NARODA List s!ovenskih delavcev ▼ Amerflrf, the United Slates. Imed erery day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEUTON: CHelsea S—3878 NO. 168. — STBV. 168. Entered ss Second Claw Matter September 21, 1903, at the Port Offioe st New York, N. Y., under Act of OongTsn of March 3, 1870 TKLXrOK: OHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, JULY 20, 1933. — ČETRTEK, 20. JULIJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK ZLI BOJ PROTI KRIZI POSTAJA VEDNO OSTREJŠI MOŽAK, KI JE VODIL PROPAGANDO ZA LIBERTY LOAN BO NAČELOVAL KAMPANJI PROTI DEPRESIJI Elektrotehniki in delavci v ladjedelnicah nasprotujejo svojim delovnim pravilnikom. — Mornariške oblasti podpirajo stališče podjetnikov in zahtevajo daljši delovni čas. — Na zborovanju prvega okraja so premogarji izrekli zaupnico predsedniku Rooseveltu. 'SCRANTON, Pa., 19. julija. — United Mine Workers so na tukajšnjem zborovanju prvega okraja izrekli predsedniku Roosveltu zaupnico in pohvalili njegova neumorna prizadevanja za izboljšanje neznosnih razmer. Predsedpik strokovne organizacije, John L. Lewis, je imel dolg govor, v katerem je rekel, da je Roosevelt v tej generaciji prvi predsednik, ki posveča veliko pozornost zastopnikom delavskega razreda. WASHINGTON, D. C., 19. julija. — Najbrž se bo še koncem tega tedna začela po vseh Združenih državah taka propaganda kot se je vršila za časa vojne za Liberty Loan. Deželo bodo preplavili govorniki, kojih cilj bo, navdušiti narod za boj proti depresiji. Industrijalni ravnatelj Hugh S. Johnson je izjavil danes, da hoče pridobiti javnost za svoj načrt, ki obstoji v tem, da je treba industrije, ki se dozdaj še niso odzvale, prisiliti, da zvišajo delavcem plače in skrajšajo delovni čas. Danes se je začelo javno zaslišanje o delovnih pravilnikih za električarje in gradilce ladij. Pogodba vsebuje določbe glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa. Delavci v ladjedelnicah zahtevajo namesto predlaganih štirideset centov na uro, deset centov povi-ška, to je petdeset centov. Izvežbani elektrotehniki zahtevajo najmanj devetdeset centov na uro. Na strani podjetnikov so mornariške oblasti, ki zahtevajo daljši delovni čas. Charles F. Horner, ki je svoječasno organiziral kampanjo za Liberty Loan, bo prevzel vodstvo v agitaciji proti depresiji. Horner je že naročil izvedencem za reklamo in slikarjem, naj pripravijo primerne plakate. Državni governerji, senatorji, trgovske zbornice, klubi, patriotske in verske organizacije, naj dajo na razpolago prostovoljne delavce, govornike itcl. Vsi izdelki, ki bodo izdelani po novih delovnih pravilnikih, bodo imeli posebno znamenje, torej nekako varstveno znamko. Javnost bo pozvana, naj ne kupuje blaga brezjte znamke. Izdelovalci umetne svile so danes predložili svoj pravilnik, ki določa štirideset ur dela na teden ter trinajst dolarjev minimalne plače. Pravilnik je podpisalo osemdeset odstotkov industrije. Osebe, ki še niso dosegle šestnajstega leta, ne smejo biti zaposlene v tovarnah. V newyorškem hotelu F/ennsylvania je včeraj ziborovclo štiristo zastopnikov tekstilne industrije, ki so sklenili, da bodo vbodoče izdelovali dosti boljše blago, ki ga bo mogoče prodajati po višjih cenah. L. Barnett, zastopnik Altmanove trgovine, je rekel : — Jaz sem za to, da se cene povišajo, nikakor pa ne verjamem, da bi hoteli ljudje plačevati višje cene. Ze vsaj zaenkrat ne. Dražje bomo zamogli prodajati le v slučaju, če se bo nakupna moč naro- ---- — | Dunaj, Avstrija, 19. julija. — Moskva, Rusija, 19. julija. - ki jT.biI ^javljen v WHey Post je letel nad Verhkne ll8tu J.iener f^itung" in ki je Udinskom. ki se nahaja 150 milj ^^ P° ceh Avstriji veliko od Irkutska J ? razburjenost. .pravi, da Avstrijci Irkutsk, Sibirija, 19 julija — ^ Varni pred ™mškini fa-Wiley Past je v svojem namenu ^udi hjgleda sedaj poda izboljša svoj rekord v poletu aJ Imren" Pkec *,anka ni okoli sveta, odletel proti Blago- J?/> "jem rečeno, veščenku Je nemskl politik. ki je pobeg- Post je bil -pri svojem odhodu'nilJ* \ še vedno 3 ure in 20 minut pred' <4T~0t P™Vl PT® .V etanku' V svojim prejšnjim rekordom. Vsled Icne.r /eitun* ■ ^ 12 zanosiji-slabega vremena je bil v Irkut-1 ve&» V1™ da nenvški sku zadržan 15 ur in 2o minut. J narodnjaki, ki so nasprotni Hit- »rl n /1 « M n ----1 ___P • Post se ,je odločil, da se bo usta TUDI DRŽAVA UTAH BO ŠE LETOS GLASOVALA 0 PREKLICU SALT LAKE CITY, Utah, 19. julija. — Gover-ner Henry H. Blood je danes odstranil vse postavne ovire, ki so v državi Utah nasprotovale glasovanju o prohibiciji. Zakonodaji je povedal, da je gibanje za preklic prohibicije tako mogočno, da bo premagalo vse, kar mu zastavlja pot. vil v Blagoveščensku. 1020 milj od Irkut.ska. me.sto v Harabovsku, ki jo Se 360 milj dalje proti vzhodu. Iz Hara.bov.ska je nameraval leteti naravnost v Fairbanks na lerjevi vladi, na svoji konferenci v Benetkah z vso resnostjo zatrjevali, da je ise vedno ^poglavitni cilj nazijcev v Berlinu Avstrijo vk Ion it i narodnemu socijalizimu. Kancler Hitler sam smatra to za in postava zahteva ostro ka- j MOO^Ij d^'.' ^"naVvl 8V<Š° IX>"lavkm> in »• fe! IrTt™ , r i? b" Edmonton v Kanali in koneLoki S0 T tsal pri tc.m tudi i>red dvema letoma v Blagoveščenku za- skušal pri tc.m tudi ugoditi španskemu javnemu imnenju. Guvernerju v Palmi je že naročil, da dovoli Amerikancem vse ugodnosti. ki so dovoljene v mejah post a ve. Ameriški poslanik Bowers je poslal generalnega konzula Claude I. Dawson a v Palmo, da zadevo preišče. Ko je iz konzulovega , „ __ . . . _ poročila Bowers izvedel za pravi«?rjBa?a *\ur m 30 nunut ,n Post položaj jetnikov. Ne je obrnil na 1 \ma *\Vedm> na.>bolJ*> Priložnost, zunanjega ministra Fernando de'?a P«bije «voj rekord, katerega los Rias^ ter ga prosil za naglo'JC JlaPravi1 2 Gattyjem. in pravično rešitev. Parma, Majorka, 10. julija. — Ameriški pisatelj Theodore Pratt so bo moral zagovarjati pred ci-! vilnim sodiščem, ker je v nekem svojem članku razžaljivo pisal o morali na otoku Majorki. Domačini so .prosili governerja, da Pratta hsžene. Pred njegovim sta-1 novanjem je eksplodirala bomba., DEMPSEY SE JE ZOPET POROČIL orečnost jo fašiste, da Monakovo. z veliko navdušujejo- nemške vpade jo v Avstrijo. Članek pravi dalje, da hodi sedaj nemški fašizem skozi veliko krizo in da dela radikalna stranka nemških fašistov pod vodstvom pruskega ministrskega predsednika Ilenmana G oer i nje Ch;iln,a :ar4a <)d-tTo je Derapseyeva tretja peljala v Palmo. Oblasti so mu v . ' ^ «• . zen tev. — I udi njegova žena je že b'ila dvakrat ločena. vzele potni tist in mu .naročile, da naj čaka in bo pripravljen, kaj bodo oblasti odločile: ali bo postavljen pred sodišče, ali pa bo izgnan iz dežele-. Ko »e je hotel nastaniti v nekem hotelu v Palmi, ga hotelir ni kotel sprejeti. H<\lnijska obravnava proti njemu je neizogibna, ako vlada v Madridu ne odloči, da sme odpotovati, da se s tem pre prečujo politični zaple-tljaji z Zdr. državami. NAGROBNI SPOMENIKI KONČANI Part*, Francija, 18. juLija. — Kot naznanja general Pershing, so .postavljeni vsi spominski kamni ®a grobeh ameriških vojakov, ki padli v Franciji tekom svetove vojne. PAPEN JE ZOPET V RIMU Berlin Nemčija, 19. julija. — Podkander von Papen se je z ae-ropianom odpeljal v Rim, da pod-pi«e pogodbo, katero je vimenu neniAke vlaide pred kratkim sklenil z Vatikanom. Washington, D. C., 19. julija. Reconstruction Finance Corporation razmišlja o predlogu, da bi finanoirala. 1.000.000 bal bombaža sovjetski Rusiji. Po tem predlogi bi dobila Ru-bija kredit za šest let. Nedavno je R. F. O. financirala prodajo bombaža Rusiji za $5.000.000. To pa je samo kaplja v škaf vode, kajti pri nakupu milijon b»l 'bombaža bi prišlo v po-štev $55.000.000. | Ako se pogajanja za nakup ši boksarski šampion Jack Demp-!boimba« .b° P™'* sey in Hannah WHliam sta bila'^ ^ mesa ^ živ,ine- poročena pred mirovnim sodni- V C ' JG V tPm 0Z,rU 5 P**0' kom A. J. MeFarJane. Oba. sta 1T ' more1 lzvazaV Pre" navedla starost "nad 21 let" l Vajenega mesa ,.n slanine, ker je i za pripravo tega potreba preveč delavcev. Poslancem je predlagal, nij volilna peni-kom Charley Kaley. Dempsey je hotel k sedanji poroki pripeljati tudi svojo mater iz Salt iLake City, toda 'zaradi bo? lezni tf»e ni upala na dolgo pot. BOJAZEN ZA GANDHIJEYO ZDRAVJE Ahmedabab, Indija, 19. julija. Pristal« Mahafcme M. K. Gandhi-ja se boje za njegovo zdravje, ker se mu je krvni pritisk zopet zvišal, najbrže vsled velikega, sprejema, katerega je bil deležen ob svojem prihodu v mesto, kjer bo čakal. da zdi sumljiva in so splošno mnenja. da služi Feng Japoncem kot izzivalec, da najdejo izgovor za zavzetje iše nadaljnjega kitajskega ozemlja. Sovjetskim uradnim krogom v Šanghaiju se položaj v Čahar.m dozdeva poLn resnih možnosti, ki morejo voditi do preloma med Japonsko in sovjetsko unijo. Rirsk"; diplomatii zatrjujejo, da. zavzetje Dolonora "daje- Japoncem najlepšo priložnost za vpad v Xotran.f»t Mongolijo in mogooe tudi v Zunanjo Mongolijo, kar bi imelo z\ spor med Rusijo in Japonsko. Tokio, Japonska, 19. julija. — Japonska Re.ngo časnikarska agentura naznanja iz Mukdena v Mandžuriji, da. so japonske vojaške oblasti izjavile, da sovjetsko podpiranje generala Fenga poostril je nevarnost zapadne mančukuo meje in da so japonski poveljniki v velikih skrbeh. Japonska poročila iz Kalga.na zatrjujejo, da je general' Feng po -zavzetju Dolonora prejel od ruskih oblasti v Urgi v Zunanji Mongoliji denar in 30 kamel, na-tovorjereih z municijo. Neko poročilo tudi pravi, da je prišlo v Kalg-an 20 ruskih in 200 kitajskih komunistov, da pomagajo generalu Fen-gu ustanoviti v Notranji Mongoliji sovjetsko vlado. Smrt vsled žeje v puščavi. Blythe, 'Gal., 19. julija. — Z najdenjem tn*p!a 50 let starega trgovca iz Redondo Beach, Cal., Stephen Carevich-a. je bila odkrita nova tragedija pušaave. Oare-vieh je ob žgočem solruru umrl vsled žeje, ko se je na cesti v puščavi polomil -njegov avtomobil. Tnije njegovi tovariši so po veli* kenv trudu naali studenec. - ^^ Glas Naroda" OvMd Ud PaMUbsd bj raUBRBIO COMPANI (A Oovporatta) nt Um corporation and add t •f Manhattan. of aboT« officer«: New T«k City, N. Y. GLAS N A BODA (Vate* the Peepfte) ■very Bey Except Sondaye end HoUdays *•*> lcto vtUa ea Ameriko le Kaeedo ....................... lipolMa.-------------------fB.OO |a Catrt teta .................. 91.00 lM New York ee celo leto Bft pol £a lnoseaaatro ae cMo leto Se pol lete ••«••>•*«••••• $7.00 f8A0 97.00 9SJ0 Subucriptfon Yeerly 9* 00 Ad re it on Agreement "Glee Narode" lAijt reald dan laraeigl nedelj In preanlbe^.__ lloplsl brca podplea In oeetmosti m ne priobčnjejo. Denar naj se blagor oil laHjali po Money Order. Pri eptemeiabl kraje naročnikov, prosfaoo, da ee m tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. i i ■ ^ way VEM YOgg, MPMPAY, JULY 80. 