Priloga ,,Našemu Listu" št. 38. V Kamniku, 11. avgusta 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike »Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenie po dogovoru. Sokolova veselica na korist Dru-štvenemu doniu. V grnotnem oziru ena največjih veselic, kolikor se jih je v Kamniku završilo, je bilo brez dvoma ljudska veselica v nedeljo dne 5. avgusta. S to ve-selico je postavljen lep pridetek za uresničenje stavbe, ki je karnniškim narodnim društvom tako zelo po-trebna. Zanirnanje pa je bilo posebno s strani kain-niškega občinstva uprav velikansko, kar dovolj do-kazuje, da ve splošnost upoštevati položaj, v katerem se društva nahajajo in da je vse kamniško občinstvo zavzeto za idejo društvenega* doma. Popoldne se je zbral Sokol ob 3. uri v telovadnici ter korakal z Grlavnega trga z godbo na čelu na vrt k Rodetu. Z vlakom je dospelo mnogo zunanjega občinstva. Sokolska društva iz Dornžal, Siške ia Ljubljane so poslala mnogo svojih članov, vendar pa ne v kroju. Vrt sicer ni bil luksurijozno opremljen, vendar pa primerno in jako praktično. Postavljena sta bila paviljona za jestvine in pijače, za srečkanje in kori-jandoli ter kuharski paviljon, kateri je bil najlepši, kar tudi ni čuda, saj si ga je postavila ljubeznjiva kuharska dvojiea, gospod Sadnikar in njegova gospa soproga, ki sta postregla s hrenovkami, ukusnimi kranjskitni klobasicami, pristnim ruskim čajem in različnimi likerji. Strelnica, ki je bila za nas novost, je privabljala k sebi toliko občinstva, da se vsem niti ustreči ni moglo. Grospod Exler je postavil dolge mize na vrtu ter brezplačno prepustil potrebne deske. Izroed vsporeda omeniti nam je posebno slav-nostni govor gospoda dr. VJadimir Ravniharja, sta-roste Sokolske zveze. Grovoril je o Sokostvu ter povdarjai, da je Sokolska naloga vzgojiti samostojne in kremenite značaje pa tudi krepke po telesu. Ape-liral je na vse navzoče, naj vedno podpirajo in za-stopajo Sokolsko idejo, tudi oni, ki ne nosijo rudeče srajce. Saj še ni vsakdo Sokol, kdor jo nosi, temveč kdor spolnuje Sokolsko nalogo. Konečno je izrekel željo, da bi kmalu vzrastel društveni dom, v katerem se bo i Sokol lažje in krepkeje razvijal. Njegovemu govoru sledili so živahni »na zdar 1" klici. Pevske točke je izvajala naša Lira pod vodstvom svojega kapelnika g. Steleta z znano preciznostjo ter žela mnogo hvale. Glavna točka cele veselice pa je bila telovadba. Telovadilo se je na drogu in bradlji, izvajale so se prost& vaje, ki se bodo tudi pri Zagrebškem izletu izvajale. Občinstvo je z velikim zanimaDJera sledilo vsaki točki ter z najživahnejšim aplavzom odlikovalo vsa izvajanja. Prva vrsta, ki je telovadila na drogu, je bila posebno burno aklamirana in res se je bilo čuditi preciznosti, s katero so se vršile vaje ter velik napredek, ki ga je Sokol pokazal od svojega zadnjega nastopa. Jako slikovite so bile tudi skupine. Po telovadbi je zavladalo živahno vrvenje in obča veselost, h kateri so pripomogle največ naše dražestne gospodične, katere so spečavale v prid stavljenega. namena šopke, trobojne trakove, kori-jandoli in druge reči. V paviljonih so stregle Ijube-znjive gospe in gospodične z občudovanja vredno vstrajnostjo. Na plesišču vrtila se je vesela mladina na pristno ljudsko godbo, harmoniko, in udeleževali so se zabave vsi stanovi brez razlike na družabno stališče. Pričetkotn