše izkoriščanje proizvajalnih zmogljivosti in smotrnejše gospodarjenje. Povečanje proizvodnje in izvoza bo mogoče zagotoviti le z vsestranskim prizadevanjem delovnih organizacij. Delovne organizacije naj bi zato izdelale dolgoročne programe svojega razvoja, ki naj bi vsebovali konkretne naloge na področju proizvodnje in vključevanja v mednarodno delitev dela ter predvidevali ustrezne materialne in kadrovske pogoje za njihovo uresničenje. Za hitrejše naraščanje proizvodnje in produktivnosti dela, kar je osnova za stabilno naraščanje osebne potrošnje, bo treba v gospodarskih organizacijah izboljšati in stalno izpopolnjevati organizacijo dela. To bo mogoče doseči z izboljšanjem tehnične opremljenosti dela in z uveljavitvijo modernih proizvodnih postopkov, z izpopolnjevanjem strokovnih služb v delovnih organizacijah in s hitrejšim razvojem raziskovalnega dela. Vso skrb je treba posvečati tudi skrbnim vsestranskim analizam notranje organizacije ob pripravah za prehod na 42-urni delovni teden. Tak prehod bo lahko temeljil le na povečani produktivnosti dela. ker bd le tako mogoče ohraniti stabilno rast proizvodnje in realnih dohodkov proizvajalcev. Skrbneje 'kot doslej bo treba spremljati tudi poslovne rezultate v delovnih organizacijah. Pozorno bo treba proučevati zlasti vzroke za izgube v gospodarstvu. Pri tem naj bi z ustreznimi ekonomskimi in organizacijskimi ukrepi odpravljali predvsem vzroke za nastajanje izgub in omogočili rentabilno poslovanje de^ lovnim organizacijam, ki imajo pogoje za uspešen razvoj. Kolikor teh pogojev ni, naj bi takšne delovne organizacije prenehale s poslovanjem. Za dosego teh ciljev je pomemben tudi nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje sistema in meril za delitev čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v delovnih organizacijah, kar mora biti čimbolj v skladu z rastjo produktivnosti dela in doseženim poslovnim uspehom. Povečanje realnih osebnih dohodkov naj bi tudi v letu 1964 vzpodbudno vplivalo na hiter gospodarski razvoj in naj bo v skladu z naraščanjem produktivnosti dela. Splošna potrošnja, ki se finansira preko proračuna in skladov, bi morala naraščati vzporedno z družbenim proizvodom. Pri potrošnji teh sredstev naj imajo prednost tiste dejavnosti, ki glede na potrebe občine zaostajajo za splošnim razvojem. V okviru splpšne potrošnje bo treba povečati materialna sredstva za razvoj družbenih služb in zagotoviti dovolj sredstev za stanovanjsko, komunalno, kulturno in socialno dejavnost. V letu 1964 je stremeti za hitrim naraščanjem izvoza industrijskih izdelkov, ki je poglaviten pogoj za racionalen in dinamičen razvoj našega gospodarstva. Večji izvoz naj bi bil dosežen s povečanjem obsega in boljšo kvaliteto industrijskih izdelkov. Z ekonomskimi ukrepi in z ustrezno investicijsko politiko je treba stimulirati razvoj delovnih organizacij, ki se usmerjajo na izvoz. Za nadaljnjo decentralizacijo družbenih sredstev, ki so namenjena razširjeni reprodukciji, bo za skladen razvoj celotne družbene proizvodnje vse bolj pomembna koordinacija investicijske aktivnosti delovnih organizacij in njeno usmerjanje v izpolnitev širših ciljev in nalog nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Zato bo treba še nadalje intenzivno razvijati proces večje aktivizacije komunalne banke in delovnih organizacij pri združevanju prostih sredstev v gospodarstvu na ekonomski osnovi. V letu 1964 bi bilo treba vsa prosta in neangažirana sredstva združiti za sofi-nansiranje pri izgradnji energokemičnega kombinata in za ostale najnujnejše komunalne objekte. Prizadevanja gospodarstva za večjo proizvodnjo in za povečanje izvoza bo treba podpirati tudi z ustrezno politiko kreditiranja obratnih sredstev. Več pozornosti je treba usmerjati v izboljševanje kadrovske strukture zaposlenih v gospodarstvu in družbenih službah, ki občutno zaostajajo za potrebami, ki jih zahteva sodobna organizacija proizvodnje ter družbenih dejavnosti. Pri tem je treba razvijati take načine in oblike strokovnega izobraževanja, ki bodo omogočale pospešeno odpravljanje nesorazmerij med sedanjo strukturo kadrov in potrebami gospodarstva in družbenih služb. Vzgoja strokovnih kadrov in izpopolnjevanje strokovnega znanja zaposlenih mora biti stalna skrb zlasti delovnih organizacij samih ter vseh ustreznih družbenih in političnih činiteljev. Gospodarska zbornica naj bi pri vzgoji kadrov dajala vso pomoč. Upravni organi občine Velenje bodo v letu 1964 spremljali gospodarski in družbeni razvoj ter pravočasno predlagali ukrepe za nemoten razvoj. Drugi del CILJI IN NALOGE RAZVOJA I. PROIZVODNJA 1. Gibanje celotne proizvodnje Na temelju obstoječih in novih proizvajalnih zmogljivosti ter materialnih in drugih pogojev, ki vplivajo na rast proizvodnje, kot so povečanje produktivnosti in zaposlenosta kakor tudi povečan obseg zunanjetrgovinske izmenjave predvidevamo, da bomo leta 1964 dosegli naslednjo vrednost proizvodnje: — v tekočih cenah — v tisoč din Indeksi 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Družbeni bruto proizv. 20,073.628 26,338.322 32,924.432 131,2 125,0 Družbeni proizv. 10,699.277 13,179.734 16.524.112 123,2 125,4 Narodni dohodek 8,940.502 10,514.964 13,194.383 117,6 125,5 Ker predvidevamo, da bo proizvodnja hitreje naraščala v družbenem sektorju, se bo povečala tudi njegova udeležba v celotni proizvodnji. Iz leta v leto se delež družbenega sektorja povečuje za okrog 1,5 % tako, da bo znašal leta 1964 že okrog 95,2 % od celotne proizvodnje. Skladno z rastjo proizvednje bo naraščala tudi vrednost narodnega dohodka na prebivalca in bo predvidoma znašala: Indeksi 1963 1964 1962 1963 1964 1962 1963 Narodni dohodek na prebivalca v din 383.597 438.123 525.975 114,2 120,1 Po ppsameznih gospodarskih dejavnostih predvidevamo naslednjo rast vrednosti proizvodnje: — v tekočih cenah — v tisoč din Indeksi 1963 1964 1962 1963 1964 1962 1963 Celotno gosp. 20,073.628 26,338.322 32,924.432 131,2 125,0 Industrija 15,997.024 20,034.625 24,642.589 125,2 123,0 Kmetijstvo 2,145.248 2,246.124 2,739.600 104,7 122,0 Gozdarstvo 64.562 210.049 207.800 325,3 98,9 Gradbeništvo 509.360 2,079.838 3,269.835 480,3 157,2 Trgovina 323.543 404.429 474.394 125,0 117,3 Gostinstvo 365.754 475.724 556.476 130,1 117,0 Obrt 668.137 887.533 1,033.738 132,8 116,4 2. Industrija Na osnovi dobre dinamike industrijske proizvodnje, ki smo jo dosegli v drug:em polletju 1962 in ki se je nadaljevala vse leto 1963, na osnovi obstoječih in novih proizvajalnih zmogljivosti, predvidenega povečanja izvoza ter povečanega povpraševanja na domačem tržišču lahko računamo, da bi bilo leta 1964 mogoče povečati industrijsko proizvodnjo za približno 15,2 %. Po posameznih industrijskih podjetjih bi bilo gibanje proizvodnje naslednje: Indeksi 1963 1962 1964 1963 Vsa industrija 124,7 115,2 Elektrarna Šoštanj 97,3 103,1 Rudnik lignita Velenje 122,5 105,1 TGO »Gorenje« Velenje 194,5 148,2 »Galanterija« Šoštanj 137,9 133,1 Lesno industrijski kombinat Šoštanj 113,9 171,1 Tovarna usnja Šoštanj 139,5 117,8 Realizacija predvidenega povečanja proizvodnje bo odvisna tudi od nadaljnjega hitrega povečanja industrijskega izvoza, ki naj bi se povečal za okoli 42,7 %. Delež izvoza od celotne industrijske proizvodnje bi znašal v letu 1964 le 2,9 %. Pričakovati je tudi, da bosta zaradi uspešnega celotnega razvoja gospodarstva v letu 1963 tako osebna kot tudi splošna potrošnja v letu 1964 še nadalje naraščali, zaradi česar bo mogoče uspešno realizirati proizvodnjo na domačem tržišču. Tudi obveznosti, ki jih ima naša celotna družbena skupnost v zvezi čim hitrejše obnove osnovnih življenjskih razmer v Skopju, bodo zahtevale dodatna prizadevanja za povečanje proizvodnje. Da bi čimprej odstranili ovire, ki so preprečevale še hitrejše naraščanje proizvodnje in večjo izvozno dinamiko in da bi tako že leta 1964 ustvarili pogoje za čim hitrejši razvoj v novem planskem obdobju 1964 do 1970, bo potrebno posvetiti v letu 1964 posebno pozornost zlasti reševanju naslednjih zadev: — nenehno je treba izboljševati kvaliteto proizvodov in skrbeti za bogatenje asortimenta; — pospešeno si je treba prizadevati za povečanje delovne produktivnosti, posebno še v zvezi s postopnim prehajanjem na 42-urni delovni teden in za večjo ekonomičnost v poslovanju; — težiti je treba k večji delitvi dela in večji kooperaciji; — pospešili naj bi se integracijski procesi v gospodarstvu, da bi tako proizvajali večje količine boljših proizvodov ob nižjih proizvodnih stroških; — skrb za sistematično šolanje kadrov mora biti vedno živa. Da bi na tem področju dosegli večje uspehe, bi se morali takoj lotiti sestavljanja ustreznih programov za strokovno usposabljanje kadrov in razširjanja pogojev za ustrezno šolanje proizvajalcev: — znanstveno raziskovalno delo je treba razviti bodisi neposredno v večjih in razvitejših delovnih organizacijah, bodisi v skupnih znanstveno raziskovalnih institucijah več organizacij in njihovih združenj; — bolje je treba izkoriščati kapacitete zlasti z uvajanjem sodobnih metod v organizaciji dela; — zmanjševati izpade v proizvodnji v prvih mesecih leta, kakor tudi v poletnih mesecih v zvezi z enakomernejšo razporeditvijo "dopustov; — uvajati delo v več izmenah, s čimer bi dosegli enakomernejšo proizvodnjo, ki je značilna za vsako moderno organizirano proizvodnjo. Takšna usmeritev bo odkrila še velike rezerve za povečanje proizvodnje,, ki jih bodo delovne organizacije v prihodnje morale bolje izkoriščati, da bi se lahko uspešneje vključevale v mednarodno delitev dela, povečale dohodke, bolje izkoriščale že zaposleno delovno silo, dosegle prehod na 42-urni delovni teden in tudi laže izpolnile dodatne naloge pri obnovi Skopja. Elektrarna Šoštanj Leto 1963 je ocenjeno kot razmeroma ugodno vodno leto, zato so dosegle hidroelektrarne večjo proizvodnjo. Termocentrale niso polno obratovale, zato je tudi Elektrarna Šoštanj dosegla v letu 1963 za okoli 2,7 % nižjo proizvodnjo kot v letu 1962. Pričakujemo, da bo proizvodnja termoenergije pri Elektrarni Šoštanj v letu 1964 zaradi boljšega izkoriščanja obrata narasla na 840.000 MWh. V primerjavi z letom 1963 bi znašal tako indeks proizvodnje 103,1. Rudnik lignita Velenje Zaradi ostre in dolge zime 1962/63 so zaloge premoga pri vseh potrošnikih pošle že v letu 1962. Zato se je v letu 1963 povpraševanje po premogu tako povečalo, da je moral Rudnik lignita Velenje za zadostitev potreb obratovati skoraj vse nedelje in praznike ter do maksimuma izkoristiti razpoložljive zmogljivosti. Samo z nedeljskim delom je bilo nakopano okoli 82.000 ton lignita. Zaradi pomanjkanja jamskih delavcev je ostalo do konca leta 1963 neizkoriščeno 20 % rednih letnih dopustov. Kljub izredno težki situaciji pred\rsem v pogledu" pomanjkanja delovne sile, je bila proizvodnja lignita dosežena v višini 3,164.086 ton, kar pomeni v primerjavi z letom 1962 povečanje za 22,5 % ali za 584.086 ton. Od skupne proizvodnje lignita v letu 1963 je proizvedel sam rudnik 2,886.586 ton in Industrijsko rudarska šola 277.500 ton. Pri tako povečanem obsegu proizvodnje se je povprečno število zaposlenih pri Rudniku lignita Velenje povečalo le za 0,7 %. Rudniku lignita Velenje so potrebni novi delavci — rudarji in to ne samo zaradi povečevanja proizvodnje, temveč predvsem za normalizacijo delovnih pogojev. Predyideno proizvodnjo za leto 1964 bi bilo treba doseči v normalnih delovnih pogojih, brez nedeljskega in nadurnega dela in ob polnem koriščenju rednih letnih dopustov. Poleg tega jim je treba omogočiti prehod na 42-urni delovni teden, do katerega so zaradi visoke produktivnosti polno upravičeni. Rudnik lignita Velenje je glede na povečane potrebe po premogu v letu 1964 predvidel povečanje proizvodnje lignita na 3,300.000 ton, kar pomeni 4,3 % povečanje v primerjavi z letom 1963. Za izvršitev te naloge pa mora izvesti vrsto ukrepov in izboljšav tako pri sami organizaciji dela kot pri zadostitvi pogojev gospodarjenja. Predvsem bo treba rešiti vprašanje ustreznih osebnih dohodkov zaposlenih v jami in tako vplivati na večje vključevanje nove delovne sile v proizvodnjo premoga, kar je ob sedanjih plafoniranih cenah lignita onemogočeno. Zaradi istega vzroka je rudniku tudi onemogočeno ustvarjanje večjih sredstev za investicijska vlaganja v odpiralna dela za izkoriščanje triadnih stebrov v vzhodnem delu jame in sredstev za gradnjo stanovanj. Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje Dinamika proizvodnje pri Tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje se je v zadnjih dveh letih močno povečala in se je samo v letu 1963 povečala za 94,5%. V letu 1964 pričakujemo, da se bo proizvodnja povečala za nadaljnjih 48,2 %. Na tak porast bo vplivala predvsem povečana proizvodnja električnih štedilnikov ter plinskih štedilnikov in kuhalnikov. Proizvodnja zelenega okrasnega kamna je v letu 1963 popolnoma izpadla, zato je treba takoj izdelati temeljite načrte za industrijski način pridobivanja plošč iz tega kamna in s proizvodnjo začeti že v letu 1964. »Galanterija« — Tovarna pohištvenega okovja in gumbov iz plastičnih mas Šoštanj »Galanterija« Šoštanj predvideva za leto 1964 povečanje proizvodnje za 33,1 % v primerjavi z letom 1963. Obseg proizvodnje namerava povečati predvsem na račun večjih količin brizgalnih delov in ostalih galantnih izdelkov. Lesno-industrijski kombinat Šoštanj Proizvodnja Lesno-industrijskega kombinata Šoštanj temelji na domači surovinski osnovi in je v tej zvezi dosegla nekje maksimalno višino. Proizvodnja pri tem podjetju se je v letu 1963 povečala za 13,9 % v primerjavi z letom 1962. Zaradi omejenega obsega lesne surovine namerava podjetje v proizvodnjo uvesti nov proizvod — gradbene montažne plošče. Proizvodnja teh plošč naj bi v letu 1964 znašala okrog 290.000 m2. Z uvedbo novega proizvoda bi se obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1963 povečal za 71,1 %. Tovarna usnja Šoštanj Po dveletni stagnaciji je proizvodnja v Tovarni usnja Šoštanj v letu 1963 ponovno narasla in se je v primerjavi z letom 1963 povečala za 39,5 %. Kljub napredku obstajajo tu še vedno nekatere pomanjkljivosti objektivnega in subjektivnega značaja, ki jih je treba hitreje in odločneje odpravljati. Poseben problem za usnjarsko industrijo je nabava kož in pomožnega materiala zaradi omejenega uvoza, medtem ko domača proizvodnja, ki jo restrikcijski ukrepi močno ščitijo, kvalitetno ne ustreza in je resna ovira pri izvozu, kjer so zelo ostri prevzemni pogoji glede kvalitete. Naraščanje proizvodnje usnja je predvsem odvisno od razpoložljivih surovin in prodaje. Zaradi predvidenega povečanja izvoza, povečanja razpoložljivih količin surovih kož in spričo povečanja domače potrošnje pričakujemo, da se bo proizvodnja usnja v Tovarni usnja v letu 1964 povečala za nadaljnjih 17,8 %. Zaradi splošnih potreb po plinu in umetnih gnojilih v slovenskem merilu se bo v letu 1964 pričelo z gradnjo energo kemičnega kombinata. Dinamika investicijskih vlaganj naj bi bila taka, da bi začeli s poskusnim obratovanjem že leta 1966. Z vplinjevanjem lignita in kemično predelavo plina bi po izgradnji pridobivali daljinski plin, amonijak in sečnino, poleg tega pa še razne stranske proizvode. 3. Kmetijstvo Na temelju osnov, ki so bile izdelane za sedemletni načrt razvoja kmetijstva in na osnovi realizacije kmetijske proizvodnje v letu 1963 pričakujemo, da se bo obseg kmetijske proizvodnje leta 1964 povečal za okoli 9,8 %. Povečanje temelji predvsem na družbeno organizirani proizvodnji. Po sektorjih lastništva pričakujemo naslednji fizični obseg: v indeksih 1963 1964 1962 1963 Kmetijska proizvodnja skupaj 103.1 109,8 Družbeno organizirana proizvodnja 120,9 123,0 — družbeni sektor 136,3 129,5 — kooperacija 109,9 117,4 Zasebna proizvodnja (v celoti) 100.1 108,2 Zasebna proizvodnja (brez kooperacije) 98,7 106,7 Tako bi se deleži v proizvodnji spremenili takole: ‘ struktura v % 1962 1963 1964 Kmetijska proizvodnja skupaj 100,0 100,0 100,0 Družbeno organizirana proizvodnja 19,8 23,2 26,0 — družbeni sektor 8,2 10,8 12,8 — kooperacija 11,6 12,4 13,2 Zasebni sektor (brez kooperacije) 80,2 76,8 74,0 Povečanje proizvodnje v družbenem sektorju temelji na pridobivanju obdelovalne zemlje s površino okoli 113 ha, od katerih bo okoli 44 ha vključenih v proizvodnjo že med pomladansko setvijo, ostalih 69 ha zemljišč pa je treba pridobiti še do konca leta 1964. Tako bi družbeni sektor razpolagal z okoli 9,1 % obdelovalne zemlje v občini. Pogodbena proizvodnja z zasebnimi proizvajalci bo po predvidevanjih zajela 1.100 ha ali 15% minimalni agrotehnični ukrepi pa površino 250 h ali 3,4 % obdelovalne površine v občini. Skupno organizirano proizvodnjo predvidevamo na površini 2.017 ha, to je za 314 ha ali za 11,9 % več kot leta 1963. Vzporedno s pridobivanjem novih obdelovalnih površin je treba posebno skrb posvečati vzorni obdelavi vseh zemljišč v družbenem sektorju. Pridobivanje zemljišč za družbeni sektor naj bo osredotočeno na ravninska in blago valovita območja. Vzporedno s širjenjem družbene proizvodnje bo treba prilagajati sodobnejšim oblikam tudi zasebno proizvodnjo. Z odhajanjem fizično sposobne delovne sile izven kmetijstva ponekod že primanjkuje delovnih moči, zato bo treba z uvajanjem sodobne mehanizacije in z intenzivnejšim razvijanjem ter s preusmeritvijo v živinorejo ublažiti posledice, ki nastajajo zaradi odhajanja delovne sile iz kmetijstva. V hribovite j šem svetu je zato treba posvetiti vso pozornost pridobivanju krme ter še povečati število živine. Posebno skrb je treba posvečati nabavi mehanizacije — ročnih kosilnic. Kooperacijo bo treba predvsem na področju živinoreje usmerjati iz ravninskega v srednjevišinske in višinske predele. Kmetijska zadruga Šoštanj naj že v letu 1964 predvidi konkretne oblike kooperacije s srednje-višinskim in višinskim kmetom. Tudi davčno politiko bo treba vskladiti s klasifikacijo zemljišč po rajonih ter pri tem upoštevati razbremenitev hribovitih predelov. Spričo razmeroma dobre proizvodnje krmnih rastlin v letu 1963 bo mogoče ustvariti primerne zaloge krme, kar bo ugodno vplivalo na povečano vzrejo in pitanje živine. Hkrati predvidevamo, da Dodo sprejeti ekonomski ukrepi za nadaljnji razvoj živinoreje vzpodbudno vplivali na proizvajalce, ki bodo bolj kot doslej zainteresirani za rejo živine. V preskrbi prebivalstva s kmetijskimi pridelki si bo treba še naprej prizadevati za boljšo založenost in kvaliteto. V zvezi s tem je treba doseči, da se bodo pravočasno sklepale pogodbe med proizvajalci (Poskusno posestvo EKK in Kmetijska zadruga Šoštanj) in trgovino, pri čemer naj bi bile količine in cene vnaprej določene. Pri tem mora pozitivno vlogo odigrati novoustanovljeni sklad rizika, iz katerega bi krili morebitne razlike v ceni. Skrb Poskusnega posestva EKK naj bo še nadalje usmerjena v preskrbo z zelenjavo in mlekom. Kmetijska zadruga Šoštanj pa naj zagotovi dovoljne količine sadja, krompirja in govejega mesa. Poleg osnovnih nalog v blagovni proizvodnji bo Poskusno posestvo EKK nadaljevalo s poskusi na različnih področjih. Kmetijska zadruga Šoštanj pa naj skrbi, da zaradi naglega razvoja družbenega sektorja ne bo trpela kooperacija v okviru kmetijske zadruge. V posameznih kmetijskih strokah je predvideno naslednje povečanje: v indeksih 1962 1963 1963 1964 Poljedelstvo 110,2 114,3 — žito 108,9 103,5 — industrijske rastline 103,6 119,4 — vrtnine 104,5 113,4 — krmne rastline 121,7 116,3 Sadjarstvo 183,0 79,0 Vinogradništvo 173,5 88,2 Živinoreja 95,2 109,9 Predelava 106,5 94,3 Kmetijska proizvodnja skupaj 103,1 109,8 Pomembno povečanje se pričakuje v poljedelstvu zlasti pri hmelju, vrtninah in krmnih rastlinah, medtem ko se v živinoreji računa s prirastkom, ki ga dovoljuje fond osnovne črede ter razpoložljiva krmna osnova. V sadjarstvu in vinogradništvu se predvideva nekoliko nižja proizvodnja kot v letu 1963, ker so nihanja v tej proizvodnji še vedno izrazita tako, da za dobro letino sledi nekoliko slabša. Poljedelska proizvodnja naj bi se povečala predvsem zaradi širjenja družbeno organizirane proizvodnje, ki naj bi bila za okoli 24 °/o večja kot v letu 1963. Za predvideni obseg proizvodnje je treba pravočasno preskrbeti zadostne količine kakovostnega semena in gnojil, ker le na tej podlagi in ob primernih vremenskih razmerah lahko pričakujemo, da bodo izpolnjene predvidene proizvodne naloge. Še bolj kot doslej bi morali skrbeti za najprimernejše načine obdelave zemlje in oskrbovanja posevkov, s čimer bi se povečali hektarski pridelki. Poskusno posestvo EKK in Kmetijska zadruga Šoštanj naj zato v celoti izkoristita vsa razpoložljiva tehnična sredstva in reprodukcijski material ter se lotita z vso prizadevnostjo nadaljnjih ukrepov za izboljšanje tehnologije, organizacije dela, urejanja stimulativnih odnosov v delitvi dohodka ter razvijanja ustreznih oblik kooperacije z zasebnimi proizvajalci. V živinorejski proizvodnji je treba storiti vse ukrepe, da bi čimprej dosegli večji vzpon. Skrbeti bi morali tudi za obnovo osnovne goveje črede v zasebnem sektorju, ki se od leta 1962 ni nič povečala. Na takšno stanje je vplivalo naraščanje cen goveji živini, ugodne izvozne možnosti, precejšnje klanje telet in neizvajanje selekcije, zaradi česar se je zmanjšala vzreja mlade plemenske živine. Da bi izboljšali stanje v živinoreji, naj bi se kmetijske organizacije začele prizadevati za nadaljnjo rast živinorejske proizvodnje. Pri sedanjem velikem povpraševanju po umetnih gnojilih naj bi imeli prednost tisti zasebni rejci, ki bi se pogodbeno obvezali za rejo goveje živine. Kmetijska zadruga naj bi preko živinorejskih odborov s svojo pospeševalno službo vplivala, da bi s smotrno selekcijo in krmljenjem dosegli boljše proizvodne uspehe. V družbenem sektorju je bilo ob koncu leta 1963 preko 500 glav goveje živine, od tega 220 krav. Predvidevamo, da bo mogoče povečati obseg organizirane reje goveda na družbenih posestvih in v kooperaciji nekako takole: Skupaj Družbena posestva Kooperac. kom. C O kom. tone kom. tone Teleta 100 7 100 7 Teleta do 200 kg 20 4 20 4 — — Pitano govedo 306 123 216 87 90 36 Ostalo govedo 32 13 32 13 — — Skupaj govedo 458 147 368 111 90 36 Ostali privatni sektor bi vzredil govejih živali v skupni teži 434 ton. Na tej podlagi bi znašala skupna proizvodnja govejega mesa v organizirani proizvodnji 147 ton in 434 ton v privatnem sektorju, kar skupaj daje 581 ton govejega mesa. Ob predvidenem staležu molznih krav bi proizvodnja mleka v letu 1964 porasla na okoli 2,116.000 litrov. Pri tem bi družbena posestva pri povprečnem staležu 220 molznih krav in 2800 litrov letne molznosti na kravo proizvedla 616.000 litrov mleka, v zasebnem sektorju pa bi znašala proizvodnja 1,500.000 litrov mleka. Da bi osnovno čredo čimprej obnovili, mora kmetijska zadruga posvečati vso pozornost kooperativnim odnosom tako po vsebini kakor tudi po obsegu. Hkrati pa se mora dosledno zavirati klanje telet izpod 120 kg in vzporedno razvijati strokovno pospeševalno službo — osemenjevanje, selekcijo in kontrolo produktivnosti, hiter obrat črede in podobno. V sadjarstvu je treba resneje pristopiti k asanaciji nasadov (redno škropljenje, gnojenje, pomlajevanje in precepljanje sadnih vrst), da bi lahko proizvodnjo sadja izboljšali in bolj stabilizirali. Vinogradništvo za našo občino ne predstavlja večjega pomena. Po katastrskih podatkih je še vedno 127 ha vinogradov, medtem ko jih je v naravi le okrog 48 ha, pa še na tej površini je več kot polovica samorodnice. Eden izmed temeljnih pogojev za predvideni nadaljnji razvoj rastlinske in posredno živalske proizvodnje bo precej večja in pravočasna poraba gnojil, ki je pri sedanjih cenah in bolj vsklajenih odnosih med cenami kmetijskih proizvodov bolj ugodna. Da bi zadostili potrebam, ki nastajajo glede na obseg družbeno organizirane proizvodnje v družbenem sektorju in kooperaciji ter v okviru minimalnih agrotehničnih ukrepov pri zasebnih pridelovalcih, bo treba v letu 1964 zagotoviti okrog 1.150 ton umetnih gnojil, kar bi pomenilo za okrog 250 ton večjo porabo kot v letu 1963. Zaščitnih sredstev bi morali v letu 1964 zagotoviti v višini 22 ton. Kmetijska zadruga in poskusno posestvo pa naj zagotovita naslednje količine semenskega blaga: 33 ton semenske pšenice, 10 ton j arin, 20 ton semenskega krompirja in 7 ton semenskih detelj in krmnih rastlin. Da bi se omogočilo bolj racionalnejše in tudi bolj učinkovito izkoriščanje kmetijskih proizvajalnih zmogljivosti, je treba izobraževanju in specializaciji kmetijskih strokovnih kadrov posvečati vso pozornost. Za nadaljnji razvoj kmetijstva in za ustvarjanje pogojev, ki so potrebni sodobno organiziranim'in tehnično primerno opremljenim proizvodnim organizacijam, bi bilo treba v letu 1964 zagotoviti okoli 322 milijonov dinarjev za investicijske naložbe v kmetijstvu. Ta sredstva naj bi se uporabila za naslednje namene: v tisoč din v a g 3 > Ž5.5 I § i $ O 8 CL, a cd "m cs tao 15 2 E-d W N Ekonomski objekti 50.000 50.000 Objekti za.predelavo 39.570 140.300 22.000 Oprema 39.570 25.570 14.000 Nasadi 13.830 9.830 4.000 Živina 2.000 2.000 Melioracije 22.840 22.840 Nakup 80 ha zemljišč 31.900 21.900 10.000 Skupaj 322.400 222.440 100.000 Program pridobivanja zemljišč za Poskusno posestvo EKK Velenje zajema vsa kmetijska zemljišča v ravninskem predelu Šaleške doline, ki bodo predvidoma ostala vsaj še 15 let prosta za kmetijsko proizvodnjo. Poskusno posestvo namerava v letu 1964 in 1965 nadaljevati s pridobivanjem zemljišč in računa, da bo v letu 1965 imelo 492 ha kmetijskih zemljišč, zaradi česar se bo sedanja struktura kultur menjala v korist njivskih površin tako, da bo razmerje med njivskimi in travniškimi površinami 1 : 1. V letu 1964 namerava Poskusno podjetje EKK odkupiti 70 ha, Kmetijska zadruga Šoštanj pa 10 ha obdelovalnih zemljišč. Z najemom se bo pridobilo 33 ha obdelovalnih zemljišč. V letu 1964 je treba dokončno urediti elaborat za pridobivanje zemljišč z nakupom tako, da se izgotovijo katastrske karte, ustvari evidenca parcel kmečkih lastnikov in socialna struktura le-teh. Ker so sedanja zemljišča Poskusnega posestva EKK v precejšnji meri zanjočvirjena, predvsem travniki, ki ne dajejo kvalitetne sladke krme, bo treba že v letu 1964 pristopiti k hidromelioracijam in agromelioracijam na površini 46 ha. Istočasno bo treba zemljišča tudi kla-cificirati in založno gnojiti. Poskusno posestvo EKK namerava v letu 1964 urediti plantažo hrušk na površini 7 ha, dosaditi že obstoječo sadno plantažo na Turnu in povečati obstoječi nasad ribeza za nadaljnjega pol hektarja. Glede na to, da večina gospodarskih objektov pri poskusnem posestvu služi posredno ali neposredno živinorejski proizvodnji — mleku, je treba le-te primerno urediti, da bi bilo prebivalstvo preskrbljeno z zdravim mlekom. Zato so v letu 1946 predvidena investicijska vlaganja v živinorejske obrate na Turnu in v Ravnah. Posestvo predvideva investicijska vlaganja tudi v razširitev gred s toplovodnim ogrevanjem, kar naj bi prispevalo k boljši preskrbi z zelenjavo. Določena sredstva je podjetje predvidelo tudi za izpopolnitev obstoječega strojnega parka in za nabavo modernejših kmetijskih strojev. Kmetijska zadruga Šoštanj bo investicijska sredstva vlagala predvsem v novogradnjo hleva na obratu v Šmartnem ob Paki, v izpopolnitev kmetijske mehanizacije, odkup zemljišč in v obnovo hmeljskih nasadov. Za Poskusno posestvo EKK Velenje je treba izdelati sanacijski načrt, po katerem bo mogoče v določenem času doseči rentabilno poslovanje. 