1988 THR & "QLA8 NARODA", »9 W. 18th Street, New Yerk. N- X. Telephone: CHeUea 8—M78 posredovalnici: za delo . Delavska tajnica Frances Perkins je pred kratkim pojasnila, kakšne cilje bo zasledoval zvezni sistem posredovanja za delo. Glavni smoter nove fcakonodaje je seveda zmanjša-pje nezaposlenosti. ,V deželi je še. vedno nad dvanajst milijonov ljudi brez dela, in če se vladi posreči preskrbeti delo vsem tem nesrečnikom, si bo lahko svesta, da je storila več kot katerakoli vlada pred njo. Pri tem pa ne gre samo za zmanjšanje nezaposlenosti, pač pa tudi za odpravo sitnosti in stroškov, ki so v zvezi z iskanjem dela. Privatne posredovalnice zahtevajo v največ slučajih fcnatne nagrade, da preskrbe prosilcu kako bomo in krat-ikot rajno službico. I Zavedeni od sleparskih oglasov in naznanil, potujejo ^delavci iz kraja v kraj, v namenu, da bi dobili kako delo, f>a se večinoma razočarani vračajo. • Za obnovitev in izboljšanje ameriškega gospodarstva 'je neobhodno potreben uspešen sistem javnih posredovalnic za delo. Nova postava, za katero se je v prvi vrsti zahvaliti Szveznemu senatorju Robertu F. Wagner ju iz New Yorka, določa, da državne posredovalnice za delo vbodoče ne bodo »več .samostojne, ampak bodo nekak člen zvezne posredovalnice, ki bo uravnala svoje poslovanje v soglasju s ponudbami in povpraševanjem. Le na ta način bo mogoče spraviti delavce iz krajev, kjer vlada nezaposlenost, v kraje, kjer tovarne obratujejo. »rn+m- — Ravnatelj zvezne posredovalnice za delo je postal W. Frank Person. Njegovi svetovalci bodo: Robert R. Hut-rhins, predsednik University of Chicago, senator Wagner iz New Yorka, predsednik Ameriške Delavske Federacije [William Green, predsednik ameriške trgovske zbornice Ji. L. Harriman in Frederick Delano iz Waskingtona. V tem času ima 24 ameriških držav svoje lastne posredovalnice za delo. Ko bodo prilagodene novim določbam, bodo dobivale podporo iz zvezne blagajne. ' v Po mnenju delavske tajnice ;bo ta nova služba napravila konec sleparskim posredovalnicam za delo. Po nekaterih državah privatne posredovalnice nesramno izrabljajo nesrečneže, ki so pripravljeni potrošiti fradnji cent, samo da bi dobili delo in zalužek. - Ko bo enkrat posredovala zvezna posredovalnica, se delavcu, ki bo iskal pomoči oziroma posredovanja, že vsaj ne bo treba bati, da 'bo osleparjeu. Forest Oity, Pa. •Da ne bodo čitatelji mislili, da smo v Forest City vsi .pomrli, hočem poročati da ni tako, temveč, da čeravno nas je več kot polovica -že šestnajst mesecev brez dela,' še vedno živimo. Ravno te ča-ee smo še posebno oživeli. Vstano-vrM smo namreč slovenski politični khrb, v katerega je pristopalo okoli žtiri sto Slovencev in Slovenk. I>a naan je bil ta klub potreben, se1 je pokazalo pri delitvi državne .podpore brezposelnim. Upamo tudi, dna bomo 'potom tega kluba pri prihodnjih volitvah izvolili .kolikor največ naših ljudi v mestne urade. (Na »zadnji klubovi seji se je Članstvo soglasno izreklo za zopet-no izvolitev rojaka. Martina Mu-hioa za župana. Naj bi se vsi Slovenci in Slovenke, ki se niso člani tega .kluba, vpisali, kar bo vsakemu posameznemu, kakor tudi celi naselbini v ugled in korist. Pozdrav čitateljeni! Poročevalec. Belle Vernon, Pa. Cenjeni: Priloženo Vam pošiljamo $3.00 za list Glas Naroda. Iskreno se Vam zahvaljujem, ker ste nam list točno pošiljali, dasi smo zaostali z naročnina. iZadnjK* smo Vam obljubili, da Vam 'zopet kmalu kaj pošljemo, pa nam v resnici ni bilo mogoče. Volja je sicer dobra, ali moč je slatba. V teh resnih časih si človek niti najpotrebnejših reči ne more privoščiti. Dela je tu pri nas dosti, ali samo dela, plače so pa zelo nizke. Upamo na 'bolje, saj upati ni greh. S 'pozdravom in spoštovanjem ostajam Vaš naročnik ■Miairtin Sivic. organizator, je pa gogpoau Ilicksu srce v hlače skočilo. — Tebe nočemo tukaj notri! — je zaklical. Organizator je pa odvrnil: — Čemu si pa obljubil, da boš vse podpisal, kar delavci zahtevajo? — Vse podpišem, samo unije ne — je odigovoril. Seja je bila seveda takoj končana. Zdaj nas strašijo, da l>o a« dva meseca (trajalo, predno bo borbe konec. Se ko smo delali, smo trpeli pomanjkanje. zdaj pa še toliko bolj. Vsaka oseba dobi namreč samo petdeset centov podpore na teden in pa par funtov moke. Tukaj je premog od tri in pol do štiri in pol čevlja visok. V največ slučajih moramo kare sami pušati. Plačali so nam samo 28 centov za tono, pri tehniei so pa tako goljufali, da je bilo groza. Ako 'zmagamo, bo tukaj še za živeti, ker majhna še ni tako slaba. samo plače so 'bile pod ničlo. Pozdrav! J. Brega r. Lorain, Ohio. Slovenski politični klub bo ianel javni shod dne 23. julija,, to je v nedeljo ob 7.30 zvečer v veliki dvorani S. N. Doma. Navzoči bodo kandidati za mestne volitve. Zatoraj ste naprošeni, da se vsi Slovenci -in Slovenke Jktno fi— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "■Glas N*r«d*" hew. xost, jr.* Edmon, Pa. X&snanjam vam. da smo v tej okolici stoprocentno organizirani in da Itrajkasmo od 12. junija-Borba je huda. Tolaži nas zavest, da se Jtonipamja boji unije kakor hudič križa. ■Gospod Hicks in super Tom Adaftis sta pred kratkim sklicala sejo. Ko se '^beremo, je nam obljubil vse. samo da "bi »e vrnili na delo. .Naši dele.ga.ti so sklicali vse odbornike drugih .anajn, ki jih je v tej dolini kakih trideset in so ^tte Ust Hicks konupanije. Rečeno je bilo. da ho dne 7. julija podpisala vse. kar želimo. Gospodar je poklical iz vsadce ma j -ne po enega človeka, in vse je šlo gladko. Ko pS" pride na vrsto naš Iz Slovenije. Po delcih letih se je vrnil kot bogatin. Na svoj dom v vas Gaberje, ki -stojri pod vznožjem Gorjancev, se je pred dnevi vrnil jz A Laske neki Avguštin Kastelic, ki je kot 16-letni deček pred svetovno vojno zapustil rodno grudo in izginil. ne da bi kdo vodel kam. Ves ta čas ni ntfben njegovih sorodnikov vedel »zanj. Imeli so ga za mrtvega, ker so mislili, da se mu je kje v Gorjancih ali kje drugje pripetila nesreča. Zdaj po tolikih letih se je v vasi pojavil t veliko prtljago kot »rel mož uglajenega vedenja m kot bogatin. Bogastvo si je pridobil v zlatih rudnikih A laske. Prvi njegov dar je bil. da je kupil svoji itestri lepo posestvo. Ko je dospel v New York, se je oglasil pri potniškem oddelku "Glas Naroda", kjer so mu preskrbeli vse potrebne listine in ka^ bino na parniku "Manhattan", š katerim se je podal v domovino. Sin je ubil očeta. Precej ča.va. je že poteklo, odkat je kronika krške .vasi, zadnjikrat zabeležila*se je na posestnikovem domu 67-letne-ga Janeza'Gramca na> Malencah odrgraka. družinska tragedija, ki je globoko pretresla vse .kmečke domove. > filed posestnikom Janezom Gramcem in njegovim 27-letnim sinom Janezom je že več let trajalo sovraštvo zaradi sinove ir.vo-Ijenke. fjegov dom je bil v Den-verju. 'D.ne 4. julija ae je peljal v avtomobilu, .ki ga .je vodil Anton Zemljak. Okrog 12 milj od Puefo-la «c je avto prevrnil in Ši^kar jo dobi težke notranje poškodbe, ftiškarjevta! žena Kristina, njeprov sin Joseph iu njegova sesfra Mary OguLin iz Pueblai. ki so se z njim vred vozili, kakor tudi vo-zrtelj Zemljak. .so bili le laUko poškodovani. Siškar zapušča ženo in-siest-ro, v Gilbertu. Minn., brata, v starem kraju pa mater. IZLET newvor&kih slovencev NA SVETOVNO RAZSTAVO V •CHICAGO SE VRŠI 18. AVGUSTA T. L. Z EKB6PRESNIM VLAKOM .vožnja t^a in nazaj jq Pil javiti ee je pri: LEO ZAKRAJ5EK 139« — 2NO AVENUE, NEW VORK Telefon: Rhlnelander 4—1011 ~ ait na 1039 FOREST AVE., RIDGEWOOD, L. 2. Telefon: Hegeman: 3—OMG splošnem ter o slamnika r jih in slamnikiaricah posebej. Posebno o slamnikarieah. ki so mi osladile že marsikatero uro in £e (marsikateri trenutek zag«renUe — pa kaj zato! Po pravici povem, da do zadnjega tedna še nikdar nisem videl tovarne 2«. izdelovanje slamnikov v polnem obratu. Prejšnjo soboto me pa povafci Mr. Charles Lacijan, naj pridem pogledat, kako se vrti kolesje to delikatne industrije, ki je ponesla slavo Domžal v starem kraju na Dunaj in na Romunsko, v novem svetu pa v veliki New York, kjer so-navzlic silni konkurenei šivalke. prihajajoče iz okolice Domžal najbolj obrajtane. Obraj-tarae so zaradi pridnoe-ti in preciznega dela, pa tudi zaradi uljud-nosti in prikupnosti ter raznih dringih dobrih lastnosti. Čal i Lacijan je. kolikor je meni znano, edinstven primer med ne\v-yoi^.kimi Slovenci. Ko je vojake odslužil, je prišel pred dvanajstimi leti v Ameriko. vedno je mlad in mladeniški, kajti Avstrija ga je poklical'* v armado in poslala v vojno, ko mu je bilo komaj sedemnajst let. Po prihodu v Xew York se je lotil obrti svojih sorojakov. Težko mu je bilo od kraja, danes ima pa na najprometnejši ulici največjega. velemesta na svetu — na newyorakem Broadwayu — lepo urejeno tovarno, ki dela čast njegovemu in slovenskemu imenu. Vse. kar ima. je sad njegove pridnosti in vztrajnosti. Elevator te pripelje v deveto nadstropje, in ko izstopiš, vidiš 17. veže v pisarno, odkoder te rzvež-bana strojepiska takoj presodi, če si prijel kupovat, prodajat ali (''aliju delat nadlego. Tirsti, Iti hodijo za nadlego, nimajo vstopa, toda z menoj ie napravila izjemo. Vrata na levi vodijo v izložbeno sobo. kjer je dolga miza, ob nasprotni steni pa steklena omara, ki pokriva vso steno, v omari pa vzorci slamnikov well oblik, barv in velikosti. Ko si jih kupec ogleda. jih mora naročiti par sto ducatov. — Zaenkrait je še vse bolj po malem — mi je pojasnjeval č'ali. ko sva stopila v prostran in zračen prostor. — V seziji jih prodam povprečno po sedemsto ducatov na teden. Iransko leto, ko je bila za vse ve.lika mizerija. sem jih spečal okrog petnajst tisoč ducatov. V ozadju so mize za triuiariee. ob južni steni je osem ali deset hidravličnih stiskalnic. — Hidravlične preše imaš? — sem ,*»e razvnel. — Seveda — je smeje odvrnil — ker je uganil mojo misel, pa me je takoj porazil z besedami : — Toda ne za grozdje, pač pa za slatonike. — A. tako — sem redtel in sem bil taioj za pol čevlja manjši. V zadregi s&m pogledal proti oknu, kjer je sedelo ob dolgih mizah najmanj dvajiiet šivalk. Takoj sem še za pol čevlja zlezel v tla — tako strašno sram me je bilo. Če bi bita ena sama. bi nič ne r<*kel — toda dvajset — sveta nebesaSaono -gledal sem in strmel. za menoj je pa stal Čali m strokovnja'sko tolmačil skrivs?sti slamnikarije. — Na, sem poglej, — je rekel, — poglej in poslataj — kakor Žida. — I. saj je Žida. — sem vzdih-nil m sem se že sklonil — da bi otipal zapeljivo nožico mlade vdove, sedeče* ob koncu mize. VAB ILO NA PIKNIK KI GA; PRIREDI dbu&r&o bra toka zyeza, š?v. 140 s.n.p.j. V NEDELJO, JDNE 23. JULIJA 1933 vEmerald