Št. 272 (15.716) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. OtQ/77%600
GOBCA - Drevored 24 magglo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______
1500 LIR
POŠTNNA PLAČANA V GOTOVINI SPH). IN ABB. POST. GR. 1/50%
VELIKA IZBIRA DARIL
SOBOTA, 14. DECEMBRA 1996
RIM / DRUGI DAN OBISKA SLOVENSKEGA PREDSEDNIKA V ITALIJI
Problemi slovenske manjšine v pogovorih Scalfaro - Kučan
Državnika obnovila produktivni dialog med Italijo in Slovenijo
RIM - Predsednik Republike Slovenije Milan Rucan se je včeraj sestal z Julijanskim predsed-Uikom Oscarjem Luigijem Scalfarom. Ena od os-rednjih tem pogovora je bil položaj slovenske Manjšine v Italiji, pred-Sednika pa sta se pogo-vai'jala tudi o dvostran-skih odnosih, s posebnim Poudarkom na odprtih vPrašanjih, ter o evropskih temah.
Po srečanju je predsed-nik Kučan povedal, da sta z italijanskim kolegom v Pogovoru »obnovila produktivni dialog med Slo-Venijo in Italijo«, ki temelji na skupnih intere-sih, predvsem na usklaje-vanju pogledov na evropsko prihodnost. Dogovorjena je bila tudi Čimprejšnja ratifikacija pri-
družitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo. Slovenska stran se je zavezala, da bodo izpolnjene obveznosti, ki izhajajo iz španskega kompromisa, in da bo Ljubljana podprla sodelovanje na osi Rim-Ljublja-na-Budimpešta.
Slovenski predsednik je v pogovoru dejal, da je ključnega pomena, da italijanski parlament sprejme zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine in da Rim rešuje aktualne manjšinske probleme, kot sta Tržaška kreditna banka in Primorski dnevnik. Ob tem je Scalfaru izročil opomnik slovenske manjšine o njenih problemih in željah. Scalfaro je v tem kontekstu obljubili podporo.
Na 3. strani
Dijaki o kiti manjšine
TRST - Skupina dijakov in dijakinj je Ua sinočnjem zborovanju na liceju F. Prešerna spregovorila o problemih slovenske manjšine, o enotnosti in o vlogi j mladih. Zavzeli so se za popolno prenovitev vse manjšinske organiziranosti, zahtevali so odgovor na številna 1 vprašanja in na dvo- j nre v zvezi z najno-Vejsim, dramatičnim razpletom dogajanj v manjšinskem go- j spodarstvu.
Padel je tudi ^ Predlog, naj bi kot j simbolično gesto in ' dokaz strnjenosti sodelovali pri izhajanju Primorskega dnevnika in krili stroške za en izvod Časopisa. Gre še za en dokaz, da se je v vrstah mladih rojeva in utrjuje pomembna zavest, da )e treba resno in složno pristopiti h krizi - in ne samo glede Primorskega dnevnika.
Na 2. strani
--------	I
Slovenščina na prvi seji
MILJE - Novoizvoljeni miljski župan Roberto J Dipiazza je na sinočnji umestitveni seji občinskega sveta predstavil svoj program in nove upravitelje. Bil je zelo splošen in v bistvu pono- • vil to, kar je Ze povedal v volilni kampanji.
Slovenski svetovalec Oljke Danilo Savron, ki pripada SSk, je svoj posege začel v slovenščini, i Spomnil se je dolgoletnega svetovalca in kulturnega delavca Kiljana Ferluge in izrazil upanje, da bo desničarska uprava spoštovala pravice milj-i skih Slovencev. Tudi miljski župan, podobno kot I predsednik Pokrajine Renzo Codarin, bo pod političnim vplivom Nacionalnega zavezništva.
Na 5. strani
I Jutri občni zbor SKGZ
TRST - V konferenčni dvorani Tržaškega ve-■' lesejma bo jutri občni zbor Slovenske kulturno -: gospodarske zveze, za katerega vlada v manjšin- j * ski javnosti veliko zanimanje. Napoveduje se I ’i namreč velike spremembe v vodstvu in tudi v ~ politiki krovne organizacije.
Predsednik Klavdij PalCiC v intervjuju naše- I 5 mu dnevniku napoveduje umik iz vodilnih te- I j les SKGZ. Zavrača očitke o odgovornostih orga- I nizacije v polomu Tržaške kreditne banke ter I obtožbe, da je politiko SKGZ za kulisami j usmerjala pešCica ljudi. Zadnja dogajanja so j vsekakor zelo ošibila organizacijo, ki se bo mo- j ! rala jutri hočeš nočeš korenito prenoviti.
Na 2. strani

Raiffeisen. Die Bank
Banka iz Celovca s svojim
Vam nudi možnost, da združite sledeče prednosti:
TRDNO VALUTO VISOKI DONOS
Za vse informacije smo Vam na razpolago tudi v VIDMU
Ulica Uccellis 1 (trg Osoppo) tel. 0432/511814
\C
verde Sgaravatti
Velika izbira božičnih okraskov.
Jelke, božične zvezde, rastline, okraski, sveče, namizni venčki.
ODPRTO TUDI OB NEDEUAH
TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti centra za fiziko)
Izid današnje številke Primorskega dnevnika so omogočile
Zadružna kraška banka,
Zadružna kreditna banka Doberdob in Zadružna kreditna banka Sovodnje,
katerim se vsi, ki ustvarjamo časopis, naj lepše zahvaljujemo.
Slovensko deželno gospodarsko združenje
poziva vsa včlanjena in druga podjetja, da sodelujejo pri solidarni akciji za nadaljnje izhajanje Primorskega dnevnika.
Sponzorsko-reklamne pobude usklajuje
sedež SDGZ v Trstu, tel. 040-362949. Vsi interesenti naj se javijo čimprej.
Danes v Primorskem dnevniku
Dolina: odobritev proračuna
Dolinski občinski svet je predsinočnjim z večino glasov (dva svetovalca sta se vzdržala) sprejel občinski proračun.
Stran 5
Gherardo Colombo včeraj v Trstu
Milanski namestnik državnega pravdnika Gherardo Colombo je v krožku Miani predstavil svojo knjigo, govoril pa je tudi o problemih-sodstva.
Stran 5
Tuttov pravljični svet
V Katoliški knjigarni v Gorici novogoriški slikar Klavdij Tutta predstavlja dva ciklusa svojih umetnin: Pravljične pejsaže in Življenje naj bo. Razstava bo odprta do 4. januarja ’97.
Stran 8
Prodi odgovoril Pomiti
Predsednik vlade Prodi je Romitijeve napade ocenil kot nezaslišen primer v sodobnih državah.
Stran 9
Draškovič o Diniju
Vodja srbske opozicije Vuk Draškovič je izredno negativno ocenil pogovore s šefom itabjanske diplomacije Dinijem.
Stran 9
J—M
Starodhvne dobrote, (jmaSoimathidicija.
Izbrane čokolade - Visoko mednarodno slaščičarstvo. Darilni predmeti v ekskluzivnih kombiniranih konfekcijah.
TRST- V.leXXSettembre, 5/b - Tel. 771064 * ODPRTO TUDI OB NEDEUAH IN PONEDEUKIH *
NA LICEJU PREŠERNA / MLADINSKO SREČANJE O KRIZI MANJŠINE
»Novi krmarji za novo barko manjšine«
Predlog, da bi dijaki zagotovili en dan tiskanja dnevnika
Ni jih bilo ravno veliko, morda zaradi dežja, stavke avotbusov ali dezorganiza-cije; vseeno pa so dijaki, ki so se sinoči zbrab na bceju F. Prešerna, pokazab, da so pravzaprav že drugič zaporedoma zadeli s srž sedanje problematike slovenske manjšine. Izkazali so se že pred nekaj tedni z zborovanjem za enotnost in s sprevodom (pod močnim dežjem) za solidarnost z uslužbenci TKB. SinoCi pa so dijaki in dijakinje (slednjih je bilo precej veC kot fantov) spregovorili o široki paleti težav in perspektiv, s katerimi se mora spoprijemati slovenska manjšina v sedanjem obdobju.
Zbrani dijaki so si postavili vrsto aktualnih vprašanj, izhajati pa so iz predloga, da bi sami zbrali sredstva, s katerimi naj bi en dan tiskali Primorski dnevnik. Slo naj bi za dejanje, so poudariti, ki je sicer ekonomsko zahtevno in torej zelo konkretno, cilj pa je predvsem načelne in simbolične narave: »Če ne naredimo nekaj danes, jutri ne bo veC priložnosti...« ali bolj prozaično: »Ce so med vojno riški rali glavo za časopis, se lahko odpovemo paketu cigaret in damo nekaj ‘kart’« oz. tisočakov, pa še »En dan smo lahko brez dnevnika, tudi dva ali tri, danes pa izgubljamo dnevnik, smo že izgubili banko, jutri nas ne bo več!« Iznesli so sicer različna mnenja, vendar je iz vseh posegov bilo razvidno prepričanje o vlogi • dnevnika za vso manjšino, predvsem pa o pomenu skupnih idealov znotraj
manjšine »neglede na to, Ce si bel ali rdeč.«
Seveda pa je bilo še več govora o splošnem položaju, v katerega je zabredla manjšina po propadu banke in ob razpadanju organiziranega gospodarstva. Kriza je za mlade zadobila širše dimenzije vsesplošnega preverjanja in prenavljanja: »Kdor je potopil barko, ne more veC sedeti pri krmilu. Rabimo nove voditelje za novo barko.« Beseda je tekla očitno o SKGZ, pa tudi o drugi krovni organizaciji in sploh o umestnosti, da nad vso zamejsko družbo lebdi neka odmaknjena in vseodloCujoCa krovna organiziranost.
Kako naprej? Vprašanj so si postavili veliko, odgovorov pa si niso znati dati, ker, kot so sami povedati, se počutijo »kot Človek z žlico, ko pa je treba izprazniti morje...« Vsekakor naj v bodoče ideologija prepu-
sti mesto stvarnim interesom vse manjšine, organiziranost naj združuje, ne pa ločuje. Samokritično so se tudi vprašali, zakaj ni večjega zanimanja med mladimi: »Prej smo lahko živeli lahkotno, danes pa je treba razmišljati o naši bodočnosti, ker so Časi težki in trdi.« Za to pa jim je potrebna primerna vzgoja, so ugotovili, in poznavanje preteklosti, tudi najnovejše zgodovine in dogodkov zadnjih Časov, ki so manjšino privedli v sedanje stanje.
Predlog, ki je padel na sinočnjem srečanju dijakov, da bi zagotovili en dan izhajanja Primorskega dnevnika, je resnično ganljiv in ga v redakciji doživljamo s težkim srcem, saj kaže, kako hude Čase preživljamo, obenem pa se nam zdi kot svetel žarek, ki nam vliva upanja in nas bodri k delu. Sprejemamo ga kot sim-
bohCno gesto in kot pobudo, ki naj združuje sveže in Se Ciste sile dijakov, ki so v zadnjih časih kljub svoji mladosti še najbolj jasno pokazali pot enotnosti in volje po preporodu manjšinske stvarnosti.
Zahvaljujemo se jim vnaprej, pa naj zberejo ali ne vsoto, s katero bi krili stroške za en izvod dnevnika (in vsoto jim bomo vsekakor povrnili, kot tudi vsem ostalim, ki nam v teh težkih dneh pomagajo pri izhajanju, Cim bodo prispela sredstva iz Rima]. Ob tej priložnosti pa organizatorjem pobude in vsem dijakom predlagamo, naj zberejo svoja Številna vprašanja in radovednosti o dogajanjih zadnjih Časov v naši manjšini, Id jih mučijo in na katere doslej še nimajo odgovora: radi jih bomo objavili in odgovorili na to, kar vemo, na ostalo pa naj javno odgovorijo »tisti, ki znajo...«
DELO IN PRIMORSKE NOVICE O PRIMORSKEM DNEVNIKU
Pod naslovom Agonija Primorskega dnevnika je ljubljansko Delo posvetilo izpod peresa Lojzeta Kanteta daljši komentar hudi krizi našega Časopisa. Med upravnim svetom založništva PD ter njegovim novinarskim in tiskarskim kolektivom, piše Kante, je zazijal nepremostljiv prepad. List, ki je nenadomestljiv inštrument slovenske manjšine na mejnem območju sosednje dežele, pa nezadržno drsi v agonijo. Ker so odpovedali vsi drugi mehanizmi, mu zdaj zagotavljajo začasno, sicer neredno izhajanje zunanji sponzorji. Tako do novega leta, potlej pa...
Prav neverjetna je naivna lahkotnost, s katero je upravni svet opravljal izjemno zahtevne naloge v zvezi z izdajanjem lista. Ravnal je kot organizem, katerega imunski sistem je popustil pred zunanjimi dejavniki. Dnevnik, ki se je sicer nemara zares
odnosom v manjšim m Širšem prostoru, je bil vrsto let tarča prikritih in odkritih napadov, pred katerimi ga izdajatelj ni znal primemo braniti. Iz Rima, kjer so se očitno odločili za siliranje manjšine, mu sicer nakazujejo skromno podporo z velikimi zamudami (pri tem pa vneto skrbijo, da prejemajo pripadniki italijanske manjšine v Istri ob svojem dnevniku La voce libera še brezplačni izvod Piccola). Slovenski državni uradniki so zaceli za izpodjedanje njegovih korenin finančno podpirati skupinico znanega Gombca in jo nekaj Časa obravnavali celo kot tretjo krovno organizacijo zamejskih Slovencev. Druga, ""
Drugi o nos
davnim poslala predsednikoma slovenske države in vlade, nekaterim ministrom in funkcionarjem državnega zbora posebno zahtevo po obračunu z dnevnikom. Znotraj manjšine je lastništvo Primorskega dnevnika nenadoma postalo pomembnejše od vsebinske podobe.
Zakaj se je po vsem tem treba potegovati za integriteto glasila slovenske manjšine v FJK, ki se ponaša z veC kot petdesetletno zgodovinsko tradicijo?, se vprašuje Delo in odgovarja, da bi ukinitev dnevnika pomenila zanesljiv korak k asimilaciji. Po kratkem orisu prigod z dnevnikom Republika in vključitvijo Melzija med delničarje tiskarne se komentar Dela takole zaključuje: Tragično je, da se je marsikaj v zvezi z usodo Primorskega dnevnika dogajalo za hrbtom novinarjev in drugih njegovih ustvarjalcev. Odtod nezaupnica, ki jo je pred dnevi izrekel novinarski in tiskarski kolektiv upravnemu svetu. Na skupščini so sklenili prevzeti usodo časopisa v lastne roke z ustanovitvijo posebne zadruge. Jim bo uspelo? Po finančni sanaciji ga bodo morali še vsebinsko prenoviti. Spet bo treba iskati pot v vsako slovensko hišo. Preživetje lista bo tesno povezano s preživetjem manjšine.
Primorskemu dnevniku, pa tudi TKB in bolj na sploSno težavam slovenske manjšine, posveča svoj uvodnik tudi zadnja številka Primorskih novic pod naslovom »Sesuvanje manjšine«.
Na ditna 1
dobnik, najmočnejša finančna opora Slovencev v Italiji. V teh dneh zaposleni in lastniki Primorskega dnevnika, časnika slovenske manjšine, obupno iščejo rešitev, da bi dnevnik še izhajal. Ce rešitve ne bodo našli, bo padel drugi pomembni element obstoja slovenske manjšine v Italiji.
To sta trdna dokaza o zgrešenosti politike slovenske države do Slovencev, ki živijo v zamejstvu, ugotavlja člankar. Ta politika, ki je že dolgo let v domeni slovenskih krščanskih demokratov, se je ravnala (in se očitno žal še ravna) po načelu “naši - njihovi” in ima poglavitno zaslugo, da so se začele sesuvati institucije Slovencev v Italiji. Popolno sesutje slovenske manjšine v tej državi bo tako nesporno posledica napak slovenske oblasti. Ta ravna, kot da v slovenski ustavi ne bi pisalo nič zavezujočega o odnosu države Slovenije do Slovencev, ki živijo v sosednjih državah.
Predsednik države Milan Kučan je v teh dneh, pred odhodom na uradni obisk v Rim, upravičeno opozoril na te ustavne obveznosti Slovenije. Domačih medstrankarskih političnih (ob) računov paC ne bi smeli izstavljati manjšinam. Ne Slovencem v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ne Italijanom in Madžarom v Sloveniji. Vsaka manjšina je ranljiva in upravičeno občutljiva. Zato njihovih usod ne gre prepuščati medstrankarskim kupčijam in izročati v roke politikom, ki ne obvladajo osnovnih veščin tega poklica - ali pa imajo na očeh strankarske plašnice, zaključuje uvodničar svoj komentar v Primorskih novicah.
OBČNI ZBOR SGKZ / MNENJE KLAVDIJA PALČIČA
»Novosti so nujne, ker starega ni več«
»Nismo imeli vpliva na upravljanje TKB« Predsednik zapušča krmilo organizacije
Ob zlomu Tržaške kreditne banke je tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza v javnem sporočilu zapisala, da se je za Slovence v Italiji končalo neko zgodovinsko obdobje in da naj bi se sedaj začelo neko novo obdobje. Kaj ste s tem mislili?
Slovenci smo živeli v teh krajih v povojnem času kot ljudje, ki smo pač doživljali posledice tega, kar se je zgodilo v drugi svetovni vojni. Naše življenje se je v glavnem odvijalo v znamenju samopomoči; država je za našo manjšino priskrbela samo nekatere stvari in še tiste poglavitne so bile dane že od prej, mislim na šole in na radio. Vse drugo je bilo pravzaprav ustvarjeno in vzdrževano od same manjšine.
To so Slovenci ustvarili ves povojni Cas na raznih področjih, od kulture do skrbstva, do športa in seveda gospodarstva. Gospodarstvo zato, da ne bi bili popolnoma odvisni od večinskega okolja, da bi lahko na ustvarjenih delovnih mestih govorili svoj jezik in da ne bi bili vedno v podrejenem položaju; da bi si tako pridobili veC samozavesti.
To gospodarstvo je sedaj moCno ošibljeno. Tudi geopolitični pogoji so popolnoma spremenjeni. ZaCeti se mora novo obdobje, ker pogojev za stari tip razvoja ni veC.
Kakšno naj bi bilo pravzaprav to novo obdobje?
Zato pravimo, da je potrebno namesto samopomoči, na katero smo se doslej največ zanašati, pridobiti za preživetje manjšine nove možnosti in trdnejše pravice v okviru institucionalnih danosti. Brez prosjačenja, seveda z dostojanstvom. Ce se ne bo npr. našla rešitev problema našega dnevnika, ki ga sami ne moremo veC reševati, bo ta manjšina obubožana do takšne mere, da ne bo več tisto, kar je do zdaj bila. Ali nam bodo pomagali? In tako bi lahko našteti še celo vrsto drugih stvari. Primorski dnevnik sem omenil, zato ker je to najbolj aktualna tema, ampak teh aktualnih tem imamo pravzaprav vsak dan več.
Napisati ste, da sta sedaj na potezi Italija in Slovenija
Tako je. Zato, ker ima Italija svoje obveze do te manjšine, ki jih ni še izpolnila, Čeprav je poteklo ogromno Časa od sprejetja le-teh. Mislim na njeno ustavo; na slovensko državo pa mislim kot na matično državo, ki ima tudi v svoji ustavi zapoved, da mora skrbeti za svoje manjšine zunaj njenih meja.
Vi ste omenili krizo Primorskega dnevnika, temu bi dodali še zlom TKB, krizo družbenega gospodarstva in morda še kaj. V bistvu se bo jutrišnji občni zbor odvijal sredi hudega viharja za slovensko manjšino in tudi za samo SKGZ. Marsikdo vam očita, da se niste znali prilagoditi časom, oziroma da niste izvedli potrebne prenove. Kako na to odgovarjate?
To, da se nismo mogli ali znati pravočasno spremeniti, velja za našo organizacijo, kot velja za slovensko manjšino. Moram spomniti, da je naša zveza začela z notranjo reorganizacijo že pred leti, ko je želela s svojim novim statutom približati svoje delovanje ljudem. Epohalna sprememba je zajela Slovenijo, v Italiji so se tudi zgodile velike stvari, Naše odgovornosti so seveda v tolikšni meri resnične, v kolikor je vse, kar se dogaja v slovenski manjšini hočeš noCeš tudi interes te organizacije, ki je vseskozi veljala za najpomembnejšo in naj večjo organizacijo Slovencev v Italiji. Tako, da ta organizacija ne more biti neprizadeta pri katerikoli stvari, ki se zgodi v dobrem in v slabem v tej naši skupnosti.
Nekateri očitajo SKGZ tudi moralne odgovornosti pri zlomu TKB. Kaj menite o tem?
Pri tem stališču vztraja predvsem tisti miselni krog, ki se ne prepoznava
v SKGZ. Mi odgovornosti do tega, kar se je zgodilo v TKB, ne nosimo, ker nismo imeli nobenih vplivov na upravljanje banke. Je pa res, da je bilo v takoimenovanem organiziranem gospodarstvu aktivnih dosti ljudi, ki so se prepoznavali v našem gibanju, ki so torej delati za to gospodarstvo. To je bilo, kot mora biti, avtonomno v svojem delovanju in zato tudi odgovorno za uspeh ati neuspeh svojo gospodarskih izbir.
To je velja tudi za banko?
Za banko velja to še toliko bolj, ker je bilo upravljanje paC v rokah ljudi, ki med drugim niso biti vsi iz enega miselnega kroga. Seveda tukaj ni moč poenostavljati in deliti krivde. Mi nismo poklicani za to, da bi izrekali obsodbe, ker ni to naša naloga; predvsem pa želimo vztrajati pri civilizacijskem imperativu, ki pravi, da dokler nekomu ni dokazana krivda ga ne smemo označiti za krivca.
Kaj pa očitek, da v SKGZ ni bilo demokracije ati da je o vseh pomembnejših odločitvah sklepala le peščica ljudi?
Na ta očitek ni težko odgovoriti, Čeprav je treba odgovarjati ljudem, ki zelo slabo poznajo SKGZ in ki niso sodelovati z našo organizacijo. SKGZ je kompleksna organizacija, razdeljena po pokrajinah, ima svoj izvršni odbor, pokrajinske odbore, itd. Vsi ti odbori so izvoljeni po nekem postopku, ki ga doloCa statut, ki je zelo rigorozen in se tudi v praksi tako dosledno izvaja, da se mi zdi, da je težko ospo-ravati temu načinu oblikovanja vodstva naše organizacije.
Po drugi strani pa so se ti vodstveni organi vseskozi sestajali v tako številčni zasedbi, da se vprašujem, koliko drugih sredin v naši manjšini tako resno in s toliko odgovornimi ljudmi odloCa o stvareh.
Mislite, da ima SKGZ tako kot je danes zasnovana še neko bodočnost.?
Mi ne postavljamo obstoja nase organizacije kot najvišjo dobrino naše skupnosti, ampak obratno, mi pravimo, da je obstoj te organizacije upravičen samo z dejstvom, da je koristna za našo skupnost. V svoji zgodovini se je že kar nekajkrat spremenila in prilagodila novim razmeram. Tej potrebi se tudi tokrat ne bo izneverila-Jutrišnji občni zbor verjetno z enim samim zamahom ne bo zmogel te naloge, bo pa prav gotovo spodbudil prenovitev.
Bo Klavdij Palčic spremljal te spremembe, oziroma to pot, M, naj bi se začela na jutrišnjem občnem zboru?
Gotovo jo bom spremljal, ker sem in ostajam elan te naše skupnosti-Se pa želim oddahniti od težkega dogajanja, posebno zadnjega oo-dobja. Zahvaljujem se predvsem so delavcem, ki so mi stali ob strani-Upam, da se bom sedaj končno p° svetil tistemu, kar je vseskozi ostajala moja najljubša želja, to se pravi slikarstvu.
RIM / DRUGI DAN OBISKA SLOVENSKEGA PREDSEDNIKA V ITALIJI
Scalfaro in Kučan obnovila koristen dialog med državama
RIM (STA) - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je vCeraj nadaljeval delovni obisk v Rimu, kjer se je sešel z gostiteljem, italijanskim predsednikom Oscarjem Luigijem Scalfarom, pred tem pa se je srečal tudi z nekdanjim predsednikom in dosmrtnim senatorjem Prancescom Cossigo. Kučan in Scalfaro sta se sicer že večkrat sestala ob različnih priložnostih, vendar je bil to prvi uradni delovni obisk slovenskega predsednika v Ri-niu. Ena od osrednjih tem včerajšnjega pogovora je bil položaj slovenske manjšine v Italiji, predsednika pa sta se pogovarjala tudi o dvostranskih odnosih, s posebnim poudarkom na odprtih vprašanjih, ter o evropskih temah.