4. Gozdarstvo Spričo obstoječega stanja gozdov v občini naj bi se razvoj gospodarstva usmerjal v racionalno izkoriščanje in pospešeno nego gozdov. V skladu s predvidenim razvojem gozdarstva v razdobju 1964—1970 in povečanjem potencialne zmogljivosti gozdov predvidevamo, da se bo celotna sečnja v letu 1964 povečala za okoli 14,1 % s tem, da bi se sečnja iglavcev povečala za 7,8 0/0, sečnja listavcev pa za 55,4%. Gibanje sečnje na posameznih vrstah naj bi bilo naslednje (v bruto m3): Indeksi 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Celotna sečnja 34.378 25.050 28.590 72,9 114,1 — iglavci 29.020 21.735 23.440 74,9 107,8 — listavci 5.358 3.315 5.150 61,9 155,4 Letni plan sečnje po posameznih sektorjih last- ništva (v bruto m3): '5 •- > a m > cd tub 3 Skupna sečnja 28.590 23.440 5.150 — zasebni sektor 21.100 17.300 3.800 — sploš. družb, sektor I 6.500 5.500 1.000 — sploš. družb, sektor II 990 640 350 Ob upoštevanju gornje sečnje predvidevamo, da bo gozdna proizvodnja v letu 1964 naslednja v neto m3): « •- E O« 3 JjS CZ) > jd S Jd 3 Gozdna proizvodnja 25.600 20.950 4.650 — blagovna proizvodnja 21.920 19.570 2.350 — neblagovna proizvodnja 3.680 1.380 2.300 Na osnovi predvidene gozdne proizvodnje za bla- govno proizvodnjo v letu 1964 so predvidene naslednje količine gozdnih sortimentov (v neto m3): 'a •3 > O* > cd 3 m cd S1 j — hlodi za žago 7.820 7.320 500 — celulozni les 6.880 6.880 — — jamski les 3.370 2.970 400 — ostali sortimenti 1.600 1.400 200 — drva 750 — 750 — drugi les za mehansko predelavo 1.000 1.000 — — taninski les ■ 500 — 500 Skupaj 21.920 19.570 2.350 Gozdna blagovna proizvodnja se bo v celoti realizirala preko Gozdnega gospodarstva Nazarje. Težiti pa je za tem, da gravitacijsko gozdno območje Slovenj-gradca v Velunji pride v sklop gozdarskega območja Zgornje Savinjske doline. Posekane količine hlodovine naj v celoti ostanejo v občini. Hitreje je treba razvijati finalizacijo lesnih proizvodov. Gozdno gospodarstvo Nazarje naj gozdove skrbneje neguje in jih hitreje obnavlja. Da bi bilo mogoče gozdove čim ekonomičneje izkoriščati, bo treba nadaljevati z gradnjo gozdne ceste v Velunji, Strmini in Plešivcu. V naslednjih letih bo moralo Gozdno gospodarstvo Nazarje poleg že prevzete gozdne proizvodnje izvrševati tudi naloge s področja varstva, nege in obnove gozdov tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Za blagovno gozdno proizvodnjo iz zasebnega sektorja naj se sklepajo dolgoročne pogodbe, pri čemer se je treba v upravičenih primerih posluževati tudi administrativnih ukrepov. Gozdno gospodarstvo Nazarje naj vso skrb posveti pripravam za pogozdovanje opuščenih in za kmetijske namene neprimernih višinskih predelov. Za redno vzdrževanje gozdov je v letu 1964 predvideno 44 milijonov dinarjev. Obnova gozdov se bo izvajala v naslednjem obsegu: Redno vzdrževanje gozdov (v ha): — pogozdovanje 6,3 — spopolnjevanje 4,5 — nega in melioracije gozdov Pospeševanje gozdov (v km): 275,6 — gradnja gozdnih cest 3,2 Gozdno gospodarske načrte bi bilo treba ponovno preveriti s stališča gradbeno gospodarskih potreb, proizvodnih možnosti gozdov in kompleksnega gospodarjenja z njimi. Zaradi povečanja potrošnje lesa se namreč problematika gozdarstva z vsakim letom zaostruje, ker je sečnja že prekoračila mejo, ki jo določajo gozdno gospodarski načrti. 5. Gradbeništvo Planirani obseg in struktura investicij v gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih in dosedanja dinamika razvoja gradbeništva narekujejo povečini obseg celotnih gradbenih del v letu 1964 za okoli 9,5 %. Vrednost obsega gradbene proizvodnje: — v tekočih cenah — tisoč din 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 »Vegrad« 509.360 550.000 750.000 107,9 136,3 Gradbeni obrat rudnika — 1,529.838 2,519.835 164,7 Skupaj 50.360 2,079.838 3,269.835 480,3 157,2 Povečani obseg bo treba doseči z mehanizacijo, njeno boljšo uporabo, z uvedbo racionalnejših metod dela, zlasti s tipizacijo serijskih objektov, z uveljavljanjem novih ekonomičnih materialov in uvajanjem sodobne mehanizacije dela. Predvidevamo, da se bo z izpopolnitvijo sistema delitve dohodka povečala produktivnost v gradbeništvu za okoli 8 %. Za nadaljnji razvoj gradbeništva v letu 1964 so predvidene investicijske naložbe v višini 37 milijonov dinarjev, ki jih namerava Splošno gradbeno podjetje »Vegrad« Velenje vložiti v nadaljnjo izpopolnitev mehanizacije. Za leto 1964 je predvideno, da bo podjetje »Vegrad« svojo dejavnost še nadalje usmerjalo predvsem v gradnjo stanovanj, medtem ko bo gradbeni obrat rudnika izvajal gradbena dela na industrijskih in komunalnih objektih. Splošno gradbeno podjetje »Vegrad« bo v letu 1964 nadaljevalo z gradnjo stanovanj za trg; predvideno je, da bo v ta namen zgrajenih nadaljnjih 135 stanovanj. Obe gradbeni podjetji v občini naj težita k splošnemu medsebojnemu poslovnemu sodelovanju, posebno v pogledu nabave in izkoriščanja opreme in mehanizacije. V obratu za proizvodnjo zidakov v okviru rudnika je treba hitreje razvijati proizvodnjo večjih gradbenih elementov in zagotoviti dovolj surovin za nemoteno obratovanje skozi vse leto. Pri obrtnih storitvah za gradbeništvo je treba upoštevati osnovno stališče, da se v celoti izkoristijo obstoječe obrtne kapacitete v občini. Sodelovanje z zunanjimi obrtniškimi podjetji je iskati le za tiste obrtne stroke, ki jih na našem območju ni ali pa jih ni mogoče rentabilno razvijati. Nosilci investicijskih sredstev bi morali s pravočasnimi naročili in pogodbami zagotoviti gradbenim podjetjem neprekinjeno delo, da bi le-ta mogla pravočasno opraviti priprave za začetek gradenj in delo čim bolj smotrno organizirati. Gradbena podjetja naj bi zlasti upoštevala določila osnovnega zakona o gradnji investicijskih objektov in glede na to prevzemala le tista dela, za katera je izvršena kompletna tehnična dokumentacija in so zagotovljena potrebna finančna sredstva. S takim poslovanjem bodo lahko gradbena podjetja nemoteno in enakomerno gradila, dosegala realne cene gradbenih storitev in zagotavljala roke za dograditev objektov. Projektivni biro Velenje naj bi z načrti omogočil širšo tipizacijo posameznih gradbenih elementov in opreme. Zlasti pa naj bi prispevali k bolj ekonomičnim rešitvam posameznih elementov pri stanovanjski izgradnji. Investitorji naj bi pravočasno naročali projekte, ker bi Projektivni biro lahko na ta način bistveno izboljšal kvaliteto dela in tako pripomogel k najekono-mičnejšim načrtom za izvedbo gradbenih objektov. Gradbena inšpekcija pa naj zaostri vprašanje nedovoljenih gradenj izven zazidalnih okolišev. 6. Promet Predvideni razvoj vsega gospodarstva s posebnim poudarkom na povečanju proizvodnje, večji menjavi z inozemstvom in na večjem obisku turistov bo narekoval večjo in racionalnejšo izrabo prometnih zmogljivosti. Zmogljivost železniških tovornih vagonov se v letu 1964 ne bo bistveno povečala, zato bo potrebno stalno organizirano in disciplinirano sodelovanje med železnico in ostalim gospodarstvom, da bodo železniški prevozi vse leto čimbolj enakomerni in da se bodo tako omilile motn*e, ki nastajajo ob visokih prometnih konicah. Zaradi naraščanja števila motornih vozil, povečanega prehajanja tujih vozil čez državno mejo in večanja cestnih motornih prevozov bo treba izboljšati cestno omrežje. Predvsem bo treba v letu 1964 nadaljevati z rekonstrukcijo in modernizacijo ceste Velenje—Slovenj Gradec, ki je najmočnejša osnova za hiter razvoj tujskega prometa na območju občine. Skrbeti bo treba tudi za boljše vzdrževanje cest Šoštanj—Šentvid—Črna in Šoštanj—Pen k—Šmartno ob Paki, kar je naloga cestnih podjetij, ki upravljajo s temi cestami. Predvidena je tudi rekonstrukcija ceste III. reda od Letuša do Šmartnega ob Paki. Tudi v letu 1964 bo treba nadaljevati z izboljšanjem lokalnega avtobusnega prometa in skrbeti za uvedbo novih avtobusnih prog, predvsem v bolj oddaljene kraje, ki nimajo primernih prometnih zvez s središčem. Intenzivne priprave se bodo vršile za izvedbo avtomatizacije telefonskega omrežja v občini in izven nje. Leta 1964 bo dograjeno novo poštno poslopje v Velenju, ki bo vplivalo na izboljšanje ptt-prometa. 7. Trgovina Na osnovi predvidenega povečanja proizvodnje in osebnih dohodkov delavcev ter večje kupne moči kmečkega prebivalstva je mogoče računati, da se bo blagovni promet povečal za okoli 16,4 %, pri tem bi trgovina na drobno porasla za okoli 18 %, promet trgovine na debelo pa bi se povečal za okrog 9 %. Da bi trgovina lahko uspešno izpolnjevala svoje naloge, bi morali odstraniti pomanjkljivosti, ki nastajajo zaradi prepočasnega reagiranja trgovine na proizvodne možnosti in na zahtevo potrošnikov. V letu 1964 je treba pristopiti k združevanju in ustyarjanju močnejših detajlističnih podjetij, o čemer naj vodijo skrb trgovinske organizacije v občini. Pri tem je stremeti za takimi organizacijskimi oblikami, ki bodo v svojem perspektivnem razvoju jamčile hitrejšo modernizacijo in smotrnejšo razdelitev poslovnih enot, prostorov in kadrov. To bo ugodno vplivalo na večjo stabilizacijo tržišča in trgovinskim podjetjem omogočilo, da si zagotovijo sredstva za svoj nadaljnji razvoj predvsem na podlagi manjših prometnih stroškov in večje produktivnosti. Trgovinske organizacije naj skupno s proizvajalnimi organizacijami skrbijo za razširitev prodajnih zmogljivosti, nadaljujejo naj z modernizacijo, izboljšujejo organizacijo in tehniko prodaje ter pospešujejo neposredno medsebojno povezovanje. V tem okviru je treba v letu 1964 izvesti javni natečaj za izgradnjo trgovskega centra v Velenju, poleg tega pa pričeti s preurejevanjem obstoječih trgovskih lokalov v Velenju in Šoštanju v trgovine s samoizbiro in samopostrežbo. Se nadalje je treba skrbeti za razvoj specializiranih trgovin. Trgovina s sodobno stanovanjsko opremo v Velenju pa mora vso pozornost usmeriti na dobro izbiro in kvaliteto sodobne stanovanjske opreme tako, da bo potrošniku lahko nudila kompletno stanovanjsko opremo. V zvezi s turističnim prometom, predvsem inozemskim, pa naj bi se trgovina v pogledu izbire in kvalitete blaga spretneje in hitreje prilagajala povpraševanju. Za inozemske turiste bi bilo treba prodajo blaga s popustom pri plačevanju s tujimi plačilnimi valutami razširiti na večje število trgovinskih organizacij. Računamo, da bodo naložbe za modernizacijo trgovine znašale v letu 1964 okoli 116 milijonov dinarjev, kar je za 42,4 % več kot leta 1963. Poleg razpoložljivih sredstev trgovinskih organizacij se za naložbe v osnovna sredstva računa tudi z znatnimi sredstvi iz bančnih virov. Sredstva so predvidena predvsem za ureditev samopostrežnih trgovin v Šoštanju in Velenju, za dograditev oziroma ureditev trgovine v Skalah, za ureditev in opremo trgovine s čevlji in oddelka za otroško konfekcijo ter za odplačilo že urejene trgovine s stanovanjsko opremo. Trgovsko podjetje »Vino« Šmartno ob Paki pa bo predvidena investicijska sredstva vložilo v ureditev polnilnice in opremo. Vzporedno s povečanjem prodajnih zmogljivosti se mora izboljšati tudi založenost trgovine v skladu s povečanimi zahtevami potrošnikov po večji izbiri blaga, ki jo razvoj proizvodnje omogoča. To velja zlasti za večje potrošniške centre, kjer je trgovina najbolj obremenjena. Trgovina kot posrednik med proizvajalcem in potrošnikom naj prouči potrebe potrošnikov in vpliva na usmerjanje proizvodnje. Pri novogradnji stanovanj je upoštevati tudi potrebe po novih trgovinskih lokalih in jih graditi vzporedno s stanovanjskimi objekti. Čedalje obsežnejše in zahtevnejše naloge trgovine bodo terjale tudi nenehno izpopolnjevanje strokovnega kadra in znanja vseh zaposlenih v trgovini. Vzgoja strokovnih kadrov in izpopolnjevanje strokovnega znanja mora biti stalna skrb trgovinskih podjetij in gospodarske zbornice. Pri strokovnem izpopolnjevanju je treba posvečati vso skrb tudi znanju tujih jezikov glede na to, da je naša občina, posebno še Velenje, postala zanimiva za tujce in turiste. 