Park,8ftj40Myrtle Av., bi. Woodhaven Av., Glendale, L. Isl. PRSKRBUENO BO ZA VSB — DOBRA pijača iN JEDAČA plesale« b* fina tamburaska Kodha BIX>£EN BRATOV Tem pot (Mi vabimo vse Jugoslovane iz (rreaTerNew Torka, da se tega piknika v pdlnetn številu udeleže. V enakih r lučajih bomo . povrnili milo za drago. Posebno so napra$eni člani našega društva, da pripeljejo seboj svoje družine. — Za obilen obisk se priporoča— " . ODBOR — iXe. ne — je pravočasno preprečil Cal-i in mi r>omoIil kito slame pod nos. — To potipaj, to je kaikor Žida. Ustregel sem mu. toda zame je slama .samo .slama in nič drugega. Vse so bile lepo in zapeljivo oblečene, in skoro vse jsfrizirane po najnovejši modi. •— č*emu te je zlodej danes prinesel. Zgaga. — je rekla ena — prihodnji teden bi prišel, da bi mene videl, ko bom imela na parlament. Časa ni. bil o dosti, ker se je bližala že ena irra. OaiKju sera se zahvalil za prijaznost in .se lepo poelovil od-njega, na šivalke sem bil pa s^oro jezen, ker so mi ob slovesu Ijubez-njivo obljubile, da mi bodo aešile slamnik. o tak, dwkot-dA mi i® glave zrasel. . O D A' NEW YOBK, THURSDAY, JULY 20, 1933 THE LABGE8T SLOVENE DAILY in V. 8. A. HUGENBERGOV PADEC BERLIN, 1. julija. Hugenbergov padec je zadnji Hen v verigi tragikomičnih dogodkov zadnjega^ leta v Nemčiji, v katerih so si glavni junaki domišljali, da oni vodijo dogodke in krojijo tutodo, dočim so bili v resnici le i-rraeka nemirne in neurejene dobe, ki jih je j.a trenutek dvignila na površje in jih potem zopet pokopala. Hugenbergov primer ni edinstven v zadnji dobi nemške politične igodovine. Pred n jitn sta hodila isto |K»t tudi dr. Bruening in general t^chleicher.Glavni greh \fceh treh je bil, da so računali, kako bodo nacionalno socialist ioni pokret izrabili v svoje svrhe ter ga lepo udomačili in upognili pod mogočno vtodstvo predsednika Hindenbur-jra. Toda, dočim sta Bruening in Hchleicher padla, ker nista uvideli možnosti, kako bi izvršila to nalogo. pa se je Hugenberg, precenjujoč svoje sile, naravnost vsilil predsedniku, da dovrši to misijo, ki se jc pojavljala zadnje mesece demokratskega režima kot vedno bolj nujna. Toda sprožil je sile, ki so se ' izkazale za daleko močnejše kot so bile njegove in jim nikakor ni bil kos. I "sodna izmota v njegovih računih te je pokazala kmalu po famoznem paktu od 30. januarja, ki naj bi zapečatil večno zvestobo med Obema Ktrankama. zakrivajočima pod pla-ičem nacionalizma nasprotujoče si interese in tendence. Medeni tedni so pa trajali prav kratek čas in kmalu so se pojavili simptomi eks-fcluzivnega apetita Hitlerjeve stranke. Kot Moloh je požirala ta svoje tekmece. Začeli so padati udarci. Duesterberg. poveljnik Stahlhelma, je moral iti, Seldte je pobegnil v nasprotni tabor, Gereke se je prejeli! v ječo, Papon je obstal general brez vojske, baroni so bili razkrinkani v »zloglasni aferi z'Vzhodno pomočjo', a Stahlhelm je vlada neusmiljeno preganjala, tako da vkoro ni minul dan, ki ne bi prinesel Ilugenbergovi stranki novega ponižanja. Toda Hugenberg je kljub temu trdovratno vztrajal v \ladi, zavedajoč se, da ne brani le sebe, temveč da zastopa življenjske interese mogočnih skupin fevdalcev in veleindustrije, ki bi bili brez nje. ga na milost in nemilost izročeni nacionalno MX-ialistic-nim gosf»odar-skim in socialnim eksperimentom, katere je Hitlerjeva vlada napovedovala že od prvega dne, ko je prišla na oblast. Toda Hrtler je podvojil pritisk, da se reši enega glavnih varuhov, ki so mu bili svojčas postavljeni, da ga vodijo in obdržijo na poti "velikih tradicij" ter mu s tem onemogočijo izjesti revolucijo, ki si ?o je zadal za smoter. Sedaj mu ni bilo več treba teh utelešenih aspi-racij "pangermanizma, niti mo-narh»stičnih ide\ niti kulta Hohen-t.( llercev, n?ti čistega imj>erializma 17. leta 1014. To so bile sile, ki jili je rabil samo v začetkih svojega zmagovitega pohoda. Toda med tem j jc že spretno izrabil to silo, ki si je domišljala, da se je poslužila njega. In ko je postal gospodar položaja, je hotel neusmiljeno zlomiti ITugenberjrovo moč, ker mu ni bil nikdar ob strani, da bi mu pomagal, temveč le, da bi ga oviral. Gledano s tega vklika Hugenbergov padec ne le pad«*c ministra, temveč tudi padec sistema. S Hn-genbergom v vladi je bil namreč Hitler vezan vsaj na kompromise, ki so morali biti tembolj neprijetni, ker je bila to zveza revolucijo-narja z reakcionarjem. IJdar obeh svetovnih nazorov nam najbolje pokaže ravtno Hugenbergovo delovanje v svojih resorih. Bil je čas, ko so ga visoko (zveneče nazivali gospodarskega diktatorja Nemcih. V reunici pa ni bil nikdar več kot minister za poljedelstvo. V tem svoj-stvu j« nastopal kot pristen, nepopustljiv zastopnik fevdalnih interesov. Znal. je prekrižati, Schle-eherjevo agrarno reformo in preprečiti parcelacijo in prodajo pre-zadolženih fevdalnih veleposestev v Vzhodni Prusiji. Eden njegovih prvih ukrepov je bil. da ne razširi Agrarni moratorij ne samo na kmet« je, temneč tudi na vsa posestva. S tem je zadel naravnost v čelo nacionalno socialistično agrarno politiko, ki ima v svojem programu razdelitev fevdalno obdelovanih po- Af*tev med remije lačne kolom is tei \ ^iP M.ac -i- ,-0 •. - Tudi Hugeribergova prehranjevalna politika "favorizacije agrarnega prebivalstva (z umetnim dviganjem cen živilom s pomočjo carin, monopolov, kontigentacije ni mogla najti privržencev pri stranki, kise kot Ilitlerjevci imenuje delavska stranka. Žalosten političen konec Hugenbergov torej ni mogel presenetiti nobenega. Z njim izginja skupina političnih konjunkturb+tov, -zasto-. pajočih davno izginule interese, ki je s svojimi intrigami bistveno pripomogla k sedanjemu položaju v Nemčiji. Izdala je svojčas centrum in za njim Schleichcrja, ker je tipala, da bo s pomočjo predsednika Ilindenburga kasneje izigrala tudi Hitlerja, ter s [»omočjo njegovih čet dala politični in gospodarski kader po njenem okusu preustrojeni Nemčiji. Naletela pa je na enakovrednega in neskrupnloznega partnerja, ki jo je strmoglavil v jamo, ki jo je skopala svojemu zavezniku. PREROKOVANJE 0 NOVI EVROPI UKRAJINA IN MUSSOLINI Nemški državni propagandni minister Gobbels je izjavil v svojem predavanju o fašizmu, ki ga . je imet v nemški visoki šoli za po-j PL^nvik pokazati na. enotno litiko: "Trdno sem prepričan, da li™jo, ki jo zasleduje ita- Pariški "Tempe," priobeuje zc'o j zavrnil ponorvnii načrt Hitlerjeve zanimiv dopis svojepra rimskega' vlade, da naj se ofioijelno postavi dopisnika o najnovejših »potih ita- [ vpra&anje Ukrajine pred evrop-lijanske diplomacije predvsem z'ske države. Mussolini je energič ozirom na sovjetsko Rusijo. Do- "POŠLJITE MI EN DOLAR!" Veliki* inewvorskr listi so pred meseci dnevno prinašali oglas: "Pošljite mi en dolar!" To je bilo vse. zraven je bil natisnjen samo naslov. Kljub temu se je marsikdo odzval na -zahtevo. Zdaj se je bo politična smer. ki se imenuje v Italiji fašizem, v Nemčiji pa narodni sooi jalizem, polagoma zavzela vso Evropo in da proti tej smeri ne more biiti nobenega odpora več. Od tega, 'ali bo zavladala ta politična oblika, je odvisna bodočnost Evrope. Kevolueije se širijo internacijoalno. Pohod v Rim je bil signal za konec liberalno in demokratične Evropo. Mussolnijeva beseda, da fašizem ni eksportno blago, ne pomeni, kakor mi je Mussolini osebno zartr-dil, da bi bil fašizem samo enkraten italijanski dojrodek. temveč naj pomeni samo, da je fašizem tipična italijanska oblika tega novega pokreta, ki bo dobil v drugih deželah drugo obliko. Ob koncu tega novega preloma pa bo nastala Evropa, ki se ne bo zavezovala mednarodno. temveč bo vztrajala na narodnih tleh in si iskala obliko svoje vrste". ODLIKOVANJE MLADE PISATELJICE V Parizu je bila razpisana nagrada 10.000 frankov za roman, ki izkazalo. d-tem boste s 50 leti grobovi. C'e boste z 20 leti rdeče pobarvani, potem je upati, da boste s 40 leti še r.ekoLiko aktualni." Dijaki bodo pač najbrž plačali s svojimi glavami duhovitosti an- l gleskega romanopisca, posebno če ' bodo hoteli uganjati komunizem v ( i:Otranjo-vnt I^i Salle. J. Spelich Mascoutaii. Frank Augustin Nor 11» Chicago, Jože Zelene NOV RESEN SPOR Z BOLGARIJO zana in nevarnost, da se panslo-van.sko gibanje pojavi v vsej svoji elementarni sili. na Jadranu, bi 7Xi vedno izginila. Neodvisna Ukrajina bi lahko bila tudi trajna garancija za sodelovanje Italije in »Nemčije, ker bi ve težišče nemške ekspanzije, -ki sili sedaj nika teritorija! ne divizije, pod katere kempetenoo spada, tudi Nikopol je. Kljub vsemu temu pa jugoslovanski vojaški ataše ni mogel priti do letalcev, ker so mu to prepovedale lokalne vojaške in civilne oblasti v Bogariji. lU>lgar-ske oblasti niso 'polkovniku Pet-koviču niti od doleč pustile, da .MICIIICAN: Detroit. Frank Slular KANSAS: ferjem. n.a poštarja letijo v Zemun. pa so bili I droejii Nikopolja ukaz. da ne prisiljeni spustiti se na bolgarska Rmejo voziti jug. vojaškega ata-tla. Pravi razlog, da .so .se letalci! seja. kamor želi. Tako postopanje spustili na bolgarskem področju, j bolgarskih oblasti ni v mednarod-,}e slabo vreme. Bila je velika me- | ni navadi. gla. radi katere so tudi izgubili Letala so demontirali in jih na-orijemtacijo. Samo na ta način seimeravajo prepeljati v Sofijo. Zaje lahko zgodilo, da so jug. letal-j kaj to početje? Jug. oblasti so ci prispeli nad bolgarsko ozemlje. (V bi letalci vedeli, da bodo v Bolgariji doživeli take' neugodnosti, bi leteli še par kilometrov m se »pustili na romunskem področju. tembolj, ker jih je od Romunije ločila samo Donava. Bili so ž?. 6 ur v zraku in jim je primanjkovalo benzina. Zato nihve ne more niti misliti, da bi jug. letalci re-kognoNcirali nad bolgarskim o-zemljem. Del bolgarskih listov *v tem ozLru zelo neokusno napada jug. letalstvo. Razen tega se je poja.vila še druga čudna in nerazumljiva o-koLnort. Jug. vojaškemu poslaniku v Sofiji ni bilo dopuščeno, da obišče jug. pilote ter da se z njimi razgovarja. Jug. vojni o poteni položili skupno med drirmshar Roadng, J. Pezdirc Steclton. A. Hren Turtle Creek, J. SkerlJ. Fr. Schifrer West Newton, Joseph J ovnu WISCONSIN: Milwaukee. West AIII*. Frank Skok SbelKiygan, Leo Majcan WYOMING: Rock Springs, tauis Tauehar Diamondvllle, Joe Rollch Vsak zastopnik Izo* potrdil« sa n» to, katero je prejel. Zastopnike rtj» kom toplo priporočamo. VPRAVA "GLAS NARODA" LAB NAB O DA" ygW> YOM, THURSDAY,. JULY 20,1*33 ___ za več THE LABOEBT BLO VBITE PAlLY in T7. B. A. V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMAN JKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SLICNE ySEBINE POUČNE KNJIGE RAZNE P O VESTI IN ROM ANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA ^ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York 99 : ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE H I MOLITVENIKI SVETA URA v platno ve*....................00 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda ve« ...........................