Po srečanju je predsednik Kučan povedal, da sta z italijanskim kolegom v Pogovoru »obnovila produktivni dialog med Slovenijo in Italijo«, ki temelji na skupnih interesih, predvsem na usklajevanju pogledov na evropsko prihodnost. Slovenija po njegovih besedah ocenjuje, da je do zastoja na tem področju prišlo zaradi nekaterih napak v
italijanski uradni politiki, ki pa se sedaj odvija v drugi smeri. V takšnih spremenjenih političnih razmerah v Rimu je logična tudi italijanska podpora slovenskemu vključevanju v Evropsko unijo in zvezo Nato. Predsednik Kučan je pri tem ocenil, da v takšno italijansko podporo ne gre dvomiti.
Na srečanju predsednikov, pa tudi na četrtkovih srečanjih s predsednikom italijanske vlade Romanom Prodijem, predsednikom poslanske zbornice Lucianom Vio-lantejem in predsednikom senata Nicolo Mancinom je bila dogovorjena Čimprejšnja ratifikacija pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo. Slovenska stran se je zavezala, da bodo izpolnjene obveznosti, ki izhajajo iz španskega kompromisa, in da bo Ljubljana podprla sodelovanje na osi Rim-Ljubljana-Budimpešta.
Slovenski predsednik je v pogovoru še zlasti poudaril vprašanje zakonske zaščite Slovencev v Italiji. Ocenil je, da slovenska manjšina v Italiji ni bila pripravljena na dramatične spremembe v Evropi in je zato zašla v
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan
Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro
težak položaj. Ključnega pomena je, da italijanski parlament sprejme zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine in da Rim rešuje aktualne manjšinske probleme, kot sta Tržaška kreditna banka in Primorski dnevnik. Scal-
faro, pa tudi Prodi ter predsednika obeh domov italijanskega parlamenta so Kučanu v tem kontekstu obljubili podporo. KuCan je Scalfaru izročil tudi opomnik slovenske manjšine o njenih problemih in željah.
V pogovoru s slovenskimi novinarji je zunanji minister Davorin Kračun, ki je slovenskega predsednika spremljal na vseh pogovorih v Rimu, dejal, da je bila v pogovoru med KuCanom in Scalfarom poudarjena
odločnost za razvijanje prijateljskega sodelovanja med državama. Zunanji minister je ocenil, da bo konkreten rezultat tega obiska v podpisu sporazumov o zaščiti investicij, izogibanju dvojnega obdavče-
vanja in o prometu oseb preko meje. Glede manjšin pa Slovenija meni, da je treba vsa . vprašanja reševati na dvostranski ravni, in je pripravljena podpisati dvostranske sporazume z Italijo in s Hrvaško.
LIKVIDACIJA TKB
PRED ZASEDANJEM MEDBANČNEGA JAMSTVENEGA SKLADA
Nestrpno pričakovanje sklepovo usodi nekdanje manjšinske banke
Protest sindikata FISAC pri Banki Italije zaradi »lova« na stranke TKB
TRST - Tudi drugi decembrski teden se zaključuje, na da bi rešili vprašanja TKB in predvsem dveh ključnih problemov j10ve banke, ki naj bi nasta-a »na ruševinah« TKB, in »trdega« ali »mehkega« likvidacijskega postopka. V °eeh primerih sta škarje in Platno predvsem v rokah Medbančnega jamstvenega sklada, ki se bo spet sestal v sredo, potem ko je prejšnje dni odobril novi pravilnik.
S tem v zvezi velja ome-Mti netočno pisanje ljubljanskega Dela, ki je vCeraj zapisal, da bodo krili vloge Varčevalcev samo do 200 trilijonov lir, kar bi bilo res> Ce bi likvidacijo TKB sprožili potem, ko je stopil v veljavo novi pravilnik, tredtem ko bo za varčevalce TKB veljal star pravilnik z znano omejitvijo 100-od-stotnega povračila vlog do 00 milijonov in 75-odstot-n®ga za naslednjiuh 800 tnlijonov lir.
Rot smo že zabeležili, so na predvčerajšnjem srečanju zastopnikov slovenskega in hrvaškega konzorcija bank upnic TKB s omisarjem likvidatorjem anzijem posredovali
bankam z onstran meje nekaj novih informacij, na podlagi katerih se bodo po sklepu Medbančnega sklada odločili za morebitni pristop v nastajajoči zavod, ki naj bi ga vodila padovan-ska Banca antoniana popo-lare veneta. Glede tega tiskovna agencija Ansa piše, da bo padovanski zavod prevzel 51% delnic nove banke in da se bodo 20. decembra, torej po pričakovanem sklepu Medbančnega sklada o postopku za likvidacijo TKB, dokončno domenili na srečanju, ki bo na
sedežu banke Italije. V novi banki naj bi prevzeli manjšinske kvote drugi italijanski zavodi, ki so imeli kredite pri TKB, in šlo naj bi tako za vsedržavne poslovne kot tudi za ljudske banke. Sele v naslednji fazi naj bi pristopili zavodi iz Slovenije in Hrvaške.
Glede nekdanje banke slovenske manjšine velja še omeniti oster protest deželnega takjnika sindikata bančnih uslužbencev FI-SAC-CGIL Ubonija pri direktorju tržaškega sedeža Banke Italije Celentanu za-
radi nekorektnega in celo »šakalskega« nastopanja nekaterih tukajšnjih bank. Gre za primere nelojalne konkurence, ko neposredno kontaktirajo dosedanje stranke TKB, in jim predlagajo, naj prenesejo svoje raCune s TKB na druge banke. Med drugim si tudi sami uslužbenci zavoda iz Ul. Filzi postavljajo vprašanje, kako so se ti konkurenti dokopali do seznamov sedanjih strank TKB, ki bi morali biti poslovna tajnost vsakega zavoda. Kot neprimerno ocenjujejo tudi Cedajsko pobudo za ustanovitev odbora za zaščito varčevalcev, ki se z razkliko od tržaškega, ki je povsem neodvisen, menda naslanja na neko tamkajšnjo banko. Vedeti je treba, so nam še enkrat pojasnili tudi pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, da bodo vrnili varčevalcem vloge iz sredstev jamstvenega sklada ali pa prek nove banke neglede na vclanjenje v odbor varčevalcev: slednje je priporočljivo, Ce gre - kot v tržaškem primeru - za povsem neodvisno stanovsko organizacijo.
Odbor za zaščito varčevalcev intenzivno spremlja razvoj dogajanja
Odbor za zaščito varčevalcev pri Tržaški kreditni banki intenzivno spremlja dogajanje v zvezi z razreši-tivjo nadvse kritičnega položaja. Po uradnih stikih s tržaškim sedežem Banke Italije in z likvidatorjem TKB Lenerjem, je poslalo stvarne predloge Medbančnemu skladu za zaščito posojil, ob nedavnem občnem zboru v Rimu. Prav tako je navezalo stike z vsedržavnimi odvetniki - strokovnjaki banCne zakonodaje, da bi vzeli v pretres vse možne oblike zaščite posameznih in kolektivnih interesov varčevalcev. Odbor pripravlja za drugi teden nadaljnje konkretne akcije.
Odbor opozarja vse varčevalce, da se s koncem leta izteka rok 30 dni, ki je po zakonu predviden, da pošlje likvidacijska uprava TKB vsem upnikom in imetnikom stvarnih pravic (tekoči računi, depoziti, vrednostni papirji v depozitu) priporočeno pismo z navedbo zneskov, ki izhajajo iz knjigovorske evidence banke v dobro posameznika.
Varčevalci, ki bodo prejeli pismo z netočno navedbo zneskov, naj takoj pošljejo s
priporočenim pismom in povratnico svoje reklamacije z ustrezno dokumentacijo, najkasneje v roku 15 dni od prejema pisma likvidatorjev TKB.
Ce upniki in imetniki računov, depozitov itd. ne dobijo tega pisma do konca leta, naj nemudoma zahtevajo s priporočenim pismom in povratnico priznanje svojih kreditov in povračilo dobrin z ustrezno dokumentacijo o vsebini in obsegu le-teh.
Po vseh indikacijah bodo vsekakor zaščiteni, tudi Ce ne pride kratkoročno do ustanovitve nove banke -naslednice TKB, vsi depoziti in računi po starem pravilniku Medbančnega sklada. Se pravi v celoti vsi depoziti do 200 milijonov lir in 75 % del depozitov od 200 milijonov do milijarde lir. Zneski nad milijardo lir so nezaščiteni. Medbančni sklad ni še zavzel dokončnega stališča o načinu posega in o interpretaciji zaščite finančnih operacij, kot npr. terminski nakup vrednostnih papirjev. Spet se bo sestal 18. t.m., ko bi moral izvoliti novo vodstvo in zavzeti stališče glede TKB.
Sobota, 14. decembra 1996
RUBRIKE, ALPE JADRAN
Podgora, 1951
Po koncu druge svetovne vojne je kulturno delovanje spet polno zaživelo. Tako se je tudi v Podgori že 21. septembra 1945 obnovilo prosvetno društvo »Podgora«. Društvo je imelo več odsekov, najštevilnejši je bil mladinski, pod okriljem katerega je delovala tudi mladinska folklorna skupina, ki se je leta 1951 takole nastavila fotografu.
\_____________________________________________J
KOROŠKA / PO GROZILNIH PISMIH IN POŽARU
Zematto obsoja radikalizem
CELOVEC - Z večdnevno zamudo -podtaknjen požig v poslopju Zveze slovenskih organizacij oz. uredništvu Slovenskega vestnika 4. decembra je kot znano sprva ocenil kot navaden vlom brez pobtičnega ozadja- se je koroški deželni glavar očitno navzlic vnovičnih grozilnih pisem slovenskim medijskim hišam in generalnemu konzulatu R. Slovenije v Celovcu končno le izrekel proti »vsaki obliki radikalizma«. Pri tem je zdaj izrecno vključil tudi napad na poslopje ZSO in uredništvo Slovenske-
ga vestnika in temu še dodal, da so ga dogodki zadnjih dni »globoko pretresli ter da ne more razumeti, s kakšno agresivnostjo in brutalnostjo srkajneži ustrahujejo prebivalstvo«.
Varnostna direkcija v Celovcu pa je sporočila, da ni nobene vroče sledi tako glede podtaknjenega požaru v poslopju ZSO, ki je povzročil ogromno gmotno škodo, kot tudi v četrtek dostavljenih grozilnih pisem. Zatrdila pa je, da storijo vse, da bi storilce čimprej našli.	Ivan Lukan
PISMO UREDNIŠTVU
0 regulacijskem načrtu občine Sovodnje
Sovodenjska občinska uprava počasi vendarle spoznava in tudi priznava, da ni ravnala korektno v postopku priprave in odobritve novega regulacijskega načrta, ko ni smatrala za primemo in umestno, da občane pravočasno seznani s »strateškimi izbirami« urejanja prostora.
Posredno je to že priznal na javnem srečanju, ki je bilo 20. novembra v Sovodnjah, občinski odbornik g. Kuštrin. Gospod župan je na istem srečanju zagotovil, da bodo materialne napake (šest ali sedem) in pritožbe skušali v največji močni meri upoštevati. Podobna zagotovila o odpravljanju napak je bilo slišati tudi na kasnejših srečanjih z občani.
To so izjave, ki jih jemljemo na znanje, vendar pa bolj kakor izjave cenimo dejstva. Ze to, da je občinska uprava smatrala za potrebno in nujno, da v tako kratkem roku, v samih dveh tednih skliče kar štiri javna srečanja o Soškem in Kraškem parku in o drugih bolj ali manj pomembnih vprašanjih - vprašanje parkov je sicer aktualno in pomembno, vendar je treba tudi povedati, da po odobritvi deželnega zakona st. 42 le zelo obrobno zadeva teritorij občine Sovodnje - pri občanih dodatno spodbuja vprašanje, »Zakaj pa nas niso nič vprašali o osnutku novega regulacijskega načrta, ki mnoge občane (in tudi neobčane) zadeva zelo od blizu, saj vnaša obsežne vinkulacije, spreminja namembnost zemljišč, predvideva nove za sovodenjsko skupnost nedvomno zelo obsežne gradbene posege?«
Da so se v regulacijski načrt, ki
je bil prvič odobren, in to soglasno, 26. junija vrinile materialne napake, je povsem razumljivo. Po drugi strani je pričakovati, da bodo te napake, ker gre pač za materialne napake, odpravljene brez nadaljnjega. Ob tolikih »materialnih« napakah se seveda odpira tudi vprašanje, če ne stoji za vsem tudi dobršen del površnosti, ker vsega res ni mogel zagrešiti načrtovalec. Drugačno težo pa imajo takoimenovani veliki posegi v prostor, konkretno, dve lotizacij-ski coni v Sovodnjah, vinkulacije zelenih površin, gradnja stanovanjskih ob j aktov v bližini upe-peljevalnika, itd.
Nihče ne osporava občinski upravi, da ima glede urejanja prostora in posebej glede razvoja v srednjeročnem obdobju svoje poglede in da predlaga ali opravi svoje »strateške izbire«. Ce so te izbire v korist celotne skupnosti, ne vidimo razloga, da jih ne bi občinska uprava predstavila javnosti (seveda pravočasno) in jih, v kolikor je v pravilnost prepričana, argumentirano zagovarjala.
Kakor ima uprava vso pravico in pristojnost, da predlaga in odloča o izbirah glede posega v prostor, pa imajo občani popolnoma enako pravico, da so z načrti in nameni seznanjeni, da lahko pravočasno povedo svoje nestrinjanje ali soglasje, občinska uprava pa njihova mnenja upošteva ali pa ne.
Gradbena posega, ki predvidevata v prihodnjih desetih letih možnost naselitve 243 novih občanov v Sovodnjah (15 odstotkov na število celotnega prebivalstva v občini in približno četrtina v odnosu na število prebivalcev Sovodenj) je po mnenju Civilne inciative in številnih Sovo-denjcev, posebno tistih, ki bi bili
ob uveljavitvi regulacijskega načrta tako, kakor je bil odobren na seji 26. junija letos prizadeti in oškodovani, vprašanje o katerem bi bilo treba v postopku priprave načrta razpravljati. Število prebivalstva se v prihodnjih desetih letih ne bo bistveno povečalo, nasprotno, bo še nižje od današnjega, kljub predvidenemu priseljevanju. Odkod torej potreba po tako obsežnih gradbenih posegih? Zal navzven izpade, da se je skupnosti občanov, javnosti, skušali nekaj prikriti. Postavilo se je to skupnost pred izvršeno dejstvo in nekaj deset občanov prisililo, da so šele z upravnim postopkom skušali zaščititi svoje interese. Čudi nas tudi zadržanje (do zdaj v glavnem previden molk) predstavnikov opozocijske Slovenske skupnosti, ki je v vsej svoji zgodovini bila zelo pozorna na vprašanja poseganja v manjšinski prostor. Njen predstavnik je bil v ožjem odboru (sestavljala sta ga župan in odbornika), ki je pripravljal novi regulacijski načrt, ki je bil nato soglasno odobren v občinskem svetu. Dejstvo je, da je SSk soodgovorna, da je bil pripravljen in odobren tak urbanistični instrument. Prav zato smatramo, da ima SSk danes veliko odgovornost, da se celotna zadeva temeljito in vsestransko preuči. Naš predlog je, da zadevo vzame v roke občinski svet, ki ima na tem področju primarno pristojnost, da se odpravijo napake, popravijo krivice in prepreči škoda, ki bi jo sicer utrpeli številni občani in skupnost v celoti.
Zagotovila gospoda župana na javnem srečanju jemljemo na znanje, sodili pa bomo po dejstvih.
Civilna iniciativa
(Sledita dva podpisa)
B—
rjtfd ojgUoi Qaizafura
Cesta Videm - Tricesimo REANA del ROJALE - VIDEM
Celo leto smo na Vaših nogah z najugodnejšimi ponudbami za Vas in Vašo družino. Te dni smo Vam še bliže s kakovostnimi idejami, ki jih bodo lepo nosile Vaše noge. In lepo ležale pod božičnim drevescem. To je najbolj konkreten način, da Vam in vsem ostalim voščimo vesel božič in srečno hojo v letu 1997.
■MlllIBSllS
PITTARELLO
Korzo Italia 25 TRST (ex Beltrame)
V DECEMBRU VEDNO ODPRTO
~fiT0VA POKRAJINSKA UPRAVA
DOLINA / NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE
ACT / V MESTU IN OKOLICI
Pozabljivost ali kaj drugega?
Občinski svet odobril proračun
Večina za dokument dva vzdržana
Pokrajina ima, poleg neposredno izvoljenega predsednika Renza Co-darina, tudi nov odbor. O tem moramo žal poročati z enodnevno zamudo, ker Primorski dnevnik ni bil povabljen na Četrtkovo predstavitev novih odbornikov. Ne vemo, če je šlo za pozabljivost in za spodrsljaj ali pa za politično izbiro novega predsednika. Ce bi bilo tako, bi bili priča nesprejemljivi diskriminaciji.
Novi pokrajinski odbor sestavljajo Pariš Lip-pi in Aldo Debelli (oba NZ) ter Manfredi Poiluc-ci (CDU), Roberto Sasco (CCD), Sergio Battisti (Forza Italia) in Giulio Marini (Lista za Trst). Podpredsednik Pokraji-
ne je pristaš Finijeve stranke Lippi, ostali resorji so takole razdeljeni: Marini javna dela, prevozi in kmetijstvo, Sasco šolstvo, Debelli osebje, Battisti finance in proračun ter Poillucci kultura. Podpredsednik bo odgovarjal tudi za šport in turizem.
Novoizvoljeni pokrajinski svet se bo prvič sestal v sredo, 18. decembra. Predsednik se je takoj po formalni umestitvi srečal s predsednico goriške Pokrajine Marcolinijevo; srečanje je tolmačil kot politično dejanje v smislu tesnejšega sodelovanja med obema pokrajina. Codarin je tudi napovedal bližnje srečanje z vsemi Zupani.
S povoljnim mnenjem večinske svetovalske skupine in vzdržanjem dveh predstavnikov opozicije je dolinski občinski svet na Četrtkovem zasedanju odobril proračunski dokument za prihodnje triletje. Svetovalci so bilanco, ki jo je skupina strokovnih izvedencev v sodelovanju z občinskim knjigovodskim uradom oblikovala po novih zakonskih navodilih, vzeli na znanje pred pri-bližno mesecem dni. Pred-sinoCnjim pa je bila na vrsti razprava. Se pred poročilom pristojnega odbornika Milana Lovrihe so se v razpravo oglasili svetovalci Fulvia Premolin, Sandi Klun in Renato Schettini. Slednji je utemeljil svoje vzdržanje kot dejanje »inteligentne opozicije« in se opravičil za svoj netehnicni poseg, Ceš
da se s preučitvijo dokumenta ni mogel ukvarjati. Premolinova se je pohvalno zaustavila ob »šolskih« poglavjih, načelnik Klun pa se je upravi priporočil, da bi pozorneje posegla na dotrajano vodovodno omrežje.
Glavne vsebine glede bilance je podal pristojni odbornik Lovriha: proračun izraža skrb upraviteljev, da ne bi ob napovedanih povišanjih dajatev finančnega zakona dodatno obremenili krajevnega prebivalstva. Občani bodo tako še dalje (dokler go mogoče!) plačevali davek na nepremičnine in razne občinske Storitve po dosedanjih cenah. Da bi istočasno kljubovali krčenju priliva državnih sredstev, so tako šli v nižanje občinskih izdatkov, ki niso neizbežno potrebni. Odbornik je tudi
pojasnil prednosti novega pristopa k oblikovanju proračuna, ki na primer stroške prikazuje razčlenjeno po posameznih uradih in ne skupno, kot doslej, dolinski upravitelji predvidevajo dobre tri milijarde dohodkov od davčnih obremenitev, približno dve milijardi bo priliva od raznih storitev, skoro tri milijarde pa je predvidenih prispevkov iz javnih skladov. Osem milijard je predvidenih tudi stroškov, od katerih je 30 odstotkov odmerjenih za občinske uslužbence. Za prihodnje leto je predvidenih tudi nekaj Cez 11 milijard investicij, kot je poudaril Lovriha pa gre le za javna dela, ki so že odobrena ali imajo že zagotovljene prispevke.
Na Četrtkovi seji je dolinski občinski svet odobril tudi prilagoditev honorarjev in sejnim upraviteljem, ki bodo odslej bistveno višje: uvaja jih deželni zakon, ki je stopil v veljavo preteklega novembra in k uvedenim pravilom obvezuje vse občinske uprave.
Med javnimi deli je bil soglasno sodoben tudi prehodni načrt, s katerim bodo popravljali stavbo kulturnega centra Anton Ukmar - Miro pri Domju: ob tem se je iz vrst svetovalcev oglasila kaka kritična pripomba, češ da je bilo poslopje pravzaprav prenovljeno že pred štirimi leti. Baje pa je le potrebnih vec dodatnih gradbenih posegov, ki bi se jim bilo sicer mogoCe tudi izogniti, če bi bilo nadzorstvo nad naročenimi deli res natačno. Podžupan Stefančič je tako pozval tehnično osebje, da odslej pazljiveje sledi tovrstnim občinskim delom.
(dam)
MILJE / DANILO ŠAVRON SE JE SPOMNIL KILJANA FERLUGE n
Slovenščina v skupščini
V Miljah so sinoči uradno umestiti novoizvoljeni občinski svet in upravo, ki jo vodi župan desničarskega Pola svoboščin Roberto Di-piazza. Takoj po županu se je oglasil slovenski svetovalec Oljke, sicer predstavnik Slovenske skupnosti Danilo Savron, ki je najprej spregovoril v slovenščini. V obeh jezikih se je Savron spomnil preminulega dolgoletnega upravitelja in kulturnega delavca Ktiljana Ferluge, katerega delovanje mora biti za zgled ne samo Slovencem, ampak celotni nuljski skupnosti.
Savron, ki ga ni nihče prekinil, večji del svetovalcev mu je na koncu tudi zaploskal, je pozval odbor župana Dipiazze, naj spoštuje pravice Slovencev v sklopu evropskih
določil. Predst^mik Oljke, ki je kot znano v opoziciji, se je poslužil člena poslovnika občinskega sveta, ki dovoljuje rabo slovenščine, glede katere pa je statut Občine Milje zelo pomanjkljiv.
Novi župan je bil v svojem programskem poročilu precej splošen in je v bistvu v velikih obrisih povzel svoj volilni program. Ni se dotaknil specifičnih upravnih točk, zavzel se je za konstruktivne odnose z opozicijo, ki jo sestavljajo svetovalci Oljke, gibanja »Naprej Milje« (SKP in neodvisni) ter Severne lige.
V krajši razpravi sta se po Savro-nu oglasila tudi Sergio Milo (Naprej Milje) in županski kandidat leve sredine Giorgio Rossetti. Bivši
evropski poslanec je bil, mimo formalnih voščil novi upravi, politično gledano zelo oster; napovedal je dosledno in strogo opozicijo, ki sicer ne bo zavirala poslovanja odbora, bo pa pozorno spremljala njegovo delo ter njegove odločitve.
Novi podžupan je listarski zastopnik Italico Stener, ki bo skrbel tudi za kulturo. Nacionalno zavezništvo je dobilo dva odborniska resorja: Maurizio Grotto se bo ukvarjal s socialo in z zdravstvom, Ferdinande Parlato pa bo odgovarjal za finance in proračun. Italo Santoro (CDU) je odbornik za šolstvo in šport. Vsi štirje so občinski svetovalci, zunanja odbornika sta bivši socialist Claudio Bonivento in Lorenzo Gašperini.
J
_KROŽEK MIANI / SODNIK TIMA ČISTIH ROK
REVIZIJA PROCESA
Colombo o problemih sodstva
V mestu je predstavil svojo knjigo »II vizio delta memoria«
Milanski tim čistih f°k je med pomladjo le-j-a 1992 in koncem leta ■*995 odposlal tujim godnim oblastem kar ^80 zahtev po zasliše-yanju v tujini: prejel pa )e le okrog 50 odgovo-r°v> tako pozitivnih kot negativnih. Tako je vče-rai izjavil milanski na-^ostnik državnega pravnika Gherardo Colom-0 y pogovoru z novi-narji pred prestavitvijo svoje knjige »II vizio ejla memoria«, ki jo je Pf-'re.dil krožek Ercole ..lani. Colombo je govo-ri 0 »velikih težavah«, na katere je naletel tim lstih rok tudi v državah zahodne Evrope, ki soi Vezane na sporazum o s°dni asistenci. Razloge Pa je po njegovih bese-ah treba iskati v no-r.anjih ureditvah omenjenih držav; tako je na Pr- tudi v Švici, na kate-? Je tim čistih rok na-£ ovil največ zahtev, Jub dobri volji stanov-
skih kolegov pa je prejel le malo odgovorov. Ob tem pa je Colombo dodal, da skoraj vsi mednarodni organizmi pripravljajo osnutke o mednarodnih konvencijah o sodni asistenci glede korupcije.