8. Gostinstvo in turizem 1. Predvideno povečanje gostinskega prometa v letu 1964 sloni na pričakovanem povečanju realne osebne potrošnje in na naraščanju turističnega prometa. Na podlagi tega je mogoče računati, da se bo promet v gostinstvu leta 1964 v primerjavi z letom 1963 povečal za okoli 16,1%. Da bi dosegli takšen razvoj gostinstva, bo treba investicijska sredstva usmerjati predvsem v notranje urejevanje in opremo gostinskih lokalov ter v objekte, ki dopolnjujejo gostinstvo in ki vplivajo na rekreacijo delovnega človeka. Posebno pozornost je posvetiti organizaciji poslovanja. Z boljšim gospodarjenjem in racionalizacijo poslovanja si je treba nenehno prizadevati, da bi izboljšali kvaliteto storitev in omogočili večjo izbiro le-teh. Pri boljši izbiri storitev je treba skrbeti tudi za primerno razvedrilo gostov, kar bo povečalo promet in dohodek gostinskih organizacij. Več skrbi bo treba posvečati izboljšanju družbene prehrane, predvsem v pogledu izbire in kvalitete. Cene za gostinske storitve naj bodo v skladu s kvaliteto storitve in urejenostjo lokala. Cene, kot enega zelo važnih elementov v gostinskem poslovanju, je treba stalno spremljati in nadzirati po medobčinskem zavodu za cene. Z ustrezno politiko dajatev naj občinska skupščina vzpodbuja tiste gostinske obrate zasebnega sektorja, ki po svoji ureditvi in zadostni izbiri ter kakovosti storitev ustrezajo zahtevam gostinstva in turizma tam, kjer zahtevajo to lokalne potrebe. Pri odmeri dajatev naj se upoštevajo stroški za ureditev zasebnih gostišč in njihovega okolja. Ker kvalifikacijska struktura zaposlenih gostinskih delavcev še vedno zaostaja za potrebami sodobnega gostinstva, si je treba še nadalje prizadevati, da bi vzgojili več kvalificiranih in visoko kvalificiranih gostinskih delavcev. Za vzgojo gostinskih kadrov naj skrbijo predvsem gostinske organizacije skupaj z gostinsko zbornico. 2. Pri predvidenem nadaljnjem porastu turističnega prometa računamo s tem, da bodo gostinske organizacije, turistična društva in ostala društva in organizacije odpravljale dosedanje slabosti na tem področju. Na podlagi dosedanjih gibanj in ob upoštevanju odprave nekaterih slabosti je v letu 1964 mogoče računati z naslednjim turističnim razvojem: Ocena Plan Indeks Skupno število prenočitev 25.000 27.500 110,0 — prenočitve domačih turistov 20.000 21.000 105,0 — prenočitve tujih turistov 5.000 6.500 130,0 Za predvideni razvoj turizma bo treba primerno izkoristiti obstoječe zmogljivosti. Pri tem pa naj bi si zlasti pomagali z različnimi cenami v sezoni in izven nje. Pomembno sredstvo za povečanje inozemskega turizma je tudi konkurenčnost naših cen, ki naj bi v glavnem ostale na ravni iz leta 1963. Kljub nespremenjenim cenam bi bilo treba izboljševati kvaliteto in izbiro vseh turističnih storitev. Zlasti je treba izkoristiti obstoječe možnosti izletniškega turizma. Da bi zagotovili pogoje za nadaljnji razvoj turizma in gostinstva tudi v naslednjih letih, je treba usmerjati naložbe tako, da bodo zmogljivosti prilagojene zahtevam turizma. V letu 1964 so predvidena investicijska vlaganja v gostinstvu in turizmu v višini 25,5 milijonov dinarjev. Sredstva so namenjena za nadaljnjo ureditev restavracije »Jezero«, za priprave za ureditev bifeja na velenjskem gradu in za izpopolnitev opreme v ostalih gostinskih organizacijah. Razen tega bo treba v letu 1964 storiti še naslednje ukrepe in prizadevanja usmeriti v naslednje: — Skrbeti je treba za urejanje in vzdrževanje cestnega omrežja. Pri tem je treba skrbeti zlasti za nadaljevanje rekonstrukcije in modernizacije ceste Velenje— Slovenj Gradec in za boljše vzdrževanje cest Šoštanj— Šentvid— Črna, Šoštanj—Šmartno ob Paki in Šoštanj— Topolšica. Na razvoj motoriziranega turizma bo ugodno vplivala tudi novo zgrajena bencinska črpalka v neposredni bližini Velenja. — Gostinske organizacije morajo skrbeti za kulturno raven postrežbe, za izboljšanje kvalitete storitev in za njihov pestrejši sortiment, predvsem z domačimi jedili in za izboljšanje kvalifikacijskega sestava kadrov z znanjem tujih jezikov. — Trgovina naj skrbi za boljšo splošno založenost in za založenost s turističnimi predmeti in spominki. Obratovalni čas trgovine naj bo prilagojen potrebam turistov, poslovalnice pa primerno urejene. Turistična društva in ostala društva in organizacije naj s pestrimi prireditvami poživljajo turistični promet. Zato naj pravočasno izdelajo programe prireditev. V zvezi s prireditvami je treba razvijati razne oblike tekmovanja. Turistično propagando je treba usmerjati predvsem v tista turistična tržišča, od koder je pričakovati večji in ekonomsko ugodnejši priliv turistov. Turistična društva naj skupno s trgovinskimi organizacijami poskrbe za izdelavo in organizacijo prodaje takšnih spominkov, ki bodo v skladu z značilnostjo na našem območju. Spominki morajo ustrezati estetskemu okusu. — Pristopiti je treba k organiziranemu koriščenju naravnih pogojev za zimsko turistično sezono. Skrbeti je treba za primerno urejenost planinskih postojank na Kozjaku in v Šentvidu, kjer bo treba reševati vprašanje razsvetljave in vode in urediti vlečnice za smučarje. — Ker so zasebne turistične sobe koristna dopolnilna zmogljivost, jih je treba vključevati v turistični promet zlasti v glavni sezoni, ko so nočitvene zmogljivosti v družbenem sektorju polno zasedene. 9. Obrt Večja družbena potrošnja ob istočasni spremembi njene strukture zahteva tudi pospešen razvoj obrti. Računamo, da se bo v letu 1964 obseg proizvodnje in storitev v obrti povečal za okoli 16,4 %, od tega v družbenem sektorju za okoli 17,7 %, v zasebnem sektorju pa za okoli 2,5 %. Vrednost proizvodnje in storitev (v tisoč din): Indeksi 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Družbeni sektor 590.850 807.533 950.738 236,7 117,7 Zasebni sektor 77.287 80.000 83.000 103,5 102,5 Skupaj 668.137 887.533 1,033.738 132,8 116,4 Za skladen razvoj obrti v celotnem gospodarskem razvoju naj skrbi zlasti gospodarska zbornica. Proizvajalne in trgovske organizacije pa naj bi v večji meri skrbele za ustanavljanje sodobno organiziranih servisov za vzdrževanje in popravilo trajnih potrošniških dobrin. Kljub temu, da na območju občine ni čutiti večjega pomanjkanja storitvene obrti, je trebaa zaradi naglega upadanja storitvene obrti v zasebnem sektorju razvijati le-to v družbenem sektorju. Tudi na področju obrti bo treba pristopiti k združevanju delovnih organizacij enakih in sorodnih strok, katere naj bi uvajale sodobno strojno opremo ter skrbele za specializacijo kadrov in organizacijo dela na sodobni ravni. Zaradi razdrobljenosti razpoložljivih sredstev obrtnih organizacij doslej ni bilo mogoče uspešno razvijati obrti, zato naj bi se v letu 1964 razpoložljiva sredstva združila, gospodarska zbornica kot strokovni usmerjevalec pa bi se morala operativno zavezati za programiranje investicij, smotrno združevanje posameznih strok in uvajanje sodobnih delovnih postopkov. Proizvodna obrt naj se usmerja v proizvodnjo takih izdelkov za široko potrošnjo, ki jih industrija zaradi neekonomičnih količin ne proizvaja, so pa za razširitev izbire blaga na tržišču potrebni in v izvrševanje storitev industrijskim podjetjem v okviru kooperacijskih pogodb. Da bi lahko zaključna gradbena dela hitreje potekala, obenem pa bilo zagotovljeno vzdrževanje stanovanjskih in drugih objektov, naj gradbena podjetja skrbijo za razvoj lastnih obrtnih zmogljivosti, obenem pa naj stremijo za tako obliko poslovnega sodelovanja, ki bo omogočila specializacijo obrtniških gradbenih storitev. S tem bi bilo omogočeno enakomernejše izkoriščanje gradbenih obrtnih zmogljivosti vse leto. V letu 1964 je treba vskladiti delovanje servisov krajevnih skupnosti z določili splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih. Komunalno-obrtnemu centru Velenje se priporoča dobro gospodarjenje s sredstvi. Pri vzdrževanju komunalnih objektov, predvsem cest, je treba doseči boljši efekt. Uvajanje sodobnih delovnih postopkov bo uspešno le ob istočasnem strokovnem izobraževanju zaposlenih delavcev. Razen priučevanja na delovnem mestu, ki ga omogoča delitev dela, je treba skrbeti tudi za poklicno izobraževanje. Računamo, da bodo naložbe za osnovna sredstva v obrti znašale v letu 1964 okoli 217 milijonov dinarjev. Sredstva so predvidena za gradnjo pekarne, za ureditev in razširitev apnenice v Šmartnem ob Paki, za obrat galvanike, polirnice in grelcev pri Kovinski obrti »Chrommetal« Velenje in za izpopolnitev opreme in strojev pri ostalih obrtnih delavnicah. Za zasebni sektor obrtništva so ustvarjeni stalnejši pogoji za njegov nadaljnji razvoj z zakonom o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, z novo nomenklaturo obrtnih delavnic, z novim zakonom o davkih in z urejenim statusom polnega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja za zasebne obrtnike. Proizvodna dejavnost zasebnih obrtnikov naj bi se močneje povezovala s celotnim družbenim gospodarstvom v raznih oblikah poslovnega sodelovanja. Storitvene obrtne delavnice zasebnih obrtnikov pa naj bi se razvijale zlasti tam, kjer niso dani pogoji za razvoj družbenih obratov. II. IZVOZ V letu 1964 je treba nadaljevati z napori za večje vključevanje v izvoz. Računamo, da se bo izvoz industrijskih podjetij povečal v primerjavi z letom 1963 za 42,7 %. Izvoz v absolutnih pneskih bo v primerjavi z letom 1962 in 1963 predvidoma takle: — v ameriških dolarjih Indeksi 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 TGO »Gorenje« Velenje 45.000 100.665 300.000 223,7 298,0 Tovarna usnja Šoštanj 72.299 302.175 312.000 418,0 103,3 Les. ind. kombinat Šoštanj 102.000 117.200 112.000 114,9 95,6 »Galanterija« Šoštanj 15.891 41.000 258,0 Skupaj 219.299 535.931 765.000 244,4 142,7 Gospodarske organizacije, ki imajo pogoje za iz- voz, se morajo v izvoz resneje vključevati, saj je stal- no povečanje izvoza eden izmed temeljnih ciljev naše bodoče ekonomske politike. Za izpolnitev pogojev trgovanja na tujih tržiščih je treba izboljševati kakovost, širiti asortiman proizvodov in stalno povečevati produktivnost dela. Industrijska podjetja, ki izvažajo, si naj prizadevajo za večji izvoz industrijskega blaga na področju držav s čvrsto valuto oziroma na tista področja, od koder izvira plačilno bilančno neravnovesje. Izvoz industrijskega blaga bi moral naraščati hitreje kot proizvodnja. Pri povečani industrijski proizvodnji za 15,2 %, naj bi izvoz narasel za 42,7 %. Kljub sorazmerno visoko predvidenemu povečanju izvoza pa delež realizacije industrijske proizvodnje na inozemskem trgu ni zadovoljiv; saj znaša za leto 1964 le 2,9 °/p-Zato bi bili potrebni večji napori gospodarskih organizacij, da bi v letu 1964 predvidene izvozne naloge presegle. Poleg industrijskih izdelkov, ki so jih industrijska podjetja že doslej izvažala, je treba posebno pozornost posvetiti okrasnemu zelenemu kamnu, ki je zelo iskan proizvod na zapadno evropsko tržišče. V turizmu je predvideno 30 % povečanje prenočitev tujih gostov. Računamo, da bi ob takem povečanju ter večji dnevni potrošnji tujih gostov tudi lahko dosegli nekoliko večji devizni priliv. Izvoz kmetijskih pridelkov se izvaja preko pooblaščenih izvoznikov in ga za območje občine ni mogoče posebej prikazati. III. ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST Ob predpostavki, da bodo pogoji za gospodarjenje v delovnih organizacijah še nadalje vzpodbujali k racionalnejšemu poslovanju in ekonomičnejši uporabi razpoložljivih sredstev ter čim bolj smotrni zaposlitvi delovne sile, lahko pričakujemo, da bo v letu 1964 predvideno povečanje proizvodnje in družbenega proizvoda doseženo ob povečanju števila zaposlenih v družbenem sektorju za okoli 1052 oseb. Od tega bi na gospodarstvo odpadlo 997 oseb, na negospodarske dejavnosti pa okoli 55 oseb. Leta 1964 bi se število zaposlenih v industriji v primerjavi z letom 1963 povečalo za okoli 11,8 %, kar pomeni, da bi se na novo zaposlilo okoli 607 oseb, medtem, ko bi se število delavcev v terciarnih dejavnostih povečevalo v približno enakem obsegu kot leta 1963. Zaposlenost bi se predvidoma gibala takole: Indeksi 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Skupaj zaposleni 6.618 7.576 8.628 114,5 113,9 Gospodarstvo 5.768 6.648 7.645 115,2 115,0 Negospodarske dejavnosti 850 928 983 109,2 105,9 Glede na primanjkljaj v razpoložljivi moški delovni sili bo pri zaposlovanju izredno pomembna pravilna politika zaposlovanja. Zato bo treba stalno in sistematično spremljati gibanje delovne sile v občini tako po številu kot poklicni strukturi in delovni usposobljenosti. Pri tem bo treba dosledno upoštevati načelo racionalnega zaposlovanja in delovno silo usmerjati predvsem na deficitarna področja. Posebej bi bilo treba upoštevati možnosti, ki obstajajo v uvajanju izmenskega dela, obenem pa podpirati razvoj trgovinskih, gostinskih ter storitvenih dejavnosti. Skladno s spremembami v tehnoloških procesih in organizacijskih strukturah v delovnih organizacijah bi bilo treba uvajati take načine in oblike strokovnega izobraževanja, ki bi omogočile hitrejše odpravljanje nesorazmerij med sedanjo strukturo kadrov in zahtevami gospodarstva in družbenih služb. Glede na naštete naloge pri politiki zaposlovanja bo treba organizirati tesnejše sodelovanje med delovnimi organizacijami, občino in zavodom za zaposlovanje delavcev. Sredstva, s katerimi bo razpolagal občinski zavod za zaposlovanje delavcev, bodo znašala v letu 1964 predvidoma 18 milijonov dinarjev; le-ta naj bi se v smislu zakona o službi za zaposlovanje delavcev uporabljala predvsem: — za odpiranje novih delovnih mest na takih področjih, kjer je mogoče zaposlovati predvsem žensko delovno silo iz Velenja; — za strokovno izobraževanje in prekvalifikacijo delavcev ter za poklicno usmerjanje mladine in odraslih. Pri tem bi moral svojo vlogo odigrati center za poklicno svetovanje, informiranje in vzgojo kadrov; — za financiranje raziskovalnega in študijskega dela s področja problematike zaposlovanja; — za finansiranje propagandno publicistične in informativno vzgojne dejavnosti in — za zagotovitev materialnih pravic delavcev v času nezaposlenosti. Pri predvidenem povečanju proizvodnje bi bilo treba ob upošetvanju ustavnega