—1.80 OJa35 Key of Ileaven: fino vezano ................................86 jr usnje »wano ...........................10 v uKjfiofjfie usnje vezano........1.20 trdo reeana ......................3,— Sadno vino ....................................-.40 Sadje v gospodinjstvo ....;................-75 Učbenik angleškega jezika trdo vez. ...........................1.50 broširano ..................................l.'JS l'vod v filozofije \Veber) 1.50 Veliki slovenski spisovnlk: zbirka pisem, listin In vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevedež ..................................AO Voščilna knjižica ..............................A0 Zbirka domačih zdravil .....................60 Zdravilna zelišča .................................40 Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva.................................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1.80 Zdravje mladine................................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zrezka ....................................1.20 Zgodovina Srbov. Hrvatovin Slovencev (Melik) 11. zvezek ...............................JO la tajnosti pri rode ...........................AO Iz modernega sveta, trdo ves.....1.60 Izbrani spisi dr. ivan Mencinger: 2 zvezka ___________________________130 Igračke, bro&irano ........................ Igralce ___________________________________________15 Jagnje................................................JO Janko in Metka (za otroke) ............JO Jernač Zmagovač, Med plazovi _______JO Jutri (Strug) trdo ves ____________________.75 broš.................................................00 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 rtezkov, lepo vezanih ................................10.— 6. zrezek: Dr. Zober — Tugemer broširano ..............................._ .78 Juan i51 serija (Povesti iz španskega .................................JO Poznava Boga Pirhi ................ PovodenJ ..._____ Praški judek ................................80 -------------------------30 ................................25 Prornk ovalne karte____ POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) broš..................80 Andrej Hofer ......................................JO Beneška vedeževalka .........................35 Belgrajski biser ................................J5 Beli meresen ...................................._44 Bele noči, mali junak ........................60 Božično darovi ..................................J5 Božja pot na Bledu .............................20 Božja pot na Šmarni gori ................JO Cankar: (irešnik I^enard, broS..................70 Mimo življenja ...........................80 Moje življenje ..........................75 Romantične duše .............—........60 Balkaneko-Turšk* vojaka .................80 Balkanska vejnka, s Slikami .........25 Boj in zmaga, povest .........................20 Blagajna Velikega vojvode ............JO Bo.v, (roman) ...................................65 Bnrska vojska ..'................................40 Beatin dnevnik ................................JO Čarovnica ...........................................25 Cvetina Borograjska ......................45 Cvetke ................................................25 Čebelica .................................................25 Črtice iz življenja na kmetib .........35 Drobiž, in razne povesti — & pisal MJtčlnnki _________ .60 Mlekarstvo ......................._ Nemšts-angleMi tolmač ... Nasveti za hišo in doto ... .1.40 Najbolj«« sSov. Kuharic«, 068 str. lopo ves. (KaltaAek) ____________ Nemščina brez oBteij«: 1 dol-------------------------------31 • >*• evstika in njegove kritike in polemike ........................70 Ljubljanske slike. HiSnl lastnik. Trgovec, Kupčijski stražnik. Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klei*otulje, Natakarca, Duhovnik, itd..............................-00 IjOv na ženo (roman) ......................JO Lncifer ............................................1.— Marjetica ...........................................30 Materina žrtev ..................................JO Moje življenje ....................................75 Mali Lord .............................................80 Miljouar brez denarja........................75 Maron, krščanski deček Iz Libanona ..........................................J85 Mladih zanikernežor lastni živo- lopls .........................................„75 Mlinarjev Janez .........................—30 Musolino .................................-..............40 Mrtvi Ciostač ......................................J5 Klali Klatež ......................................70 Mesija ...............................................30 Malenkosti (Ivan Albrecht) ..........25 Mladim srcem. Xblrka povesti za slovenska mladino ...........................25 Misterija, roman.............................1.— Možje ................................................ 130 Na različnih potih _______________________.40 Notarjev nos, humoreska ...................35^ Narod, ki fzmira ................i............40 Naša vas, n. del. 8 povesti.............. Jo Nova Erotika, trdo ves .....................70 Naša leta, trda vez.......................70 broširana ......................................30 Na Indijskih otokih ......................JO Naši ljudje......................................40 Nekaj iz ruske zgodovina..................JS Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....................1.50 Ob 50 letnlel Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda .........——.....——84 Odkritje Amerike, trdo vesano —.—00 mebko vezala ....... .....................30 Praprečanove zgodbe ---------------------.J6 Pasti in zanki ---------------....---------25 Pater Kajetan_______________________________L— Pitigvinski otok ............. ..................60 Povest o sedmih obešenih --------------50 Pravic« kladiva ...............................JO Pabirkl iz Rož« (Albrecht) ----------35 Pariški zlatar .................................Jtt povest Prisega Huronskega glavarja ........JO PraviJlce In pripovedke (KoŠutnik) 1. zvezek .....................................40 2. zvezek ...................................46 Prvič med Indijanci.............................30 Preganjanje indijanskih mlsjonar- Jev ____________________________________________Ji Robinzon ............................................JO Robinzon Crusoe...................................00 Bevotnčija na Pottug«9Bbem ...........30 Rdeča in bel« vrtale«, povest .........30 Rdeč« megla .........................................70 Rdeča kokarda...........................-......1.25 Seržant Dlavolo. vez. 1.60 Slovenski šaljivec ...............................40 Slovenski Robinzon, trd. vez..............75 Stric Tomova koča ........................30 Sueški invalid .....................................35 Skozi širno Indijo ............................30 Sanjska knjiga, mala .........................60 Sanjska knjiga, velika .................90 Sanjska knjiga, (Arabska) ..........130 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljca. 1914—1918 ........................1J5 Sredozimei, trd. tez. ........................60 bro*...............................................46 Strand! e vdjiiš ...............I..................36 Stlri smrti, 4. zv...............................J5 Smrt pred hiše ..................................65 Stanley v Afriki ...............................JO Spomin znanega potovale« ............130 Stritarjeva AntbologtJa, broi ........JO Slsto Šesto, povest fz A bruce v ........JO Sin medvedjega love«. Potopisni roman .............................................jo Štadeftt naj bo. V. «v......................35 Sveta Notburga ..................................J5 Spisje, male (»ovestl v...........................J5 Stezosledec .........................................J6 Šopek Samotarke ...........................J5 Sveta noč ..........................................JO Svetlobe In sence .............................1J0 Slike (Meško) ...................................JO Spake, humoreska, trda vez. __________.90 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, irdo vez................... broširano ........................ ..JO .«70 Olhelo................... Sen Kresne noti .70 .70 Fl^n Baron Trenk...............................J5 filozofska zgodba ............................00 Pra Dlavolo .......................................30 OoIspodaHc« sveta .............................40 ta ost line v stari UoMj«nl ................60 GrKa Mytslsgija............................1.— GRUNT, roman ..........................130 Gusarji .......—........... ...................73 Goaar v oblakih ______________________ Badži Maral (Tolstoj) ................40 Hči papeža, rez. .............................1— Hektarjev meč ................................50 Bedvlka .........................................40 Hail časi. Blage dola, veseloigra .15 (Kmetova) ..............,;...........40 (11. «w.) -------------- Humorske, Ure4eske tn Satire , vesano ......................... broširano---------„.,........., .,J|' Izlet g. BrooBta -------------------130 dr. K Splošna Knjižnica: 6t. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda. Izvirna porest, 104 str., brlširano ....................................88 Št. 3. (Ivun Kozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broi. 105 strani ...................................J5 Povesti,vireSml v proal (Baudelaire). trdq repsano ...—........ Po strani klobuk_____ Plat zvona ..................—..........—.....40 Pri stilen .........................................-00 Prst božji ................................80 Patri«, povest Is irske Junaške dobe ............................................10 Prt« ljubezen ________________________«50 Pb gorah In d41d*b .........................M Pol litr« vipavea...........................JO Poslednji Mehikance ......______...._____...JO Pravljice H. Majar ....________________80 Predtržtol, PreSern In drtigl sfet- niki w grssaofsou ___________________^5 i , -Vri godbo čebelico ^laje, trda ves L-. Ptice sOilVlia, trda vea ..................."H Pred. nevihta---------------------38 Popotniki______ št. št. št. št. 4. (Cvetko Golar) ..Poletno klasje. Izbrane pesmi, 184 str., broširano ....................................JO 6. (Novak) Lijoobsomnost _____36 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani. broS...............J5 a Akt šiev. il3 ...........