Govoril je tudi o škodi, ki jo korupcija povzroča; tega problema, je
dodal, ni možno rešiti le ali predvsem s kazenskimi postopki; dodal pa je, da sodstvo poseže le potem, ko so bili prekrški že narejeni. Zato pa je še toliko potrebnejše preventivno ukrepanje; doslej - je ugotavljal - pa še niso bili sprejeti taki ukrepi, ki bi korupcijo lahko prepredli.
Koprskemu poveljniku bodo znova sodili 24. januarja
Tržaško prizivno sodišče je določilo datum: 24. januar 1997. Tistega dne bodo obnovili proces proti Borisu Grgiču, poveljniku koprskega patruljnega čolna, ki je bil svojcas obsojen na 15 let jeCe zaradi umora gradeškega ribica Bruna Zerbina. Do incidenta v Tržaškem zalivu, ki je bil dalj Časa v središču polemik in ki ga je izkoriščala zlasti italijanska desnica, je prišlo pred desetimi leti, 19. novembra 1986. Tistega dne je skupina gradeških ribičev vrgla mreže pred slovensko (tedaj še jugoslovansko) obalo. Iz Koprskega zaliva je proti njim odplul patruljni Čoln, ribici so zbežali na italijansko stran z izjemo Bruna Zerbina, ki so ga koprski policaji dohiteli. Kljub opozorilom se njegova ladja »Aurora« ni ustavila, s policijskega Čolna so streljali pred premec in na krov, vendar na mesto, kjer tedaj ni bilo nikogar (dva ribica sta bila namreč na krmi). Krogle so prodrle v kabino in drobci so ubili Zerbina. Ladjo so odpeljali v Koper, kjer so tudi opravili obdukcijo na Zerbinovem truplu.
Boris Grgič se z obsodbo ni mogel sprijazniti in njegova odvetnika Bogdan in Andrej Berdon sta vložila zahtevo po reviziji procesa, ki jo je kasacijsko sodišče sprejelo. Zahteva po reviziji sloni na novih dokazih, in sicer dokumentih, pričevanjih, kot tudi na dokumentih, ki so bili že na razpolago, a jih sodišče ni vzelo v poštev. Novi dokazi pa naj bi neizpodbitno potrjevali, da se je dogodek pripetil v slovenskih (tedaj jugoslovanskih) teritorialnih vodah. To obenem pomeni, da je Boris Grgič ravnal povsem v skladu s tedaj veljavnimi zakonskimi predpisi in da mu v Italiji sploh rie bi bili smeli soditi. Odvetnika poleg tega tudi menita, da je tedanjo obsodbo pogojevalo okolje, torej politični pritiski.
Številne težave zaradi stavke javnih prevozov
Oklicano je bila v okviru boja za obnovo delovne pogodbe
Včeraj je bila v tržaški pokrajini 8-uma vsedržavna stavka javnih prevozov, ki so jo oklicala vsedržavna tajništva Filt-Cgil, Fit-Cisl in Uiltrasporti. Uslužbenci Prevoznega podjetja ACT so jo izpeljali v dveh izmenah: od 9. do 13. ter od 18. do 22. ure. Stavka avtobusov je uporabnikom povzročila precej nevšečnosti, sindikati pa so jo oklicali v okviru prizadevanj za obnovo delovne pogodbe.
Tajništva Filt-Cisl, Fit-Uil in Uiltrasporti niso bila namreč povabljena na vsedržavna pogajanja za obnovo delovne pogodbe, s Čimer so bila tako izključena - poudarjajo-predstavništva tisočih delavcev, ki delajo v podjetjih krajevnih javnih prevozov.
Tajništva sindikalnih organizacij ob včerajšnji ponovni stavki poudarjajo, da je zastoj pogajanj povzročila nesprejemljiva togost podjetniških združenj.
Ob tem dodajajo, da so že večkrat izkazala pripravljenost za ažumiranje lastnih mezdnih zahtev, ki naj bi jih treba prilagoditi glede na spremembo načrtovane inflacijske stopnje za naslednje dveletje. Ob tem pa še poudarjajo, da niso nikakor pripravljena na ponovno proučitev delovne pogodbe in da je zato treba spoštovati dogovor, ki je bil podpisan meseca julija leta 1939. Od vlade pa zahtevajo, da bi zavzela jasna stališča glede pravic vseh delavcev, tako v javnem, kot v zasebnem sektorju.
NOVICE
Razstava Združenja Starši skupaj
Danes ob 9. uri bodo v dvorani na Stadionu l.maja odprti razstavo roCnili del, ki so jih starši, vključeni v združenje »Starši skupaj« sami pripraviti z željo, da bi si ljudje ne le ogledali, paC pa jih po možnosti tudi kupiti, kar bi omogočilo združenju, da bi nadaljevalo svojo dejavnost v korist svojih otrok s posebnimi problemi in v korist same dejavnosti združenja. Razstava bo odprta danes, jutri pa od 9. do 19. ure. N.L.
Prijava vinskega pridelka
KmeCka zveza obvešCa vinogradnike, da je bil rok za predstavitev prijave proizvodnje vina podaljšan, in sicer od 10. decembra na 15. Tisti, ki niso še prijaviti proizvedenega vina se lahko zglasijo v njenih uradih v delovnih mah.
Koncert nabrežinske godbe
Godbeno društvo Nabrežina prireja, kot vsako leto ob tem Času, Koncert ob zaključku leta. Prireditev bo jutri ob 16.30 v cerkvi Sv. Roka v Nabrežini. Godba, ki jo vodi Sergio Gratton in šteje nad 40 godbenikov, bo izvedla zanimiv program znanih opernih arij, melodij za saks, potpouri znanih melodij in še vrsto božičnih melodij raznih avtorjev.	N.L.
Še ena predstavitev knjige o ribištvu
Studijski center Nicolo Tommaseo je priredil v Četrtek v Zadružni gostilni na Kontovelu predstavitev knjige Bruna Volpija - Lisjaka o pomorstvu in ribištvu na Tržaškem. O knjigi so spregovoriti novinar Mario Marzari ter Bruno in Luigi Fillini profesionalca, ki se dobro spoznata na lov na tune in sta ob tej priložnosti prikazala tudi zanimiv dokumentarec. Za še prijetnejše razpoloženje je poskrbel kantavtor Giuseppe Signorelti, ki je zapel dve pesmi o ribištvu. Večer je povezoval v imenu centra Edoardo Kanzian, ki je povedal marsikaj zanimivega o gostu večera, pa tudi o dejavnosti centra. N.L.
Praznovanje ob jelki iz Slovenije
Danes ob 17. uri se bo pričel »praznik sožitja«, ki ga prireja kulturno združenje Mitteleuropa. Sprevod italijanskih in slovenskih godb na pihala in narodnih noš bo krenil s Trga Unita in po Korzu prispel do Goldonijevega trga, kjer bo ob 18. uri koncert pod božičnim drevesom, ki ga je Trstu poklonila tolminska občina.
V	Miljah Dnevnik Ane Frank
V	miljskem gledališču Verdi bodo danes v okviru festivala mladinskega gledališča dve uprizoritvi (ob 9. in ob 11. uri) drame »Dnevnik Ane Frank«, ki so jo pripraviti dijaki nižje srednje šole N. Sauro.
Predstavitev Zibemove detektivke
V	knjigami La Bancarella pri Sv. Jakobu bodo jutri ob 17.30 predstaviti knjižni prvenec goriškega avtorja Rodolfa Žiberne »L’ultimo contato« (Zadnji stik). Gre za detektivko, ki je ambientirana v Trstu in na Dunaju in ki je bila deležna precejšnjega odziva s strani bralcev naše dežele.
KROŽEK BRIN / NA KRŽADI
ŠOLSTVO / PREDSTAVITEV
Juhi v Križu srečanje s tremi župani pred božičem
Kriški krožek Brin bo tudi letos pred božičem priredil že tradicionalni praznik na Kržadi, katerega se bodo udeležili trije župani; praznik bo jutri ob 11. uri. Teritorij, na katerem stoji Kriz namreč upravljajo kar tri občine: Tržaška, Devin-sko-nabrežinska in Zgoniška. Na srečanju so torej svojo prisotnost že zagotovili vsi trije župani, Riccardo Illy, Giorgio Depangher in Tamara Blažina. Prisotni pa bodo tudi predstavniki krožka Orologio iz Reggio Emilie, s katerim je Brin pobraten.
Srečanje županov z vaščani je krožek Brin pripravil v sodelovanju z domačini. Na njem bosta nastopila moški in ženski pevski zbor Vesna, sodelovali pa bodo tudi otroci vaških slovenskih in italijanskih sol in vrtcev ter harmonikar Roberto Daris. Otroci pa se na jutrijšnji praznik že dolgo pripravljajo: pripravili so vrsto ročnih izdelkov, ki bodo ob tej priložnosti na prodaj, Križanke pa bodo goste in domačine postregle s pristnimi domačimi sladicami.
V primeru slabega vremena bo praznik v kriškem Ljudskem domu.
Učbenika za jezikovno rast naših učencev
Gremo na pošto in Veselo v slovenščino
»Taki učbeniki, namenjeni naši šoli, napisani za naše razmere, izidejo vsakih deset let.« V tej ugotovitvi predsednice Slavističnega društva mag. Majde KauCiC Baša tiči ves pomen sinočnje predstavitve dveh šolskih knjig za naše osnovne šole: učbenika Gremo na pošto, ki so ga pripravile in napisale Jelka Morato, Lucija Abram, Vesna Sandalj in Stanka Sosič, domiselno pa ilustriral VValter Grudina, ter učbenika Veselo v slovenščino Jelke Morato. Z njima bodo naši otroci bogatili besedni zaklad, razvijali besedna spoznavanja in sporazumevanja, je poudarila Kaučičeva.
Jelka Morato, učiteljica na izolski italijanski osnovni šoli Dante Alighieri je napisala veselo v slovenščino sicer za italijanske otroke v Sloveniji, uporaben pa je tudi za pouk
slovenščine na slovenskih zamejskih šolah, je poudarila, saj upošteva slovenščino, ki jo otroci govorijo in poznajo, ter napake, ki izvirajo iz pogojevanja italijanskega okolja.
Abramova, Sandaljeva in Sosiceva tvorijo jedro slovenskih raziskovalk na peda-
goškem zavodu IRRSAE, ki se že dolgo ukvarja s poklicnim izpopolnjevanjem naših šolnikov. Gremo na pošto je že osma publikacija, ki jo je IRRSAE založil, že pripravljeni pa sta še dva učbenika, ki čakata na izid (beri: na sponsorja, ki naj bi ga omogočil...)
Priprave na Dobrodelni novoletni koncert
S prihodom božičnih praznikov se hitro bliža tudi tradicionalni, letos že 17. novoletni koncert »Srečno novo leto, Trst«, ki bo v nedeljo 5. januarja ob 17. uri v gledališču Rossetti. Tudi letos ga, kot vedno doslej, prireja Združenje trgovcev na drobno pod pokroviteljstvom denarnega zavoda Cassa di Risparmio - Banca SpA in Trgovinske zbornice.
Program koncertnega popoldneva, ki ga bo vodila Maddalena Lubini, sta vCeraj na sedežu denarnega zavoda orisala predsednik Združenja trgovcev na drobno Umberto Dorligo in predsednik denarnega zavoda Roberto Verginella; slednji je med drugim podčrtal, da koncert iz leta v leto žanje vse večji uspeh, bodisi zaradi prizadevanj prirediteljev in protagonistov prireditve, bodisi zaradi njegovega dobrodelnega namena; izkupiček prireditve bo tokrat namenjen Vsedržavnemu skladu za študij obolenj na jetrih, ki ga vodi prof. Tiri-belli.
Protagonist novoletnega koncerta bo tokrat že tretjič orkester občinskega gledališča Giuseppe Verdi, ki ga letos vodi dirigent Stefeno Ranzani, gostja popoldneva pa bo sopranistka Regina Renzovva. Na koncertu pod naslovom »Fantazija za novo leto« bo orkester izvajal Ponchiellijeve, Dukasove, Straussove, Lebarjeve in Kalmanove skladbe, med njim pa bo Združenje trgovcev na drobno podelilo priznanji »Srebrne rože« prof. Clau-diu Magrisu in modnemu kreatorju Ottaviu Misso-niju za njuno delo na socialnem, kulturnem, gospodarskem in športnem področju.
Prodaja vstopnic za koncert se bo zaCela v Četrtek 19. v blagajni Utat v pasaži Protti 2.
V ČETRTEK DOBRODELNI KONCERT MARKA IN MARTINE FERI
Pestro »V pričakovanju božiča"
S Četrtkovim dobrodelnim koncertom, ki sta ga Skladu Mitje Cuka posvetila kitarist Marko Feri in mezzosopranistka Martina Feri, se je zaključila vrsta prireditev ob peti obletnici izhajanja skladovega glasila Škrat.
Številne prireditve z imenom »V pričakovanju božica« je Sklad organiziral tudi zato, da bi se primerno oddolžil vsem prijateljem, podpornikom in tistim, ki se prizadevajo, da bi skupno dosegli glavni cilj delovanja »Pomagajmo otrokom«.
Mlada umetnika sta predstavila skladbe Luisa de Norvoeza, Johna Dou-landa, Johna Bartleta, Mi-guela Oobeta ter Alexan-dra Tansmana.
Marka naše občinstvo že pozna, saj je nastopal na raznih skupnih glasbenih prireditvah, sedaj pa se uveljavlja tudi kot solist na raznih večerih. Bil je enkraten in poslušalci so mu izrazili s
ploskanjem svoje priznanje in občudovanje.
Njegova sestra Martina, ki je začela svoje pevske nastope pri domačem zboru Vesela pomlad in nato nadaljevala študij solopetja pri prof. Vesni Topič je poleg pevskih sposobnosti pokazala tudi veliko ljubezen do
petja, ki ji bo, po našem mnenju, prav gotovo odprla pot še na razne nastope in koncerte.
Lepi večer je v imenu Sklada M. Cuk pozdravila predsednica Stanka Cuk, ki se je zahvalila mladima umetnikoma in vsem, ki so prispevali k uspehu vseh pobud v ok-
viru prireditve V pričakovanju božica.
»Ponosni smo, je med drugim dejala, da nas je finančno in moralno podprla Dežela FJK, ker nam je na tak naCin izkazala, da smo si z našim nesebičnim delom prislužili tudi njeno zaupanje in spoštovanje«.
V DOMU ANTONA UKMARJA
Srečanje pobratenih zborov pri Domju
Dolgo tradicija srečanj zborov Fran Venturini in Loški glas iz Zagorja ob Savi
V Domu Antona Ukmarja pri Domju so v soboto pripravili večer zborovskega petja, ki je po eni strani zagotovil prijeten umetniški užitek, po drugi pa predstavljal pomembno kulturno srečanje na zborovski ravni: občinstvu sta se namreč predstavila domači moški pevski zbor Fran Venturini in moški zbor »Loški glas« iz Zagorja ob Savi, ki se že vrsto let srečujeta in skupaj nastopata. Leta 1978 sta namreč sklenila pobratenje in od takrat so njimi nastopi zgled sodelovanja, ki presegajo zgolj pevsko dejavnost, saj utrjujejo človeške vezi med delčkom našega zamejstva in delčkom matične domovine.
Zbor od Domja vodi že 2 let Ivan Tavčar, gostujočega pa Igor Boemajer in pod njegovim vodst-
vom je zbor zapel vrsto ljudskih in umetnih pesmi, pa tudi italijansko »Signore delle cime«. V imenu gostiteljev je spregovoril Peter Kr-mec, ki je poudaril pomen delovanja zbora Fran Venturini, njegovih številnih nastopov doma, v Sloveniji in raznih italijanskih mestih (tu je omenil svoje pobratenje z zborom Accademia corale iz Marzabotta), navezanost na pevovodje, ki so mu pomagali pri njegovi rasti od Cveta Marca, do Švare, Žerjala, Ignacija Ote in drugih. »Danes imamo svoj sedež in smo zadovoljni, da imamo v njem vaje in nastope. Želimo pa si še sodelovanja z drugimi zbori, ker menimo, da je slovenska pesem našemu človeku v teh težkih časih potrebna, da je naloga naših društev,
da nas družijo in branijo in zaščitijo kot manjšino.« V imenu zbora iz Zagorja je prinesel pozdrav predstavnik občinskega sveta iz Zagorja Janez Volk.
Pester program sta napovedova-li Marina in Lara; oba zbora pa sta veCer zaključila z dvema skupnima pesmima, med katerima »Mi smo ubežniki - mi smo izganci«.
Mlada harmonikarja Igor in Denis sta nato poskrbela za prijetno razpoloženje v dvorani, v kateri so se pevci obeh zborov in občinstvo zadržali v prijetnem razgovoru, pa tudi s skupnim petjem slovenskih in borbenih pesmi.
VeCer se je zaključil z obljubo, da se bodo pevci še srečali in to Cim bolj pogosto.
Neva Lukeš
li PRIREDITVE
DEŽELNO vodstvo Slovenske zamejske skavtske organizacije
vabi vse sedanje in bivše voditelje na srečanje ob 20- letnici organizacije, ki bo danes, 14. t. m. pri Sv.Ivanu v Trstu. Začetek ob 18. uri z zborom pred cerkvico sv. Ivana in Pe-lagija v Ul. Capofonte in zahvalno mašo.
KRD DOM BRISCIKI
vabi na ogled lepljenke “...J’en še smua lete (skuara pa damace)" danes, 14. t. m., ob 20.15 v Domu v BrišCikih. Nastopa dramska skupina KD Rovte - Kolonkovec, režija Drago Gorup, ha-mornikar David Danieli. Predstavi sledi članski družabni veCer ob koncu leta. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB ( Ul. Do-nizetti 3) vabi danes, 14. t.m. na drugo srečanje iz sklopa posvečenega odkrivanju Rusije. Na sporedu bo predvajanje filma “Življenje in neobičajna dogodivščina vojaka Ivan Conkina". Uvodno besedo bo podala Nadja Roncelli ob
18.30.
PD MACKOLJE vabi danes, 14. t.m. na veCer “ ZA PREŽIVETJE PRIMORSKIH SLOVENCEV POD FAŠIZMOM”. Dokumentarec o arhivu zbora svečenikov sv.
Pavla bo predstavil mag. Egon Pelikan. Pričetek ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Toplo vabljeni!
ZDRUŽENJE "Starši
skupaj" priredi danes, 14. in jutri, 15. t.m. razstavo in prodajo raznih ročnih izdelkov, ki bo v prostorih Stadiona 1. maj pri Sv. Ivanu. Razstavo bodo odprli v soboto ob 9. uri; odprta pa bo do 13.30 in od 15. do 22.30 ter v nedeljo od 9. do 19. ure. Vabljeni starši in na sploh ljubitelji naših mladih, da si razstavo ogledajo, da pa z nakupom lepih ročnih izdelkov pomagajo Združenju pri njegovi dejavnosti.
SKD GRAD prireja v društvenih prostorih v Banih TRADICIONALNO BOŽIČNO RAZSTAVO z izdelki Clavdia Clarija, Alenke Sosič in g. Zdenke. Urnik odprtja razstave: jutri, 15. decembra od 16. do 20. ure in danes, 14. decembra od 17. do 20. ure.
ZBORI Vesela pomlad prisrčno vabijo na KONCERT ob svoji 18-letnici, ki bo v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah jutri, 15. t. m. s pričetkom ob 17. uri. Večer bodo z glasbenimi točkami obogatili pevci, ki obiskujejo glasbeno šolo Marij Kogoj.
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST v
Rojanu in Slovenska glasbena šola - koncertna pobuda Rojan vabita na 4. glasbeno srečanje mladih, ki bo jutri, 15. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu v Ul. Cordaroli 29. Nastopili bodo Beatrice Zonta, Tatjana Jercog, Tinkara Kovač, Erika BuzeCan, Marko Stoka, Paolo Bembi in Adam Selj. Vstop prost!
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
jutri, 15. t.m., ob 16. uri odprtje razstave pisem, razglednic, fotografij in dokumentov bivših internirancev v italijanskih zaporih in konfina-ciji, Slovencev v posebnih bataljonih. Uvodna misel Aleksij Kalc. Nastop ženskega in MePZ
Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča ter recitatorjev.
ANPPIA, VZPI-ANPl in ANED vabijo jutri, 15-t.m. ob 15. uri na opensko strelišče na svečanost ob 55-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Finko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal-Spregovorila bosta Duško Kalc in Giorgio Marži, predsedovala bo Kostanca Filipovič, so-delaval bo zbor MoPZ Tabor, vodi Aleksander
Sluga.
RADIJSKI ODER vabi na ogled igre Alojza Rebule SAVLOV DEMON, ki jo bo izvajalo KUD Selca nad Škofjo Loko in ki bo jutri, 15. t.m., ob
17.30	v Marijinem domu v Ul. Risorta 3. Vabljeni!
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONCERT 1996 jutri, 15. t.m., ob 17. uri v gledališču F.
Prp^prpn
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA jutri, 15. t. m., ob
16.30	v cerkvi sv. Roka v Nabrežini.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
vabi v ponedeljek, 16. t. m. v Peterlinovo dvorano na srečanje z astrofizikom dr. JANEZOM ZORCEM, ki bo govoril o manjkajoči materiji v vesolju. Predavanje se bo začelo ob 20.30.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Vas prisrčno vabi na predstavitev knjige Mirana Košute KRPANOVA SOL, ki bo v torek, 17. t. m., ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani. Knjigo in avtorja bo predstavil akademik Ciril Zlobec, odlomke iz knjige bo bral igralec Vladimir Jurc, uvodne zvoke bo podal kitarist Marko Feri.
SKLAD MITJA CUK prireja pod pokroviteljstvom dežele Furlanije -Julijske krajine F PRIČAKOVANJU BOŽICA v MarijaniščU
na Opčinah. Do 15. t.m-ogled treh razstav: razstava otroških in mladinskih knjižnih izdaj iz Furlanije-Julijske krajine v slovenščini in slovenskem narečju, razstava umetniško-obrtniških izdelkov Vzgojnozaposlit'
venega središča Mitje Cuk in razstava ob peti obletnici revije Škrat danes in jutri od 9. do 1^-ure. Do 19. decembra v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opcl' nah je odprta likovna razstava ALEKSANDRA STARCA. Urnik: vsaK dan razen sobote od It)-do 12. ure, ob delavnikih od 17. do 19. ure.
FOTO TRST 80 prir6' di v četrtek, 19. t. m-, 0.
20.30	v Gregorčičevi
dvorani v Ul-Frančiška 20/11- nad stropje veCer diapozid vov s potovanja PO NA MIBIJI Sonje Gregork
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU obvešča, da bo KNJIŽNI SEJEM odprt do vključno 2 • t.m. ob torkih in petki od 16. do 19. ure. .
SKD VIGRED priJfU BOŽIČNI SEJEM KNJlt* IN ROČNIH DEL v drust venih prostorih v Semp
laju v petek 20., v sob
to, 21., v nedeljo, 22- 0 di od 11. do 12. ure) m * ponedeljek, 23. decembra od 18. do 20. ure. R
PIHALNI ORKESTER
BREG in Glasbena sol
vabita na KONCERT ° zaključku leta v nede J ’ 22. t. m., ob 17- uri v občinskem gledališč Prešeren v Boljuncu.
TRST
Sobota, 14. decembra 1996
Slovensko Stalno Gledališče
BORIS KOBAL
AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI
Krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL
Jutri,	15.	t. m.,	ob 16. uri
v sredo,	18.	t. m.,	ob 20.30
v petek,	20.	t. m.,	ob 17, uri
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU
vabi na
TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST
ki bo v petek, 27. decembra 1996, ob 17.30 v gostilni Sardoč v Prečniku.
Letošnja družabnost bo posvečena 25-letnici delovanja društva.
Soorganizatorji srečanja so tudi Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem in Podporno društvo Rojan.
Program predvideva nastop moškega pevskega zbora V. Vodnik iz Doline, ansambla Long Zlunk, zadnje vesti pa nam bosta povedali - seveda - Vanča in Tonca.
Sporočamo vsem, ki se želijo udeležiti družabnosti, da je letos število mest omejeno. Zato je možen vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu v Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 360072 - 360324.
Za vse udeležence je možnost avtobusnega prevoza.
Izvedba KRUT - Trst
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
14.	decembra 1996
DUŠAN
Sonce vzide ob 7.55 in zatone ob 16.40 - Dolžina dne-ya 8.45 - Luna vzide ob 10.43 in zatone ob 21.22.
Jutri, NEDELJA,
15.	decembra 1996
KRISTINA
VREME VČERAJ OB 12. DRI: temperatura zraka 9,5 stopinje, zračni tlak 1012,1 fnb, pada, veter 4,3 km na uro ing, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, tempe-tntura morja 13,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Beatrice Durri, Alessandro Di Piero,
Francesca Farci, Pietro Markezic, Alessandra de Vi-sintini.