določila ob uvedbi 42-urnega delovnega tedna delovno silo še nadalje racionalnejše zaposlovati, zaradi česar bo treba pomembno povečati produktivnost dela. Na podlagi predvidenega gibanja zaposlenosti in družbenega proizvoda, bi se produktivnost v družbenem sektorju in v industriji, merjena z družbenim proizvodom na zaposlenega, razvijala takole: V indeksih 1963 1964 1962 1963 Gospodarstvo zaposlenost 115,2 115,0 produktivnost 108,1 109,5 Industrija zaposlenost 107,6 109,9 produktivnost 106,9 112,5 Produktivnost dela v družbenem gospodarstvu naj bi se predvidoma najbolj povečala v industriji in kmetijstvu, medtem ko v gospodarskem delu terciarnih de- javnosti računamo z nekoliko počasnejšo dinamiko ra- s ti produktivnosti. Spričo uvajanja 42-urnega delovnega tedna bo morala produktivnost na delovno uro hitreje naraščati, da bi s predvidenim številom zaposlenih dosegli pričakovano proizvodnjo in produktivnosti. Zato bi bilo treba še nadalje izboljševati strukturo zaposlenih, zlasti še strukturo tehničnega in upravnega kadra v delovnih organizacijah. Izboljšati bi bilo treba organizacijo dela, storiti ukrepe za racionalno izrabo delovnega časa, za uporabo novih tehnoloških postopkov za večjo časovno in tehnično uskladitev posameznih faz delovnega procesa, preusmeritev proizvodnje na kvalitetnejše izdelke, za varčevanje z materialom, za dvih splošne tehnične kulture zaposlenih, izpopolnjevanje mehanizma delitve dohodka in osebnih dohodkov itd. Pomembno vlogo pri pripravah 42-urnega delovnega tedna naj bi imeli strokovni kadri, do katerih bi morali delovni kolektivi v praksi temeljiteje spremeniti odnos. Intenzivni razvoj gospodarstva, ki ga je treba doseči s povečanjem produktivnosti, bo zahteval predvsem dodatna investicijska vlaganja v tehnični in tehnološki napredek in širše vključevanje izsledkov znan-stveno-raziskovalnega dela v proizvodni proces. V ta namen naj bi se poglobilo sodelovanje delovnih organizacij in inštitutov, delovne organizacije pa naj bi tudi same ustanavljale lastne znanstveno-raziskovalne oddelke. Tako bi se raziskovalna dejavnost v proces rasti proizvodnje neposrednje vključevala in bolj vplivala na kvaliteto tehnoloških postopkov in povečanje produktivnosti. IV. OSEBNA POTROŠNJA V skladu s predvidenim razvojem proizvodnje in produktivnosti dela ter na tej podlagi ustvarjenega narodnega dohodka predvidevamo, da bo v letu 1964 naraščala tudi realna osebna potrošnja prebivalstva. Pričakujemo, da bo v letu 1964 mogoče povečati sklad osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu družbenega sektorja za okoli 33,5 %. Pri tem predvidevanju smo upoštevali porast zaposlenosti za okoli 15,0% porast produktivnosti dela pa za okoli 9,5 % ter porast povprečnih osebnih dohodkov za nadaljnjih 6% zaradi predvidenega povečanja življenjskih stroškov. Povprečni osebni dohodki zaposlenih v negospodarskih dejavnostih pa naj bi rasli v približno enakem razmerju kot v gospodarstvu. Tendenca gibanja življenjskih stroškov v preteklem obdobju kaže, da tudi v letu 1964 ne moremo pričakovati popolne stabilizacije cen, ker dolgoročni proces vsklajevanja cen kmetijskih pridelkov s cenami industrijskih izdelkov ni končan; na drugi strani pa bo povečanje cen nekaterih prehranbenih proizvodov v drugem polletju 1963 vplivalo na višino življenjskih stroškov še tudi v letu 1964. Prav tako se predvideva porast cen komunalnih uslug v skladu s tendenco, da se tudi na tem področju dosežejo v cenah ekonomski odnosi. Tak porast življenjskih stroškov odločilno vpliva na raven realnih osebnih dohodkov, razpoložljivih za osebno potrošnjo. Potrošniška posojila se bodo predvidoma povečala za okoli 350 milijonov dinarjev, kar je znatno več kot v letu 1963, ko je povečanje napram prejšnjemu letu znašalo 182 milijonov dinarjev. Tako povečanje potrošniških posojil bo povečalo kupno moč prebivalstva in omogočalo predvsem nabavo industrijskih izdelkov dolgotrajne uporabe, ker bo obenem vzpodbudno vplivalo na razvoj proizvodnje v teh industrijskih panogah. V skladu s predvidenim povečanjem kmetijske proizvodnje bodo v letu 1964 dani tudi pogoji za povečanje realne osebne potrošnje kmečkega prebivalstva, kjer pričakujemo okrog 5 % povečanje. Skladna rast osebne potrošnje in proizvodnje oziroma osebnih dohodkov in produktivnosti dela je pogoj za to, da se bo obseg proizvodnje razvijal po danih smernicah. Rast osebnih dohodkov in delovne produktivnosti predvsem v zadnjem letu namreč kaže, da je bilo povečanje produktivnosti dela v tesni povezavi z rastjo realnih osebnih dohodkov. v indeksih 1963 1964 1962 1963 Povprečni realni osebni dohodek zaposlenih v gospodarstvu družbenega sektorja 108,3 109,5 Produktivnost dela v gospodarstvu družbenega sektorja 108,1 109,5 Za uresničitev takšnega razvoja osebne potrošnje bo treba upoštevati tale načela: — delovne organizacije naj skrbe, da bodo za osebne dohodke in skupno porabo delavcev izločena sredstva odvisna od dosežene produktivnosti 'dela in poslovnega uspeha. Pri tem je treba upoštevati razmere in pogoje, v katerih je bil čisti dohodek dosežen; — pri presojanju uspehov gospodarjenja morajo delovne organizacije uporabljati enotne pokazatelje poslovnega uspeha, ki izhajajo iz sporazuma med Zveznim sekretariatom za delo, Centralnim svetom Zveze sindikatov Jugoslavije in Zvezno gospodarsko zbornico; — pri proučevanju in določanju meril za udeležbo posameznih članov kolektiva v čistem dohodku bo tre- 1962 Stanovanjsko-komunalna dejavnost 915.251 — stanovanjska dejavnost 754.551 — komunalna dejavnost 160.700 Kulturno-socialna dejavnost 369.737 Družbeni standard 1,284.988 1. Na področju stanovanjske graditve so predvidena približno enaka vlaganja kot v preteklih letih, ker se tudi v letu 1964 računa na kreditiranje iz bančnih sredstev. Računamo, da bo v letu 1964 v stanovanjsko graditev vloženo okoli 950 milijonov dinarjev in da bo dograjenih nadaljnjih 190 stanovanj, od tega 135 stanovanj za prodajo. Za uspešnejši razvoj stanovanjske graditve bo treba v letu 1964 posvetiti posebno pozornost naslednjim nalogam: — stanovanjski investitorji in gradbena podjetja naj proučijo in uveljavljajo sodobnejše gradbene metode, zlasti še montažne graditve, da bi čimbolj skrajšali čas, potreben za gradnjo stanovanjskega prostora; — da se stanovanjska in komunalna graditev ne bi ba posvetiti večjo pozornost določanju meril za kvaliteto, za prihranke na materialu in za boljše izkoriščanje strojev; še posebno bo treba razvijati ustrezna merila za ocenjevanje dela strokovnjakov, tako da bodo njihovi osebni dohodki vse bolj odvisni od rezultatov njihovega dela. Taka usmeritev je pogoj, da bi se ustvarila podlaga za povečanje produktivnosti dela v celotni delovni organizaciji. Tako bi bilo omogočeno tudi hitrejše naraščanje osebnih dohodkov vseh zaposlenih, posebno še tistih z nižjimi prejemki; — še nadalje bo treba proučevati in izpopolnjevati sistem delitve osebnih dohodkov po delu tudi v šolah, zdravstvenih zavodih in organih občinske uprave; izpopolnjevati bo treba kritje delitve na podlagi dela in ne samo na podlagi razpoložljivih sredstev; — medobčinski zavod .za cene v Celju naj bi spremljal gibanje cen ter predlagal primerne ukrepe za njihovo stabilizacijo. Obenem z izvajanjem teh načel bomo morali skrbeti za enakomernejšo kmetijsko proizvodnjo, za boljšo preskrbo s kmetijskimi pridelki, da bi bila potrošniška središča tako v Velenju kot v Šoštanju zadostno in kvalitetno oskrbljena. Ta naloga se nalaga trgovinskim podjetjem, predvsem pa Poskusnemu posestvu EKK in Kmetijski zadrugi Šoštanj. Po potrebi bo treba skrbeti tudi za razvoj storitvene obrti, izboljšati družbeno prehrano ter razvijati servise za pomoč gospodinjstvom. Vse to bo osnova za stabilno naraščanje realne osebne potrošnje. V. DRUŽBENI STANDARD IN DRUŽBENE SLUŽBE V letu 1964 je treba nadaljevati z izboljševanjem in razvojem služb in dejavnosti družbenega standarda. Izboljševati je treba zlasti tiste, ki pomagajo hitreje razvijati gospodarstvo in od katerih so najbolj odvisne življenjske razmere prebivalstva. S predvidenim povečanjem razpoložljivih sredstev, ki je v skladu s povečanjem skupnih sredstev za investicije v osnovna sredstva, bo ob smotrnejšem in učinkovitejšem vlaganju mogoče skladneje in stabilneje razvijati dejavnosti družbenega standarda in družbenih služb. Predvideni obseg investicij za družbeni standard bi bil naslednji: — v tekočih cenah — v tisočih din Indeksi 1963 1964 1963 1962 1964 1963 1,171.520 1,609.037 127,9 137,3 945.999 950.000 125,4 100,4 225.521 659.037 140,3 292,2 364.300 453.200 98,5 124,4 1,535.820 2,062.237 119,5 134,3 zavirala, naj občinska skupščina skrbi za dopolnitev že izvršenih del na urbanističnem načrtu za Šaleško dolino in s pospešenim tempom nadaljuje z izdelavo zazidalnih in ureditvenih načrtov. V tej zvezi je treba takoj pristopiti tudi h komunalni ureditvi gradbenih zemljišč; — s posebnimi kratkoročnimi bančnimi krediti je treba podpirati gradbeno operativo pri proizvodnji stanovanj za prodajo in spremljati gibanje gradbenih stroškov ter ukrepati, kadar se cene za dokončane stanovanjske objekte neupravičeno povečajo; — treba je proučiti vprašanje za boljše vzdrževanje in obnovo stanovanjskih zgradb v družbenem sektorju; — poleg financiranja iz stanovanjskega sklada in iz drugih virov je treba za gradnjo novih stanovanj omogočiti tudi najemanje potrošniških bančnih kreditov; — sklad za zidanje stanovanjskih hiš je treba usposobiti za opravljanje nalog v zvezi s stanovanjsko izgradnjo in urejevanjem mestnih zemljišč. 2. Da bi omogočili popolnejšo funkcionalnost pri pridobivanju novega stanovanjskega prostora, je treba večati investicijska vlaganja v komunalno gospodarstvo, predvsem v večjih gospodarsko razvitejših središčih. V ta namen je treba v letu 1964 zgraditi vodovod in pokopališče v Šaleški dolini, nadaljevati z gradnjo kopališča v Šoštanju ter nadaljevati dela na cesti Velenje — Slovenj Gradec. Začeti je treba z urejevanjem komunalnih gradbenih zemljišč in skrbeti za razširitev omrežja toplovodnega ogrevanja in razsvetljave v Velenju. Računamo, da bi investicijske naložbe v komunalne objekte v letu 1964 znašale okoli 659 milijonov dinarjev, kar pomeni v primerjavi s prejšnjimi leti več kot dvakratno povečanje. 3. Tudi v kulturno-socialno dejavnost bo treba še nadalje vlagati znatna sredstva, čeprav so bila že v preteklih letih za namene šolstva in zdravstva vložena znatna sredstva. Investicijske naložbe na področju kulturno-social-ne dejavnosti so v letu 1964 predvidene v višini 453 milijonov dinarjev ali za 24 % več kot v letu 1963. Investicijska vlaganja na področju šolstva bodo v letu 1964 usmerjena predvsem v razširitev Industrijsko rudarske šole v Velenju, za adaptacijo šol v Plešivcu, Skornu, Zavodnji in Šentilju ter za nekatera popravila na II. osnovni šoli v Velenju. Sredstva so predvidena tudi za nabavo opreme in učil na ostalih osnovnih šolah. Investicijske naložbe za šolstvo bodo v letu 1964 predvidoma znašale okrog 303 milijone dinarjev, od česar odpade okoli 250 milijonov dinarjev samo na Industrijsko rudarsko šolo. Na področju osnovnega šolstva, kjer se je z vključitvijo v obvezno šolanje vse mladine od 7. do 15. leta starosti končalo obdobje kvantitativnega naraščanja, bo treba postopoma poskrbeti za kvalitetni napredek, ki naj se odraža v izboljšanju učnih metod, povečanju materialne osnove ter izboljšanju šolske prehrane, zdravstvene vzgoje in socialnega varstva. V večji meri je treba skrbeti za možnost, da bo vsem razvojno prizadetim šolskim otrokom omogočeno šolanje na pomožni šoli. Za to naj skrbijo strokovne komisije za kategorizacijo in evidenco duševno ali telesno prizadetih otrok, občina pa naj skrbi za razširitev obstoječe zmogljivosti pomožne šole. Strokovno izobraževanje je treba vsebinsko prilagajati potrebam proizvodnje in družbenih služb, zato se priporoča delovnim organizacijam, da bodo same ali pa skupno z drugimi delovnimi organizacijami ustanavljale in razvijale centre za strokovno izobraževanje delavcev. Zaradi hitrega razvoja Velenja bo treba do leta 1967 zgraditi gimnazijo, zato je treba v letu 1964 opraviti vsa pripravljalna dela. Na področju kulture je treba podpirati predvsem tiste dejavnosti, ki so neposredno povezane z množičnimi kulturnimi potrebami. Ena izmed pomembnih dejavnosti je tudi radio, zato je treba čimprej pristopiti k ustanovitvi lokalne radijske postaje, ki naj bi prispevala k boljši informiranosti občanov naše občine. Programi kulturnoprosvetnega dela naj temeljijo na dejanskih potrebah in zmogljivostih in naj bodo osnova za finansiranje kulturne dejavnosti. V zdravstvu bo treba zaradi naraščajočih potreb, ki nastajajo z razširitvijo zdravstvenega zavarovanja na pretežni del prebivalstva, z zvišanjem življenjskega standarda in z večjo zdravstveno prosvetljenostjo še nadalje razvijati zdravstveno dejavnost, čeprav so ravno na tem področju v zadnjih letih že bili doseženi lepi uspehi, predvsem z novim zdravstvenim domom. V letu 1964 je predvideno povečanje posteljnega sklada za 50 bolniških postelj pri Bolnici za tuberkulozo v Topolšici. Posteljni sklad se bo povečal z dograditvijo in opremo objekta »Planika«. Vzporedno z večjo zmogljivostjo bolnice se bo povečalo tudi število zdravstvenih kadrov, in sicer: 8 zdravnikov, 4 medicinske sestre z višjo in 2 medicinski sestri s srednjo izobrazbo. Pri