________..75 štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi soddbne £<•-zoflje, 347 strani, brt«. ...........70 Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternone, relljefna karikatura tn mlnnlosti. 65 str. broš.........JS Št 11. (Pavel Golla) Peterčkove poslednje sanje, božična povest Št. 14. (Dr. Kari Eugllš) Denar, narodno-gospodarski spis. poslovenil dr. Albin Ogrla. 236 štir., broš. ....................—...................JO Št. 15. Edmond in Jnles de Gon-court, Renee Mauperin ...................40 Št. ,16. (JSnka tSau>cc) Življenje, • pesmi, ,312 str., hrofi................... Št. 17. (Prošper Marhnee) Verne . ddše v vk«h, povest, prevel Mlr-Ko Pretnar, 80 atra. .u.................JO št. 19. (GerttSrt Hauptman) Pa-, toffljeai zvtto, drsm. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani. broS. ------------SO Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komurasaki, japonski roman, is češčine prevel dr. Fran Bra* dač, 154 strani, broš. ________________46 Št. 21. (Frilollh Solna) Dvanajst kratkočasnlh zgodbic, IL, 73 str. broi. ______ .45 Št. 26. Poslednji dnevi Pompeja, II. del..........................................JO Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. -Toslp Vidmar, 82 str. broš. .............................................J5 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva sa brezposelne. 80 str. broš. ..........35 Št. 29. Št. 31. Št. 32. Št. 35. Tarzan sin opic. trdo vez....l.20 Roka roko ............................25 Živeti ...................................J5 (Gaj SalusUj Krisp) Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 sTanl, broš. ...................JO Št. 30. (Ksaver Meško) Listki, 144 strani ...............................65 Št. 37. Domače živali _______________JO Št. 38. Tarzan in svet ................1.— Štev. 30. La Boheme .....................JO Št. 47. Misterij duše ........... Štev. 48. Tarzanove živali ............90 Štev. 49. Tarzanov sin, trd vez ...1.20 št. 50. Siika De Graye ...............1.20 Št. 51. Slov. balade In romance....JO Št. 54. V metežu ...........................1.— Št. 55. Namišljeni bolnik ..............36 Št. 56. To in onkraj Sotle...............JO Št. 58. Glad (Hamsun I .................JO Št. 50. (Dostojevski) Zapiski Iz .mrtvega doma. L del....................1.— Št. 60. (Dostojevski) Zapiski Iz .mrtvega doma, II. del ..................1.— Št. 01. (Golar) Bratje in sestre.....75 Št. 62. Idi jot. I. del (Dostojevkl .90 Št. 62. Idi Jot, II del ......................JO Št. 64. Idijct, III. del .................JO Št. 65. Idljot. IV. del ___________________90 Vsi 4 deli ......... 3.25 Št. 66. Kamela, skozi aho šivan- ke, veseloigra ................................45 Slovenski pisatelji n. n.: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero t Perica. Črtice ................................................236 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomlr ali poganstvo .......35 2. rv. Budo brezdno ..........................35 3. tv. Vesele povesti ...........................35 4. zv.'Povesti in slike ........................35 5. zv. Študent naj bo. — Naš vsak- danji kruh ..................... ......JI SPISI ZA MLADINO (GANGL) Vsebuje 12 po- Tigrovi zobje ................... .1— Tik za ironto —.............................70 Tattč. (Bevk), trd. vez. .....................75 Tri indijanske povesti ................—36 Tunel, soc. roman ........................130 Trenutki oddiha ............................30 Turki pred Dunajem ....................30 Tri legebde o razpelu, trd. vea. .....65 Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja _______ _____________L— 3. zv. trdo vezano ▼eštl ................................................jf 4. z v. trdo vezano. Vsebuje S. povesti .................................................jo 5. zv. trdo vezano. Vinski brat ........30 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 ih>-vestl ..............................................J0 IGRE Beneški trgovec, Igrokas v 5. dejanj .60 Cfran de Bergerac. Herična komedija v petib dejanjih. Trdo ve-MDO..............................................1.70 Edela, drama v 4. dej........................60 Gospa z morja, 5. dej........................75 Lokalna železnica, 3. dej.................30 Marta, Semenj r Richmondu. 4. dejanja ...............................................30 Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah ....JO Tončkove sajne ca Mlklavšev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih ........................................,60 R. U. R. Drama v 3. dejanjih a predigro, (Čapek). vez..................45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .......75 Za križ in svobodo, IgrokaZ v 5. dojanjib ............................................J5 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............60 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 Zbirka ljudskih Iner: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .....................................60 •seees fit. 22. (Tolstoj) Kreutzerjev« dkies) Antigboe. žal-lqr. C. Golar, 60 str. fit. 23. (Si na Igra, 1 broftraao _ St. 44. (ft. L. Bnlwer) fts&njl dnevi Pompejev, I. del, 856 str., broi. ~ Lgrabljeni milijonar ............. 1.20 V krerapljih inkvizicijo ..................1.30 V robštvu (Matičlč) ........................1.25 V gorskem zakotju ...—..................J5 V oklopnjaku okrOg sveta: 2. del.........................................90 OBA SKUPAJ ......................1.60 Veliki inkvizitor............................ 1.— Yora (Waldova), broš.......35 Vojska n« Salkann, S Sllkiml ........35 Vrtnar, (Rabindranath Ta gore). trdo vezano .75 broširano ___________________________JO Votk spokomik In drage povesti....1.— trdo vezano .........................135 Vojai, mir ali poganstvo* 1. šv. ...J5 V pustiv je šla, III. zv. ...................35 Valentin Vodnika izbrani spisi ...JO Vodnik svojemu narodu —.............35 Vodnikova pratika L 1827 ___________30 Vodnikova pratika I. 1928 ______.30 Vodniki in preporold__________66 Zmlsel smrti ____________________.60 Zadnje dnevi iieireiitOfa kralja___00 Z« kruhom, povest ...................85 Zadnja kmečka vojsk«_____.75. Zadnja pravd«, vea._______J_____70 Zgodovina o nevidnem Barska ......M Zmaj iz Bbsae;..........— ■ • s- Življenje slov. trpin«, Izbrani spisi Aleiovec, 3. zv. skupaj ______130 ...........1_______20 13. snoi»ič. Vestal k a. Smrt Marije Device, Marijin otrok ....................JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška .deklica. Materin blagoslov ............JO 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ..............................JO 20. snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Marijinega otroka .—.....................30 PESMI in POEZIJE Akropolis in Piramide .......................80 broširano .....................................80 Azazčl, trdo vez.................................1.— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob sa mladi zob, trda vez ..............40 KraguljČkl (Utva) ..............................65 trdo vezano ................................80 Moje obzorje, (Gangl) ....................1.25 Narcis (Gruden), broš. ....................30 Primorške pesmi, (Gruden), ves......35 Slutne (Albreht), broš.....................30 Pohorske poti (Olsser), broš. --------30 BAZNE PESMI 8 SPBEMLJEVA- NJEM: Domovini, (Foester) ....................JI Izdala Glasbena' Matic« Gorske cvetlice (Labarnar) Četvero ln petero raznih glasov .......48 Jšz bi rad rudečih rož, mogki zbor z bariton solozn ln priredbo aa dvospev........................................J| V pepelničnl noči (Sattner), ka -tatnta za soli, zbor ln orkester lzdsla Glasbena Matica _________.75 Dve pesmi (Prelovec), sa moikl sbor ln bariton solo ...............30 PESMARICA GLASBENE MATICE] 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2Jt 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1. 2., ln 8. sv. skupaj ______________________________L-* MALE PESMARICE: • St. 1. Srbske narodne himne .....1] Št. la. Sto čutiš, Srbine tužni .....II Št. 10. Na planine _________________________II Št. 11. Zvečer ...................................II Št. 12. Vasovalec ............................II Št. 13. Podoknica ...............1| Slavček, zbirka šolskih pesmi —* (Medved) .......................................J| Lira, srednješolska, 1. In 2. zvezek po .5« Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen Seniki ali možkl zbor. 15 pesmic. (Pregei) ...... Mešani in moški zbori (Aljaš) 3. zvezek: Psalin 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč .............41 6. zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ..................4| 7. zrezek: Slavček; Zaostali ptič; Domororlijft Iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .46 8. zvezek: TI osrečiti jo botl (mešan zbor) ; Prijatelji in senca (meSnn zbor) ; Stoji, solnčlcs stoj; Kmetskl hiši .......................41 CERKVENE PESMI Domači glasi, Cerkvene i>esm! u mešan zbor ................................... 12. Tantum Ergo (Premrl) __________31 Mašne pesmi za mešan zbor — (Sattner) ...........................—........34 12 Pange iLngua Tantnm Ergo Ge-nitori. (Foerster) ..........................J| 12 Pange Lingua Tantnm Ergo Geni tori (GerbiČ) ................................M Hvalite (>ospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na Čast svetnikom (Premrl) .................................40 10 obhajilnili in 2 v časlprcsv. Sr» cii Jezusovemu ((.rum) .............31 Missa in honorem St. Joseph] — (Pogachnik) .....................................44 Kyrie ..............................................M K svetemu Rešnjemu telesu — ( Foerster > .....................................44 Sv. Nikolaj .........................................66 NOTE ZA CITRE KoZel jski: Poduk v Igranju na citrah, 4 zvezki .......................8JI Buri pride io. koračnica......................21 NOTE za TAMBURICE Oton Zv^.aelč: . Sto ug«nk......... .............30 Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano .... Zlatorog. pravljice, trda vez ...... PESMI Z NOTAMI .90 .60 ziatokopl Ženini naše Koprnele _____.45 Zmote in konec gdč. Pavle .~........4£ Zbirka narodnih pHjpfvedk: II, del-----------—______4% Znamenje Mirih (Doyle)-----36 Zgodovinske anekdote Z ognjem In ...1.25 .96 M Zločin in kazen: L In II. sveaek ..... vezana .......................... Zgodbe Napoleonovega bazarja Zgodbe zdravnika Mnznlka ZlaB paatar__^L Tisoč In en« noi: I. sveaek ..... li. zvezek........ HI. av.ezek... 8 KNJIGE SKUPAJ xn NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnic«:' 10 sveskov. Vsak'zvezek po ......36 8 mladinskih pesmi (Adamič) 30 nove pesmi's spi4emljevanjem KLAVIRJA šest narodnih pesmi (Prelovec) 30 MEŠANI IN MOfiKI ZBOR Stovenski akordi (AdamlC): 1. zvezek...............................75 ai. zvezek.............................75 Pomladanski odmevi, II. sv. .......45 riška slovenska lira(Holmar) 1— lovske himne (Vodoplvec) .......1.23 10 moških In mešanih zborov — (Adamič) ______________________.45 * MOŠKI ZBOR' > Trije moški zbori (Pavčlč) Izdala Glasbena Matica ________40 Narodna nagrobniea (Pavčlč) .......35 Gorski odmevi (Laharaar 2. sv. ...45 Slovenske narodne pesmi sa raški zbor in petje (Bajuk) ...1J| Pom šel na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Bajuk)________4 Na Gorenjskem je fletno ..............L—t RAZGLEDNICE Newyorčke, Različne, dučat .............41 Velikonočne, božične in .novoletne flucat .....:__________:.____________________41 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .44 Narodna noša, ducat .....................4f posamezne po ..............................01 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mod nim papirju s platnenimi pregibi .........................................736 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovin« ..................JI Slovenske Gorice, dravske ptujsko polje .............-......................36 Ljubljanske In mariborske sblastl JI Pohorje, Kosjak ...............JO Prekmurje in Medumnrje Canada __________________________ Združenih držav, veliki _____ Mali .............................. Nova Evropa_______ 1-1* ------11 ? dvog&A8NO1 Naši hhnni........................... ..30 Zemljevidi: > Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indian«. Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po ....------...M Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Wool Virginia, Ohio, New York — Vlrginta, Ohio, Nov York m via* kl po ...........................41 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke pol aH 2 centa. Co pošljete gotovino, rekom an dlraJH pismo. Ne naročajte knjig, katerih m « ceniku. Knjige pošiljamo poitnlne proat* "GUAS NARODA"1 HtV.»MM fl-l-O DA" 1,1 , l li li p iiii i. Min II. 9M LAMMT ILOTIHUILT Jj V.M. J6, LADISLAV VELTRCSKT: NEZVESTOBA GOSPODA BERKE "Ljubček!" "Dragec!" "Zaklad moj!" Tako s<» je neprestano ponavljalo v tej domačnosti. NV dva meseca, ampak že petnajsto leto. Ta zakon j" bil brez|»ogojno srečen, nobena stvar ga ni kalila, niti otroci ne. k: družini v srečo. Kadar je od hajal (»ju t raj v službo, sta ho poplavljala tako ginljivo in tt meljito. kakor da bi se odpravljal na potovanje okoli sveta ali se podajal na pole* preko oceana. To ni imel konca in gospa Ema je gledala za njim lako dolgo, dokler ni izginil za o-glom. kar je trajalo celo večnost, kajti nežni soprog ji je taki dolgo pošiljal k oknu poljubčke, da so morali ustaviti tramvaje in avto-mobile. In k»> j»» vračal, ga je vsaj pol ure čakala pri oknu, kdaj w» končno pojavi. In spet ji je pošiljal poljubčke v drugo nadstropje, ne oziraje se prav nič. ali ga povozi priljubljeni Aero, tramvaj »li pa luksusni o.seniciliudrski avtomobil. Možje .v> dajali svojim sopnogam za vzgled gos»po Berkovo. soproge pa gospoda Berko svojim možem. "Ne pije. ne kadi. za lepo*ičje fcvoje žene mu ni žal denarja, sam pa se oblaki tako preprosto." so ga hvalile. "Tako preprosto kot potepuh," po odgovarjali njihovi možje. To je bila ediua napaka tega j \ zornega soproga. Nosil je obleko, čevlje in klobuke tako dolgo, da nO padli z n;ega. niti mogočnih staromodnih brkov si ni dal pristriči mišljenost. On, oženjen mož in mlada deklica!.Kaj ni dovolj svobodnih mož.' In ona. mlada, lepa, ljubka deklica! Saj že to pisemce priča o njeni mladosti. Ta mehki, ne- klical." In Berka se je zaTotil, da iit upre temu, da pokaže, da se ne da kar tako. ! Toda pri kosilu je naenkrat začel : "Novico imam zate. Eimica. — vsiljivi parfum, ta jjorečno^t irja- Poslovi se od mojih brkov, še da-\e! Pismo stare ali grde dekline bi ne* jih zamenjam z angleško kr-izgledalo čisto drugače. In lahko jo tačo." Čakal je. da se bo žena raz-U> našel, kajti piše: "C'e hočete da- : veselila. ker se ji bo končno izpol-ti mojim sanjam vsaj malo upanja nila želja, toda rekla je tiho in boža bodočnost, irtorete to storiti po- lestno: "Kako, da tako naenkrat?" "polnoma neočitno. Dovolj je na pri-1 "Le pomisli, nad mojimi staro-iner, če ho^te >b štirih popoldne na ' modnimi brki se je danes spotaknil balkon'! svojega stanovanja zaliva-'sam načelnik. Moram mu ugoditi, li cvetlice". Zalival jih bo v tein sicer mi jo zagode v kvalifikaciji." času in spozna jo. Sicer pa itak po- ln še istega dne se je piojavil p"osi soprogo za pomoč, vsakih de- Berka z angleško ščetjo pod nosom, »et minut se je zasačil, ko je znova Tajna oboževalka se je veselila v čital pisemce in vdihaval njegove novem pismu te izpremembe iz prijetne von»ave. Končno .se je od- ' dveh vzrokov. Pred vsem je videti ločil, da bo ženi o tem raiši molčal, j zdaj deset let mlajši, obenem pa je ln malo pred četrto je pograbil lo- to dokaz, da ji vrača ljubezen. To i nee in začel na balkonu zalivati.1 ji daje dovoljenje za naslov "Ljub-Gospa Berkova se je začudila nje- ček!" in pogum, da se z njim o-gevi nenadni vrtnarski strasti, toda r.ebno sestane čez tedensdni. "Ta-Berka je zalival dalje, tako da je ko krasno bo in opojno. Imela bom polil nekaj mimogredočili in .si ga novo rožnato obleko, vi pa morate je stražnik zapisal. Tajne častilke priti v žaketu in sploh v družabni pa ni odkril. Kdo bi si mislil, koli- [obleki. Kajne, da radi mene to stoke ljudi gre skoz njihovo ulico, po-, rite?" sebno takrat, kadar jih človek na i- "Ti bom dal žaket." se je raz.je-n.an j rabi. In zvečer je bil tako sla-, zil Berka in vrgel pismo v predal, be uolje. da je že ob pol 10. rekel: Kmalu pa mu je prišlo na misel, da "Ne pojdemo še .-pat?" Ni opazil ga tudi žena neprestano muči z ža-li it i objokanih oči >voje žene. toda ketom in bi tako na en mah.... sklenil je. da dišeče pisemce takoj j Ko je prestal drugo poskušnvj jutri >ežge. Če hoče biti kd) njego- žaketa, je dobil poslednje pismo va ča.-tilka. mu ne more braniti, J nepoznane častilke. Prečital ga je ampak časti naj ga tajno, njega pa 'nekolikokrat. dokler se ni končno GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne po- Vif « sil jamo. TELOVADNA ORGANIZACIJA NA ČEHOSLOVAŠKEM O intanziviioeiti, s katero se na Češkoslovaškem poleg najrazličnejših športov goji telovadba, govori ogromno število članov raznih tamošniih telovadnih zvez. Ta čas je preko 900.000 oseb. ki so \«-la7 njene v telovadnih organizacijah češkoslovaške narodfto*ti (komun i-s.lieni telovadci, ki so včlanjeni' v Federaciji delavskih telovadnih društev, tu niso všteti), nemška telovadna društva pa štejejo okrog 200,000 članov. Čehoslovaška se ponaša torej z dosti več nego milijonom oseb, ki goje telovadbo sistematično. sokolski telovadci pa zavzemajo v tej ogromni organizaciji seveda prvo mesto. * OČETJE PISALNEGA STROJA Na Dunaju so odkrili te dni spo- kakor pri Mjtterhoferjevem apara- rnenik Petru Mitterhoferju, morda najpomembnejšemu med, izumitelj i pisalnega stroja. Kakor vsak velik izum. tudi tu ni imel samo enega očeta in prve [okoristil PROSTOVOLJNA SMRT PRAŠKE IGRALKE ideje segajo že daleč nazaj. Že iz časa ob koneu. 17. stoletju poročajo o Angležu Ilenrvju Mil In, da je zgradil pripravo v obliki pollrrogle in iz vzvodi, ki so nosili na koncu črke ter so udarjali v sredino poloble skozi kopirni papir na pisalno površino. Drugi znani izumitelj je bil Dra-is von Sauerbronn, ki je zgradil svoj pisalni stroi v 1832. v Mann-heimu. Petnajst let prej je bil izumil kolo, toda čas ni bil tedaj zrel niti za prvi niti za drugi izum. — Čeprav so se ugledni strokovnjaki r.elo pohvalno izrazili o njegovem pisalnem stroju, ni mogel doseči pri oblastih zaščite svojega izuma. V pozabljenje so zapadli tudi pisalni stroji Američana Burtba. — Francozov Progrina in Foucaulta in danskega pastorja Mallinpa Han-*ena, ki so bili namenieni slepcem. Imeli so še preveč nedostatkov. • Kmalu po Hamsenu je nastopil Peter Mitterhofer, tesar in mizar iz Partsehinsa v bližini Merana. Mitterhofer je bil zelo hiwtroumen č^tfvfk. mnogo je potoval po svetu in mnogo stvari si je izumil ča vsak-dajno rabo. Prvi modeli njegovega pisalnega stroja so bili iz lesa. i-nieli so lesene tipke in žične vzmeti. bili so zelo nerodni, a vendar so vsebovali v principu že vse. kar sisitavlja moderen pisalni stroj. Mod»l iz 1. 1866. se je zdel Mitter- tu. Mogoče, da je bil Glidden, ki je študiral na dunajskem politehničnem zavodu, videl Mitterhoferjev model in se z njegovimi posebnostmi Modeli teh Američanov pa bržkone tudi ne bi nikoli prodrli v jaVnOst, da se ni pozanimal oroža*-Remington zan.*«, jih v naslednjih letih bistveno popravil in jih napravil godne za prakso. A trajalo je še dolgo, da so ti stroji, ki so bili seveda dosti okornejši od modernih, premagali nazadnjaštvo sveta in naaprotstvo raznih korespon-dentov in knjigovodij po pisarnah, ki so se bali. da jim bodo te priprave od vedle kruh. INTERMEZZO PRI KRALJEVEM SPREJEMU Anjrleški listi poroča jo naknadno k posetu iraškega kralja Feizala v 'Londonu, da ie bil ta poset združen z neprijetnim presenečenjem. Ko so v .Buckinghamski palači pripravljali za kralja dragoceno državno kočijo, so opazili .da je nil reki neznanec odnesel ž nje dele •zlate opreme. Scotland Yard se sedaj trudi, da bi zlikovca izsledil. Poziv! Iidajanjs lista Je v »vali s velikimi stroiki. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako pri ta • deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato naj pa onit katerim je mogoče, poravnajo na-ročnino točno. Uprava "G. K. •t EVROPSKI TURISTI V AMERIKI. METULJI PODOBNI SUHIM LISTOM Med prirodoslovei se je že čisto vdomačila navada, da vidijo prila- naj pusti v miru. Le naj kdo pride z z zalivanjem rož balkonu, presneto ga požene! pn modi. To je bila edina napaka. Hotel je sežgati dišeče pismo. to-katero je njegova ženka tako težko da do tega ni prišlo. Dopoldne ga prenašala, da se je j>o brezuspešnem "le nekolikokrat čital. pa je sklenil, moledovanju odločila, da se potne- da ga pusti v predalu v pisarni in tuje z izkušeno prijateljic« bo s tem stvar urejena. i Tretjega dne je imel na mizi pismo enakega formata, enako dišeče. začetkom "Dragi prijatelj" in ,koncem "Vaša odkritosrčna punčka ' ajua ' mu še i ozmerjal a vsemi možnimi živalmi, na I— "Moje sanje so pokopade", je | pisala neznanka. Pustite brke. da Vam spet zrastejo, vrnite se v na- hoferju že tako dober, čeprav pi- gajanje živalstva k okolici tudi treben izboljšanj, da se je napotil z tam, kjer je sam-> naključje in ; njim k cesarju na Dunaj, da bi si manjka pojavu temeljni razlog: — j i?posloval podporo za nadaljnje de- . varstvo pred opaznostjo ali kritje lo. Pismo, s katerim je Mitterhofer pred plenom. Vzhodnoindijski me-— 'prosil za podporo, kaže. da se jetulj vrste Kalima je znamenit po v predsobi njenega stanovanja v rno£ debr Vrsovicah so našli mrtvo 52Ietno .bn» zavedal, kakšne važnosti t em. da so njegova krila na spod- Diif 1!