UMRLI SO: 74-letna Silvana Pitacco, 51-letni Vladi-miro Grebello, 76-letni Mau-ro Pariš, 85-letni Giovanni Gonzato, 68-letna Licia Pe-lessoni, 81-letna Maria Bus-sani, 84-letna Laura Millo, 64-letni Renato Boni, 72-let-ni Ezio Sbernini, 87-letni Valmiro Trevisan.
OKLICI: biolog Andrevv Geletti in terapistka Martina Hmeljak, finančni operater Domenico Ravazzolo in uradnica Cinzia Candotti, natakar Simon Carlos Morio-nes Bonino in gospodinja Susana Esther Macera.
kT LEKARNE
Od PONEDELJKA, 9. do SOBOTE, 14. decembra 1996
ITALIJANSKI PROIZVAJALEC
električnih kablov iz PVC-ja za nizko in srednjo napetost
išče
izkušene predstavnike za slovensko tržišče, ^ imajo stike tudi s hrvaškim in bosanskim trgom. Zaželjeno je znanje italijanščine.
Pismene ponudbe pošljite na ICE
Ulica Genova 9 - TRST Fax 0039-40-364258
NAJKAKOVOSTNEJŠI
2V E MI S K I JEZIK ?
SE VEDNO
V ULICI C0R0NE015
V teku so vpisovanja V TEČAJE
nemškega jezika
za leto 1997
GOETHE-INSTITUT
Ulica C o r o n e o 15 TRST
Tel. 04/635763-4
SOZ
sklicuje
XX. občni zbor
jutri, 15. decembra 1996, ob 9. uri
v Kongresnem središču tržaškega velesejma, P.le De Gasperi 1 Dnevni red:	L otvoritev
2.	izvolitev predsedstva občnega zbora
3.	poročilo predsednika SKGZ
4.	izhodišča za prenovo Zveze (predstavitev)
5.	razprava
6.	volitve
7.	razno
SKD I. GRUDEN Nabrežina
prireja pod pokroviteljstvom Zadružne kraSke banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo
KAMEN...
V Razstava kamnitih izdelkov
14. in 15. decembra 1996
URNIK: danes, 14. decembra, od 17. do 20. ure jutri, 15. decembra od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure v
župnijski dvorani sv. Roka v Nabrežini center
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante, Milje -Mazzinijev drevored 1.
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Ancora vivo«, i. Bmce Willis.
EKCELSIOR - 17.15,
19.45,	22.15 »Michael Collins«, r. Neli Jordan, i. Liam Neeson.
EKCELSIOR AZZURRA -
16.45,	18.30, 20.15, 22.0,0 »Una promessa e una pro-messa«, i. Arnold Sdnvarze-negger.
AMBASCIATORI -15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. VValt Disney
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40,19.55, 22.15, 0.30 »Segreti e bugie«, r. Mike Leight.
NAZIONALE 2 -15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15,
24.00	»II professore matto«, i. Eddie Murphy.
NAZIONALE 3-17.15, 19.50, 22.10, 0.30 »Slee-pers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman.
POHIŠTVO KOflSM
3G>\btc
TRST- Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150
prodaja po polovični ceni do izčrpanja zaloge: dnevne sobe, omare, sedežne garniture in drugo pohištvo.
Pohitite!
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 0.15 »Lo specchio della memoria«, i. Ray Liotta, Linda Fiorentino.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Alcove proibite«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.20, 22.10 »A spasso nej tempo«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi.
ALCJONE - 18.00, 20.00,
22.00	»H barbiere di Rio«, r. Giovanni Veronesi, i. Diego Abatantuono, Margaret Maz-zantini.
LUMIERE - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Crash« r. David Cronenberg. Prepovedan mladini pod 18. letom.
□ OBVESTILA
VSI 30-LETNIKI (letnik 1966) nekdaj in sedaj bivajoči v zgoniški občini se dobimo v petek, 20. t.m., ob 20. uri v gostilni v Zgoniku. Potrdite Vašo prisotnost do 19. t.m. na tel. St. 229123 (gostilna Zgonik).
DRUŽBENO politično društvo Edinost priredi v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Sa-ležu - KD Rdeča zvezda predavanje z naslovom “ Pravica do rabe slovenskega jezika", ki bo prikazalo možnost vsakogar, da prispeva k postavitvi temelja za dober zaščitni zakon.
PD SLOVENEC Boršt-Za-brežec vabi v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na REDNI OBČNI ZBOR. Priporočamo udeležbo!
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prireja SILVESTROVANJE: večerja, ples, srečelov, tombola, nagrajevanje najboljše torte. Rezervacije na tel. St. 51377 med 10. in 13. uro ter od 17. do 20. ure do 27. t.m.
ZBOR pravoslavne cerkve sv. Spiridiona v Trstu išče pevce predvsem druge tenorje in druge base. Pogoji: poznanje not, vsaj triletno petje v zboru, dober glas, ker organik predvideva le 14 pevcev, ki pojejo v glavnem Sestglasno. Interesenti naj tel. na st. 360891 zjutraj do 9. in po 19. uri. Cas prijave do 23. t. m.
H ČESTITKE
Abraham res ne miruje in prijatelje nase vse po vrsti obiskuje. Jutri se bo pri BRUNOTU ustavil in mu Se na mnoga leta nazdravil. Tudi planinci Sloge in Devina mu zaželimo sreče in radosti iz srca in na njegovo zdravje bomo spili Čašico do dna.
Sabrina in Sergio nista več sama. Pridružil se jima je RUDI. Srečnima staršema iskreno čestitajo, malemu pa želijo vso srečo sorodniki iz Cerovelj in Starancana.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA
sklicujejo
REDNI OBČNI ZBOR
jutri, 15. t. m., ob 10. uri v Kulturnem domu na Proseku
Vabljeni!
Danes, 14. t. m., ob 20.30 cerkev sv. Jerneja na Opčinah
BOŽIČNA > REVIJA
v priredbi zbora
Jacobus Gallus
sodelujeta
MePZ Primorec-Tabor
in
dvojezični zbor iz Celovca
Vabljeni!
Petru in Sandri se je pridružila
Nada
Srečnima staršema želijo obilo sreče
kolegi in direkcija Centralspeda
MALI OGLASI
tel. 040-361888 * v
PRODAM zazidljivo parcelo 900 kv. m med Devinom in Nabrežino. Tel. v večernih urah po 20. uri na St. 566239.
PRODAJA privatnik v
okolici Nabrežine postaja zazidljive parcele po 1.000 kv. m za dve enostanovanjski stavbi in eno dvostanovanjsko z odobrenim načrtom in z možnostjo takojšnje gradnje. Informacije tel. St. 040/310203.
PRODAM enonadstropno hišo z vrtom na lepi lokaciji v Ločniku, Ul. Chiese Anti-che 1. Tel. št. 0038665/28417.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Valdinvo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
PRODAM polžasto stopnišče visoko 3,30 m, železna vrata za vrt, 3 m x 2,20 m, macesnova vrata 2,20 m x 0,81. Tel. na St. 040/422836.
PRODAM kombi Ford Transit za 9 oseb na bencin, letnik ’80. Tel. po 19. uri na St. 229430.
PRODAM kravo. Tel. št.
200078.
PLOČEVINASTI box za
pospravo orodja po zmerni ceni išče Sklad Mitja Cuk. Tel. v uradnih urah na St.
212289.
PRODAJAM božične smrečice vseh velikosti. Družina Lupin, Ul. Trieste 347 (zraven goriskega pokopališča). Tel. St. 0481/21227.
KOKOŠJA farma Srečko Tomšič - Sovodnje prodaja kokosi. Tel. St. 0481/882064
v večernih urah.
SNEŽNOBELO mucko ali oranžnega mucka dobite, če pokličete na tel.st. 828859.
SEM iz Komna, stara 35 let, pomagala bi v gospodinjstvu ali čiščenju, imam tudi izkušnje pri delu s starejšimi osebami. Tel. St 0038667/77305 Mira po 20. uri.
ŠTUDENTKA nudi pomoč pri učenju osnovnošolcem in srednješolcem. Tel. St. 228382.
PUBLIEST - obvestilo
Pri ponudbah s šifro, predvsem delovnih, nudi Publiest edino poštni servis sprejemanja, zato ne jamči odgovora oglaševalca. Priporoča se tudi, da zainteresirani navedejo vedno na kuverti ŠIFRO in pošljejo ponudbe po navadni pošti in NE PRIPOROČENO (Raccomandata).
IŠČEM izkušenega električarja za prodajo električnega materiala. Tel. St. 0368/930625.
GOSTILNA v Ricmanjih
obvešča, da ima ob vikendih domačo žolco.
OSTROUSKA - Zagradec 1 odpira kmečki turizem.
OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samator-ci St. 22.
OSMICA je odprta pri Gla-vinovih v Lonjerju St. 255. Točijo belo in črno vino. Vabljeni!
OSMICO je v Borštu odprl Danjel Glavina. Vabljeni!
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo točenih in sortiranih vin.
PRISPEVKI
Včeraj izpadel: Ob 15. obletnici smrti (13.12.) Tereze Mavec daruje družina
500.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Renata Markona darujejo družini Malalan in Zlobič 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Družine Borjan, Perosa in Castelli darujejo 50.000 lir za MePZ Višava s Ferlugov.
Ob priliki lepega jubileja v družini darujeta Tatjana in Josip Panjek 300.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob prejemu izkaznice VZ-PI-ANPI so prispevali Mauri-zio Filippi 30.000 lir, Dimitri Daneu 20.000 lir, Aldo Colja
10.000	lir, Attilio Albi 5.000 lir, Mara Starc 10.000 lir in Livio Albi 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Kontovelu.
V	spomin na Franca Bizjaka darujeta Danilo in Eda 50.000 lir za Kulturno društvo Lonjer-Katinara.
Ob 1. obletnici smrti dragega moža Franca Bizjaka daruje žena Karla 100.000 lir za PD Lonjer-Katinara.
V	spomin na pok.Edvarda Grgiča darujeta družini Kranjec in Cergol 100.000 lir zaTPPZ.
V	spomin na Gigija Paulina darujejo: Valerija in Romano
50.000	lir, družina Šuligoj (Prečnik) 20.000 lir, Daria in Igor Skrij 30.000 lir, Štefanija Legisa (Prečnik 15) 25.000 lir, Aleksander in Ingrid Tretjak
100.000	lir in Anamarija Se-mec 30.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob pok. Gigija Paulina darujeta družini Adamič in Colja
50.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob 10-letnici smrti pok. Gi-zele darujeta Meri in Vanda Laghi 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Amalijo Doljak daruje družina Sergio Kante 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na drago nono Marijo Persinovič-Renar daruje nečakinja Nadja 50.000 lir za obnovo strehe cerkve sv. Florjana.
V	spomin na Jožefe in Marijo Pernarčič darujeta Dragica in Irma 100.000 lir za SKD Cerovlje - Mavhinje.
V	počastitev spomina Marije Glavič-Slama darujejo hčeri in sin 300.000 lir za župnijo sv. Jakob, 500.000 lir za Marijin dom, 500.000 lir za Misijone, 300.000 lir za Vin-cencijevo konferenco,
300.000	lir za PZ Novega sv.Antona in 100.000 lir za Novi glas.
V	spomin na dragega Srečkota Sumana darujejo družine Sirca iz nabrežine
150.000	lir za Dom »J. Ukmar« - Skedenj.
V	spomin na Gigija Paulina daruje Eda Terčon 25.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na brate Tence ter Ivota in Eivino daruje Berto in Milka Švab 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa in 25.000 lir za MPZ iz Križa.
V	spomin na Marcelo Tence in Marico Sonce darujeta Berto in Milka Švab 25.000 lir za SD Mladina.
Namesto cvetja na grob no-ne Amalije Doljak darujeta Sonja in Viktor Košuta 50.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob sestrične Amalije Doljak daruje Fani' Kosmina 30.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Alojzija Paulina daruje Fani Kosmina
20.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na Etko Križnic darujeta Justa in Anica Daneu
50.000	lir za SKD Tabor.
N.N. daruje 30.000 lir za
Dom Brdina.
Anica Skerlavaj prispeva
50.000	lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Etko Križnič prispeva Stanka Hrovatin
50.000	lir za Knjižnico P. Tomažič.
V	spomin na Marijo Glavic vd. Slama drujeta Savi in Bruno 50.000 lir za Senjakob-sko kulturno društvo.
V	spomin na Amalijo Colja vd. Doljak darujeta Marta in Pepi Zidarič 50.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na mamo Amalijo daruje sin Renato 50.000 lir za SKD Vigred in 50.000 lir za SKP-Krožek Kras.
V	spomin na teto Amalijo daruje Darinka z družino
50.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na soseda Gigija Paulina darujejo Mokoletovi
50.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na prijatelja Gigija Paulina daruje Renato Doljak 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Prečnika.
Namesto cvetja na grob Edvarda Grgiča darujejo družine Mljač, Medved in Konobelj
75.000	lir za SD Zarja in
75.000	lir za KD Lipa.
V	spomin na Edvarda Grgiča darujeta Majda in Livio Eva 50.000 lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob Edvarda Grgiča darujejo Malja in Miro ter sin VValter Kjuder z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice.
V	spomin na pok. moža in očeta Edvarda Grgiča darujejo Zena in otroci z družinami
100.000	lir za SD Zarja,
100.000	lir za KD Lipa in
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice.
Ob plačanju članarine darujeta P.in S. Žagar 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Tatjanino mamo daruje družina Vremec
100.000	lir ter družina Cebu-lec 100.000 lir za Zvezo vojnih invalidov v Trstu.
Ob 10. obletnici smrti moža in očeta Ivana darujeta Nada in Tatjana 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Kriza.
Ob obletnici smrti Rudija Gergiča daruje žena z družino 100.000 lir za SKP.
Zaradi stiske s prostorom bomo ostale darove in prispevke objavili prihodnji teden.
14.12.1994	14.12.1996
Čas mineva, a spomin nate Se vedno obstaja
Mario Verša
Z ljubeznijo se te spominjamo
tvoji najdražji
Prosek, 14. decembra 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdinvo 36 tel. 040-361888-lax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
NAŠI NEPOZABNI GLEDALIŠČNIKI / POBUDA SK IN KONZULATA RS
Slovensko gledališče v spomin »soudeleženih«
Večer so priredili v tržaški Gregorčičevi dvorani
Čeprav pravega odbora, ki bi skrbel za sprotno delovanje pravzaprav ni (ali Se ni), se je Slovenski klub pojavil na prizorišču tržaškega mestnega dogajanja z zanimivim in tudi nadvse uspešnim večerom: prejšnji torek smo se tako zbrali v Gregorčičevi dvorani ob Naših nepozabnih gledališčnikih (foto Magajna). Z dobrodošlim sodelovanjem Generalnega konzulata Republike Slovenije je večer zaživel ob prisrčnem obujanju spominov na osebnosti, ki so vse od povojne dobe do nedavnih dni ustvarile naše gledališče in jih danes ni več med nami.
Začetna misel, ki jo je v poklon in zahvalo podala Mira Sardoč, je izzvenela zbrano, a nikakor ne žalostno. SardoCeva je z njej lastno pokončnostjo spregovorila o igralčevem soncu, ki ogreje dvorano in olepSa življenje vsakemu prisotnemu. Saj je vendar pravi gledališčnik tisti, ki v trenutku, ko je na odru, uspe na stežaj odpreti svoje srce in podariti občinstvu vse, kar je najdragocenejsega.
VeCer je s pripovedjo o »zgodbi« našega gledališča, od Cisto prvih začetkov nekako do današnjih dni povezovala Bogomila Kravos^ ki je pravzaprav zamisel o takem srečanju tudi izdelala. V ta okvir so se kot mozaik nizali utrinki, spomini, drobci iz življenjskih in delovnih dogodivščin nepozabnih imen gledališčnikov, ki so s svojo veliko ljubeznijo do dramske umetnosti in prepričano-
stjo, da je ta oblika kulture ljudem potrebna, oblikovali našo osrednjo gledališko ustanovo.
Izbira koledarskega Časa ni bila naključna, saj se na prve dni decembra veže vrsta pomembnih dogodkov iz naSe polpretekle zgodovine: 4. decembra 1904 je bil otvorjen Narodni dom, 2. decembra 1945 je s prvima dvema premierama doživelo krst bodoče slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje, prav tako v prvih dneh decembra, a dve desetletji kasneje, pa je bil namenu predan Kulturni dom, v katerem je danes sedež in življenjski prostor nase stalne gledališke ustanove.
Povojno gledališče je bilo bistveno drugačno od tistega, ki je delovalo pod okrilijem Narodnega doma. Razlikovalo se je tudi od dramske dejavnosti, ki so jo naši ljudje kljub prepovedim gojili v predvoj-
nem Času. Dejstvo je, da bi ustanove danes ne bilo, ko se tedaj zanjo ne bi zavzela matična domovina. Med prvimi vidnejšimi aktivisti izstopa osebnost Danila Turka - Joca, ki je skupaj z ostalimi igralci in sploh gledališkimi ljudmi, iz naših krajev, pa tudi iz drugih krajev Slovenije, zaCel postavljati na noge gledališko družino. Poleg Joca so bili Se Just Košuta, gledališčnik, a predvsem prosvetni delavec, Ferdo Delak, upravitelj v dobi zavezniške vojaške uprave, Modest Sancin, prav tako upravni vodja gledališča, pa se vrsta znamenitih osebnosti, ki so še do pred nedavnim globoko zaznamovali nase kulturno dogajanje, kot sta predvsem Silvij Kobal in Jožko Lukeš. Ob takorekoC Čistih igralcih so se na poti oblikovanja in rasti zamejskega gledališča pojavili še številni drugi ugledni
ljudje, glasbeniki, med katerimi Ubald Vrabec, Ivan Grbec in Fran Venturini, likovni umetniki, med katerimi izstopa ime Jožeta Cesarja, pa tudi književniki, na primer Vladimir Bartol, ki je s svojo pretehtano kritično mislijo spodbudno pripomogel h kakovostni rasti tega tedaj edinega stalnega gledališča v Trstu.
Torkov večer v Gregorčičevi dvorani so ob vezni besedi Bogomile Kravos oblikovali spomini Neve Lukeš, Lelje Rehar-San-cin, že prej omenjene Mire Sardoč, Borisa Kobala in Adrijana Rustje. Zanimive, predvsem večini nepoznane drobce iz duhovno bogatih življenj vseh omenjenih gledaliških ljudi, pa tudi zabavne anekdote iz njihovih včasih pustolovskih dogodivščin, je z glasbo obogatil harmonikar Maurizio Marchesich.
Damiana Ota
FUENTE OVEJUNA / PREPRIČLJIVA PREDSTAVA SKUPINE A. GADESA
Ples kot pretresljiv protest
Plesna predstava Fuente Ovejuna v izvedbi ansambla, ki ga vodi znani španski plesalec in koreograf Antonio Gades, je v petek, 6. decembra, privabila v videmsko športno palačo res ogromno množico ljudi, Čeprav samega Gadesa iz zdravstvenih razlogov ni bilo med nastopajočimi. Delo vsekakor preveva Gade-sova globoka Čustvena navezanost na svojo domovino, kakršno je bilo Čutiti že v prejšnjih slovitih baletih, ki jih je bilo mogoče videti v Italiji na odru ali na filmskem platnu (Bodas de sangre, Carmen in Fuego).
Zgodba, na kateri sloni nova plesna postavitev, sega sicer bolj nazaj v špansko zgodovino, v 15. stoletje, in zvesto sledi dramskemu delu španskega književnika Lopeja de Vege o uporu preprostih prebivalcev vasi Fuente Ovejuna proti nasilnemu oblastniku. Nazorno
prikazano dogajanje se ravzija od prizora do prizora, slike mirnega, ubranega življenja v vasi prekinjajo prizori nasilnega oholega nastopa oblastika, ki med praznikom oholo žali vaškega starosto, nadleguje ženske, ugrabi mlado nevesto in njenega ženina. Poleg flamenka, s katerim opisuje trenutke strasti in spopada, je Gades v predstavo vpletel še elemente drugih španskih ljudskih plesov, ki učinkovito opisujejo preprosto vaško življenje, ki mirno teCe ob kmečkih opravilih in praznovanjih, medtem ko pojavo oblastnika označujejo elementi slovesnejših plesov. Ob kostumih, ki skupaj s starim kmečkim orodjem sugestivno nakazujejo okolje in dobro dogajanje, pusti predstava v gledalcih globok vtis kot simbolični poklon vsem, ki so se uprli krivci in zatiranju.	(bov)
Ženski pogled na Cankarjeve pesmi ob 120-letnici rojstva velikega umetnika
Ob 120-letnici Ivana Cankarja je Galerija 2 Vrhnika izdala izbor njegovih Pesmi, ki ga je uredila Marija Vidmar. Izbor ni pripravljjen samo iz obeh izdaj Cankarjev Erotike, ki je leta 1899 povzročila pravi vihar med Slovenci, ampak tudi iz drugih objav.
Marija Vidmar je ob slavnostnem jubileju zapisala: »Sto dvajset let po Cankarjevem rojstvu, skoraj sto let po izdaji Erotike je Cas za novo branje Cankarjevih pesmi. Cas je, da o njegovih pesmih spregovorijo tiste, ki so jim bile namenjene. Mnoge stvari so se od izdaje Cankarjevih pesmi spremenile. Kar je bilo nekoC
pohujšljivo, je danes komaj opazno. Nekatere vrednote so izginile, nekatere so nastale na novo. Toda mnoge stvari ostajajo enake. Ostaja ljubezen, ostaja poezija in ostaja erotika.
Mnogokrat se nam zdi bolj normalno, da o ljubezni in erotiki govorijo moški. Tudi Cankarjeva dela v večini razlagajo moški. Tokrat je Cankarjeve pesmi brala ženska, slikarka, ki je prišla Živet med nas in ve, da katerikoli umetnik, pa tudi Ivan Cankar, ni samo naš, ampak je umetnost last vseh, ki vedo, kaj je lepo.
S slikarko Stanislavo Knez-Mi-lojkovic veva, da sta besedna in
slikarska umetnost samo dve strani ene in iste lepote. Izbor pesmi ni narejen samo iz obeh izdaj Erotike, ampak tudi iz drugih objav. Osnova ni bilo Časovno zaporedje nastanka pesmi, ampak želja, da zajamem predvsem vse razkošje ljubezenskega čustvovanja pri Ivanu Cankarju: od sentimentalne zaljubljenosti, preko igrive ljubezni do globokega senzualizma in ljubezenske odpovedi ter razočaranja, pa vse do svojstvenega cinizma, ki ga je najbrž zmogel samo on...V knjigi so nekatere Cankarjeve pesmi, ki so nastale zelo slučajno. Predvsem tiste iz začetka in konca knjige.«
LIKOVNA UMETNOST / GORICA
Pravljični svet in radoživost Klavdija Tutte
tudi našo vsakdanjost. Vsa ta bitjeca in bitja, ki jih Klavdij Tutta riše in slika, naravnost kipijo v platen, pa Čeprav so že ujeta v umirjenost Tut-tovega slikanja. Meni so bila najbolj vSeC večja platna, na katerih je umetnik ohranil še izredno žive, organske in življenske barve, po katerih sem ga spoznal pred leti, njegova zelena in rdeča barva sta namreč ne-nadkriljivi!
Umirjenost pastelnih barv in dovršenost podolgovatih, pvalnih, majhnih, fantastičnih svetov pa me sedaj v Gorici prepričuje, da se je najbrž za Tutto neko obdobje zaključilo, pa Čeprav vem, da svojim domišljijskim stvaritvam v bodočnosti zagotovo ne bo obrnil hrbta.
Tutto ve slike v Gorici govorijo o svetu majhnih zverinic, ki radoživo poskakujejo po njegovih platnih in grafičnih listih in nam prinašajo veselje do življenja. Ce so platna zahtevnejša in večjih dimenzij, so akvareli živa priCa dovršene popolnosti, o kateri nam govorijo kot otok zgrajene slike na boleči in obenem odrešujoči belini grafičnega lista. Povsod prisotna sonca imenitnih barv nam govorijo o življenju in prepričanju, da je vredno našega vsakodnevnega odločanja zanj. Veliko platno, kjer je naslikan spet nov svet pod nekakšnim Stone Rangom, nas tudi in predvsem zato prepriča, ker je center slike skorajda zagotovo
V	Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici so v likovni galeriji Ars v petek, 29. novembra, odprli razstavo novogoriškega umetnika, ki ga tudi pri nas poznamo že vrsto let (foto Bombača). Klavdij Tutta je namreč tudi v zamejstvu prisoten s svojim pravljičnim svetom in svojimi platni že dolgo, poznamo ga kot izvrstnega upodobljevalca vseh tistih skritih domislij vsakega človeka, ki ima še kaj veselja v sebi.