Zdravstvenem domu Velenje pa se zdravniški in medicinski kader bistveno ne bo povečal, poraslo pa bo število medicinskega kadra s srednjo izobrazbo ter število babic. Vzporedno z naraščanjem števila zdravstvenih delavcev bo treba razvijati preventivno dejavnost ter okrepiti preventivno delo za preprečevanje nesreč, prehladnih in drugih obolenj. Materialni stroški za zdravstveno varstvo smejo naraščati skladno z zvišanjem standarda zdravljenja ter intenzivnejše izrabe zdravstvenega varstva, osebni dohodki pa predvsem zaradi večjega števila zdravstvenih delavcev. Delo občinskega zdravstvenega centra naj bi se okrepilo tako, da bi bil le-ta sposoben opravljati zakonite naloge kot strokoven svetovalec občinske skupnosti. Proučeval naj bi zdravstveno stanje prebivalstva in pripravljal programe zdravstvenega varstva. Naložbe za zdravstveno dejavnost so predvidene v letu 1964 v višini 20 milijonov dinarjev za nabavo opreme objekta »Planika« pri Bolnici za tuberkulozo v Topolšici. V letu 1964 je nadalje razvijati in krepiti socialne službe v okviru občinske uprave. Vzporedno je treba razvijati tudi strokovne socialne službe v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter skrbeti za potreben kader. Čimprej je treba ustvariti materialne in kadrovske pogoje za ustanovitev socialnega centra. Pri varstvu družine bo treba intenzivneje razvijati konkretno programiranje otroškega varstva v občini ter širiti oblike za varstvo in vzgojo predšolskih in šolskih otrok. Zato je treba v letu 1964 pristopiti h gradnji otroškega vrtca v Velenju. Pri novogradnjah večjih stanovanjskih objektov je potrebno storiti ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo potrebne prostore za otroško varstvo. Pri obravnavanju otrok in mladine pod družbenim varstvom je treba posebno pozornost posvetiti strokovnemu proučevanju, da bi lahko na podlagi podrobnih proučitev vzgojnih ukrepov dosegli še boljše uspehe skrbniške službe. Organizacijsko in strokovno je treba utrjevati tudi rejniško službo. Na področju varstva borcev NOV in vojaških vojnih invalidov bo treba zelo pozorno reševati socialne probleme borcev in invalidov ter njihovih družin. Osnovno skrb za stare in onemogle borce in invalide naj ima občina, pri čemer si je treba prizadevati za čim enotnejše varstvo tako po obsegu kot kvaliteti. Skrbeti je treba za čim širšo rehabilitacijo oziroma strokovno usposobljenost invalidnih oseb za ustrezna delovna mesta. Družbena skrb za starejše osebe naj bi bila osredotočena na razvoju različnih servisnih služb in drugih oblik pomoči v krajevnih skupnostih. Se nadalje bo treba intenzivno spremljati problematiko ostarelih kmetov ter posvečati posebno skrb Domu počitka v Ša-leku. Izboljšati bo treba nudenje denarne pomoči materialno nepreskrbljenim osebam. Na področju socialnega zavarovanja naj bi občinska skupnost zavarovancev, delovni kolektiv podružnice zavoda za socialno zavarovanje, organi delavskega samoupravljanja v delovnih skupnostih, organi družbenega samoupravljanja v zdravstvenih zavodih in občinska skupščina tudi v letu 1964 upoštevali priporočilo Ljudske skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-36/63) o nalogah na področju socialnega zavarovanja ob prehodu na nov sistem finansiranja. Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost zlasti tistim novim instrumentom finansiranja, ki imajo po svoji zasnovi namen vzpodbujati delovne kolektive k zmanjševanju stroškov socialnega zavarovanja. Glavna prizadevanja vseh organov morajo biti usmerjena v smotrno in varčno trošenje sredstev socialnega zavarovanja, da bi se gibanje potrošnje v socialnem zavarovanju uskladilo z gibanjem narodnega dohodka. vale z izjemo dopolnilnega proračunskega prispevka, ki se je povečal od prejšnjih 6 na 12 %. VI. INVESTICIJE V okviru proračunskih dohodkov se bo nadaljevalo z že začrtano politiko iz leta 1963 ob upoštevanju nižje obdavčitve višinskih posestev, zasebne uslužnostne obrti in gostinstva. Lokalne davščine se ne bodo poveče- 1. Na osnovi gibanj v gospodarstvu, razpoložljivih sredstev ter predvidenega obračanja sredstev računamo, da bodo vlaganja v osnovna in obratna sredstva v letu 1964 naslednja: — v tekočih cenah — v tisoč din Indeksi 1963 1964 1962 1963 1964 1962 1963 Skupne investicije 6,876.775 8,144.854 14,749.176 118,4 181,0 — v osnovna sredstva 3,626.093 4,011.513 9,789.176 110,6 244,0 — v obratna sredstva 3,250.682 4,133.341 4,960.000 127,2 120,0 Na področju naložb v obratna sredstva bo treba vzporedno s povečanimi naložbami bančnih sredstev povečati tudi vlaganje iz sredstev delovnih organizacij. 2. Naložbe v osnovna sredstva v letu 1964 bi se ob upoštevanju gradnje Energokemičnega kombinata (5 milijard dinarjev) povečale za okoli 144 %, brez upoštevanja te investicije pa za 9,8 %. Tako povečanje je v skladu s predvidenim povečanjem sredstev, s katerimi bodo razpolagale delovne organizacije in drugi nosilci družbenih sredstev na območju občine ter s kre- diti, ki bodo zagotovljeni iz zveznih, republiških in okrajnih virov. V okviru predvidenega povečanja naložb v osnovna sredstva brez upoštevanja gradnje Energokemičnega kombinata bo odnos med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami znašal 59:41, z upoštevanjem te investicije pa se bo ta odnos spremenil v 79:21. Na tej osnovi bi bila razporeditev investicij na gospodarske in negospodarske investicije v primerjavi z leti 1962 in 1963 naslednja: — v tekočih cenah — v tisočih din Indeksi 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Skupne investicije v osnov, sredstva 3,626.093 4,011.513 9,789.176 110,6 244,0 — gospodarske 2,341.105 2,475.693 7,726.939 105,7 312,1 — negospodarske 1,284.988 1,535.820 2,062.237 119,5 134,3 3. Po posameznih gospodarskih področjih je v primerjavi z letom 1963 predvideno naslednje povečanje naložb v osnovna sredstva: v indeksih 1963 1964 1962 1963 Industrija 99,2 330,7 Kmetijstvo 90,8 293,0 Gradbeništvo 1308,0 64,0 Trgovina 450,7 142,4 Gostinstvo in turizem 52,8 153,6 Obrt 438,2 245,3 Gospodarske panoge 105,7 312,1 S celotno investicijsko politiko na področju gospodarstva bi si morali prizadevati, da bi realizirali osnovne naloge, ki se kot nadaljevanje ekonomske politike iz prejšnjih let postavljajo tudi v letu 1964. Vsa prosta in neangažirana sredstva gospodarskih oragnizacij in skladov bi morali združiti v okviru poslovne banke za finansiranje investicij na območju občine, predvsem pa za izgradnjo Energokemičnega kombinata. Združevanje prostih denarnih sredstev preko poslovne banke bi prispevalo k varčevanju na področju investicij in s tem omogočilo dolgoročnejše programiranje njihovega razvoja. Zato bi moralo postati vprašanje vezanja sredstev na rok sestavni del vsakoletnih razprav delovnih kolektivov pri potrjevanju zaključnih računov in razporejanjem sredstev čistega dohodka. Sredstva je treba združevati s področja trgovine, gostinstva in obrti v okviru Komunalne banke in jih namensko vlagali v razvoj teh področij. Sredstva ostalega gospodarstva pa je treba združevati za sofinansiranje Energokemičnega kombinata in drugih nujnih komunalnih objektov. Pri naložbah v novogradnje, obnove in rekonstrukcije je treba upoštevati tudi to, ali bodo proizvodi, proizvedeni v obnovljenih in novih kapacitetah, konkurenčni z istovrstnimi domačimi in uvoženimi izdelki. Iz analize investicij s področja posameznih dejavnosti je razvidno, da bi morali leta 1964 z upoštevanjem že začetih del ter pripravljenih investicijskih programov izpolnjevati v okviru gospodarstva naslednje naloge: Na področju industrije in rudarstva so predvidena vlaganja v nadaljnjo izgradnjo Rudnika lignita Velenje, v dograditev obratnih prostorov in nabavo opreme Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje, v gradnjo objektov in nabavo opreme za proizvodnjo gradbenih montažnih plošč pri Lesno industrijskem kombinatu v Šoštanju, v nabavo opreme za kromov oddelek pri Tovarni usnja v Šoštanju in za gradnjo novih obratnih prostorov obrata »Toper« v Šoštanju. V investicijskih naložbah pri industriji so zajeta tudi sredstva za začetek gradnje energo kemičnega kombinata. Spričo predvidenega povečanja proizvodnje v družbenem sektorju kmetijstva, s katerim naj bi izboljšali preskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki, bo treba intenzivneje vlagati investicijska sredstva tudi za te namene. Sredstva so predvidena predvsem za nakup in ureditev zemljišč za družbeni sektor, za nabavo ustrezne opreme in mehanizacijo in za gradnjo kmetijskih objektov. Nosilca investicij v kmetijstvu sta Poskusno posestvo EKK in Kmetijska zadruga Šoštanj. Zaradi pomanjkanja mehanizacije v gradbeništvu je udeležba nekvalificiranih delavcev v tej panogi še zmerom velika. To zmanjšuje delovno produktivnost in vpliva na visoke gradbene stroške. Predvideno povečanje giradbenih del v letu 1964 zahteva preusmeritev investicij za nabavo take mehanizacije, s katero je mogoče čimbolj nadomestiti delovno silo. Splošno gradbeno podjetje »Vegrad« Velenje je predvidelo investicijska vlaganja predvsem za nabavo opreme. Razvoj proizvodnje zahteva tudi hitrejše povečanje maloprodajnih zmogljivosti in modernizacijo trgovinskih lokalov. Zato je treba sredstva usmerjati predvsem za preureditev obstoječih trgovin v trgovine s samopostrežbo in samoizbiro v Šoštanju in Velenju ter za izpopolnitev opreme pri ostalih trgovskih organizacijah. Spričo stalnega naraščanja turističnega prometa je treba nenehno skrbeti za urejanje in modernizacijo gostinskih obratov, zato so gostinska podjetja na ob- močju občine v letu 1964 predvidela investicijska vlaganja predvsem za te namene. Investicijske naložbe na področju so predvidene za začetek gradnje pekarne v Velenju, saj sedanja pekarna po svoji urejenosti in zmogljivosti ne more zadovoljivo kriti potreb po kruhu v Velenju. Vlaganja so predvidena tudi za nabavo opreme pri obrtnih delavnicah, predvsem pri Komunalno obrtnem centru »Oljka« Šmartno ob Paki in Komunalnem obrtnem centru Velenje ter pri Kovinski obrti »Chrommetal« Velenje. 4. V letu 1964 bo treba zagotoviti tudi sredstva za obratne namene. Izvajanje splošne kreditne politike bo še nadalje naloga Komunalne banke, katera naj bi z usmerjanjem svojih razpoložljivih sredstev ter dodatnih kreditov Narodne banke omogočila, da bi se povečale zaloge surovin. Na tej osnovi bi se skupna obratna sredstva povečala za okoli 20 %. Povečanje po virih sredstev bi bilo v primerjavi z letom 1963 naslednje: — v tekočih cenah — v tisočih din Indeksi 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Minimalni del poslovnega sklada za obratna sredstva 472.000 80.723 890.000 170,3 110,7 Čisti dohodek, uporabljen med letom za obratna sredstva 411.000 510.000 550.000 124,1 107,8 Bančni krediti in krediti družbenega investicijskega sklada 2,367.682 2,819.618 3,520.000 119,1 124,8 Skupaj 3,250.682 4,133.341 4,960.000 127,2 120,0 Občutno povečana udeležba bančnih sredstev v skupnih virih finansiranja obratnih sredstev bo omogočila poslovni banki večjo aktivnost na področju kratkoročnega kreditiranja. Z izvajanjem kreditne politike bo treba zagotoviti predvsem hitrejše naraščanje zalog v trgovini na drobno ter potrebna sredstva tistim proizvajalcem, ki hkrati z večjo proizvodnjo povečujejo tudi realizacijo in izvoz. To bo zaostrilo položaj pri tistih proizvajalcih, ki zaradi prepočasnega prilagajanja proizvodnje potrebam trga ne najdejo za svoje izdelke plačila zmožnih kupcev. VII. UPORABA SREDSTEV OBČINSKIH SKLADOV Da bi zagotovili uspešnejše opravljanje nalog, ki so predvidene v tem družbenem planu, naj skladi s svojimi sredstvi podpirajo uresničitev stremljenj za hitro povečanje proizvodnje, produktivnosti dela in za povečan izvoz. Skladi naj podpirajo izvrševanje osnovnih občinskih nalog s tem, da bodo vlaganja kar najbolj utemeljena. V ta namen naj upravni odbori razporejajo sredstva skladov le na podlagi letnih programov, sprotne odločitve pa morajo temeljiti na dobro proučenih analizah. Občinski skladi bodo glede na naloge in cilje družbenega plana občine Velenje za leto 1964 uporabljali svoja sredstva takole: 1. Družbeni investicijski sklad bo dajal posojila za osnovna in obratna sredstva gospodarskih organizacij v razmerju 65:35. Zaradi boljšega usmerjanja in mobilizacije drugih sredstev bo sklad dajal posojila načeloma le po soudeležbi skladov gospodarskih organizacij. Sklad naj daje posojila predvsem za tiste gospodarske dejavnosti, ki so osnovnega pomena za nadaljnji razvoj občine in ki neposredno vplivajo na življenjsko raven prebivalstva. Pri razporejanju razpoložljivih sredstev za osnovna sredstva bo treba prvenstveno upoštevati že odobrene, a še neizkoriščene kredite iz leta 1963 in pa vrnitev po- sojil, ki so jih posamezne gospodarske organizacije namensko vložile v družbeni investicijski sklad občine v preteklih letih. 