>. julija je dospelo v. Zdr. države .s pa ruš kom "REX" sto u-glednih evropskih turistov v namenu. d:i si ogledajo svetovno razstavo in Fordovo tovarno. Evropski turisti »o bili zadnja leta v Združenih državah prava redkost. Vzrok je bila seveda depresija. Kakorhitro .so se pa začeli časi boljšati, je tudi število potnikov. potujočdh proti Zapadu. naraslo. Sto izletnikov na pami-ku "HEX" je nekaj neobičajnega. Izletniki zastopajo .skoTo vse narodnosti centralne Evrope. 44 jih je prišlo iz Avstrije. 35 iz Madžarske. 6 \v. Švice. 6 iz Bolgat- In nekega dne je dobil gospod l^erka v pisarno čudno pismo. Ime-lo je koketen format, prijetno je dišalo. začelo se je "Spoštovani gospod" in .se končalo "Vr^I-: *ajua ' častilka". "Nekdo si iz mene brije norce." j* bila prva Berkova misel, toda takoj jo je zapodil, .saj je bila izpoved ljubezni tako goreča in tako redolžno dekliška. Tudi v njihovi pisarni mrgoli dekliškega osobja. Mogoče katera od t^h pisarniških Vesta I k — in Berka je sklenil, da bo odslej dobro pazil, itosebno na brhkfjše. Če pride na sled svo'i "tajni častilki". jo z njo zaupno ročje svoje soproge. Vedela sem. da je bilo že močno razpadlo, je le- i pi^, dunajski politehnični zavod to brž zaključili, da sed* metuljček žjilo najmanj teden dni "Iz tega je videti, da je to čisto mlada punčka", si je rekel i^ado-voljno Berka in se radovedno zatopil v pisanje. O^lkriU^rčua junčka je usa vesela pisala, da ji je dal zagotovilo za bodočnos.t Niti ne sluti, kakšno ra-d'**t ji je napravil s svojim zalivanjem cvetlic na balkonu. Od samega veaelja bi ga bila nairajša kar obsula k poljubi. Srce ji je bilo v ii?ralko Afarii-^ šifpivannvn Tn,n,n nje"OV izuni M flovpštvo- straT,i P^P^lnoma enaka suhe-jske> 5 i2 Romunije in 5 rz Jugo- l^raiso varijo .^Kmanoio. implo,, JP p0 naročilu dvome pisarne pre- mu Jistu. Površni opazovalci so za- slavi je. .Jugoslovane vodi dr. Fred Crdbath. iMed njinu so zelo vplivne osebe. na,primer Emamuel Haussler. urednik "Xe-ues Wiener Ta-geblat-t:i". konrtesa Francois Karolyi. komfrcijalni svetnik Hitg«i Stia«r sny. dr. Leanedr Rapp in Mg. leti med najboljše češke siibrete. Xekaj let je bila ravnateljica gie- ste oženjeni. toda šele nedavno sem spoznala Vašo soprogo. JLe tako prijetna in krasna, da bi bila poleg nje kakor pošast. Tega pa vendar n; treba. ker. kar se tiče mene. sem nekoliko grbasta. malo šepam na le- dališča Vinohradske spevonry. — doseči iste hitrosti in sigurnosti šnjega daru opazovanja, da človek vo nogo. z desnim očesom pa ko- (Gledališče je propadlo in to jo je kakor pri navadnem pisanju. Na-(razloči metulja od ketuo škilim. Nikdar ne bi verjela*. , duševno uničilo, ^labe družinske J rz]jc. temu je Mitterhofer dobil 200 da mora imeti mrož kot ste Vi tako razmere in ločitev od moža so jk>- goldinarjev podpore. Tri leta po-prekrasno ženo...." jspešile njeno odločitev, da odide je ^umitelj prišel na Dunaj v zaprtem j ,nm priznal poleg drugih dobrih r.a suhe veje meti suhe liste in .te stanovanju. lastnosti brezhibno delovan;e. v zato popoLnoma varen pred s^>vraž- Skriuanovoso šteli pred nekoliko rpi^nem pa mu ni pripisoval veli- niki. V nekaterih zbirkah je kalima kega praktičnega pomena, češ. da s res postavljena med suho listje in takšnim strojem nikoli ne bo mogo- treba je ostrega očesa ter precej- ! sladki omotici in sama so je zgro- spregovoril in jo odvmil'od podob- ' takw ^rastno ga ljubi...."Ste v rih bedarij. Poučil jo bo. r kakšne ,resn11,1 najwftja sreča iu mo- prepade bi vodila takšna nepre- ^ tudi P0*1*«" ^ teatralično | končala in Berka si je moral pri- 7" ~ --,znati. da tako vročega pisma še ni Se b ne počutite dobro? .^ilal v svojem Življenju. tedaj. lojdite k v ašemu j Mlada je. to je gotovo, samo če je lepa." je v skrbeh premišljeval-"In vedno hoče česa od mene, maček mačji! Zdaj ji spet niso svetovno h lavno toniko. ki izboijfia ap«-- všeč moji brki. Moderniziram naj jih po angleškem načinu. No, na to Na K pa »v« t je lekarnarju tn ► •»ntco v ašemu i za ?n dolar ni kupite ste- ! Nusa-Tone tlt. ojafa ves »istem in v| »e hodete počutili močnejše ln «pa.!| boljfte. Zu eno w w . -menečno r Imvijenje tablet v vsaki ste- l>OŠ ^akala. deklica! Ce ti nisem klenici. Foskuaite takoj s tem predpi- |pn kakrfien sem ne hn nie •om in če po preteku dvajset dni nlsle KaKreen ne 00 niC sadovoljnl, ae vam vrne vaB denar—vi ne S kupčijo! Saj te Vendar nisefB jaz r lak I rate ničesar. II NAMERAVATE PRIREDITI V£S£ilC€, ■ i i. i ■ ZABAVE OGLAS 4,1 "GtAŠtokkODA" J» JM9IP u pmč pn vrff Slotrend v mM . _ . .. VJ \ ■■ - ■ ----- - - ■ ! ,, , smik QCLASE SOUERNE Ko je Berka prvič oblekel žaket, in je gospa Ema občudovala njegovo lepoto dokaj hladno, jo je začel tako čudno ogledovati, da ga je zlovoljno vprašala : "Prosim te, kaj pa imaš spet I" "Ne moreni najti tiste tvoje gr-bavosti. krajše leve noge. na katero šepaš. in desnega, koketno škileče-ga očesa.' "T'jrej si vedel?" je zaklicala puspa Ema in so vrgla možu okoli vratu. "Saj veš! Da bi jaz ne spoznal «wje male intrigantke! Mene, de.., klica ne uženeš tako hitro v kozji rog! Tukaj imaš svoja pisma in tukaj imaš mene, kakor si hotela: ■* žaketom in krtačo pod nosom." "Počakaj vsa i. da si slečem žaket. Kako bi izgledat, revež," je vpil gospod Berka. In v srečni domačnosti se je spet slišalo kot prej: "Ljubček!" "Dragec!" "Zaklad moj!" Iz češčine U. B. prostovoljno s sveta. FINSKA SE BRANI "SVETOVNIH" POTNIKOV z dosti izboljšanim aparatom, ki ga je ponudil cesarju v nakup. Res so mu ga odkupili za 150 goldinarjev in ga hranili v zbirki modelov politehničnega zavoda. sirliega lista.; Rudolf Koeni«r. Vendar pa je vse to falzifikat. kaj-' Pole«r Ohieaga bodo obiskali tii-ti angleški prirodoslovec E. F. • di iNew York, Philatlelphijo. Green, ki je podrobno opazoval i Atlantic City. Washington. kalimo v prirodi. ]>oroča. da v tem ! troit in Niagara FalN. primeru ne gre za nikako zaščitno prilagajanje. Metulj namreč nikoli ne seda na suhe vejice in med suho listje, marveč redno na deblo. Pri Družba bo odpotovala proti Evropi dne 5. avgusta s parnikom "Conte di Savoia". Ker so .sc valute evropskih držav znatno zvišale, je pričakovati Finski državni predsednik je izdal odredbo, po kateri bodo v bodoče zavračali na meji vse ino-strance. ki bi se hoteli na Finskem preživljati s prosjačenjem. z mti-ziciranjem, predajanjem ničvrednih predmetov, n. pr. razglednic itd. Odredba je naperjena zlasti proti nemškim "svetovnim" potnikom.-ki so postali prava nadloga za deželo. D'ANNUNZIJEVA ŽELJA To je bil v ostalem skoraj ves tem pa se ne zaveda zaščitne pred- uspeh, ki ga je imel Mitterhofer s nosti svojih kril. ker jih prav često še več obiskovalcev. svojimi stroji. [odpira in zapira ter vzbuja pozor- rPi • , - .. _ T . .z . , . ^ . \ 1 ' ... ' . iujezem.sk i uradi Itaham Line .Nekako oh istem času. I. looi.. | ooest s prelepo sijajno modrino so nastopili Američani Slioles. Sou- t zgornjih strani svojih kril. Živalca l? in Glidden s svojimi modeli pi- postopa tedaj zelo nesniotreno in sidnih strojev, pri katerih so bili naravnost izziva svoje zasledovalce. V7.\-odi tipk nameščeni prav tako Gorečnost učenjakov pa je tudi ta i Združene dTŽav* pojav strpala pod zakon o smoti*e- rto-i prirode, in s tem zakrivila ne- A L Simmons zre z velikim točnost, uad katero se razburjajo zaupanjem v bodočnost, češ. da nekateri poznavalci indijskih metuljev. in SiriHiioits Tours, pod ko jih vod-st von i bodo izletniki potovali, poročajo. da se oglaša vedno več Evropejcev, ki si žele ogledati KITAJSKI MORSKI ROPARJI — NEMCI VODNJIKOVE KNJIGE za leto 1&94 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair in knjige Vam .bodo poslane naravnost ne dom. Xtročilo wprejtnur: "GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York, N. Y/ Kakor ix>roeajo italijanski listi, je naslovil Gabriele d'Annunzio prof. Piccardu pismo, v katerem ga prosi, da bi se «mel udeležiti njegovega novega zleta v stratosfero. Iz velike višine bi se vrgel potem s padalom na tla. Pravi, da se dobro zaveda nevarnosti tega podjetja, da pa mu je zelo neugodno misliti, da bi moral umreti v postelji. — In vendar bo umrl v postelji.... Fe "bodo kmalu vrnili čarsi". 'stari, dobri NAJBOLJSL SLOVENSKI ROMAN (Spisal Janko Kac) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA '*GLAS NARODA9' Cena V Dajrt-wu so oblasti prijele tri osebe, ki so osmuljene. da so na Rumenem morju izvršile hudo piratstvo. Policija išče še enega moža, ki je deloval s to družbo. Vsi štirje so pa po poreklu Nemci, pomagal pa jim je še neki Švicar. Družba se je vkrcala na kitajski tovorni parnik "&enganaj"#in u-j morila njegovo posadko, obstoječo > iz treh Rusov in sedem Kitajcev, j Nedaleč od Tiensina so pirati nato' vrgli trupla v morje in se polastili j parnika, ki je pa nasedel. Hoteli so ž njim v Ameriko in prodati tam natovorjenoj)lago. i J;.-;.. ^ CEHA DR. KERNOVEGA BERILA JE ŽNI2ANA ~ Angleške-slovenskto Berite. ' (ENGLISH SLOVENS BWSktl $J50 (KMDGARN1 'GLAS NARODA* sa , ^ t rt- » T— J..M 4 t KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" 216 W. Mh Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN li O ..M ------ ¥ O D A" HEW YORK, THUB8DAY, JULY 20, 1933 THE LAROE8T SLOVEN? DAILY ta V. 9. ML DEDSCINfl KOMAV IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. 76 — Da. rekel sem in nočem preklicati in sedaj nič več ne pomaga: vse vam moram odkriti, vse razločiti. Toda — tukaj tega ne morem — ko mine opoldanski odmor, e je moja sestra, Melanija poročila, sem ».tu-diral na visoki v Oharlotterfburgu in sem prišel domov samo ob počitnicah. In — č» .vom «bil dornia. me ni prav nič vleklo, da bi sto-pli -v kake ožje stike s svojim svakom. Nikdar v zavesti vašega gospoda ****** neko mesto, kjer je (bilo izključeno zaupanje do Ar-fiirja Mrt ifcff*. Vendar pa je bilo dovolj veliko, da ga je postavil za varuha svojemu vtfuku, katerega je s tem poslal v veliko nevarnost. — Kako mislite to, gospod doktor? Prosim «vas, da mi poveste vse brez vsalkega pri-kritja; tukaj moram videti vse jasno. Ako mojemu nečaku preti od strani mojega svaka kaka nevarnost, tedaj sem zato tukaj, da ga »ščitim. Veseli me. da povzamem iz vašega poročila, da so otroci moje starejše sestre dobrosrčni in plemeniti In najbrže sem danes opoldne videl Henrika Dornau. Sai -videl srni oil tova.rne iti ml-adega fanta proti Rodenbergovi vili in zdelo se in i je. da vidim v njem svojo podobo. In srce mi je postalo gorko, ko sem ga zagledal; čutil sem, da je bil kot jaz. f (Dalje prihodnjič-* Novi rektor zagrebške univerze. Novi rektor zagrebškega vseučilišča inž. G juro Stipetič je prvi inženir, ki je dosegel čast rektorja na zagrebški univerzi. Inž. Stipetič je bil dolgo uslužben v Tržiču pri Trstu. Leta 1904 je bil nameščen v pomorskem arzenalu v Pulju, 'kjer je vodil vse ladje-delniške objekte. 