Prav veselje do življenja je srž Tuttove razstave v Gorici, njeno najgloblje bistvo in tudi dobro izhodišče za prihodnost. Klavdij Tutta mi je namreč na razstavi defal, da se je s ciklom slik, ki jih predstavlja v galeriji Ars, zanj končalo neko obdobje. Od sedaj naprej bo namreč zaCel slikati velike panoje, ki so napravljeni iz lesene podlage.
V	Gorici Klavdij Tutta, ki izhaja iz znane novogoriške slikarske družine, razstavlja dva ciklusa svojih umetnin, prvemu je dal naslov Pravljični pejsaži, drugega pa je poimenoval Življenje naj bo (Evita), napravil pa ga je v pričakovanju rojstva hčerke Evite. Sam umetnik je priznal, da ga je rojstvo hčerke zelo zaznamovalo in to se pozna tudi na njegovih grafičnih listih in na platnih v Gorici. Na razstavi so namreč na ogled tako velika platna kot tudi akvareli in grafike manjših in večjih dimenzij.
Mislim, da slikarju Klavdiju Tutti ne bom delal krivice, Ce bom zapisal, da si je že ustvaril tako samosvoj slikarski jezik, kateremu bi na Slovenskem težko našli primerjavo in je prav ta slikarska govorica tudi slikarjev »trade mark«, brez njega si Klavdija Tutte namreč ne moremo predstavljati. Klavdij Tutta se je namreč zapisal pravljičnemu svetu, v katerem odslikava svoje fantazije in tudi svoja videnja sveta. Pomembna novost go-riške razstave pa je po mojem v tem, da se je slikarjevo ustvarjanje v zadnjem letu (vse slike in grafike nosijo letnico 1996) zelo umirilo, slikar je dozorel in najbolj o tem pričajo njegove barve. Ce smo do sedaj poznali Klavdija Tutto predvsem po njegovih imenitnih živih in zelo prepričljivih barvah, ga tokrat spoznavamo kot uporabnika izredno nežnih pastelnih barv, med katerimi odločno prevladujeta nežno modra in skorajda fantastično občutena in subtilna oranžno-rjava-rumena barva, ki meji skorajda že na oker. Prav z barvami Klavdij Tutta pričara na platna in na grafične liste svet, ki je samo njegov, prijeten pa je vsem, saj nam kaže tisti svet, ki ga nosimo od otroštva naprej vsi s seboj. To, da ga nočemo v zrelih letih veC kazati in niti o njem govoriti, je seveda drugo vprašanje. Ce so velika platna vsa zgrajena na podlagi velikih barvnih ploskev obeh omenjenih barv, so akvareli nežnejši in izredno prefinjeno, skoraj boleče dovršeno naslikani. Klavdij Tutta namreč slika predvsem svoje svetove ovalnih barv, v katerih so kozlički, čudne živalice, ki jih lahko imamo za kozliCe ali pa bikce, za neke praživalice ali pa za pravljična bitja, nad tem svetom rastejo drevesca, ki so postavljena povsod in kažejo na življenje. Vse skupaj pa nakazuje na svet, ki se vrti, teče dalje, pa Čeprav je ujet v svoj pravljcni zanos, v fantazijo, ki nadkriljuje vsako stvarnost,
veliko sonce živo oranžne barve. Ker pa slika govori o pravljičnem svetu, bi lahko bilo to sonce tudi pradavno jajce, iz katerega prihajajo na svet ljubke zverinice.
Klavdij Tutta nam v goriški gale' riji Ars Čara svoj svet pravljic, a nam obenem govori tudi o našem življenju, o naših najglobljih domišljijskih hotenjih in nas obenem prepričuje o »strahotni lahkotnosti življenja«, Ce se smem spomniti Kundere. Prav ta lahkotnost njegovih grafičnih listov pa obiskovalca razstave njabolj prepriča in njegova vera, v življenje, slikarjevo veselje do življenja, ostaja z nami še dolg0 po ogledu razstave. Zagotovo pa nas spremlja vsaj nekaj Časa po ogledu razstave.
Razstava Klavdija Tutte je sestavljena iz šestih večjih platen in 1 akvarelov raznih dimenzij. Umetni pa je v Gorico prinesel tudi nekaj gr® fiCnih map in manjših akvarelov, ki so zaradi svojih dimenzij in zgodne cene dosegljivi vsakomur. Razstava bo v galeriji Ars v Katoliški knjiganj1 na Travniku na ogled do 4. januar)3 prihodnjega leta. Gotovo je 0 pravšnja razstava za božične in I)oV?. letne praznike, saj govori o veselju, ga je med nami zares premalo. .	^
ROMANO PRODI / NOV NAPAD NA VLADO
STAVKA / ZAHTEVA SINDIKATOV
Romiti prekoračil vse dopustne meje
Levico opozarja, do je predsednik Fiata v preteklosti ob še hujšem položaju molčal
Delovne pogodbe obnoviti do božiča
Obsodili so napade Fosse in Romitija na vlado
DUBLIN, RIM - »Nikoli in v nobeni državi se Se ni zgodilo, da bi zasebni indu-strijec tako težko posegel v Politično življenje neke države,« je včeraj pred dublinskim zasedajem na Vrhu Evropske unije predsednik vlade Prodi pokomentiral predsinocni Romi-tov napad na vlado. Predsednik Fiata je namreč se bolj Črnogledo prikazal stanje v državi kot pred dnevi predsednik Confin-dnstrie Fossa. Za Romitija se Italija nahaja v izredno težkem položaju, ne da bi bila nakazana pot za izhod iz težav, vsekakor pa vladina pot naj ne bi bila pravilna. Po njegovem so Italijani Zgubili zaupanje v bodočnost, ker ga kroji vodilni razred, ki je osebnostno tako reven in negotov tako glede lastne kulture kot glede svojega obnašanja.
Kaj takega torej Prodi ni smel preslišati in je torej včeraj Romiti vril milo za drago. »To ni zak politične zrelosti,« je poudaril in na neko novinarsko vprašanje dodal, da vlade ne napadajo industrialci, temveč posa-trezen idustrijec, »ki je imel v pretelosti izredno težo in vlogo, a ni nikoli dajal takih izjav«. Po Prodijevem mnenju se je to zgodilo, ker nna Italija prvič trajno vlado s svojo avtonomno politiko, ki vidi bodočnost države, ki uvaja svoje sklepe z odločnostjo in energijo.
Nic manj odločen ni bil včeraj voditelj DSL Massi-mo D’Alema, ki je obsodil zadržanje nekaterih predstavnikov Confindustrie in
izrazil zaskrbljenost, ker bi moralo združenje industrij-cev ohraniti svojo politično nevtralnost. D’Alema je spomnil, kako so industrijci vedno od vlade zahtevali pogum in rigorozno politiko za vstop v Evropo. Sedaj bi morali vsaj priznati, da je vlada pokazala ta pogum. Vsekakor pa Romiti po D’Alemovi oceni Ze poskusa ublažiti polemiko, ker je včeraj izjavil, da ni v svojem posegu nikoli uporabil besede vlada in politični razred, temveč da je mislil na vso italijansko buržuazijo. Vsekakor pa za D’Alemo vladne gospodarske pohtike ne krojita Berti-notti in njegova SKP, ki nasprotujeta maastrichtski Evropi, a sta vseeno podprla vladni finančni manever. Prav zato so vse polemike in strah o vlogi SKP pretira-
ne in neupravičene. Podpredsednik ministrskega sveta Veltroni pa je mnenja, da je Romiti napravil »hudo napako«, toliko bolj, ker v preteklosti ni izrekal podobnih obtožb, ko so v Italiji rušili vse, kar je treba sedaj s težavo obnavljati. Veltroni je Se omenil, da Romiti govori o tragičnem trenutku, gospodarski pokazatelji pa ga demantirajo, saj je vlada znižala inflacijo, obrestno mero, država se je vrnila v Evropski monetarni sistem, Italija pa je po Veltronijevih besedah v preteklosti res preživljala prave tragične trenutke, a takrat je Romiti molčal. Zakaj je molčal je jasno povedal sekretar SKP Bertinotti, ko je navedel, da je nekoč Confindustria pogojevala vlade in sedaj zaganja vik in krik, ker je sedanja vlada avtonomna.
RIM - Ce vlada ne bo pred božičem omogočila obnovo delovnih pogodb, naj računa na zaostritev sindikalnega boja. To je sporočilo sindikatov ob včerajšnji splošni stavki zaposlenih v industriji, v gradbeništvu in v prevozih. Manifestacije so bile v vseh večjih italijanskih mestih, kjer sindikalni voditelji niso skoparili v napadih na predsednika Confindustrie Fosso in na predsednika Fiata Romi-to. Z njunimi napadi na vlado poskušata »zbrisati pravice delavcev«, »igrata se terorista, ker hočeta izničiti delavske zahteve za obnovo delovnih pogodb«... Vse manifestacije so minile brez izgredov, le v Benetkah so delavci v sedež Confindustrie zagnali nekaj ducatov jajc.
ITALIJA / DRUGI DAN KONGRESA
Manjšina v SKP za izstop iz vladne večine
Vrnitev v opozicijo bi po mnenju večine prizadela plače, socialno državo in pokojnine
RIM - Drugi dan tretjega kongresa Stranke komunistične prenove je stališCe strankine manjšine (15% delegatov) obrazložil Marco Ferran-do, ki je zahteval takojšen izstop SKP iz vladne večine, zavrnitev proračunskega zakona in nasprotovanje dvodomni komisiji za institucionalne reforme. Zanj to ni vlada SKP, ker uresničuje »Evropo imperializma in bankirjev«. Poudaril je tudi, da je v Šestih mesecih ta vlada omogočila rast desnice in da državi brez »levičarske opozicije« grozi nevarnost »najveeje desničarske
zmage v povojnih letih«.
In prav prav pred to nevarnostjo je kasneje svaril načelnik poslanske skupine SKP v poslanski zbornici Oliviero Diliberto. Kdor zahteva izstop SKP iz vladne večine »se ni vprašal, ali se bodo delavci počutili boljše ali slabse«. S SKP v opoziciji bi bržkone nastala vlada širokega konsenza, »ki bi v klavnisko meso spremenila tako plače kot socialno državo in pokojnine«. Diliberto je seveda s ponosom omenil rast stranke, ki je postala močnejša in uglednejša in jo ne sestavljajo samo
tisti, »ki so klobase pekli na praznikih Unita«. Ob njih je vse veC mladih, ki so poroštvo za strankino bodočnost. Deliberto je tudi obsodil zgodovinski revizionizem in rehabilitacijo salojskih veteranov, ker za ljudi rablji in žrtve niso enaki.
Sekratar SKP Fausto Bertinotti pa je v pogovora z novinarji povedal, da ga ne Čudijo D’Alemove kritike, ker mu je tajnik DSL Ze večkrat očital, da je konservativec. Prav tako je kot razumljive navedel Fe-randove kritike, saj odražajo le Stališče manjšine.
PREVEC AMANDMAJEV
Finančni zakon: vlada bo zahtevala zaupnico
RIM - Vlada bo zahtevala zaupnico za odobritev finančnega zakona in povezanih ukrepov. Tako je v senatu sporočil minister za javne funkcije Franco Bassanini, ki je pojasnil, da je bila vlada k temu presiljena zaradi ogromnega Števila amandmajev, ki jih je predstavila opozicija. V senatu so namreč predstavili kar 700 spreminje-valnih predlogov veC kot
v poslanski zbornici.
Zaupnico bo vlada zahtevala na treh »velea-mandmajih«, ki bodo vsebovati vseh 76 členov finančnega zakona.
Po mnenju nekaterih predstavnikov večine pa sklep vlade ni dokončen: ko bi se opozicija spametovala, je dejal predsednik proračunske komisije senata Coviello (LS), bi se Se utegnili premisliti.
SRBIJA / PROTEST SE NADALJUJE Z NEZMANJŠANO OSTRINO IRAK / RANJEN STAREJŠI SIN SAPAMA HUSEINA
Sibska opozicija ogorčena zaradi sprenevedanja Zahoda
V ZDA dobro vedo za »volilno krajo«.
BEOGRAD - Poleg nadaljevanja protirežimskih demonstracij v srbski prestolnici in drugih večjih urbanih središčih zbuja zadnje dni fflnogo pozornosti jugoslovanske in mednarodne javnosti »korespondenca« med Slobodanom Miloševičem in ameriškim državnim sekretarjem VVarrenom Chri-stopherjem. Srbski predsednik je v čertrtek poslal v VVashington pismo, s katerim je odgovoril na nedavni Christopherjev dopis, v katerem Sef ameriške diplomacije opo-zarja beograjski vrh, da »prihodnost Srbije ne leži v avtoritarnosti in izolacionizmu, temveč v aktivnem sodelovanju v daytonskem procesu in utrjevanju miru na območju«, j Srbski voditelj je v odgovora ame-| riškemu zunanjemu ministra od-■ ločno zagotovil, da je »trditev, Id jo j je mogoče slišati v teh dneh, Ceš da so srbske oblasti razveljavile lokal-j ne volitve, izmišljena«.
Novica o Miloševičevih »pojasnilih« State Departmentu je seve-na sprožila burne reakcije srbske opozicije. Včeraj je Vuk Etraskovič, vodja gibanja obnove, sklical izred-| no tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil, da pismo prve-§a moža režima ameriškemu zu-
nanjemu ministru »vsebuje same neresnice«. Opozoril je, da je Miloševič »pozabil« povedati Chri-stopherju, da je celo uradni predstavnik Socialistične stranke Srbije takoj po lokalnih volitvah priznal zmago opozicijske koalicije Skupaj tako v Beogradu kot v Kraljevu, Nišu, Kragujevcu in Se nekaterih večjih mestih. Poleg tega je Draško-vič ugotovil, da je MiloSevičeva statistika, po kateri naj bi na 96, 5 odstotka volišč obveljati izidi dragega kroga glasovanja, »vrhunec laži«, saj je bila dejansko izničena volja ljudstva v mestih, kjer živi kar polCetrti milijon prebivalcev.
Draskovič je včeraj govoril tudi o podrobnostih Četrtkovega srečanja z italijanskim zunanjim ministrom Lambertom Dinijem, ki je bil na obisku v Beogradu. »Biti smo naravnost Šokirani, ko je gospod Dini, ki je ob začetku pogovorov pojasnil, da je prišel v imenu Združenih držav, zveze Nato in Evropske unije, izjavil, da moramo mi - torej koalicija Skupaj - sprejeti realnost, da nas je Miloševič prevaral, ter privoliti v dialog z njim, Ceš da si Česa takega v prihodnje ne bo več privoščil,« se je pritožil eden od voditeljev srbske opozicije. »Ko smo
a ne ukrepajo
mu povedali, da smo ogorčeni ] spričo tako odkrite podpore režimu ■ in državnemu terorizmu, se je šef , italijanske diplomacije opravičil in pojasnil, da tega ni dejal v imenu j ZDA, Nata in EU, temveč zgolj v lastnem...Prekršil je tudi dogovor, da I detajlov našega srečanja ne bomo j »nosili« v javnost. Mirno lahko j reCem, da se vprihodnje ne želimo več pogovarjati s tovrstnimi odpo- i slanci. Smo za kompromis in smo za dialog, toda pri vprašanju izidov I volitev kompromis ni mogoč,« je j bil odločen Draskovič.
Predsednik SPO je odgovarjal tu- • di na številna vprašanja novinarjev j in med drugim dejal, da bi opozicija pristala na ponovitev glaso- j vanja za predstavnike lokalnih I oblasti samo v primera, da bi bile i volitve znova razpisane na vseh ravneh in pod spremenjenimi po- . goji - s svobodnimi mediji in pod j nadzorom mednarodne skupnosti. ‘ »Prepričan sem, da bi tako osvojiti ’ najmanj dvetretjinsko večino,« je ‘ rekel Draskovič. Na vprašanje, ali utegne Miloševič doživeti usodo j romunskega diktatorja Ceausescuja, pa je odgovoril, da si je srbska opo- j zicija izbrala »praški scenarij, ne pa i bukareštanskega«.
Po atentatu na Udaja Sadam pripravlja čistko
Sedaj bo lahko likvidiral vse, ki so mu kdaj ugovarjali Udaj v krvoločnosti ne zaostaja za svojim očetom
BAGDAD - Al-Thavra, Časnik iraške vladajoče stranke Baath, je vCeraj objavil novico o neuspelem poskusu atentata na Udaja Huseina, najstarejšega sina iraškega diktatorja Sadama Huseina. V skopem sporočilu piše, da so na 32-letnega Ulana streljati in ga ranili neznanci ali neznanec, ko se je peljal skozi bagdadsko Četrt Al-Mansur.
Podrobnosti o atentatu niso znane, prav tako se ni znano, ati je bil ranjen še kdo drug. Policijska preiskava je v polnem teku, kar je spet nova lepa priložnost za Čistko, med katero se bo diktator znebil še tistih nekaj sodelavcev, ki so morda kdaj upati »kihniti v njegovo smer«. Časopis Al-Irak pa je zapisal, da Udajevo zdravstveno stanje ni kritično in da uspešno okreva v bagdadski bolnišnici Ibn Sina. Udaj se je kljub osovraženosti poCutil dovolj varnega, da se je velikokrat vozil po mestu brez telesnih stražarjev. Novico o atentatu je prva objavila televizijska postaja Sebab, ki je v Udajevi lasti. »Uradni tiskovni predstavnik predsedniškega kabineta je sporočil, da je bil gospod Udaj Sadam Husein, predsednik Iraškega olimpijskega komiteja, nocoj žrtev strahopetnega napada, med katerim je bil ranjen,« je objavila televizija. To je bil prvi napad na Udaja, o katerem so poročati iraški mediji.
Po besedah zahodnega diplomata, ki se
ukvarja z Irakom, je to znak, da je zadeva pod nadzorom in se ni zgodilo nic resnega, ker bi v nasprotnem primera vse skupaj pometli pod preprogo.
Udajeva smrt bi bila »velika nesreča« za iraško ljudstvo, saj je mož zavzemal množico pomebnih državnih funkcij in zvesto izvrševal usmrtitve političnih nasprotnikov. Udaj je bil predsednik nacionalnega olimpijskega komiteja, predsednik nacionalne nogometne zveze, lastnik vplivnega Časnika Babel, lastnik prej omenjene televizijske postaje, predsednik haske zveze novinarjev. Pred dvema letoma je nadziral obnovo iraškega vojaškega arsenala - od helikopterjev, tankov in oklepnih vozil, do osebnega orožja. Sestavil je tudi posebno skupino znano kot »Sada-movi komandosi, poleg tega pa ima še diplomo inženirja ter obramboslovca. Udaja imajo vsi za Sadamovega naslednika, predvsem zato ker po norosti in krvoločnosti prav nic ne zaostaja za očetom. Znano je, da je leta 1988 do smrti pretepel enega očetovih zvestih služabnikov. Odgovoren je tudi za smrt Sadamovega zeta Hasana Kamela, ki je lani avgusta pobegnil v Jordanijo. Kamel naj bi pobegnil prav zaradi Udaja, ki je pred tem ubil očetovega polbrata Ibrahima al-Hasana. Po zagotovilih, da se mu ne bo zgodilo nic, se je Kamel vrnil v Irak, na meji ga je pričakal Udaj in Kamel je bil po treh dneh mrtev.
NOVICE
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE / OBČNI ZBOR
r GORICA / TERITORIALNI PAKIh
35-letnica ŠZ Olympia
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž bo jutri ob 17. uri praznično srečanje ob 35-letnici športnega združenja 01ympia. Vabljeni so vsi sedanji in nekdanji elani in športniki. Na srečanju bodo po glasbenem uvodu in govoru predsednika podelili priznanja, prof. M. Krannerja bodo imenovali za častnega predsednika, Saša Rudolf pa bo predstavil brošuro »35 let SZ 01ympia«.
Skupinska razstava v Mittelartu
Mladi elani dramske skupine PD Podgora so pripravili letošnje Miklavže vanj e z uCenci 4. in 5. razreda osnovne šole Josipa Abrama iz Pevme.
V	galeriji Mittelart na Trgu sv. Antona 13 v Gorici nadaljujejo z razstavami v okviru likovnega natečaja “III appuntamento Zanon”. Danes ob 18. uri bodo odprli razstavo druge od treh skupin mladih umetnikov, ki sodelujejo na natečaju. Do 20. decembra bodo razstavljali Nadja BevCar, Stefane Comelli, Ivan Crico, Gianluca Dahni, Alfrede de Locatelli, Michele Drascek, Stefano pado-van, Sabrina F. Rouganne in Marino Sponza. Ogled je možen vse dni razen nedelje med 17.30 in 19.30. Prihodnjo soboto bodo odprh razstavo še tretje skupine umetnikov, nakar bo žirija izbrala enega med umetniki. Kot nagrada je predvidena postavitev dvotedenske samostojne razstave v Mittelartu prihodnjo pomlad in tisk barvnega kataloga njegovih del. Ime zmagovalca bodo razglasili v soboto, 28. decembra, ob 19. uri v baru Balu na Trgu Cavour.
R. Strassoldo predsednik ICM
Za avtonomijo slovenske šole
V sredo v Rimu podpis Listine za Gorico št. 2
Upoštevati hitre spremembe okrog nas
Posodobljena vsebina
Predstavniki Teritorialnega pakta za Goriško bodo v sredo v Rimu s predsednikom vlade Romanom Prodijem podpisali Listino za Gorico 2. Tri leta po podpisu prve podobne listine (2. decembra 1993) naj bi torej posodobili in izboljšali dokument o skupnem načrtovanju posegov za razvoj Goriške.
Dosedanje izkušnje so bile delno pozitivne, saj so bili nekateri problemi tudi s posredovanjem goriških parlamentarcev Oljke rešeni (zadnji po vrsti problem prispevkov zavodu INPS), druge obveze pa so ostale neuresničene. Prav izhajajoč iz teh izkušenj so v novo listino vnesli vrsto novosti. Evidentirali so tri tematske sklope (infrastrukture, zakonski posegi, industrijska preosno-va in promocija novih dejavnosti), v vsakem od katerih so toCno razčlenjeni problemi in možni posegi, predvideno je trimesečno preverjanje izvajanja dogovora in vključitev njegove vsebine v programski dogovor z Deželo.
Prof. Raimondo Strassoldo je novi predsednik Instituta za mittelevropska kulturna srečanja v Gorici. Izvolili so ga pred nekaj dnevi na skupščini približno tridesetih elanov inštituta, ki vsako leto prireja mittelevropske kulturne dneve. Strassoldo prevzema mesto Micheleja Martine, ki je bil med ustanovitelji inštituta in mu je predsedoval celih trideset let. Člani so Martino imenovali za častnega predsednika. Prof. Raimondo Strassoldo poučuje sociologijo na univerzi v Vidmu. Na Gorico ga vežejo mnoga poznanstva in dolgoletno delovanje pri sociološkem inštitutu ISIG, kjer je bil tudi ravnatelj. Člani so na skupščini potrdili druge organe, medse pa so sprejeli nekaj novih Članov, med katerimi so Lojzka Bratuž, Corrado Belci, Alberto Gasparini, Ferruccio Tassin, Otello Silvestri.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL - GORICA
»VDIH - IZDIH«
J. B. Loeillet de Gant Suite e-moll za oboo in kitaro C. Reinecke	Sonata »Udine« op. 167 za flavto in klavir
F. Pouleno	Sonata za klarinet in klavir
I. Florjane	Ricercare za flavto, oboo in klarinet
Andreja Konjedic, oboa - Tomaž Lenardič, kitara Fabio Devetak, flavta - Gnido Michelon, klavir Robert Stanič, klarinet - Bojan Glavina, klavir
Pogovor vodita Luisa Antoni in Silvan Kerševan
Komorna dvorana SCGV, danes, 14. decembra 1996, ob 19.30
Prilagajanje strategije manjšinske šole novim razmeram in smerem, ki jih ubira italij,anski šolski sistem, je bila včeraj vodilna nit v poročilih na 25. obenem zboru Sindikata slovenske šole v Gorici. Predsednica Sonja Klanjšček je izpostavila vprašanje avtonomije posameznih šol. Po splošnih predpisih je za to potrebnih vsaj 25 razredov. Nepojmljivo je, da bi za slovensko šolo veljali tako omejevalni pogoji, zato bo treba v izvajanju reforme doseči, da se za slovenske šole zajamči maksimalna stopnja avtonomije.
Predsednica je še podčrtala zahtevo, naj Italija vestno upošteva sporazum o kulturnem sodelovanju s Slovenijo, ki predvideva tudi poklicno izpopolnjevanje šolnikov. Zavzela se je za uradno priznanje Sindikata slovenske šole, podčrtala pa je tudi uspešno sodelovanje na volitvah v Pokrajinski šolski svet. Slovenske komponente so izvolile šest predstavnikov: to je omogočilo, da je predstavnik staršev Edvin Bemetič postal podpredsednik, prof. Enzo Pavletič pa je vstopil v ožji odbor sveta.