2. Stanovanjski sklad občine bo svoja sredstva še nadalje usmerjal v stanovanjsko graditev. Da bodo stanovanjski objekti, imeli vse potrebne priključke komunalnih naprav, je treba stremeti za tem, da se bodo povečala sredstva soinvestitorjev z lastno udeležbo. Za stanovanjsko graditev je treba angažirati čim več namenskih kreditov iz bančnih sredstev. Sklad naj sodeluje pri kreditiranju stanovanjske izgradnje za tržišče, da bi tako dosegli stabilizacijo gradbenih stroškov, pospešili obračanje sredstev sklada in skrajšali dobo gradnje stanovanj. Prednost pri dodeljevanju posojil naj imajo praviloma tisti koristniki sklada, ki nudijo najugodnejše pogoje glede vračilne dobe in lastne udeležbe ter upoštevajo pogoje o sodobnem načinu gradnje. Pri dajanju posojil za novogradnje, dovršitve in nakup stanovanj gospodarskih organizacij in zavodov in za dodeljevanje posojil za dokončanje gradenj individualnih hiš iz sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš je treba upoštevati pogoje natečaja sklada, ki bo razpisan po potrditvi zaključnega računa sklada za leto 1963. 3. Občinski gozdni sklad naj svoja sredstva usmerja v enostavno in razširjeno reprodukcijo gozdov, pri čemer je dati poudarek rekonstrukciji gozdnih komunikacij. Investicijska sredstva je še nadalje vlagati v urejanje gozdnih cest v Velunji, Strmini in Plešivcu. 4. Kmetijski sklad je izključno namenski sklad, zato naj svoja sredstva uporablja za pospeševanje živinoreje, za vzdrževanje osemenjevalne službe in veterinarske službe, za dajanje preživnine zasebnim kmetijskim proizvajalcem, ki bodo svoja zemljišča oddali družbenemu sektorju in za nakup zemljišč. 5. Sklad za komunalno dejavnost občine je namenski sklad za komunalno dejavnost, zato se naj razpoložljiva sredstva uporabljajo za vzdrževanje in gradnjo komunalnih naprav — zelenic, čiščenja mestnih ulic, vzdrževanja javne razsvetljave in pokopališč. 6. Občinski cestni sklad naj razpoložljiva sredstva usmerja v vzdrževanje cest IV. reda in za urejevanje lastninskih razmerij. Pri tem naj imajo prednost turistične in druge gospodarsko pomembne ceste z gostim prometom. 7. Občinski sklad za šolstvo naj zagotavlja sredstva za osnovno dejavnost šol in za investicije, pri čemer naj še naprej uporablja že uveljavljena merila, ki temelje na številu po statutih šol določenih pedagoških ur in oceni vzporednega pedagoškega dela. Na podlagi proučene problematike in metod za finansiranja osnovne dejavnosti šolstva naj sklad v letu 1964 že obstoječa merila in načela za dodeljevanje sredstev za osnovno dejavnost šol še izpopolnjuje. Vzporedno s tem naj pripravi predlog za finansiranje šol po šolskem, namesto po koledarskem letu. Sredstva sklada za šolstvo se naj usmerjajo tudi v investicijska vlaganja za adaptacijo šol v Plešivcu, Šentilju in za gradnjo telovadnice v Šoštanju. Za pravilno uporabo sredstev sklada bd potrebna v šolah takšna notranja delitev dohodka, ki bo temeljila na ustreznem evidentiranju opravljenega dela,- nastalih stroških in pridobljenega dohodka. Zato si morajo šole zagotoviti tako knjigovodsko evidenco, ki bi organom upravljanja in šolskim kolektivom pa tudi skladu omogočila podroben vpogled v poslovanje posamezne šole in določitev objektivnih meril za delitev osebnih doho.dkov. 8. Sklad za kulturo in prosveto se naj glede na namen preimenuje v sklad za društveno dejavnost. Sredstva sklada se naj uporabljajo za finansiranje osnovnih dejavnosti kulturno prosvetnih in telesno vzgojnih društev in za dajanje pomoči in posojil zavodom na področju kulturno prosvetne in telesnovzgojne dejavr nosti. Pri tem naj bi dosledno uveljavljal načelo soudeležbe delovnih in drugih organizacij, ker bo le tako lahko sredstva povečeval in pomagal. Sklad naj pri dodeljevanju sredstev upošteva družbeni pomen dejavnosti in dosežene uspehe. Sklad naj skrbi tudi za to, da bo v večji meri angažiral samoupravne organe delovnih organizacij, da bodo poleg zbiranja sredstev tudi usmerjali delitev sredstev in dejavnosti društev glede na potrebe članov delovnih kolektivov. 9. Sredstva »Kajuhovega sklada« se naj uporabijo za nagrajevanje za dosežene uspehe na področju društvene dejavnosti in za pospeševanje znanstvene in umetniške dejavnosti v občini. 10. Sklad za štipendije naj po komisiji za štipendije vodi politiko štipendiranja tako, da bo namenil štipendije tistim dijakom in študentom, ki se izobražujejo v deficitarnih poklicih oziroma za poklice, ki jih v občini primanjkuje. Pri dodeljevanju štipendij naj komisija upošteva socialno stanje družine posameznih štipendistov in njihov učni uspeh. V bodoče naj komisija dodeljuje štipendije le dijakom oziroma študentom, ki se nameravajo zaposliti v državni upravi in družbenih službah, prav tako pa naj kotnisija v okviru možnosti dodeljuje štipendije tudi slušateljem političnih šol. Komisija naj bi v letu 1964 pričela tudi s kreditiranjem šolanja. 11. Sklad za varstvo otrok je bil ustanovljen z namenom, da se v njega stekajo sredstva za varstvo otrok v »tednu otroka«, zato je treba sredstva tega sklada uporabljati izključno za te namene. 12. Zdravstveni investicijski sklad je namenski sklad za investicije v zdravstvu. Zato se naj sredstva sklada razporejajo v skladu z večletnim programom in letnim programom, ki ga sprejme upravni odbor sklada. 13. Občinski gasilski sklad je izključno namenski sklad, zato se naj sredstva sklada uporabljajo za nabavo in popravilo gasilskega orodja, za specialne gasilske in zaščitne gasilske opreme, za dajanje prispevkov in za strokovno izpopolnjevanje gasilskega kadra ter gradnjo in popravilo gasilskih domov. 14. Občinski sklad rizika naj svoja sredstva uporablja za kritje razlik v ceni, ki bi nastale pri cenah pogodbenih obveznosti, kala in razsipa pri prometu s kmetijskimi prehranbenimi artikli v trgovini na drobno. 15. Sklad skupne rezerve gospodarskih organizacij naj svoja sredstva usmerja v sanacije izgub na podlagi sanacijskih načrtov. Da bi se omogočilo tekoče spremljanje izvajanja politike porabe sredstev posameznih skladov, nakazane v družbenem planu za leto 1964, naj organi upravljanja skladov pošiljajo poročila o svojem delu občinskemu svetu za finance in družbeni plan, ki bo po potrebi poročal občinski skupščini ter jo opozarjal na morebitne neskladnosti, ki bi se pojavile pri porabi sredstev in pri izvajanju politike posameznih skladov. Skupščina občine Velenje priporoča delovnim organizacijam, samoupravnim organom.ter drugim organizacijam, da pripomorejo k uresničitvi smernic in ciljev gospodarskega razvoja in razvoja družbenega standarda ter obsega potrošnje, ki jih vsebuje ta plan. Delovne organizacije naj se s svojimi delovnimi programi vključijo v prizadevanje za izpolnitev nalog in ciljev tega družbenega plana. Plani delovnih organizacij naj obravnavajo proizvodne, organizacijske, ekonomske in tržne pogoje za zagotovitev visoke rasti proizvodnje, realizacije na domačem in tujem tržišču, naraščanje produktivnosti dela, racionalnosti poslovanja ter rasti produktivnosti dela ustrezno povečanje realnih osebnih dohodkov. Ta plan velja za leto 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 30-5/1964-4 Velenje, dne 4. marca 1964. Predsednik Skupščine občine Velenje ing. Ludvik Mali 1. r. 87. Skupščina občine Velenje je po 6. členu temeljnega zakona o javnih cestah /Uradni list FLRJ, št. 27-459/61) in 2. členu zakona o javnih cestah (Uradni list LRS, št. 39-275/62) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. marca 1964 sprejela ODLOK o kategorizaciji cest IV. reda na območju občine Velenje. 1. člen Za ceste IV. reda se na območju občine Velenje določijo tele ceste: Naziv cestne zveze dolžina v km 1. Vse ceste naselja Šmartno ob Paki, razen ceste III. reda 0,500 2. Odcep od ceste 11/341 v Družmirju do zadružnega doma v Lokovici 2,800 3. Odcep od okrajne ceste Šoštanj—Gorenje do Grebenška 5,400 4. Šoštanj—Topolšica 4,200 5. Odcep od občinske ceste Šoštanj— Topolšica (pri Kumer Francu) do priključka na občinsko cesto Šoštanj—Bele vode (pri mostu čez Florjanščico) ter odcep ceste mimo Metleškega mlina s priključkom na občinsko cesto Šoštanj—Topolšica 1,800 6. Odcep od ceste 11/342 v Ravne do propusta pod Klancem 4,200 7. Odcep pri spomeniku v Ravnah do betonskega propusta pod Klancem 2,400 8. Odcep od ceste 11/341 mimo jezera v Skale do Oblaka 3,500 9. Odcep od ceste 11/341 pri Rudarskem domu do Tamšeka v Hrastovcu 3,200 10. Odcep od okrajne ceste Velenje— Polzela skozi Arnače do mosta na meji občine Velenje 3,500 11. Odcep od republiške ceste 11/351 Velenje—Celje do odcepa proti Gorici pri Goltniku v Bevčah 1,500 12. Odcep od ceste 11/351 v Pesju do novega pokopališča 2,400 13. Odcep od ceste 11/341 v Družmirju preko Gaberk do betonskega prepusta pri Strmčnikov! žagi 6,500 14. Odcep od ceste Družmirje—Velunja do gasilskega doma v Gaberkah 0,800 5. člen Osnovo za občinsko doklado na dohodek od kmetijstva tvori za leto 1964 ugotovljeni katastrski dohodek negozdnih površin, za progresivno davčno lestvico po rajonih in ugotovljeni katastrski dohodek od gozdnih površin s proporcionalno stopnjo po rajonih. 6. člen Občinska doklada se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in drugim zasebnim lastnikom zemljišč po rajonih, in sicer: Če znaša davčna osnoveP° naslednjih stopnjah se odmeri m plača občinska 15. Vse ulice na območju mesta Velenja razen cest II. in III. reda 7,200 od din do din I. % II. 0/a III. 0/a 16. Vse ulice na območju mesta Šo- /0 /0 štanj, razen cest II. in III. reda ter odseka Ceste talcev od gradu do križišča v Loko- 30.000 80 20 2 vico 3,200 30.000 50.000 82 21 3 Skupaj 2. člen 53,100 50.000 80.000 80.000 120.000 84 86 22 23 4 5 120.000 160.000 88 24 6 Vse v 1. členu tega odloka naštete ceste IV. reda 160.000 200.000 90 25 7 upravlja in vzdržuje Komunalno-obrtni center Velenje 200.000 250.000 92 26 8 s sredstvi, ki jih sam ustvari in s sredstvi, ki mu jih 250.000 300.000 94 27 9 da na razpolago za te namene občina Velenje s posebno 300.000 400.000 96 28 10 pogodbo. 400.000 500.000 98 29 11 3. člen nad 500.000 100 30 12 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o kategorizaciji cest IV. reda na območju občine Šoštanj (Uradni vestnik okraja Celje, št. 12-111/62). Št. 352-6/1964-1 Velenje, dne 20. marca 1964. Predsednik Skupščine občine Velenje ing. Ludvik Mali 1. r. 88. Skupščina občine Velenje je na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 4. marca 1964 po 1. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/55, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) sprejela ODLOK o uvedbi občinske doklade na dohodke, od katerih se plačuje dohodnina v letu 1964. 1. člen Na območju občine Velenje se uvede in pobira v letu 1964 občinska doklada na dohodke, od katerih se plačuje dohodnina. 2. člen En del občinskih doklad po tem odloku predstavlja deljive dohodke, en del pa nedeljive dohodke proračuna občine Velenje. 3. člen Občinska doklada se odmeri in plačuje v gotovini istočasno in na isti način, kakor dohodnina. Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 4. člen Določbe uredbe o dohodnini, uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov in odloka o stopnjah dohodnine za leto 1964 se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. Od katastrskega dohodka od gozdnih površin se odmeri doklada po stopnji: v prvem rajonu 8 %, v drugem rajonu 50'fi, v tretjem rajonu 3°’,). Občinska doklada se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in drugim zasebnim lastnikom zemljišč po zgoraj navedenih davčnih stopnjah za določene rajone in to po lestvici tistega rajona, v katerem ima davčni zavezanec pretežni del katastrskega dohodka. 7. člen Za uporabo davčnih lestvic se določijo naslednji rajoni: Po davčni lestvici I. — nižinski rajon, ki zajema nižinska zemljišča ob meji, ki poteka: Od križišča rep. ceste pri vili Bianka v Velenju, po cesti do mosta v Velenju, od tod po strugi Pake, skozi Pesje do železniškega mostu in dalje po železniški progi do mosta Bečovnica v Šoštanju in po Paki do izliva Toplice, nadalje po meji katastrske občine Šoštanj do tromeje katastrske občine Šoštanj—Topolšica—Sv. Florjan, dalje po meji k. o. Šoštanj do mosta na rep. cesti Šoštanj—Št. Vid. Od tod poteka meja južno po cesti do meje k. o. Družmirje in po tej meji do občinske ceste Šoštanj—Gaberke, dalje po občinski cesti Šoštanj—Velunja do mostu na Velunji pri gasilskem domu v vasi Gaberke, vzdolž potoka Velunje do meje zemljiških parcel št. 122, 137, 136, 134/2 in 135 ter do meje k. o. Skale—Družmirje, vzdolž te meje do mostu na rep. cesti pri Novem jašku, nadalje po meji k. o. Skale—Velenje, do prelaza industrijskega tira RLV, pod Glinško-vim jaškom in po rep. cesti do Rudarskega doma po cesti proti Thurnu, do katastrske meje Skale in po tej meji do vzhodne meje parcele št. 145/1 in po meji parcel 132/3 do 132/2, 145/1, 134. 139, 113 do vaške ceste proti Šaleku in po tej cesti do rep. ceste proti Šaleku in po meji k. o. Šalek—Paka do pare. št. 530, 532, 533, 536, 537/2, 537/1, 543, 540, 541 in stavbne parcele št. 67 do železnice in preko železnice po meji pare. št 63 490/1, 495/2, 495, 495/1, 490/2, 495/1, 495/4. 