'Sedem let nato je kot kapitan vojaško službo in prevzel vodstvo oddelka -Cosulichevih ladjedelnic v Tržiču. Leta 1914 je bil tehnični uradnik i;n namestnik **> hila po svoji površini po- korvete za i il • k1 se ^tli-rrapred vsem flmgačna. kakor domača. Xo- _________j. j.___I dnevi. Znani organizator espe- je bilo jiokrito z oiblaki in megla nant.sk e-ga pokreta in urednik me- J4* lejrla na z ml jo. Ko so jisa ivočnika '^La siula stele'. Franjo pustili na čisto ftezna-ncm kraju, so 27. julija: j Bremen v ' 28. julija: P.remen Homar iz Bosanskega Bnnla je najprej ustrelil 32-letno Ružieo Buc'k. sam -pa .skočil pod vlak. Kaj je bilo vzrok ikrvavi traprediji. ni zna,no. Mrd Homarjevo in Bucko- vo rodbino je nastal pred tedni prepir, ki si pa. ni nihče s tem be- _ -____ , , , . . , fill glave. Pred dnevi- ie odšla pozvan k sodelovanju an se je le- ]jlKj-ov ta 1020 vrnil v Zagreb, svoje rod- '"%a no mesto. Prinrave za letošnjo žetev in izvoz žita. Glede -na bližajočo se žete" je kmetijski minister dr. Ljuba To-niašič sklical danes v kmetijsko j ? v prvem trenutku previdno o-zlral naokoli. Hodil je som pa t a. a so končno po 30 minutah od'oe^l i i jo ubral neravnpst proti domu. Po poti so je previdno izogibal vsem vozilom in ljudem, .prav tako je HI previden po vaseh in ko je hcdil mhno kmetij, ko je končno prispel na cesto, ki mu jo bila že znana. \ • euiiM m v Roiilotrn« Me de Frunce v Havre ob 11. zvečer iz stano vanja in se sestala s Homarjeni. i Po kratkem razgovoru jo je IIo-1 s" J> sl,ustiI v t!>k- T» poskus so |>o-mar ustrelil v glavo. Buckova je'n°vili na dan r. istim t bila poročena ter mati enega otro-'rsom- ie ra'"1 Pes za orionta- ei'o ne več 30 minut, temveč samo i.et. Pol leta nato s> je njegov »ro- ka. Zdi se. da gre za nesrečno ljubezen. Tragedija brezposelne delavke. V neki gostilni v Osijeku se je spodar preselil drugam. Ko so jmj. tem pripeljali psa na isto mesto, jo __________ _______ ______w ____ ___u........ ^ (rabil za orentacijo 35 minut in .so ministrstvo koinferenco gospodar- napil«, 4(i-lotna dninarioa Ana Str- i potom podal na pot zelo neodločno, skih, trgovk i h in zadružnih kor- 'n začela kričati, da si bo kon-jŠel je po druiri poti. Ko je priš >' poracij ter zastopnike Zveze mlinarjev. Xa konferenci so razpravljali v izvezi s pripravami na žetev in izvozno kampanjo žita, predvsem o plasiranju jug. pšenice na inozemskih tržiščih, o ee-nah tor morebitni potrebi držav- J ne intervencije ter o financiranju žetve. Po vsestranskem proučevanju položaja so se vsi nivzoči z izjemo mlinarjev izrazili za. intor-vencijo države v obliki prispevka za izboljšanje žitnih cen pri odkupu od kmetovalca, zavzemali pa so se tudi za to, da bi se omogočil izvoz žita poleg nameravanega izvoznega sindikaat tudi posameznim izvoznikom. Vas, ki ne bo izumrla. .Zapisnik župnijskega urada v planinski vasi Dobretičina. ki je visoko na pobočjih pla.nine Vlašič. beleži v zadn jih letih, ko se povsod po svetu pritožujejo, da število prebivalstva pada. skoraj neverjetno dejstvo: prebivalstvo tega kraja se množi v toliki meri, da se lahko upravičeno imenuje Pon-garijo po prirastku prebiva'stva jug. najbojratejKi kraj. V +em hribovskem kraju živijo planšarji po sitarih svojih navadah in nazorih, pri kateirh se .smat**a rod'bina za . Septembra 2. avgusta: Washington DcutscIilanU Havre llatlitiuri čala življenje. Kar jo potognila na pot. ki mu je bila š<> znana, se jt> izpod predpasnika, nož in si ra-- vrnil v hišo. v kateri je njegov g;>-para'-a trebuh. V bolnici se je za-'sjxidar prej stanoval, kljub temu, vedla in izjavila, da ni mogla do- de so bili v tej hiši drugi ljudje, bit i dela in kor je bila beda ved-1 no hujša j" sklonila umreti. Pozneje je napravil poizkus s jp.Heo, ki je ž:vela v velikem m^stu Borba z ubeglim jetnikom. (peljal jo je v n znani dol velikega Xedavno j.y iz zaponiv sarajev- J velemesta in jt> tam izpustil. Ta jo skoga okrožnčga sodišča 'pobegnil , rabila 2.~> minut za orientacijo. NTa-na .smrt obsojeni 30-1 etni Peter tf» jo krenila proti svoji h'ši in pri-Marjanovič. Te dni so ga orožni- šla tudi srečno domov. Štirideseti ki izsledili v vasi Haranovci blizu [dan nato je pri ponovitvi tosiea za orientacijo v hiši Dragoljirba Marjanoviča. Orožniki nq obkolili hišo in pozvali Marjanoviča. naj se uda. Begunec je odgovoril s streljanjem. Razvila se je pravoata bitka, v kateri je bil Peter Marjanovič libit. V hisi so orožniki zaplenili dve pi<-.ki in več starih srbskih bomb. PES IMA POSEBEN ORIENTACIJSKI ČUT Marsikdo se zanima, kako je mogoče, da |M's najde pot domov, čeprav si ga pustil samega še tako daleč od hiše. Prof. dr. B. Sehmid j" napravil zanimive preizkuse s ]wi. da bi ugotovil, kakšne čute rabi pes. da tako hitro in gotovo najde pot domov. Ugotovil bi bil rad, Ijenjn indela. Rrdke so domačije z manj 'kot desetorico otrok, niso pa redki plodov rt i zakonski pari z 20 in še več otroki. Planšarji | ° Se more *>es tako hitro oriei1-Pongarije se ženijo zelo mladi in tiratl in izbrati P™™ Proti navadno^ učakajo tudi svoje pra- ^omu vnuke. Htevilo prebivalstva raste ta.ko naglo, da bo kmalu pričelo pri^ianjkova.ti zemljišč in tudi • . -c------- ----- pašnikov. Ž? več let se Pongarci trel>a pokolenje jisa,-njegovo obna-«eIijo tudi v druge plaminsKe kra- sanje nasproti tujcu in domačemu je Bosne in Hercegovine. »človeku in sploh njegove navade. Umrljivost starcev in otrok je J Nadalje se je prof. Sehmid zani zelp majhna, prirastek pa tolik, nial, ali pes grize. Poleg tega j da dobi skoraj vsaka rodbina na trpim ;»i-r5it; nm7L-.1t tatn ^ Poizkusa Schmida ni bilo mogoče izvesti. Potrebne so bile zato posebne priprave. Ugotoviti je bilo leto najmanj po enega tIana. V enem samem letu je zabeležen pri- ta*t*k'*od-5Qp oseb in tvorijo, to t_. _ ... : * < * t * -r - • 1 -i-—__ za ni o bilo treba izvršiti poizkus tako, da p«s ne bi zaslutil, da z njimi samo eksperimentirajo. Prve tri -p0'2^""'6 so napravili z " ' ^ 4--i-:-----. samo 5 minut. Pri vseh teh poizkusih ;e prof. Sehmid pazil, da n« bi psi dobili vtisa, da jih kdo opazuje ali pa da hoče nanje vplivati. Na svoji poti proti domu niso psi skoro nič uporabljali nosa in tudi 110 očesa. Prof. Sehmid jo prišel do zaključka da mora imeti pes drugi j čut. morda orientacijski, ki mu po- J maga pri orientaciji. PARIS 11. A vrjiista — !). Septembra CHAMPLAIN o. A "(/usta — 2f. Avgusta N.ZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte na£e pooblaščene agente cfrertek J&ne II) STATE STREET. NEW YORK I TA L J A— C O S U LIC H V SLOVENIJO PO SOl.NČNI JUŽNI PROGI V GENOVO ALI TRST VELIKE ILAZKOŠNE LADJE Najhitrejša ekspresna vožnja do SLOVENIJE po Sredo-dozemskem morju. R E X ............ 22. JuiiJa Conte di SAVOIA .. 5. avg. T irektne ielorniSkt- zveze iz Genove. Potnike lr«-jol zastopnik družbe ler jh bo pravočasno .spremil na hitre hrzuvlake, vozite v Slovenijo Direktna iciuiba do TRSTA V U LC AN l A ...... 29. Julija SATURNIA .... 12. avgusča Druea o.lplutja.: Roma 29. avgusta; Augustus 7. okt.; Augustus 18. nov. Krasni prostori — Izvrstna kuhinja. Vprašaj katercgakoM acei:la ali oa v uradu I'ALIAX LINE State St.. N.Y.C. *. avgusta: Olympic v Clicrbourir S. avgusta: Chnmpiain v Havre Conte dl Suvula v Genoa Berengaria v Cherbourg 8. avgusta: Leviathan v Cherbourg Europa v Kremen 9. avgusta: New York v Hamburg 11. avgusta: Paris v Havre MaJeBtic v Cherbourg Rotterdam v Boulogne 12. avgusta: Saturnia v Trat Afjuitat.ia " Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen Statendam v Boulogne !6. avgusta: Manhattan v Havre Albert BaJlin v Humbuis 19. avgusta: lie de France v Havre Hex v Genoa 21. avgesta: Reliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg 24. avgusta: Cliamplain v Havre Kur».|»a v Bremen 25. avgusta: Vef-ndam v Boulogne 26. avgusta: Koma.v Genoa Berengaria v Cherbourg 29. avgusta: I.«vi;itlian v Cl.erbour« 30. avqusta: I>e »irasHp v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre | Deutuchland v Hamburg 11. avgusta: Bremen v Bremen 2. sept-mfcra. Coni«, d i Savola v Genoa 5. septembra: Me do France v Havre Statendam v Boulogne I 6. septembra: Aquitania v Cherbourg New York v Hambuig 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre Vuloania v Traf Volenrti.m v H< ul..{;iie Europa. v Bremen 13. septembra: l^ifayi-tle v Havre Mnnhaitan v Havre Borenps ria v Cherlmut* Albert Ballin v Hambuig 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Ilex i Genoa Bn-m'-n v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Chamjilain v Havre 21. septembra: A>iuitania v Cherbourg 23. septembra: Sjitumla v Trst He fie France v Havre V.pndiitn y Boulogne 26. septembra: Enropa v Bremen Statendam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Maui etnnia v Cherbourg Deutsrhland v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Olympic v Cherbourg 30. septembra: C'ozitnl oddelek, za varčevanje mladine lxdaja domaČe hranilnike, za pošiljanje i»o pofiU IMi avoje položnice. Z»t vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta po-«el opravlja v gvojl podružnici na Miklošičevi eesfj. Telefon centrale St. 2016 in 2fll6. podružnice St. 2T167. Postni čekovni rnčun centrale št. iar»3;i podružnice št. 10,1.%. l> rad ne ure za stranke so od 8. d« 12. ure. ......"..... .......... ' . ....... I. ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: "ILE DE FRANCE" preko Havre---- Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane za tja in nazaj jia samo .. --28. JULIJA .....$ 101.23 .....$ 182.00 AQUITANIA preko Cherbourga--29. JULIJA in ! 2. AVG. £ena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 M E U R O P A " preko Cherbourga-----9. AVGUSTA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 104.84 za tja ili nazaj j)a samo ........$ 185.50 Kdor se je odloČil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo vdobn^ in brez vseh skrbi potoval PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUR EA U 216 West 18th Street New York, N. Y. — ■