Tajnik sindikata Livio SemohC je obnovil triletno
Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško za korenito prenovo v organizaciji
delovanje odbora. V tem času so se kar vrstili negativni dogodki. Navedel je delno premeščene težave šole Trinko (»dokončno rešitev pričakujemo v letu 1997«), oster boj proti pokrajinski upravi, ki zanemarja slovensko sekcijo ITI (sindikat bo prisiljen ponovno zahetvati poseg prefekta za izvajanje ministrskega odloka o priključitvi sekcije slovenski šoli) in problem 12 stolic, ki jih je v logiki vsedržavnega krčenja šolsko skrbništvo kratkomalo črtalo na slovenskih šolah. Se posebej je opozoril na razvoj in modernizacijo slovenske šole, na potrebo, da premostimo zgolj obrambno logiko in skušamo, upoštevajoč neizbežne spremembe okrog nas, Čimbolj izboljšati našo šolo. Krovni organizaciji in Urad za Slovence v svetu pa je pozval, naj tudi Sindikatu posvetijo primemo pozornost in pomoč, ki bo v korist slovenski šoli in ne kaki ideološki opredelitvi, ki jo SSS zavrača.
Občni zbor, na katerem sta pozdravila tudi pedagoški svetovalec iz Nove Gorice Danilo Stekar in tajnica tržaškega SSS Vesna Danieli, se je sklenil z volitvami elanov novega odbora.
Goriški pokrajinski odbor Slovenske kulturne gospodarske zveze se je sestal prejšnji veCer, da bi razpravljal o jutrišnjem obenem zboru zveze in zavzel stališCe glede razsežnosti in smeri, ki naj jo ubere potrebna prenova v organizaciji. Predsednik Karlo Devetak je predstavil delo kriznega odbora, ki je po odstopu izvršnega prevzel vodenje organizacije do občnega zbora.
Člani pokrajinskega odbora so v razpravi podčrtali potrebo po globokih spremembah, ki morajo privesti do resnične in korenite prenove. S tem v zvezi je prišlo do živahne razprave o tem, ali je umestno, da goriški pokrajinski odbor predstavi listo
kandidatov za glavni odbor ali ne. Različne poglede na ta problem so premostili z volitvami, na katerih se je uveljavilo stališče zagovornikov radikalnejše prenove. Izbira za ne predstavitev kandidatur, so poudariti, je dodaten znak izjemnega stanja in potrebe po prenovi.
Na seji so nadalje razpravljati tudi o razsežnosti krize, ki je zajela manjšino po zlomu TKB in o vplivih, ki jih bo kriza imela na Goriškem. Tudi pri tem ni izostala zahteva po drugačni ureditvi odnosov, saj so se elani goriškega pokrajinskega odbora zavzeti za večjo avtonomijo po pokrajinah z uresničtvijo nekakšnega federalizma znotraj SKGZ.
BANCAGRICOLA
KMEČKA BANKA gruppocaer
OBVEZNICE
spremenljiva obrestna mera bruto letna rentabilnost 7)50 % 1. kupon
šestmesečni kupon s spremenljivo obrestno mero doba 3 leta
komadi po 20 milijonov - davčni odtegljaj 12,50%
DVE PRILOŽNOSTI ZA OVREDNOTENJE VAŠIH PRIHRANKOV
fiksna letna, obrestna mera
7%
šestmesečni kupon - doba 3 leta komadi po 20 milijonov davčni odtegljaj 12.50%
Obrestne mere in ekonomski pogoji so nakazani na "analitičnih informativnih listih", ki so strankam na razpolago pri naših poslovalnicah.
STAVKA / DEMONSTRACIJA V TRŽIČU
V podporo kovinarjem
Delavci v industriji, javnih prevozih, dikalnih odnosov, saj bi po kovinarski pa tudi številni gradbinci in zaposleni utegnile biti jutri ogrožene še drage ko-pri Čistilnih podjetjih so vCeraj stavkali	lektivne pogodbe. Sindikalni shod je bil
tudi na Goriškem. Povod je bil spor ok-	v Tržiču (na sliki - foto Bumbaca). Ude-
rog kolektivne pogodbe kovinarjev, sin-	ležba je sicer bila nekoliko pod priCako-
dikalne zveze CGIL, CISL in UIL pa so	vanjem, odziv na stavko pa je nasploh
problem uokvirile v širšo dimenzijo sin- bil na Goriškem precej dober.
KINO
GORICA
CORSO 18.00-20.00-22.00
»A spasso nel tempo«.
TO2IC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Fratelli«.
M PRIREDITVE
GLASBENA MATICA - GORICA vabi na Praznično glasbeno voščilnico, ki bo v četrtek,
19.	decembra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
OS VRH in VRTEC RUPA vabita na božičnico v sredo, 18. decembra, ob 18. uri v centru Danica na Vrhu.
DIJAŠKI DOM, KULTURI” DOM in ZSKD vabijo na predstavo SkratovšCina s Svetlano Makarovič v torek, 17. t.m., ob 18. uri v Kulturnem domu. P0-skrbljeno za prevoz (tel. 533495 in 531495).
SEKCIJA RITMIKE IN OR-TELOVADBE SZ DOM vabi na Božično akademijo v petek, 20-tm., ob 20.15 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.	,
KD DANICA in KD OTON ZUPANČIČ prirejata v petek.
20.	decembfa, ob 20.30 kulturni večer v domu Danica na Vrhu ob 20-letnid pobratenja društev-
KSD VIPAVA bo 21. in 22-tm. priredilo Božično kotalkat' sko revijo v telovadnici v Sovodnjah.
H3 OBVESTI^
SCGV E. KOMEL obvesm-
da pri zboru L. Bratuž
ob-
navljajo vrste m vabijo vse, kij8' di pojejo, da se jim pridružijo. Prvo srečanje bo v ponedeljek. 16. tm., ob 19.30 v SCGV E. Komel, Drev. 20. septembra 8 Informacije: tel. 532163.	.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZAGJA vabi sedanje in bivše voditel] na srečanje ob 20-letnici, ki o danes pri Sv. Ivanu v Trstu-Začetek ob 18. uri z zb°tn pred cerkvico sv. Ivana in P® gija v ul. Capofonte in zahvaJu mašo. Sledi ogled skavtskih mov, večerja in družabnost
□
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Carduc rijeva ul. 40, tel. 530268.	v
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - M. ROJEC, Ut
Maja 76, tel. 882578.
POGREB!
Danes: 10.00, Caterina vd. Valentinčič iz splošne nisnice v stolnico in na g8 pokopališče; 11.30, Anna 8 gi na glavnem pokopališču.

BANČNIŠTVO / NAŠI ZAVODI
DUBLIN / PO DOGOTRAJNIH POGAJANJIH VČERAJ KOMPROMIS
Tri »majhne« mravljice na bančnem polju...
Vztrajna rast openske, doberdobske in sovodenjske banke
Petnajsterica za Sporazum o stabilnosti
Države bodo morale omejiti letni primanjkljaj na 3 odstotke bruto proizvoda
»Langsam aber sicher«, Počasi, a z gotovostjo, pravi nemški pregovor. Zadnji zamejski gospodarski dogodki kažejo, da je rek pisan na kožo na-šim »majhnim« bančnim Zavodom. Navednice so Upravičene, saj je čas pokazal, da so bili, in ostajajo, konec koncev vztrajnejši od »velikih«.
Govor je seveda o nekdanjih hranilnicah in posojilnicah, ki so po no-yern zakonu o bančništvu jz leta 1993 postale enakopravne drugim bankam. Tako sta se hraniIni-Cl in posojilnici na Opčinah in v Nabrežini združili v Zadružno krasko banko, hranilnica in posojilnica v Doberdobu je Postala Zadružna kreditna banka Doberdob, hranilnica in posojilnica v Sovodnjah pa Zadružna kreditna banka Sovodnje.
Te banke so leta delale kot štiri mravljice, je vče-žaj na sedežu openske banke povedal njen predsednik Pavel Milic. Njiho-v' poslovni koraki so bili Uiorda počasni, a konkre-tui in - tako se sedaj kaže -neustavljivi. Ravnatelj banke Klavdij Brajnik je spregovoril o doslej dosežnih ciljih, in tistih, ki si Pn je banka zadala v kra-ikoročnem terminu. Z ^družitvijo je Zadružna kraska banka razširila svoje poslovanje (je opozoril podpredsednik Gui-do Zidarič) in s tem dose-Sla prvi cilj: z odprtjem Podružnice v Bazovici je dejansko »pokrila« vse območje tržaškega Krasa,
vse tja do Sesljana, ter se na njem tudi učvrstila.
Letos je banka prekoračila magično mejo 50 milijard premoženja, s čemer si je prislužila status banke, pooblaščene za poslovanje s tujino. »Res Čudno, da nas po znani krizi Tržaške kreditne banke ni nihče omenil, da bi se klienti obrnili na nas. Pri nas bi dobili določeno razpoložljivost, seveda z določenimi jamstvi, in to predvsem tisti, ki so poslovali s tujino, saj mi že poslujemo s slovenskimi, hrvaškimi, avstrijskimi in nemškimi bankami ter tudi z belgijskimi bankami,« je ugotavljal Brajnik. Prav pridobitev statusa banke, pooblaščene za poslovanje s tujino, je bil drugi, že doseženi cilj, ki so si ga zadali na Opčinah.
Sedaj naskakuje Zadružna kraska banka novo poslovno pridobitev: odprtje novega okenca, in sicer v dolinski občini. Gre takorekoC za primarni cilj, nič manjšega pomena pa niso tudi ostali: utrditev poslovanja s tujino, razširitev v sektor finan-' Cnih naložb, dopolnitev uslug z zavarovalniško dejavnostjo, kar je že v teku, saj je banka na deželnem nivoju povezana z zavarovalnico Assicura, ki jo v vsedržavnem merilu zastopa zavarovalniška družba Assimoco (slednja zastopa v Italiji sloviti londonski Lloyd’s, kar pomeni, da ima Zadružna kraska banka tudi mandat za zavarovanje pri tej sve-
tovno najbolj znani zavarovalnici).
Zadružna kraska banka v Doberdobu deluje na manjšem teritoriju, a je kljub temu v zadnjih letih beležila dober porastek, bodisi na področju vlog kot tudi posojil, dobička in premoženja, je objasnil njen predsednik Andrej Gergolet. Tudi v Doberdobu so uvideli, da se bo lahko banka razvijala le z razširjanjem svojega teritorija. Prav v to služi podružnica v Ronkah, oziroma med Ronkami in Tržičem. Tako pokriva obe območji, na katerih so razvite industrija, obrtništvo in trgovina. Iz tega območja Črpamo limfo za razvoj naše banke, je poudaril Gergolet.
Zadružna kreditna banka v Sovodnjah beleži v zadnjih dveh desetletjih poseben razvoj. Sedaj deluje poleg v matični občini tudi v občinah Zagraj in Gorica (ter seveda v vseh občinah, ki mejijo na sovodenjsko). Ob sovodenj skem sedežu deluje Se podružnica v Standre-žu. Iz podatkov, ki sta jih posredovala predsednik Miro Hmeljak in ravnatelj Savo Ušaj, izhaja, da nudi poleg uslug domačemu prebivalstvu v zadnjih Časih tudi usluge operaterjem, ki se bavijo z zunanjo trgovino, ter je vključena (kot na primer openska) v skupino bank, ki bodo lahko v deželi posredovale posebna posojila za gradnjo prve biSe. Ta pobuda naj bi stekla v prvih mesecih prihodnjega leta.
Med pogovorom se je vrinilo tudi vprašanje o možnostih nadaljnjega združevanja »majhnih« bančnih zavodov, da bi s skupnimi moCmi bolje kljubovali vse večji agresivnosti vsedržavnih bančnih velikanov. O tem vprašanju je bil že večkrat govor. Mnenja ostajajo deljena. Morda pa tudi v tem primeru velja tisti nepogrešljivi nemški rek: »Langsam...« (M.K.)
DUBLIN - Po dolgem in zahtevnem pogovarjanju je prevladala Zelja po Evropi in po večji integraciji. Pet let po podpisu dogovora v Maastrichtu so predseniki vlad Petnajsterice včeraj zazidali nov pomemben kamen v temelje za gospodarsko združevanje Evropske unije. V Dublinu so včeraj namreč dosegli kompromisni Sporazum o stabilnosti in sistem zaščite evra (bodoča skupna valuta), ki bo vsem državam, ki bodo pristopile leta 1999 k monetarni uniji, predpi-
soval zelo strogo gospodarsko politiko, še strožjo od tiste, ki so jo začrtali v Maastrichtu.
Predsednik vlad Petnajsterice so v glavnem sprejeli nemški predlog in na ta način odpravili eno od zaprek na poti do evra. Okvirni dogovor so po pogajanjih, ki so se zavlekla do 3. ure zjutraj, dosegli finančni ministri, končni konpromis pa so okoli 16. ure potrdili predsednik vlad.
Pogajanje se je ves Cas vrtelo okoli dveh, na prvi pogled morda nepomembnih številk, kot sta
0, 75 odstotka in 2 odstotka. Toda v resnici ni tako. S podpisom Sporazuma o stabilnosti se vlade obvezujejo, da njihov letni deficit ne bo presegel 3 odstotkov notranjega bruto proizvoda. Kdor obveze ne bo spoštoval, bo izpostavljen sankcijam, razen seveda v izjemnih primerih. Na osnovi doseženega dogovora se bo država, ki bo presegla 3-odstotni primanjkljaj, lahko sklicevala na izredne okoliščine kot je na primer »huda recesija«, samo Ce bo njen bruto proizvod pa-
del za veC kot dva odstotka. Ce bo padel za manj kot 0, 75 odstotka, bo avtomatično izpostavljena sankcijam. V pasu med 0, 75 in 2 odstotki pa bo o morebitnih ukrepih odločal svet ministrov po posvetu z evropsko komisijo.
»Dogovor je pozitiven, ker ni prevladal nihče od petnajstih, ampak je prevladala Evropa,« je komentiral italijanski zakladni minister Carlo AZeglio Ciampi in dokaj zadovoljen je bil tudi premier Romano Prodi.
PON TOR SRE ČET PET
15303	15303	15208	1527,9 1521,7
985,4	985,1
BTP
BUONI DEL TESORO POI TP.NNAI .1 S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Triletne obveznice se koristijo od 1. oktobra 1996 in zapadejo 1. oktobra 1999; petletne pa od 15. septembra 1996 in zapadejo 15. septembra 2001.
■	Triletne obveznice nudijo letno 7,50% bruto obresti; petletne 7,75%. Obresti so po davčnih odbitkih izplačljive dvakrat letno in sicer za triletne 1. aprila in 1. oktobra za petletne 15. marca in 15. septembra za vsako leto trajanja posojila.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 5,40% oziroma 5,76% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 17. decembra.
■	Obveznice BTP se koristijo triletne s 1. oktobrom 1996 in petletne s 15. septembrom 1996; ob vplačilu (20. decembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
13. DECEMBER 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1506,00	1551,00
nemška marka	978,00	998,00
funt šterling	2501,00	2556,00
švicarski frank	1145,00	1175,00
belgijski frank	46,93	48,93
francoski frank	287,00	297,00
danska krona	253,00	263,00
norveška krona	230,00	240,00
švedska krona	219,00	229,00
kanadski dolar	1102,00	1142,00
portugalski eskudo	9,28	10,18
nizozemski gulden	866,00	891,00
avstrjski šiling	138,00	142,50
španska pezeta	11,23	12,33
grška drahma	5,95	6,75
irski šterling	2492,00	2572,00
japonski jen	12,99	13,89
avstralski dolar	1159,00	1229,00
madžarski florint	8,75	11,50
hrvaška kuna	230,00	280,00
slovenski tolar	10,70	11,20
					
13. DECEMBER 1996	v LIRAH			13. DECEMBER 1996	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1513,00	1543,00		ameriški dolar	1521,700
nemška marka	979,00	997,00		EKU	1905,170
francoski frank	287,00	297,00		nemška marka	988,760
nizozemski gulden	865,00	890,00		francoski frank	292,770
belgijski frank	47,09	48,89		funt šterling nizozemski gulden	2525,260 881,330
funt šterling	2485,00	2565,00		belgijski frank	47,969
irski šterling	2491,00	2586,00		španska pezeta	11,738
danska krona	254,00	264,00		danska krona	258,160
grška drahma	6,06	6,66		irski funt	2530,280
kanadski dolar	1104,00	1139,00		grška drahma	6,255
švicarski frank	1146,00	1171,00		portugalski eskudo	9,791
avstrijski šiling	137,97	142,47		kanadski dolar japonski jen	1117,990 13,487
slovenski tolar	10,80	11,25		švicarski frank	1165,340
				avstrijski šiling	140,510
				norveška krona	235,650
				švedska krona	224,030
				finska marka	330,370
MILANSKI BORZNI TRG
13. DECEMBER 1996
JNDEKS MIB-30: -0,22 %
delnica
var, %
delnica
cena var. %
Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuram Beneffon Comit Credit Edison Fiat
Gemina
Generali
Imi
Ina
Italgas La Fondiaria Mediaset Mediobanca
11.105	-1,42
1.252	-2,34
3.396	-2,91
17.877	-2,03
2.688	-1,61
1.618	-0,79
8.875	-1,90
4.229	-1,39
710	-2,68
28.971	-2,16
12.286	-2,12
1.998	-1,04
6.015	-0,72
5.335	-2,41
6.948	-1,23
8.1888	-2,26
Mediolanum
Montedison
Olivetti
Parmalat
Pirelli Spa
Ras
Rolo
Saipem
San Paolo To
Sirti
Štet
TIM
Telecom Ita
14.524	-2,33
1.013	-0,68
507	-2,94
2.321	-1,81
2.694	-1,49
14.460	-1,34
14.018	-1,84
6.827	-0,98
9.312	-0,87
9.112	-1,98
6.151	-1,25
3.478	-2,05
3.435	-1,26
KOŠARKA / V DRUGOLIGAŠKEM PRVENSTVU
Danes
Sobota, 14. decembra 1996 ODBOJKA
MOŠKA B2 LIGA
20.30 v Gorici, športna palaCa: Imsa Kmečka banka - Copparo Ferrara; 20.30 v Isoli della Scala: Red Le-vel - Koimpex ZENSKA B2 UGA
18.00	v Trevisu: Albatros - Koimpex MOŠKA Gl LIGA
20.00	v Sovodnjah: SoCa Sobema - Pasquato Chiog-gia
ZENSKA Gl UGA
20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Kmečka banka K2 Šport - La Goriziana Zadružna kreditna banka Sovodnje MOŠKA C2 UGA
17.45 v Trstu: Prevenire - Bor Fortrade; 17.00 v Vidmu: Volley Bali Udine - 01ympia CDR ZENSKA C2 UGA
20.30	v Pordenonu: Sattec Gorama - Sokol MOŠKA D UGA
17.00	v Gorici, Kulturni dom: Espego - Travesio 3 Valli
ZENSKA D UGA
18.00	na Opčinah: Sloga - Tecnoinox MLADINCI
20.00	na Opčinah: Koimpex - Volley 80 DEKUCE
15.30	v Trstu, »Suvich«: Virtus B - Sloga; 15.15 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Kontovel
KOŠARKA
BUGA
20.30	v Trstu, športna palaCa: Jadran - Afirico Fi-renze
D UGA
20.30	v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Dom Ago-rest; 18.15 v Trstu, »1. maj«: Cicibona Preff. Marsi-ch - Libertas; 18.30 v Gorici, telovadnica CONI: Infoter - Kontovel
PROMOCIJSKA UGA
19.00	v Dolini: Breg - Omnia Costruzioni KADETI
16.00	pri Briščkih, »Ervatti«: Jadran - Pall. Gorizia NARAŠČAJNIKI
16.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Ediauto A - Kontovel DEČKI
16.00	pri BrišCkih, »Ervatti«: Polet - Ferroviario
NAMIZNI TENIS
ZENSKA B UGA
18.00	v Zgoniku: Kras B Activa - Etruria Arezzo ZENSKA Gl UGA
18.00 v Vidmu: Cus Udine - Kras MOŠKA C2 UGA
18.00	v Zgoniku: Kras - Rangers Udine ZENSKA C2 UGA
20.00	v Trstu, Ul. Reiss: Fincantieri Ts - Kras ROKOMET
ZENSKA B UGA
20.00	v Coneglianu: Pall. San Fior - Kras
NOGOMET
MLADINO
DEŽELNO PRVENSTVO
14.30	v Moši: Mossa - Juventina; 14.30 v GradišCu: Itala San Marco - Primorje
CICIBANI
14.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi B - Breg;
16.00	v Trstu, igrišče Costalunge: Costalunga - Primorje Tehtal
LOKOSTRELSTVO MEDNARODNI TURNIR
15.00	v Krminu: nastopata tudi Zarja in Naš prapor
Jutri
Nedelja, 15. decembra 1996 NAMIZNI TENIS
ZENSKA Al UGA
14.30 v Zogniku: Kras Generah - S. Giacomo Sira-cusa
ZENSKA BUGA
10.00	v Modeni: Viha d’Qro Modena - Kras Corium NOGOMET
ELITNA LIGA
14.30 v Standrežu: Juventina - Manzanese PROMOCIJSKA LIGA
14.30 pri BrišCkih, »Ervatti«: Primorje Adriaker -Mossa; 14.30 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Zarja; 14.30 v Aiellu: Aiello - Sovodnje Zadružna kreditna banka
1.	AMATERSKA UGA
14.30 v Križu: Vesna - Costalunga
2.	AMATERSKA UGA
14.30	v Trebčah: Primorec - ViUanova; 14.30 v Cer-vinjanu: Pro Cervignano - Kras; 14.30 v Dolini: Breg - Sagrado; 14.30 v Terzu di Aquileia: Terzo -Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - Real Isonzo; 10.30 na Opčinah: Olimpia - Zarja
NAJMLAJSI
10.30 v Bazovici: Gaja - Ponziana B ZAČETNIKI
10.30	v Repnu: Primorje Tehtal - Fani Olimpia
KOŠARKA
DEČKI
11.00	v Trstu, »1. maj«: Bor - Don Bosco ODBOJKA
MLADINKE
11.00 v Trstu, šola Rosseth: Volley 93 - Koimpex;
11.30	v Trstu, Virtus Pallavolo - Kontovel LOKOSTRELSTVO MEDNARODNI TURNIR
8.30	v Krminu: nastopata tudi Zarja in Naš prapor
Jadran lovi zadnji vlak za 6. mesto
Drevi mora pred domačimi gledalci nujno premagati Affrico, s katerim je že slavil
David Pregare, eden stebrov Jadrana (Foto Kroma)
Po zadnjih porazih ima drevi Jadranovo moštvo priložnost, da končno osvoji peto prvenstveno zmago. V 14. kolu B lige bo namreč naša združena ekipa igrala doma proti Affri-cu iz Firenc, ki so ga ja-dranovci premagali tudi v prvem delu prvenstva. Bila je to sploh prva letošnja zmaga jadranov-cev v ligi, in to po izredno razburljivi tekmi, ki so jo naši košarkarji osvojili s točko razlike. Takrat je za našo ekipo največ točk dal David Pregare (25), odlično pa je igral tudi mladi Pavel Rustja, ki je dosegel 15 točk. In prav nastop Rusije je danes vprašljiv, saj je prav včeraj opravil zdravniški pregled.
»Mislim, da moramo
Rokometaši Krasa zaradi vremena danes prosti
Rokometaši Krasa bi morah danes v okviru deželnega dela prvenstva v C ligi odigrati povratno srečanje z videmskim Cusom. Toda zaradi slabega vremena so na prošnjo gostov tekmo preložili na kasnejši datum.
Po porazu s tržaškim Temamom se je položaj Krasa na lestvici nekoliko poslabšal, saj so pad-h na tretje mesto.
Vrstni red po 4. kolu: Team 6, Cus Videm 5, Kras 4, Principe 1.
proti temu tekmecu nujno zmagati. Affrico ima enako število točk kot mi. Premagali smo ga že v gosteh in zato lahko zmagamo tudi na domačih tleh. Ekipa iz Firenc naj bi se okrepila z dvema močnima košarkarjema. Doslej pa še nista igrala in zato tudi ne vem, Ce bosta proti nam stopila na igrišče. Gotovo pa je, da bomo tega nasprotnika le, Ce bomo igrali izredno zbrano in požrtvovalno v obrambi,« je dejal Jadranov športni direktor Marko Ban.
V zvezi z možnostmi za osvojitev šestega mesta, s katerim bi si Jadran že po prvem delu zagotovil obstanek v tej ligi, pa je Ban dejal: »S tem se nočemo obre-
menjevati in raje delamo na tem, da bomo drugi del, pa naj bo to v končnici za napredovanje ali v skupini ekip za obstanek v ligi, dočakali z zdravo skupino, ki bo kos nalogi.«
Affrico ima enako število toCk kot Jadran (8). Za obe moštvi pride v poštev le zmaga, Ce eno od dveh želi ohraniti še kanček upanja za osvojitev 6. mesta. Na prvi tekmi v Firencah proti Jadranu so bili najuspešnejši strelci: VValter Angiolini (letnik 1973, krilo-bek, 190 cm), ki je dal 25 toCk; Renato Graziani (letnika 1967, bek-krilo, 194 cm) z 11 točkami in Adnrea Evangelisti (1972, bek, 190 cm), ki je dal 9 toCk.