veselice je bil obisk občinstva tako velik, da niso zadostovale calašč za to priliko po-stavljene mize ter je g. Fajdiga z znano uslužnostjo prepustil vse mize in stole iz njegovega bližnjega vrtiča. Dokaj občinstva je prepodii dež, ki je pa bil le za strah in je kmalu ponehal. Kosmati dohodek veselice je naravnost ogromen za naše razmere. Vseh dohodkov je bilo 1429 kroa 48 "vin., k tej svoti všteta je tudi ona, ki se je sku-pila drugi dan v ponedeljek v ožji družbi za pre-ostale klobasice in vino. Odštevši stroške preostala je lepa svota, 700 kron, katera se je obrestonosno na-ložila kot Sokolski prispevek za Društveni dom. Kako je občinstvo zavzeto za idejo Društvenega doma, kaže pač najbolje ta vspeh. Omenimo naj še, da je skromen obrtnik v skromnih gmotnih razmerah plačal za kozarec piva 10 kron, s tem je menda navdušenost dovolj dokazana. Veselice se je udeležila skoraj vsa kamniška inteligenca in na prste ene roke bi lahko naštel vse one inteligentne slovenske kroge, ki so blesteli s svojo odsotnostjo, morda iz razloga, da se slovenskih veselic sploh ne udeležujejo, pač pa pohajajo nemške glumače v zdravišču. K izbornemu celotnemu vspehu je največ pri-pomogla gospa županja Anica dr. Krautova, ki se je neumorno trudila še pred veselico in obiskovala družino za družino. Dovoljeno naj bo omeniti tudi vse one gospe i j gospodične, ki so z neumornim delo-vanjem se žrtvovale v prid veselici. To so gospe in gospodične: Julka in Mici Adamič, Fanica Ahlin, Mici Cevc, Fanica Debevc, Mici Fajdiga, Pavlica Golob, Linca in Minka Herman, Rezika Karolnik, Mici Kimeswenger, Mici Medved, Minka Močnik, Mara Možina, Marija pl. Neger, Anica Novak, Zinka Pečnik, Štefanija Sadnikar, Ivana Slatnar, Franja Terpinc, Pepica Tominc, Minka Žerovnik. K otvoritvi kamniške koce. nKedo bi pač se ne zavzel 0 čaroviti tej lepoti? Kako naj duše čut vesel O čudu tem se ne poloti? Dne 12. avgusta t. 1. se vrši na Kamniškem sedlu (1879 m) velika planinska slavnost. Naša kam-niška podružnica Slov. plan. društva otvori tega dne planinsko kočo na imenovanem sedlu. Postavila je veličasten planinski dom na izredno ugodnem izto-čišSu za razne ture po Kamniških planinah. Karn-niško sedlo ali Jermanova vrata slove po lepem razgledu, ki je posebno poučen za bližnji planinski svet. To novo stavbo je postavila naša planinska podružnica z izdatno podporo kamniške korporacije, osrednjega društva in drugih za krasoto naših planin vnetih einiteljev. Novi planinski dom bode tudi go-tovo vplival na razvoj našega lepega mesta in pri-vabil mnogo tujcev in turistov k narn, da si ogledajo prirodne krasote Karnniških planin, ki gotovo zavze-majo odlično mesto v alpskem svetu in smelo tekmu-jejo z najlepšimi alpskimi pokrajinami po turistiškem svetu proslulih Tirolskih in Švicarskih Alp. Dohodi na Sedlo so popravljeni ia ne nudijo nikakih težav tudi manj spretnim hribolazcem. Čestitamo naši po-družnici na tej lepi stavbi in ji želimo še obilo vspehov, slavno obcinstvo pa vabimo k otvoritvi, da se v velikem številu vdeleži te planinske slavnosti. ,,Prid' vrh planin nižave sin!" Otvoritev kamniške koče. Zanimanje za otvo-ritev te koče na Sedlu je ne le v Kamniku veliko, ternveč sploh v planinskih krogih. Večina planincev pač odide iz Kamnika že v seboto popoldne ter pre-noči v turistovski koči v Bistrici. Oddelek pevskega društva ,,Lira" bode pel pri maši in sploh sodeloval pri celi slavnosti. Vspored otvoritve je sledeč: v predvečer kres in žarnice, v nedeljo prihod tujcev na Sedlo, ob 10. uri sv. maša in blagoslovljenje koče, slavnostni govor podružničnega načelnika in očrt zgodovine kamniške koče, nagovor načelnika osred-njega odbora in zastopnikov podružnic, obed, izleti na Brano, Planjavo in drugam. Naša podružnica va-bila je tudi vsa kamniška narodna društva. Ljudska knjižnica v Kamniku se otvori koncem tekočega meseca. Knjižnica je sedaj že urejena, se-stavljen tudi zapisnik knjig in potrebne tiskovine že v tisku. V prihodnji številki ,,Kamničana" objavimo pravila za čitatelje. Dasi naša prošnja, naj pokažejo Kamničani malo svoje naklonjenosti tudi novo se snujoči knjižnici in ji pomorejo bodisi s kakim knji-ževnim ali pa malim denarnim darom, ni bila popoi-noma brezuspešna, prosimo še enkrat zlasti one Kam-ničane, kateri morejo po svoji izobrazbi razumeti pomen ljudske knjižnice, naj se odzovejo naši prošnji na ta ali oni način. — Za ljudsko knjižnico sta na-dalje darovala precejšnje število knjig g. adjunkt Kratner in g. A. Herman. Hvala! ^^^^^^^^^^h Koncerta na korist Društvenemu domu. Kam-niški salonski orkester priredi v ta namen v sredo dne 15. avg. ob pol 4. uri popoldne koncert na vrtu Fischerjevega hotela. Vstopnina znaša 80 vin. za osebo. Drugi koncert se pa vrši v soboto 21. t. m. v zdravišču. PrepriČani smo, da bodeta oba koncerta od strani kamniškega občinstva dobro obiskana, saj je salonski orkester še vedno mnogo občinstva privabil in s svojim programom tudi zadovoljil. Poleg tega je pa še prebitek namenjen tako izbornemu nameni. Nove šole. V svrho ustanovitve rednih ljudskih šol v Stranjah in Mekinjah se vrši pri našem okr. glavarstvu obravnava. V rešitev teh obravnav razpi-suje se sodnijska razprava na dan 23. avgusta in sicer ob 8. uri pred župniščem v Stranjah. V zvezi s to obravnavo se bode tudi razpravljalo o številu razredov teh šol, o zgradbi šolskih poslopij, o stavbnih črtežih in stavbnih programih, o pokritju stroškov in določitvi prostora v Mekinjah. K razpravi so po-vabljeni vsi udje obcinskih odborov v Stranjah, Me-kinjah, Kamniku, Bistričici in Županjih njivah ter udje krajnih šolskih svetov v Stranjah in Kamniku. Uboj. Na Mali planini sta pasla v pondeljek 6. t. m. živino Valentin Žagar iz Prapretnega pri sv. Primožu in Janez Romšak p. d. Smolin iz Pod-studenca pri Črni. Zadnji je preganjal živino svojega pajdaša, vsled česar se mu je on uprl in nastal je prepir, med katerim je Romšak večkrat Žagarja udaril. V obrambi zadel je Žagar Romšaka tako ne-srečno s palico na sence, da se je takoj nezavesten zgrudil in drugi dan ob 3. uri zjutraj v koči na pla-nini umrl. Žagar prijavil se je sam takoj drugi dan oblasti. Osobna vest. G. Josip Mattulik, topničarski oficijal v naši praharni je prestavljen v Pulj, sem pa pride oficijal g. J. Eibl iz lnomosta. Delavci tovarne bodo tega menda veseli. ,,Eins, dve, tri." — Piše se nam: Ljubljanski gostje so se v nedeljo pri Sokolovi veselici divili Vašemu kapelniku. Ne vem, ali ne zna mož popolno slovenski ali kaj. Kadar je godba začenjala kako skladbo, vedno je bilo pri njem za začetek: eins, dve, tri. V Kamniku bi se pa že lahko zahtevalo, da zna kapelnik Mestne godbe vsaj šteti slovenski. Drugače sem pa bil z vsem zadovoljen. Zaiiwa!a