495/6 k. o. Paka in na mejo k. o. Paka—Šalek ter po Paki do mostu v Šaleku. Od tu se zaključi do rep. ceste Šalek—Velenje do križišča cest pri vili Bianki. V k. o. Skorno od drž. meje pod Štefanovim klancem, po krajevni poti do Pake, pri Košcovem jezeru dalje vzdolž reke Pake do mosta v Paški vasi po rep. cesti do meje k. o. Šmartno ob Paki, po rep. cesti v k. o. Šmartno ob Paki do odcepa krajevne poti v ovinku pri Drobniču, dalje po krajevni poti do meje parcele št. 217, južno od stavbne parcele 181, po meji pare. št. 334 in 214, po zgornji meji 217, 214, 210/7, 206, 207, 201/7, do krajevne poti in po tej poti na Hudi potok, do katastrske meje Rečica ob Paki in v k. o. Šmartno ob Paki do občinske ceste v Hudi potok. Nazadnje poteka meja do odcepa ceste na Goro Oljko, po zahodni meji parcele št. 105/2, 105/1 do severne meje 115/1 po zahodni meji pare. št. 130/1, po vzhodni meji 160/2, 160/1, 159, 180, po zahodni meji 158/1, 194, 213/1, 226, 225/2, 250/2, stavbne parcele 147, 250/5, 260, 261, 266, 267, 272, 273, 278, 262, 312, 307, 301, na rep. cesto proti Podvinu in po cesti do pare. št. 148 in po poljski cesti do in preko železniške proge, do odcepa proti pare. št. 555/23 (k. o. Rečica ob Paki) dalje po desni poljski poti, po južni meji parcele št. 555/l, do reke Pake in ob reki do Ministrovega jezu preko struge Pake na poljsko pot in po poti do meje k. o. Letuš, ob tej meji do rep. ceste proti Rečici do struge Pake, navzgor po tej strugi, do meje k. o. Šmartno ob Paki. Ob strugi Pake navzgor do Drevo-vega jezu preko Pake nazaj ob mlinski strugi do pare. št. 445, po meji te parcele in parcele št. 440/1, 438/2, 446 po južni meji parcele št. 432, 430, 423, 427, 452, 416, 414, 411, 405, 403, 402, 498/2, 398/2, 397, 394, 393, 390, 385, 389, 382, 379, 376, 373, 372, 369, 378, 365, 364/1, 361/2, 368/1, 357, 352, 105, 106 (k. o. Paška vas), 78, 77, 69, 66, 63, do meje k. o. Skorno po meji 614/1 (k. o. Skorno) 416/4, do rep. ceste in dalje po njej do Štefanovega klanca. Po davčni lestvici II. — srednjevišinski rajon, ki obsega: k. o. Bevče, ostali del k. o. Družmirje, ostali del k. o. Gavce, k. o. Kavče, k. o. Laze, k. o. Lokovica, k. o. Ložnica, nižinski predel k. o. Paka, k. o. Podkraj, nižinski del k. o. Ravne, ostali del k. o. Rečica ob Paki, k. o. Skorno-—Novi Klošter, nižinski del k. o. Skorno - Šoštanj, nižinski del k. o. Št. Bric, nižinski del k. o. Št. Florjan, ostali del k. o. Šalek, k. o. Skale, ostali del k. o. Šmartno ob Paki, k. o. Topolšica — brez Loma, ostali del k. o. Velenje, k. o. Veliki vrh, k. o. Paška vas — ostali del, k. o. Šoštanj — ostali del. Po davčni lestvici III. — višinski predel, ki obsega: k. o. Bele vode, k. o. Cirkovce, k. o. Lipje, k. o. Paka — višinski predel, k. o. Plešivec, k. o. Ravne — višinski del, k. o. Skorno - Šoštanj — višinski del, k. o. Sv. Bric — višinski del, k. o. Sv. Florjan — višinski del, k. o. Št. Vid in k. o. Zavodnja. 8. člen Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev, plačnikom davka v stalnem znesku ter od priložnostnih dohodkov in drugega premoženja (izvzeti so zavezanci proračunskega prispevka in davka na avtorske honorarje), se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev, od priložnostnih dohodkov, plačnikom davka v stalnem znesku in drugega premoženja po tehle stopnjah: Osnova I. II. III. IV. od din do din '% % % % 100.000 2 4 6 2 101.000 200.000 2,5 4,5 6 2,5 201.000 300.000 3 5 6 3 301.000 4.00.000 3,5 5,5 6 3,5 401.000 500.000 4 6 6 4 501.000 600.000 4,5 7 6 5 601.000 700.000 5 8 6 6 701.000 800.000 5 9 7 7 801.000 900.000 5 10 7 8 901.000 1,000.000 5 11 7 9 nad 1,000.000 5 12 7 10 Po lestvici I. se obdavčijo: krojači, šivilje, čevljarji, sadjarji, kolarji, kovači, mehaniki, urarji, fotografi, brivci, peki, mlini, sodavičarji, gostilne, žagarji drv in duhovniki. Po II. lestvici se obdavčijo: mizarji, parketarji, sodarji, žage, ključavničarji, kleparji, vodovodni inštalaterji, soboslikarji, vrtnarji, pletilje, slaščičarji, gašenje apna, mletje nekovinskih rud, kovinska galanterija, predmeti iz umetnih mas, suha roba in avtoprevozniki. Po III. lestvici se obdavčijo: odvetniki. Po IV. lestvici se obdavčijo: cerkveni dohodki in zgradbe. 9. člen Zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku, plačajo 25 % občinske doklade od dohodnine, ki je predpisana za tekoče leto. 10. člen Zavezanci, ki plačujejo dohodnino v odstotku od prometa in kosmatega dohodka ter od priložnostnih dohodkov, plačajo občinsko doklado po stopnji 5 %. Osnova za občinsko doklado je ista kot osnova za dohodnino. 11. člen Občinska doklada na dohodek od dobitkov Jugoslovanske loterije in športne napovedi znaša 10 0 0 od dobitkov nad 5.000 din. 12. člen Meje srednje višinskega in višinskega predela v tistih katastrskih občinah, ki se po 7. členu tega odloka delijo v II. in III. davčni rajon določi s posebno odredbo Svet za finance občinske skupščine. Ta svet lahko izda po potrebi navodila za izvrševanje tega odloka. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1964. Št. 422-16/64-1 Predsednik Velenje, dne 4. marca 1964 Skupščine občine Velenje ing. Ludvik Mali 1. r. 89. Upravni odbor občinskega gozdnega sklada Velenje je na podlagi 123. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64) na seji dne 20. januarja 1964 sprejel SKLEP o potrditvi zaključnega računa občinskega gozdnega sklada Velenje za leto 1963. 1. Potrdi se zaključni račun občinskega gozdnega sklada Velenje za leto 1963, ki izkazuje naslednje dohodke in izdatke: I. DOHODKI: 1. Prispevek od sečnje lesa od zasebnih gozdov 2. Prenešena sredstva iz leta 1962 SKUPAJ DOHODKI II. IZDATKI: 1. Investicije 2. Funkcionalni izdatki 3. Prenosi v druge sklade 30 % 4. Vračanje dohodkov iz prejšnjih let SKUPAJ IZDATKI III. Presežek dohodkov nad izdatki IV. Izločena sredstva: Na račun obvezne rezerve 10 % Vsega ostanek sredstev din 40,948.397 17,741.897 58,690.294 31,146.735 185.711 14,347.318 139.270 49,597.533 9,092.761 3,778.499 12,871.260 2. Presežek dohodkov nad izdatki in izločena sredstva obvezne rezerve se prenesejo kot dohodek v leto 1964. Št. 400-38/64-3 Predsednik Velenje, 20. januarja 1964 upravnega odbora gozdnega sklada Jože Kvartič 1. r. Stran 19 IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine -Šmarje pri Jelšah Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 84. členu uredbe o dohodnini na skupni seji obeh zborov dne 17. marca 1964 sprejela naslednji SKLEPE Imenuje se davčna komisija v naseldnjem sestavu: Bezgovšek Drago, Šmarie pri Jelšah — kot predsednik; Klajnšek Miloš, Šmarje pri Jelšah — kot njegov namestnik: Skale Ivan, Šmarje pri Jelšah — kot član; Vajcer Franc, Rogaška Slatina — kot njegov namestnik; Herič Franc, Rogaška Slatina — kot član; Petek Ferdo, Tržišče — kot njegov namestnik; Bračun Karl, Kozje — kot član: Barič Jože, Šmarje pri Jelšah — kot njegov namestnik; Rautner Franc, Bistrica ob Sotli — kot član in Strašek Anton, Mestinje — kot njegov namestnik. V komisiji sodelujejo še naslednje osebe: Leskovar Dominik, krojač. Rogaška Slatina — kot član (za tekstilno stroko): Hrovat Ivan. krojač; Šmarje pri Jelšah — kot njegov namestnik: Poš Alojz, mizar^ Tržišče — kot član (za lesno stroko); Zorin Alojz, mizar, Rogaška Slatina — kot njegov namestnik; Pečnik Albin, kovač, Bistrica ob Sotli — kot član (za kovinsko stroko); Strašek Anton, mehanik, Mestinje — kot njegov namestnik; Strašek Slavko, avtoprevoznik. Rogaška Slatina — kot član (za avtoprevozniško stroko); Bovha Jože, avtoprevoznik, Sela — kot njegov namestnik; Jagodič Alojz, soboslikar. Rogaška Slatina — kot član (za ostale stroke); Gajšek Štefan, čevljar, Šmarje pri Jelšah — kot njegov namestnik. V komisiji sodeluje kot predstavnik občinske davčne službe Lakner Ivan, uslužbenec Ob S Šmarje pri Jelšah kot njegov namestnik pa Romih Jože, uslužbenec ObS Šmarje pri Jelšah. Skupščina občine Žalec Skupščina občine Žalec je po 84. členu uredbe o dohodnini na skupni seji obeh zborov dne 3. marca 1964 sprejela naslednji SKLEP V komisijo za odmero davka od samostojnih poklicev in premoženja za leto 1963/64 se imenujejo: Arzenšek Amalija, načelnica oddelka za finance ObS Žalec — kot predsednica komisije; Cilenšek Karel, šef odseka za dohodke — kot njen namestnik. Člani komisije in njihovi namestniki so: I. Za gostinsko stroko: Privošnik Franc, gostilničar, Dobrteša vas 38 — kot član: Šri-bar Rija, gostilničarka, Dobrteša vas 8 — kot namestnica; Križnik Jože, gostilničar. Vransko 48 — kot član; Mandelc Pavla, gostilničarka, Tabor 21 — kot namestnica; Cizej Marija, gostilničarka. REGISTER SAMOS 1. Besedilo: Občinska ljudska knjižnica Slovenske Konjice Zavod je ustanovila Skupščina občine Slovenske Konjice z odločbo št. 022-31/62. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za kulturo, prosveto in telesno vzgojo ObS Slovenske Konjice. Organa zavoda sta svet in upravnik. Delovno področje in naloge zavoda so širjenje kulturnega obzorja občanov. Za zastopanje in podpisovanje zavoda sta pooblaščena: Plajh Terezija, v. d.^ upravnika ki podpisuje vse listine finančnega in upravnega značaja ter Pekovšek Karel, član sveta, podpisuje listine finančnega značaja in to vsak od obeh individualno do meje razpoložljivih sredstev. Št. 022-31/62 Slovenske Konjice, dne 3. marca 1964 2. Besedilo: Združenje študijskih centrov višjih in visokih šol v Celju Zavod je ustanovila Skupščina okraja Celje z odločbo pod št. 022-2/64 z dne 14. 2. 1964. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo okrajne skupščine. Sedež zavoda je v Celju, Trg svooode št. 9. Združenje ima svoj svet združenja, ki mu predseduje prof. Gostenčnik Lojzka. Predstojnik zavoda je prof. Viktor Čop. Delovno področje zavoda je izobraževanje oziroma pomoč izrednim študentom raznih strok pri njihovem študiju. Polzela 5 — kot članica; Šalamon Anica, gostilničarka. Polzela 55 — kot namestnica; Kapus Marija, gostilničarka, Latkova vas 111 — kot članica; Golič Rudolf, gostilničar, šešče — kot namestnik; Rizmal Terezija, gostilničarka, Žalec — kot članica; Jovan Martina, gostilničarka, Trnava 32 — kot namestnica. II. Za lesno stroko: Funkl Rafko, kolar, Griže 56 — kot član; Kočevar Karel, kolar, Žalec 13 — kot namestnik; Pirc Franc mizar. Parižlje 18 — kot član; Strahovnik Karel, mizar, Žalec — kot namestnik; Zupanc Jože, mizar, Petrovče — kot član: Kočevar Jože, mizar Prebold — kot namestnik; Pavline Milko, žagar. Loke — kot član; Košec Barbara, žagarica, Ločica pri Polzeli — kot namestnica. III. Za kovinsko stroko: Golavšek Franc, strojni ključavničar, Šempeter 64 — kot član; Intihar Franc, kovač, Levec — kot namestnik: Kočevar Franc, mehanik, Žalec — kot član; Zalaznik Ivan Polzela 84 — kot namestnik; Zotel Ivan, kovač, Žalec — kot član; Gorič Konrad, kovač, Vransko — kot namestnik. ' IV. Za krojaško in šiviljsko stroko: Zupanc Ignac, krojač. Žalec — kot član: Oblak Edvard krojač, Griže — kot namestnik; Florjane Rudi, krojač. Ločica pri Polzeli — kot član; Krempuš Ivan, krojač, Petrovče 10 — kot na-mestnik; Smrkolj^ Justina, pletilja, Žalec — kot članica; Poteko Ana, šivilja, Griže 59 — kot namestnica; Šetina Marija šivilja, Šempeter — kot članica; Mirnik Antonija, šivilja. Velika Pirešica — kot namestnica. V. Za čevljarsko, tapetniško in sedlarsko stroko: Škoberne Mirko, čevljar, Dobrteša vas 16 — kot član; Plevčak Joško, čevljar, Latkova vas 90 — kot namestnik: Virjet Rado, čev-jar, Vransko — kot član; Kramar Alojz, čevljar. Arja vas V — kot namestnik; Habjan Ivan, sedlar, Žalec — kot član; Jelen Alojz, čevljar, Kasaze 14 — kot namestnik VI. Za ostale stroke: Ogrizek Franc, avtoprevoznik, Petrovče — kot član; Žolnir rane, avtoprevoznik. Polzela 29 — kot namestnik; Novak Vinko, brivec, Žalec — kot član; Božič Viktor brivec. Polzela — kot namestnik; Fonda Viktor, brivec. Prebold — kot član; Voh Jože, ' Šempeter kot namestnik; Roter Miroslav, pek, Šempeter — kot elan; Strašek Simon, pek, Vransko — kot namestnik. T O J N I H ZAVODOV Predstojnik zavoda prof. Viktor Cop zastopa zavod in zanj podpisuje v vseh zadevah. Mazej Bogdana, honorarni računovodja sopodpisuje listine finančnega značaja. Št. 022-19/64-4 Celje, dne 2 .aprila 1964 3. Besedilo: I .osnovna šola Slovenske Konjice Zavod je ustanovila Skupščina občine Slovenske Konjice z odločbo pod št. 61-03/62-1 z dne 23/3-1962 in z odločbo pod št. 61-1/62-2/3 z dne 18. 9. 1963. Šola ima podružnico v Tepanju. Za zadeve in naloge šole je pristojen Svet za šolstvo ObS Slovenske Konjice. Zavod ima svet šole, učiteljski zbor in upravitelja. Upravitelj šole je Novak Jože. Delovno področje in naloge zavoda so vzgoja in izobraževanje učencev osnovne šole. Zavod zastopa upravitelj Novak Jože. Za podpisovanje so pooblaščeni individualno do meje razpoložljivih sredstev: Novak Jože, ki podpisuje vse listine, Serajnik Zdenka, profesorica, ki podpisuje vse listine in Seručar Franjo, tajnik šole, ki sopodpisuje listine finančnega značaja. Št. 022-1/64-2/3 Slovenske Konjice, dne 3 .marca 1964 SPREMEMBE 1. Besedilo:Dom oskrbovancev Gomilsko Izbrišeta se Sitar Fanika, računovodja in Benda Fanika, pomožni knjigovodja ter vpišeta Košenina Milena, računovodja in Vidmar Marija, ki podpisuje vse listine finančnega značaja. Št. 022-5/64-2/6 Žalec, dne 31. marca 1964 2. Besedilo: Osnovna šola »Franja Vrunča« Hudinja — Celje Vpišejo se naslednje spremembe: Zavod je ustanovil ObLO Celje z odločbo pod št. 022-2/62-1/1 z dne 10. 2. 1962. . v Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za šolstvo ObS Celje. Upravitelj zavoda je Marčič Adi. Sedež zavoda je v Celju — Hudinja, Mariborska 125. Za zastopanje in podpisovanje je poblaščen Marčič Adi, upravitelj; Lavrenčič Avgust, pomočnik upravitelja in Dominko Marina, finančna režiserka, skladno s statutom zavoda. Št. 022-9/64-4 Celje, dne 27. marca 1964. 3 .Besedilo: Obratna ambulanta Ingrad Celje Izbriše se kot sopodpisnik dosedanji honorarni računovodja Božo Greblaher. Št. 022-13/64-4 Celje, dne 27. marca 1964 Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk ČP »Celjski tisk« Celje Uredništvo 'in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10.