Ti bodo verjetno tudi najnevarnejši na dre-višnji tekmi. Ekipa iz
Firenc je doslej v 13 kolih dala 893 toCk (povprečno na tekmo 68, 5), prejela pa jih je 964 (74 na tekmo).
V tem kolu bo na vrsti še nekaj zanimivih
tekem, ki naj bi tudi po-bliže odločale o »usodi« naše združene ekip6-Oderzo in San Giovan-ni, ki imata po 14 točk, bosta igrala doma proti favoritoma Rivi del Garda, oz. cedajskemu Ge-stecu. Cassano (12 točk) pa se bo doma spoprijel z Borgomanerom. (bi)
Pri Sireni OŠ Avgusta Černigoja
V petkovi številki našega dnevnika j6 prišlo v poročilu o obisku osnovnošolcev pri Sireni do pomote pri imenu šole. Pravilno ime šole je Osnovna šola Avgusta Černigoja. Za pomoto se prizadetim opravičujemo.
NAMIZNI TENIS / V ZENSKI Al LIGI
Kras Generali gosti Siracuso
Tekma bo jutri ob 14.30 - V areni tudi ostale Krasove ekipe
V zadnjem krogu prvega dela različnih namiznoteniških prvenstev si bomo v Zgoniku ogledali tri tekme. Danes ob 18. uri bo v okviru ženske B lige Kras Activa gostil postavo Arezza, v moški C2 ligi pa Rangers iz Vidma.
Jutri ob 14.30 pa vas ponovno vabimo v Zgonik na ogled prvenstvene tekme prve ženske lige med Krasom Generah in postavo iz Siracuse San Giacomo. Gostje se bodo predstavile s tujko Oshonaike Olufunke, Tržačanko Marzio Pann, ki je dolga leta igrala za Verono, in Rosario Mauriello, ki igra tudi nogomet. Doslej je bila Siracusa dvakrat uspešna proti ekipama z otoka. Kras Generali si bo prizadeval zmanjšati razliko na lestvici za vodilnima Castellano in Coccagliom, proti kateremu je tako
nesrečno izgubil v zaostali tekmi. Pri zmanjševanju razlike bo pomagala tudi Castellana, s katero se bo v tem krogu srečal Coccaglio. Kra-sovke Wang, Bersan in Vanja Mihe bodo morale biti zelo paziti na prvokategornico Pannovo, ki je bila za naše vedno zelo neugodna nasprotnica, nadalje je treba spoznati še tujko, ki je vsekakor slabša od naše Kitajke, in preveriti agilnost živahne Mauriello.
Ostale Krasove ekipe bodo gostovale. V prvenstvu drugoligašic se bo prvouvršceni Kras Corium srečal z Villa d’oro v Modeni jutri zjutraj ob 10. uri. Zenska postava v Gl ligi bo gostovala pri Cus Udine, Kras A v promocijski C2 bo gostoval pri Fincantieriju, Kras B pa bo počival. (J.J.)
KRATKE VESTI ...KRATKE VESTI...KRATKE VESTI...
Določili spored nogometnega turnirja »Francija ’97«
PARIZ - Francoska nogometna zveza je sporočila datume in sedeže tekem velikega mendarodnega turnirja »Francija ’97«, ki se ga bodo udeležile reprezentance Francije, Brazilije, Italije in Anglije. Turnir bodo prestavih na posebni tiskovni konferenci 16. januarja 1997 v Parizu in na katerega so bih povabljeni zvezni trenerji Akne Jacquet, Mario Zagallo, Glenn Hoddle in Cesare Maldini, Ce bo zares zamenjal na krmilu italijanske reprezentance Arriga Sac-chija.
SPORED TURNIRJA: 3.6. v Lyonu: Francija - Brazilija; 4.6. v Nantesu: Italija - Anglija; 7.6. v Montpelheru: Francija - Anglija; 8:6: v Lyonu: Italija - Bra-zilija; 10.6. v Lensu: Anglija - Brazilija; 11.6. v Parizu: Francija - Italija.
FIFA: Nemčija podpira Johanssona
BONN - Nemška nogometna zveza podpka kandidaturo Lennarta Johanssona za predsednika mednarodne nogometne zveze (FIFA) in tako nadomesti sedanjega predsednika Joaa Have-langa, ki bo zapusti predsedniško mesto leta 1998 po svetovnem prvenstvu v Franciji. Predsednik nemške zveze Egi-dius Braun je v intervjuju za Siiddeut-sche Zeitung demanhral tudi vest, da bi nemška zveza kandidirala za predsednika FIFA Franza Beckenbauerja in
poudaril, da so evropske nogometne zveze enotno za kandidaturo Johanssona za predsednika svetovne organizacije.
Ravanelli toži Daily Mirror
LONDON - Fabrizio Ravanelli, ita-lijanski reprezentant in elan angleškega Middlesbourgha, je sprožil tožbo proti dnevniku Daily Mirror zaradi člankov, ki jih je ta časopis objavil 6. in 7. t.m. Dnevnik je pisal, da je Ravanelli zagrozil svojemu klubu, da bo prestopil k Manchester Unitedu, Ce Middelsbrou-gh ne bo sestavil konkurenčne ekipe in da je imel hud spor s predsednikom kluba.
Ravanelli pa je bil vedno v dobrih odnosih s predsednikom in ima tudi vso podporo trenerja ekipe.
Težav pri Scavoliniju še ni konec
PESARO - Košarkarskega društva Scavolini iz Pesara se drži velika smola. Komaj si je od poškodbe opomogel " Esposito, se je včeraj poškodoval ameriški center Dan O’ Sullivan, ki ima hude probleme s hrbtom. Društvo si prizadeva, da bi registrirala kot Italijana Kanadčana italijanskega porekla Petra Ga-rascija (22 let). Kaže tudi, da je klub iz Pesara zainteresiran za Američana Dar-rena Daya, ki je s Scavolinijem pred leti že osvojil državni naslov in je trenutno prost, saj ga je izraelski klub Hapoel Ga-lil odslovil.
ATLETIKA / HITRA HOJA
Uspešen nastop Fabia Ruzzierja na tekmi v Fossanu
V nedeljo je bilo v Fossanu blizu Cunea 5. državno tekmovanje v hitri hoji za »Trofejo Maina«. Nastopilo je 45 atletov iz Italije, med katerimi je bil tudi naš Fa-bio Ruzzier, za katerega je predstavljalo to tekmovanje le del treninga pri pripravah na veliko zahtevnejša tekmovanja, ki ga Čakajo kmalu po novem letu. Kljub temu je kot vedno dal vse od sebe. Razdalja 8km je zanj sicer prekratka, toda Ce je bil pred tekmo njegov cilj uvrstitev med prvo deseterico, pa se je le 50 m pred koncem znašel celo v borbi za 2. mesto. Razred zase je predstavljal seveda konCni zmagovalec, hnan-car Di Mezza (4. na OI v Atlanti), medtem ko je Ruzzier do zadnjih metrov . držal ritem državnega reprezentanta Langa in državnega mladinskega prvaka Vannija. Na koncu
ŠPORT, ODBOJKA
Sobota, 14. decembra 1996
MOŠKA IN ŽENSKA C1 LIGA / PRAZNIK GORIŠKE ODBOJKE
Prvi slovenski goriški derbi v državnih ligah
Kmečka banka K2 Šport favorit toda La Gorizana se ne predaja vnaprej - Bo Soča Sobema končno prebila led?
Na Goriškem bodo gle-dalci prvič v zgodovini Priča slovenskemu goričkemu derbiju v ženski državni Cl ligi. Tako Kmečka banka K2 Šport (01ympia) kot La Gorizia-Zadružna kreditna banka (Val) sta novinca, ki ®ta si državno ligo pridobi-
z odkupom pravic od Kennedyja oziroma Bora. pljmpia je bila sicer lani blizu napredovanju v Cl jigo, saj je v C2 ligi osvoji-*a 3. mesto, valovke pa v Primerjavi z lansko sezo-r10. v kateri so sipriborile Napredovanje v C2 ligo, 'grajo kar dve ligi višje.
Zanimanje za derbi je seveda izredno veliko, gred prvenstvom je bila Kmečka banka v izraziti Prednosti, dosedanje 'tek-1116 pa so pokazale, da je brdi La Gorizdana sposob-Na marsikoga premagati. Vsekakor pa so lahko z d°sednjim obračunom bolj zadovoljni pri Valu.
Obe ekipi imata po dve 'Nrragi, kar že samo po sebi dovolj jasno kaže, da bo današnji derbi v telovadnici Slovenskega Športnega centra izenačen. Ge bi lzid napovedovali pred Prvenstvom, bi dali jasno Prednost Kmečki banki, ludi v tem trenutku je Kmečka banka najbrž v Prednosti. Toda derbi je Pač derbi in velikokrat postavi na glavo vsako napo-
Tega mnenja je tudi tre-Ner Kmečke banke Marko Kalc: »Mi smo se na srečanje dobro pripravili, Zavedamo pa se, da pred-stavlja derbi posebno tek-Nro. v kateri lahko odločijo Najrazličnejši dejavniki, ''as cilj je seveda zmaga, Za to pa bo treba predv-Sem ves Cas oluaniti trez-
Trener Olympie Marko Kalc
no glavo in dati od sebe vse, kar smo sposobni. Zavedam se, da naloga ne bo lahka, toda svojim dekletom zaupam in prepričan sem, da bodo gledalci prišli na svoj raCun. Ker gre za derbi, imata obe ekipi enake možnosti za zmago, seveda pa upam, da se bomo na koncu veselili mi.«
Današnji derbi pa s posebnimi občutki doživlja trener valovk Zoran Jerončič: »Rad bi poudaril, da predstavlja ta derbi izreden uspeh goriske ženske odbojke. In to za vse, ki smo, in se sodelujemo pri ustvarjanju goriske zenske odbojke. Zame je to Se posebno doživetje, saj sem ustvarjal obe ekipi, ki se bosta pomerili med seboj. V začetku 90. let sem treniral sedanjo generacijo igralk 01ympie, zdaj pa sem že nekaj let pri Valu. Zato sta obe ekipi del
Trener valovk Zoran Jerončič
mene. Vsekakor bo to praznik goriske odbojke in prepričan sem, da gledalcem ne bo žal, Ce bodo napolnili tribune. Kar pa se same tekme tiče, je 01ym-pia izrazit favoriti, Čeprav smo na lestvici mi trenutno pred njo. Toda derbi je paC derbi in za nas kot za njih predstavlja še dodatni motiv. Mi smo se na tekmo dobro pripravili, s servisom bomo skušali onemogočiti njihov sprejem in zaustaviti 01ympijin napad. Ce nam bo to uspelo, potem lahko tudi presenetimo. Pri nas je nekaj težav s poškodbo mlade Aleksije Ambrosi (letnik 1982), Maša Braini pa zaradi delovnih obveznosti manj trenira.
V moški Cl ligi preživlja SoCa Sobema težke trenutke. V nasprotju s pričakovanji je bil Start porazen in po sedmih kolih je ekipa še brez
zmage. »Seveda razpoloženje ni najboljše, toda zelo važno je, da ne vržemo puške v koruzo,« je dejal igralec Igor Cotič. Povedal je, da so trenirali dobro in da so igralci prepričani, da se bo moralo delo v telovadnici slej ah prej konkretizirati tudi v rezultatih. Današnji nasprotnik soCanov Chioggia je doslej zmagal štirikrat. Po informacijah, ki jih imajo v sovodenjskem taboru, ima Chioggia predvsem močnejši napad v prvi liniji. Glede postave SoCe pa bo zaradi poškodbe hrbta manjkal Andrej Brisco, ki ves teden ni treniral.
Morebitna zmaga s Chioggio v domači telovadnici (začetek ob 20. uri) bi bila najboljša spodbuda pred zadnjo tekmo v letošnjem letu v Povolettu, ki tako kot SoCa Sobema letos še ni zmagal, (rg)
____V 8. KOLU MOŠKE B2 LIGE_
Imsa KB odslej v športni palači
Drevi valovci proti skromnemu Copparu Koimpex v levjem brlogu Red Levela
Odbojkarje Imse Kmečke banke Čaka drevi krstni nastop v goriški športni palači, v katero so se bili prisiljeni preseliti iz telovadnice UGG, kjer nikakor niso znali rešiti zapletov s tribunami. Pri tem je treba povedati, da so to selitev podprli Občina, Coni in tudi pokrajinski odbor FIPAV. Čeprav ta selitev za ekipo predstavlja določeno oviro na poti proti začrtanemu cilju - Bi ligi, saj je moral trener Zamo moral tako marsikaj spremeniti v zvezi s treni-gi, pa so pri Valu zadovoljni. Oni dejansko predstavljajo drugo športno stvarnost na Goriškem (za košarko v A2 ligi) in z njihovim nastopom športna palaCa dejansko pridobiva na pomenu, saj se iz izključno enona-menske dvorane spreminja v večnamensk-mo, kar je bil najbrž tudi cilj, ko so se odločili za veliko investicijo.
Nova dvorana bi v normalnih razmerah pred prvo tekmo prinašala nekaj negotovosti, toda na srečo je tokrat nasprotnik va-lovcev v B2 ligi precej skromen. Copparo iz Ferrare je namreč na zadnjem mestu z eno samo zmago, ki jo je dosegla v 7. kolu proti Cordenonsu. Na gostovanju v Trstu proti Koimpexu igralci iz Ferrare niso pokazali ničesar in gladko izgubili brez dobljenega niza. Glede na dosedanje
izide je že jasno, da je Coparra eden najresnejših kandidatov za selitev v nižjo ligo.
Vzdušje pri valovcih je zelo dobro in ekipa je z navdušenbjem sprejela selitev v športno palaCo. Med tednom so treningi normalno potekali, s tem da so v novi dvorani trenirali v ponedeljek in včeraj. Glede na šibkost nasprotnika so pri Imsi prepričani, da velikih težav ne bi smelo biti. Čeprav nasprotnika ne podcenjujejo.
Precej drugačna naloga pa Čaka Koimpex, ki se podaja v levji brlog k vodilnemu Red Levelu iz Isole (Verona), ki je doslej skupaj z San Miguelom, s katerim so se De VValder-steinovi varovanci pomerili v prejšnjem kolu, še edini neporažen. Gre za izredno solidno in zelo izkušeno še-sterko, poleg tega pa igra še v precej majhni telovadnici. Nasprot-
nika pri Koimpexu ne poznajo dobro, vendar pa se na to gostovanje podajajo povsem mirno. »Proti vodilnemu na lestvici nimamo kaj izgubiti,« pravi trener Peter De VValderstein, ki je v teh dneh postal novopečeni očka. Treningi med tednom so potekali normalno, Koimpex pa je odigral tudi trening tekmo z Vivilom. »Ce bomo igrali dobro in predvsem, Ce ne bomo delali napak, potem lahko celo presenetimo. Zaigrali bomo z običajno postavo, to tekmo pa bomo izkoristili tudi kot pripravo na naslednji dve tekmi, ki pa ju moramo dobiti. Gre za domačo tekmo s Cordenonsom in za gostovanje pri Santi Giu-stini. Oba nasprotnika sta povsem v našem dometu in prav proti takim nasprotnikom je treba osvajati točke, ki bodo odločale o obstanku,« je še dejal Koimpexov trener.
VValter Prinčič in Maurizio Slabile (Foto Bumbaca)
4v~ŽENSKI B2 ligi /
GOSTOVANJE V TREVISU
V DEŽELNIH ODBOJKARSKIH LIGAH
Obvestila
Proti Albatrosu čaka združeno ekipo Koimpexa trdo delo
Do konca letošnjega leta Čakata odbojkarice združene ekipe Koimpex v B2 bgi še dve srečanji. Danes se podajajo na gostovanje v Treviso k Albatrosu, čez teden dni pa bo v Trstu gostoval Rovereto.
morebitnima dvema zmagama bi si Nase igralke pripravile dober izhodiščni " ored tremi izredno težkimi tek-
mami takoj po novem letu s Sangiorgino, umberjem in Novento, ki vse tri sodijo med glavne favorite za napredovanje. Prav zato je današnje gostovanje pre-
stanek pa si je zagotovil na dodatnih tekmah. Ekipa iz Trevisa ima sicer dve ročki manj kot naša združena ekipa, vendar pa je štiri poraze doživela proti ekipam, ki na lestvici zasedajo prva štiri mesta, premagala pa je na primer tako Lonegliano kot Marzolo, s katerima so MK6 m^pjkarice potegnile krajši konec, fdbatros ima zelo dober napad na cen-mt’ sprejem pa sloni na eni sami igralki, N se vedno postavlja v cono 6.
..drener Branko Sain je zato na trenin-gm med tednom precejšnjo pozornost Posvetil servisu, ki bo tokrat bolj tak-
tičen, dahi tako s sprejemom obremeniti druge nasprotnikove igralke in tako onemogočili napad preko centra Seveda pa se v Koimpexovem taboru jasno zavedajo, da bo treba za zmago zaigrati dobro v vseh elementih. Kar se ekipe tiče, večjih sprememb ni pričakovati. Paola Gregori še vedno Čuti posledice poškodbe palca, nekaj težav pa je bilo tudi z boleznijo Nicol Mamillo (na sliki) , ki na začetku tedna ni trenirala, vendar pa bo danes gotovo nastopila. Z ostalimi igralkami ni bilo težav.
Bor Fortrade z vodilnim Prevenirejem 0lympia Cdr pred lažjo nalogo Sokol upa na tretji zaporedni uspeh
V moški D ligi združena šesferka Espega gosti Travesio 3 Valli Pri dekletih se od siogašic tokrat pričakuje odločna reakcija
V deželnih odbojkarskih ligah Čaka naše še-sterke nekaj težkih srečanj. Nedvomno bodo imeli najtežjo nalogo odbojkarji Bora Fortrade v C2 ligi, ki gostujejo pri vodilnem Preveni-reju, ki je doslej doživel en sam poraz. Borovci so* na dosedanjih srečanjih pokazali preveč nihajočo igro, zato je njihov obračun nekoliko skromnejši od pričakovanj. Ce hočejo osvojiti eno od mest, ki zagotavljajo tudi v prihodnji sezoni igranje v C ligi, potem bodo morali zaCeti zmagovati. In to tudi proti nasprotnikom, ki so na papirju boljši.
Lažje delo bi morala imeti 01ympia Cdr, ki gostuje v Vidmu pri
VBU. Goričani so edini doslej premagali Prve-nire, poleg tega pa postaja njihova igra iz kola v kolo bolj zanesljiva. VBU prav gotovo ni nasprotnik, ki bi lahko presenetil Goričane, toda previdnost ni nikoli odveC.
Po dveh zaporednih zmagali Čaka odbojkarice Sokola v C2 ligi še eno gostovanje. Tokrat se podajajo v Pordenon k Sattecu, ki je novinec v ligi. Sokolovke so na zadnjih dveh tekmah proti videmskemu Cusu in Codroipu dokazale, da je ekipa vedno bolj uigrana, zato prihajajo tudi rezultati, na katere ta šesterka glede na sestavo ekipe tudi upravičeno lahko raCuna.
V moški D ligi bo
združena goriška šesterka Espego gostila ekipo Travesia 3 Valli, ki ima prav toliko točk kot Goričani. Zato je pričakovati izenačen boj, na koncu pa bi moral Espego vknjižiti Četrti letošnji par točk, s katerim bi se utrdil na sredini lestvice.
Tudi odbojkarice Sloge so pred podobno nalogo kot Espego. V Re-pnu bodo gostile ekipo Cecchineseja iz Pasia-na, ki je tako kot slo-gašice doslej trikrat zmagala.
Po nekaj slabih nastopih bi morale varovanke Ivana Peterlina odločno reagirati in spet zaigrati tako, kot znajo. Ce se bo to zgodilo, potem se za rezultat, danes ni treba bati.
SZ OLVMPIA vabi na praznovanje 35. obletnice združenja. Svečanost bo JUTRI 15. decembra 1996 ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra v Gorici. Se posebej so vabljeni nekdanji igralci in igralke ter odbornice in odborniki. Ob tej priliki bo tudi predstavitev brošure »35 let SZ 01ympia«.
SK BRD1NA
sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za zimovanje v Mariboru na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek, od 19. do 20.30.
SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK prireja od 22. t. m. do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (pohorska smučišča). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. št. (040) 213518.
Horoskop




M


H-
. zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4: Ob nesporazumu z bližnjimi boste pokazali svoj pravi obraz, zato ni nobene verjetnosti, da bi se zapletli v novo zanko. Vaš pravi obraz je namreč obraz razumevejocega prijatelja.
BIK 21.4- 20.5.: Vaša zadržanost pri osebnih stikih tokrat ne bo temeljila na vaši sramežljivosti, ampak na voljni odločitvi, da naposled ugonobite strašilo, la vas muci iz notranjosti.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Končno boste prišli do dna nesporazumu, ki je razmajal vaše ljubezensko gnezdece. A ker bo na dnu mračno in turobno, se boste vzpeli na vrh in gnezdece se bo znova zatreslo.
	RAK 22. 6. - 22. 7.: Vzdržite se nizkih udarcev.	Dvorane Tripcovich: 9-12,16-19.	Frank«.	
	višaj dotlej, dokler se tisti, ki so jim namenjeni, ne naučijo braniti, Sele tedaj boste namreč spoznati, da s svo-	Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97	TRŽIČ Vi JSi	1 --	« 1	# 1 lile	v*, f	
LEV 23.7. - 23.8.: Objubljali boste vec kot zmorete dati, zato vas bodo mnogi lovili za besede. Ponujajte jim jih tako dolgo, dokler ne bodo spoznali, da se je najmodreje opirati na svoje.
DEVICA 24 8.-22.9.: Cimprej dovolite svojemu bitju temeljito očiščenje, sicer se vam bo zgodilo, da boste namesto užitkov v družbi samevah v postelji in preganjali dolgčas z gledanjem poneumljajoče škatle.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Nestrpno boste izzivali usodo. Čeprav bo vedna vaših potez uspešnih, vas bo vendarle spremljal občutek, da se bo zgodilo nekaj hudega. Kdor predolgo kuha, temu rado zakuha.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Ne omahujte vec; odločite se za iskreno izpoved bližnjemu, hi nikar se ne bojte, da vas bo grajal, kajti ni njegov namen prilivati na ogenj vaših slabosti.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Zamislili se boste nad svojo preteklostjo ter se v luči treznega priznanja odločili za radikalno spremembo življenja. Naj odločitvi tokrat sledijo dejanja
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nebogljeni boste kot dete, zato boste neprenehno vrtali v tiste, od katerih pričakujete tolažbo. A bolj boste jadikovab, bolj bodo drugi mislili, da jih obtožujete.
VODNAR 21.1.-19. 2.: Dojeli boste, da najvrednejših stvaritev ne more potrditi nihče drug razen tistega, ki se je do njih dokopal. Ne računajte torej na slavo, vsaj ne pred odhodom v večna lovišča.
RIBI 20. 2. - 20. 34 UpoCasnih boste tempo ter se zaceli pripravljati na prijetno spremembo. Ponovno boste pretresli svoje stare načrte, vendar se boste nazadnje odlotib za povsem novega
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
SSG - Kulturni dom
Naslednje predstave krstne uprizoritve »Afrika ali Na svoji zemlji«, ki jo je napisal in režiral Boris Kobal bodo v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri , v sredo, 18. t. m., ob 20.30 in v petek, 20. t.m., ob 17. uri.
Gledališče Verdi - Dvorana Trip-covich
Jesenska simfonična 1996/97 Danes, 14. t. m., ob 17. uri (red S) ponovitev opere »Rigoletto«.Dirigent Gi6rgy Gydrivanyi Rath. Režija Roberto Lagana.
Ponovitev jutri, 15. t.m., ob 16.00 (red D), v torek, 17. t.m., ob 20. uri (red E), v sredo, 18. t.m., ob 20. uri (red C), v Četrtek, 19. t.m., ob 20 uri (red F).
Predprodaja vstopnic pri blagajni
t.m., ob 16.00 -(red 2. nedelja) Zadnja predstava.
Od 17. do 22. t. m.: G.B. Shaw »Candida« z Marino Malfatti in Minom Bellei. Režija Luigi Squar-zina. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust.
Od 7. do 12. januarja 1997 bo na sporedu L.Pirandello »II giuoco delle parti« z Umbertom Orsi-nijem, režija Gabriele Lavia.V abonmaju: odrezek št.14 (modri).
Gledališče Miela
V torek, 17. in v sredo, 18. t.m., ob 20.00 - »Večer z Antonom Čehovom«.
MILJE
Gledališče Verdi: danes, 14. t. m., ob 9. in ob 11. uri »Dnevnik Ane
Danes, 14. t. m., ob 20.30 (red 2. sobota) ponovitev predstave: W. Shakespeare »Come vi piace« z Manuelo Kustermann. Režija Gian-carlo Nanni. Predstava v abonmaju: odrezek 13 modri. Jutri, 15.
V Četrtek, 23. in v petek, 24. januarja 1997, ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.l., režija Elio De Capitani.
KOROŠKA
CELOVEC
Celovško sejmišče - Hala 7(zaradi popravil Mestnega gledališča) : Danes, 14. t.m., ob 19.00 - opera »Rigoletto«.Ponovitve 17.,19.,21., in 28.t.m.
RADIŠE
Kulturni dom: danes, 14. t.m., ob 19.00 - Počastitev društvenih elanov.
VELIKOVEC
Gospodinjska Sola v Šentrupertu: danes, 14. t.m., ob 19.30 - Slavnostna prireditev ob 90-letnici SPD Lipa.
KOTMARA VAS
Društvena soba SPD Gorjanci: Da-
nes, 14. t.m., ob 14.30 Božičnica »Gorjancev«.
PLIBERK
Farna dvorana: Danes, 14. t.m., ob
19.30	- Adventni koncert - nastopajo domači zbori in skupine.
DOBRLA VAS
Kulturni dom: Jutri, 15. t.m., ob 15.00 - Premiera Molierovega dela »George Dandin« . Nastopa igralska skupina SPD »Srce«, režija P.Zundej.
Jutri, 15. t.m., ob 15.00 Premiera Molierove igre »Gerorge Dandin«.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Farna cerkev: Jutri, 15. t.m., ob
14.30	- Adventno petje.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
OPČINE
Prosvetni dom - Knjižnica Finko Tomažič in tovariši V torek, 20. t.m., ob 20. uri predstavitev knjige dramskih besedil prof. Ivana ArtaCa »Trubadur z vrtnico«. Avtorja bo predstavila prof. Nada Pertot.Na predstavitvi bodo sode
lovali elani gledališke skupine SKD Tabor ter kitarist Paolo Bembi s pevko Tinkaro Kovač.
GORICA
Kulturni dom
V Četrtek, 19. t.m., ob 20.30 - Gori-cakinema: film »Lontano da Dio e dagli uomini«. Prireja Kinoatelje.
GLASBA
TRST
Glasbena matica
Abonmajska koncertna sezona 1996/97
28. januarja 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 -koncert Kvarteta Keller. Na sporedu Haydn, Ravel in Bach.
Avditorij Muzeja Revoltella
Jutri, 15. t. m., ob 11. .uri koncert ZPZ Ivan Grbec. Koncert prireja Tržaško združenje esperantistov.
Gledališče Miela
V	petek, 20. t.m., ob 21.00 Božični koncert s skupino VViener Wnsem-ble, ki ga organizira Zddruženje An-col-Indac, Tržaška turistična ustanova pod pokroviteljstvom tržaške občine.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 20. t.m., ob 20.00 Božicn® akademija SRG Dom (v telovadnico Kulturnega doma). Prireditelj SKL Dom Gorica.
V	ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 -Gledališka prestava skupine Tutto-teatro »Gigi« z Ernestom CalindroiD' Slovenski center za glasbeno vžge)0 Emil Komel - Gorica
Koncertna sezona 1996/1997 Danes, 14. t. m., ob 19.30 bo v Kul" turnem centru L. Bratuž- koncer »Vdih-izdih«, flavta, oboa, klarinet-Na sporedu Reinecke, Loeillet, P°u' lene, I. Florjane.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 17. t. m., ob 20.30 koncert ansambla Trio Italiano. Solisti Gio-vanni Battista Rigon (klavir), Sonig Tchakerian (violina) in Luca Sign0-rini (Celo). Na programu Part, Sen' nittke in Schumann.
TRST
Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praski zaklad«. Umik: 9-18.
Miramar - Skulptura v parku: v
parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbprnica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Zdmženje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Občinski Muzej Sartorio: na ogled je razstava o Tiepolu.
Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Cmobelem P. Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Isis (Ul. Corti 3/a): na ogled je razstava Diega Pollija.
Galerija Torbandena: na ogled je razstava slikarja Cveta Marsica z naslovom »Fertilidades».
Komercialni center II Giulia: Do 12. januarja 1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delVamore e dell’awento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk.
Galerija Bassanese: Do 10. januarja 1997 od torka do petka od 17.00 do
20.00 je na ogled razstava slikarja-kiparja in grafika Bruna Munarija-Gledališče Cristallo: na ogled je razstava o igralcu Aldu De Benedettiju-Sala ex-Albo Pretorio (Piazza Picco-la 3): do 15. t. m. je na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici espe-ranta v Trstu.
Turistična ustanova (Ul. S. Nicol° 20): na ogled je razstava Annamari8 Ducaton »Sensualita tropicali«.
NABREŽINA
Župnijska dvorana sv. Roka - SKv Igo Gruden: na ogled je razstava kamnitih izdelkov »Kamen...«.
GORICA
Kulturni dom: do 20. t. m. je n8 ogled skupinska razstava goriskin slikarjev ob 15. obletnici otvoritve Kulturnega doma.
Katoliška knjigarna (Travnik 25)-
na ogled je razstava Klavdija Tutte.
PASSARIANO
Villa Manin: do 6. januarja 1997 b° na ogled razstava »Veličina neke dl' nastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«.
KOROŠKA
CELOVEC
Slovenski kulturni center Korotan
Na ogled je razstava »Tapiserije« Silve Horvat.
Generalni konzulat RS - Na ogled je razstava slik in stekel J. Horvata-Jakija. Koroška deželna galerija: Do 2. februarja je na ogled razstava najno-vejsih del koroškega slikarja Petra Kravvagna.
Bau Holding Kunstfomm: Do 18. t. m. razstavlja Farid Sabha.
Kunsthalle Ritter: Do 22. t. m. raZ' sta vi ja Lavvrence VVeiner »Slippin® and sliding«.
ŽENTJANŽ V ROŽU
K+k center: Do 6. januarja 1997 je na ogled razstava del Draga. DruSko vica."
LIBUČE
Galerija Falke: na ogled razstav3 del Gustava Januša in Gustav3 Gnamuša.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
r	NEAPELJSKI ROPARSKI POGLOVAR MICHELEPEZZA	SL PISATELJ (GROGA IN DRUGI)	JAKOBOV STAREJŠI BRAT (EZAV)	NAČIN KONJSKEGA TEKA	PREBIVAL ANTIČNE BEOTUE	JESNI PRITOK RONE V FRANCIJI	THOMAS MANN	GERMANSKI OREL	NEKDANJA SL IGRALKA RINA	UGLED, VEUAVA	OZVEDJENA JUŽNEM NEBU	AVTOR: MARKO DRESCEK	PREDEL Z DOLOČENIMI LASTNOSTMI	SPOPAD, PRETEP	THEODOR VELDE	FRANCOSKI SUKAR (AVGUSTE)	SPANSKO ZENSKO IME	TIPKE PRI PISALNEM STROJU	PRITOK BALHSKEGA JEZERA V RUS. REPUB.	CEBEUA TVORBA V PANJU
AMER. FILM. IGRALEC, PEVEC IN PLESALEC												VNETJE SKLEPOV								
KDOR SE UKVARJA/ RADIOAMATERSTVOM												DREVO Z MADAGASKAR								
												DEL GASIL. ORODJA								
NEMŠKI FILOZOF (THEODOR)							POVZROČITEV RANE								BELA AFRIŠKA PTICA					
							CERKVENI SODNIK								HRVAŠKO VIŠAVJE					
POSESTVO, DOMACUA				PRAŠEK ZA BARV. LAS				TIR, KI GA OPISE NEBESNO TELO	STANJE ODRASLEGA ČLOVEKA										PRIPRAVA ZA ČIŠČENJE ŽITA	SL PESNICA ANA	 KRASNA
				PISATEU ISLABS.I																
IVAN MINATTI			FIN. ATLET NURMI						KIT. PISATEU DUN				KAR OBSTOJI KOT ZDRUŽENO	ENAKA VOKALA			NEM. SLIKAR (HANS)			
			ZEVS.ZENA V GR MIT.						KOT, KI TVORI IZTEGNJ. KOT								SVIC.ZIM. SREDISCF			
BOUSI NEMŠKI AVTO					KONRAD ADENAUER	PREMIKANJE PO GLADKI PODLAGI								OGNJENSKO ZRELO						
														NEKD.PLOSC. MERA						
VISOK, MOČAN GLAS						NAROD V NIGERIJI				PRISTANIŠČE V IZRAELU	GAMSJI BIVOL					VRH. PLAST ZEMUE				
						STANE POTOKAR										HOKEJSKI PLOŠČEK				
VEDAO (LASTNIH IMENIH)											CERKVENI ZBOR				MESTO NA ZAHOD. OBALI ISTRE					
											IRIDU				RADU					
ODPRTINA V STENI					MANJŠI KRAJ PRI JESENICAH							SPANSKI VIOLINST (PABLODE)								
METULJ Z OSESCINA KRILIH					z	OSEBA, KI ORJE (star.)						PRISILNO DELO, RABOTA						0KAY		
•uo
- ‘VHVT^
‘HVHO
‘aivsvtfvs
‘DJOJ-Oj
‘VND
‘Dasod
‘HO*
‘vmsvDioNO
■vsoti
‘VONV
‘d®
‘HSRJA
‘aaiv®1
‘alN3S^
‘ianv
‘dav
‘D
‘OVPt
‘OAVVd
‘ISO1SVH0O
‘Vb$
‘Diod
■jjsaH
‘A3JJN^
‘vqVN3Ay°
‘x3ivwvoiaV“
‘Sli«
‘atnvisvaH^
:ouaei°P0A
lAaiisS*
RAI 3
slovenski
program
6 RAM
7.00
7.30
9.30
10.00
10.30
12.25
12.35
13.25
13.30
14.00
15.20
15.50
17.55
18.00
18.10
18.30
20.50
23.05
23.20
0.00
0.20
Dok.: Kvarkov svet Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Film: II ferroviere (dram., It. ’56, r.-i. Pietro Germi, Luisa Della Noče)
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Ugrabitev (i. J. Seymour, j. Lando, 2. del)-Izžrebanje lota Dnevnik
Aktualna odd. o morju: Linea Blu (vodita Puccio Corona in D. Bianchi) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Gargovles, Aladdin, Classic Cartoon Izžrebanje lota Dnevnik
Nabožna oddaja Sedmi dan
Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca)
Variete: Carramba che sorpresa! (vodi Raffaella Carra)
Dnevnik Posebnosti Tgl Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop in vremenska napoved
Film: Nostalghia (dram., It. ’83, r. Andrej Tarkov-skij, i. Oleg Jankovskij) Variete: Finalmente do-menica (’72)
Dok.: Srečanje s... Glasbena oddaja
RAI 2
7.05
10.05
11.05 12.00
13.00
14.00
14.55
15.50
15.55 16.25
18.05
18.40
18.50 20.30
20.50
22.30
23.45
2.25
Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi, Barbara D’ Uršo), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30,10.00 dnevnik Evropski dnevi, 10.35 Tgr v Evropi Pobebujem te Variete: V družini Dnevnik, 13.20 Dribbling Glasba: Mio capitano Aktualno: Cercando cre-cando
Izžrebanje lota Tvok bližnji
Film: Willy Signori e vengo da lontano (kom., It. '89, r.-i. F. Nuti) Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Vremenska napoved Variete: Go-Cart Dnevnik
TV film: Un ragionevole dubbio - Shadow of Ob-session (dram.. ZDA '91, r. K. Connor, i. V. Hamel, J. Scalia, P. Moseley) Dok.: The Beatles - Velika pustolovščina , vmes (23.30) dnevnik in vreme Dok.: Gledališče Doc Musič Club
Jk RAI 3
7.00
8.20
8.50
12.00
13.00
14.00 15.15
19.00
20.00
20.30
22.30
22.55
23.55
Film: Proibito rubare (kom., It. '49, i. Adolfo Celi, Tina Pica)
La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. SP v smučarskem teku: 15km Z, 10.20 SP v smučanju: moški smuk, 11.45 15 km M Dnevnik
Nan.: ENG - V živo (i. Art Hindle)
Deželne vesti, dnevnik, Okolje Italija Šport: avtomobilizem -Motor Show, dresura, rubrika Doposci, ciklokros, 16.40 plavanje, 17.00 tenis, 17.30 odbojka Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Dok.: V kraljestvu živali Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik
0.05
2.15
NoCni šport: EP v tenisu, 1.05 Motor Show, 1.30 atletika
Variete: Fuori orario
g? RETE 4
ITALIA 1
fr" Slovenija 1
Slovenija 2
6.00
9.00
9.30
11.30 11.45
12.30
13.30
14.00
16.00
18.55
19.25
20.40
22.40
Nan.: Kojak, 6.50 Detecti-ve Stryker, 8.40 Night Line
Stelle della moda Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik
Nad.: Ali del destino Nan.: Per amore della legge Dnevnik
Rubrika o zdravju (vodi Daniela Rosati)
Varieteji: Chi c’6.. c’6,
17.00	Chi mi ha visto?,
18.00	Iva show (vodi Iva Zanicchi)
Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: L’ ultima carovana (vestern, ZDA '56, i. R. VVidmark, N. Adams) Film: Ispettore Martin ha teso la trappola (krim., ZDA '73, i. W. Matthau),
1.00	Night Line
@ CANALE5
6.00
9.00
9.30
10.00
10.15
10.30
11.00
11.30
13.00 13.25 13.40
15.30
16.00
17.30
Na prvi strani Nan.: Pappa e ciccia Aktualno: Nonsolomoda Aktualna odd. o otrokih: Pianeta bambino Teleprodaja
Nan.: V osmih pod isto streho (i. R.V. Johnson) Predstavitev televizijskih programov Anteprima (vodi Fiorella Pierobon) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Lezioni private Aktualna odd.: Amici -Prijatelji
Nan.: Happv days Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuprVicky
	Otroški variete, vmes ri-		Videostrani		1.00 Teletekst
	sanke, Giao ciao mattina,		Otroški program: Rado-		Euronevvs
	Ancora insieme con...		vedni TaCek - Igla, 8.40		Tedenski izbor: Planet
	Aktualno: Planet		Jakec in Čarobna lučka		In, 9.55 Mostovi
	SPort: Rally		(risana serija), 8.50 O. J„		Svetovni pokal v al-
	Nan.: Adam 12, 11,30		9.00 kviz Male sive celi-		pskem smučanju: moški
	Street Justice		ce, 9.45 Zgodbe iz		smuk
	Odprti studio, 12.45 Fatti		školjke		Tedenski izbor: Podoba
	e misfatti, 12.50 Šport		Izobraževalna oddaja		podobe, 12.45 TV por-
	studio		Argentinski nacionalni		tret: Dušan Povh - Izbor
	Variete za najmlajše,		mladinski zbor		kratkih filmov
	vmes Ciao Ciao Parade in		Svet dinozavrov		Dok.: Zgodovinska kitaj-
	risanke		Analitična mehanika		ska mesta (ameriška
	Nan.: Masked Rider		Poročila		dokumentarna serija)
	Variete: Niente panico		TV igrica: Hugo (pon.)		Ameriška dokumentarna
	Šport: Ponedeljkov «Mai		Nan.: Policisti s srcem		serija: Življenje v raču-
	dire gol»		(Avstralija, 5. del)		nalniški dobi (2. del)
	Aktualno: Planet		Kinoteka: NinoCka (ZDA,		Prometni kviz: Rondo
	Nan.: Cinque in famiglia,		r. Ernst Lubitch)		(ponovitev)
	17.30 Renegade (i. Loren-		Videosteani		Podarim - Dobim
	zo. Lamas)		TV Dnevnik 1		Atletski miting (posnetek
	Odprti studio, vreme,		Boj za obstanek		iz Monte Carla)
	18.45 Šport studio		Navrta		Svetovni pokal v smučar-
	Nan.: Willy, princ iz Bel		Ozare		skih tekih
	Aira		TV igrica: Hugo		DP v rokometu: Akripol -
	Kviz: Vinca il migliore -		Včeraj, danes, jutri		Gorenje, v domom: Sve-
	Zmaga najboljšemu		Risanka		tovni pokal v nordijski
	Nan.: Hercules in kralj		TV dnevnik 2, vreme		kombinaciji
	Mida (i, K. Sorbo, T.		Šport		Francoska nanizanka: Iz-
	Lindsey, R. Taylor)		Utrip		zivalci (zadnja epizoda)
	Film: Star Trek 3 - V		Pavarotti v Modeni -		Film: Velika dirka (ZDA
	iskanju Spocka (fant.,		Otroci vojne 1996		'64, r. Blake Edvvards, i.
	ZDA ’84, i. W. Shatner,		Za TV kamero		Tony Curtis, Jack Lem-
	L. Nimoy) vmes (23.30)		Dok.: Cousteau ponovno		mon, Natalie Wood, Pe-
	Fatti e misfatti		odkriva svet (2. del)		ter Falk, K. Wiynn)
			TV dnevnik 3, vreme		TV Avtomagazin
			Šport		Sobotna noč
# TELE 4			Sova: Umor je napisala (ZDA, 13. epizoda)		
			Nan.:	Večni sanjač		
■■			(zadnja epizoda ameriške		
ifigi	19.30, 23.00 Dogodki in		nanizanke)		
fTi-A	odmevi		Film: Lov na metulje		
	Nad.: Amore gitano		(Fr.-Nem.-It. '92. r. O.		
ImB	Dokumentarec		Rossellini, i. Narda Blan-		
gf	Nan.: Racconti del West Personaggi e opinioni Nan.: Beverly Hillibillies		che, Pierrete Pompon Bailache)		
			TV jutri, videostrani		
	Film: Oats & Dogs				
	Film: Colpo letale (’88)				
88 Koper
(•) MONTECARLO
18.00
18.30
20.00
20.25
20.50
23.00
23.15
1.30
Nan.: Norma in Felice			
Variete: Tira & Molla			
Dnevnik TG 5		19.30, 22.30, 1.15 Dnev-	
Variete: Striscia la noti-		nik, 19.50 TMC Šport	
zia		Nan.: Ironside, 11.30	
Variete; I guastafeste		Free Špirit	
(vodita Massimo Lopez		Nan.: Charlie’s Angels	
in Luca Barbareschi)		Varieteji: Tappeto volan-	
Dnevnik		te, 17.00 Ko bi bil Sher-	
Film: Bertoldo Bertoldi-		lock Holmes, 17.50 Zap	
no e Caccasenno (kom.,		Zap	
It. ’84, i. Alberto Sordi,		Film: Lo sperone nudo	
Ugo Tognazzi), vmes		(vestern, ZDA ’53)	jgffj
(0.30) dnevnik		Film: La battaglia delle	
Lezioni private		aquile (vojni, VB-Fr. ’76)	IHI;
Euronevvs, 15.10 SP v smučanju: moški smuk Dokumentarna oddaja: Potovanje po nNemCiji TVD Mladi
Huckleberry Finn - risanke TV Poper - kabaretno satirična oddaja Primorska kronika
Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nanizanka: Nočni sodnik Dokumentarna oddaja
Film: Mali zaklad (ZDA '85, i. M. Kidder, B. Lancaster) Vsedanes - TV dnevnik, vreme Košarka NBA Vsedanes - TV dnevnik
r
Slovenija 1
4'30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13,20 Obvestila, osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna °dd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra.
Slovenija 2
5-00,6.00,6.30, 7.30,8.30,9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Po-Pevki; 9,45 Sobotna akcija; 11.30 Obvestita; 13.35 Obvestila; 14.00, 17.00> 18.00 Glasbene želje; 16.15 Popevki tedna; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, Vreme, promet; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
4.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 0.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; '1.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja de-
\u; 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi;
17.00	Glasbena tradicija 20. st.; 18.05 Roman; 18.25 V podvečer; 19.00 Opera: Ljubezenski napoj (G. Donizetti); 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30.17.30.19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna, koledar; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.40 Povver play; -10.45 do 11.20 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Svežih 20 modrih; 19.15 Šport; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabata insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenlr d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye;
14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Literarne podobe; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi; 11.30 Filmi na ekranih; 12.00 Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Duh časa in čar odra; 16.00 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dramska pesnitev: Tragedija človeka - V vsemirju (I. Me-dach, r. A. Jurc, 10. odd.); 18,35 Glasba za vseokuses; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. pošmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA,
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.01 najvisje 38 cm, ob 5.33 najnižje -13 cm, ob 11.03 najvisje 36 cm, ob 17.52 najnižje -56 cm. Tutri: ob 0.49 najvisje 37 cm, ob 6.33 najnižje -9 cm, ob 11.49 najvisje 25 cm, ob 18.36 najnižje -47 cm.
TEMPERATURE V GORAH

°UUBUANA
1/6	N. MESTO
POSTOJNA
to 1/5 KOČEVJE
o	CRNOMEU
O
	°C		“C
500 m			9	2000 m			2
1000 m			7	2500 m 				-2
1500 m			3	2864 m			-4
Slovenija: V nedeljo se bo vrenu izboljšalo. Padavine bodo zjutraj po nehale, Cez dan se bo delno zjasnile Na Primorskem bo pihala zmerna bu rja. V ponedeljek bo precej jasno, zju traj in dopoldne bo po nižinah meglah nizka oblačnost.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Zlato holokavsta: priznanje Švice
ŽENEVA - Švicarska Narodna banka je včeraj priznala, da je med drugo svetovno vojno od nacističnega režima kupila za 1, 21 milijarde takratnih švicarskih frankov (več kot 1.500 milijard lir) zlata, kljub temu da je bila seznanjena, da je zlato nacistična vojska pokrala po zasedeni Evropi. Za Švico so to najtežji trenutki v svoji zgodovini, saj se je tudi prejšnji teden njen predstavnik Thomas Borer bolj slabo odrezal, ko se je pred bančno komisijo ameriškega predstavniškega doma zagovarjal pred obtožbami: da je Švica podpirala nacistični režim, pomagala pri begu vodilnih funkcionarjev Tretjega rajha in si po vojni prisvojila težke milijone dolarjev, ki so jih na varno spravile žrtve holokavsta. Ameriški senator Alphonse D’Amato je prepričljivo dokazal, da je bila Švica nacistični bankir, da je financirala nacistični vojaški stroj, pomagala nacistom pri begu v Latinsko Ameriko in zamrznila židovske vloge v svojih bankah. Thomas Borer je obljubil, da bodo poravnali vse račune. Kot kaže pa bo to vse prej kot enostavna in hitra zadeva.
zaplenila ob tisoč dolarjev
ZAGREB - Pred slovensko-hrvaškim mejnim prehodom pri Bregani je hrvaška policija med rutinskim pregledom odkrila in zaplenila 65 tisoč dolarjev (približno sto milijonov lir), ki jih niso prijavili ob prestopu slovensko-hrvaške meje. Denar je bil kot kaže namenjen financiranju pobud sklada Open Society, ki ga je ustanovil ameriški finančnik madžarskega rodu George Soros. Do zaplembe je prišlo le teden dni po Tudmanovem napadu na Sorosovo fundacijo in na druge zahodne ustanove, ki naj bi širile svoj vpliv na Hrvaškem in podpirale opozicijo.
Vso noč 864etnica prebila v sefu neke ameriške banke
WASHINGTON - V sefa neke banke v Tacomi (zvezna država VVashington) je 86-letna Doris VVallis prebila vso noč v popolni temi, ker so jo uslužbenci nehote zaprli v sef, ko je pregledovala svoj varnostni predalček. Banka je že napovedala namestitev telekamere, tako da se v bodoče ne bi kaj takega ponovilo.
PEKING - Kitajski filmski igralec Jiang Wen je od nekega proizvajalca vin prejel kar 500 milijonov lir, ker je v televizijskem reklamnem spotu v kitajščini zapel »O sole mio«. To je najvišji dosedaj plačani znesek na Kitajskem.
Prvo »Koranu prijazno kreditno kartico« je izdala Ambank iz Kuala Lumpurja
KUALA LUMPUR Islamsko dekle s prv »Koranu prijazno kredil no kartico«, ki jo je izd? kualalumpurski denarr zavod Ambank (na sli! AP). Al-Taslif Visa, tako j ime kartici, je namenjen pravovernim muslinu nom in z njo lahk plačujemo tudi v tisti islamsko-gorečih državal ki ne sprejemajo zahodni kreditnih kartic. Z nj namreč ne moremo plačt vati storitev, ki so v m sprotju s koranskii naukom. Z njo ne bom torej poravnali računov z nakup alkoholnih pijač prav tako ne za zabave i zabavišča, prepovedano j tudi plačevanje v igralu cah.
Roboti iz fiima Vojna zvezd v vvashingtonskem muzeju