Po?5£?" Leto UD. Jlev. 14Z v untiioni, u toreK zs. Hinilo 1929. Ceno Din l. Izhaja vsak dan popoldne, Izrzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—v Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebei. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144,— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se oe vračalo, — NaSe telefonske števiike so: 3122, 3123, 3124, 3125 In 312*. Otvoritev angleškega parlamenta Za predsednika angleškega parlamenta izvoljen konzervativec Fitzroy - Diplomatski odno-šaji 7 Rusijo se obnove, će se sovjeti odrečejo komunistični ppropagandi London, 25. junija. Danes se je se-stal prvič novoizvoljeni angleski parlament. Ldeležba novoizvoljenih poslan-cev je bila skoraj polnoštevilna. Po otvoritvenih formalnostih, ki jih je iz-vršil najstareiši poslanec angleškega parlamenta kot začasni predsednik. je sledila volitev novega predsednika in zaprisega članov parlamenta. Za predsednika je bil ponovno iz voljen konzervativni poslanec kapetan Fitzroy. Njegovo kandidaturo je postavila delavska stranka sama ter so zanj glasovali tuđi konzervativci in večinoma tud! liberal-cf. Izvoljen je bil z veliko večino gla-so v. Po izvolitvi za predsednika se je Fitzrov zahvalil parlamentu za ukazano zaupanje in sporočil, da bo slovesna otvoritev parlamenta dne 2. hiltta, ko bo prečitan na zadnji seji angleške vlade sestavljeni prestolni govor. Slovesne otvoritve parlamenta se po dosedanjih dispozicijah angleški kralj osebno ne bo udeležil, ker je njegovo zdravstveno stanje še vedno tako, da ue bi raogel prenesti s čitanjem pre-stolnega govora zvezanih naporov. Zato bo prestolni govor prečital v k ralje -vem imenu lord kaneler. To bo po 29 letih zopet prvi slučaj, ko bo prečital namesto kralja govor lord kaneler. Ta-kratni prestolni govor je bil eden nai-krajših v zgodovini angleškega parlamenta, dočim bo sedanjf prestolni govor, ki ga je sestavila delavska vlada, neobičajno dolg. Posebno obširno se bo bavil prestolni govor poleg akcije proti brezposel-nosti z zunanjepoliticnim programom angleške delavske vlade. Kot glavno točko tega programa bo očrtal poleg priprav za tesne.iše sodelovanje z Ame-riko in za zagotovitev trajnega miru na kontinentu, obnovitev diplomatskih od-nošajev z Rusijo. To obnovitev misli izvršiti delavska vlada postopnjema. Najprej bodo imenovani začasni od-pravnik poslaniških poslov v Londonu in Moskvi. Pri postavitvi teh odpravni-kov poslov bi posredovala netnški poslanik v Londonu tn norveški poslanik v Moskvi, ki vrši ta sedaj zaščito ruskih interesov v Ansliji odnosno angjeških v Rusiji. Nato bi angleska vlada sporo-čila Moskvi, pod kakimi pogoji bi bila pripravljena dovoliti popolno rusko an-basado. Ob tej priliki bi bile točno do-ločene meie. do katerih bi se smela kretati eventualna politična propaganda. Ako bi sovjetska vlada pristafa na to p°godbeno amejeno svobodo razvoja ruske komunistične propagande v An-gliji. bi sele delavska vlada definitivno imenovala angleškega poslanika v Moskvi. Madžarsko-ramunski optantski spor Izjava predsednika madžarske delegacije v prekinjenih poga- janjih. — Budimpešta, 25. junija. Predsednik madžarske delegacije baron Szterenv je konferiral z ministrskim predsednikom Bethlenom o poteku prekinjenh optantskih p-ojjajanj z Rumunijo. Kot glavni vzrok pre= kinitve je navede!, da ni bilo raogoče pod nobcuitn pogojem doseći sporazuma o vi-5mi odskodninskega zneska optantom za likvidirana posestva. Dočim je zahtevala madžarska delegacija 130 milijonov zlatih kron odškodnine. je Rumunija ponujala samo 100 milijemov, plačljivih po 20=letnem amortizacijskem nacrtu z dodatnimi od* Skodninami potom stvarnih dajatev. Zato je nasvetovala madžarska delegacija ru* munski, naj sporazumno vso zadevo v re* šitev pređlužita generalnemu tajništvu Dru» . &tva narodov, ki bi še pred pričetkom sep== | temberskega zasedanja Društva narodov skušalo doseći zbližanje med stališčema obeh držav. Madžarska delegacija je to se* daj po svojem povratku v Budimpcšto predlagala tuđi madžarski vladi in je priča« kovati, da bo osvojila ta predlog. V slučaju, da. bi rumunska vlada odklonila predlog madžarske vlade, je pričakovati, da se bo na septemberskem zasedanju Društva na* rodov zopet pojavilo vprašanje optantske* ga spora med Rumunijo in Madžarsko, ki je povzročilo že toliko debat v pretcklih zasedanjih Društva narodov. Kako bo po* stopalo Društvo narodov v tem slučaju, še ni nič znanega. Skoro gotovo pa bo imenovalo nadomestnega sodnika v rumunsko* madžarsko razsodišče. Komunistični izgredi v Parizu Krvavi spopadi med policijo in komunisti. — 24 poiicistov ranjenih. — Pari/, 25. junija. Korrmnistično organizirani ilelavci pri gradnji podzemeljske žeieznice so \ zrak protesta proti aretaciji dveh voditeljev njihove strokovne organizacije pričeli stavkati. Stavkuioči delavci ^o vćeraj hoteli iti v sprevodu po velikih bouievardih, vendar pa jih je policija raz-gnala. Zatem je imelo 5000 delavcev komunistično zborovanje v domu svojih strokov-nih organizacij. Po zborovanju je odšlo več sto komunistov proti jetnišnici, da bi opro- stili aretirance. Demonstranti so obmetavali policijo, ki jih je hotela zadržati, s kamenjem cestnega tlaka in praznimi stekleniea-mić Pri tem je bilo 24 poiicistov ranjenih, 4 demonstranti pa so bili aretirani. — Pariz, 25. junija. Pri ponavljajočih se spopadih med pariško policijo in stavkujo-Cimi komunističnirni delavci na podzemelj-ski železnici je bilo nad 200 delavcev areti-ranih ter prepeljanih v zapore. 40.000 ljudi naskočilo vojne ladje Velika panika pri ogledu angleških vojnih ladij. — Mnogošte- vilne nezgode. — London, 25. junija. V Trafford Wharfu v Manchestru je došlo do velike panike, ko so dovolili občinstvu pristop na brodovje agleških rušilcev, \\ je t.iakai pripTulo. Proti vsemu pričakovanju se je zbralo ka-kih -4^.000 ljudi, ki so skoro v naskoku za-sedli ladje, pri čemur bi se krna'u eden rušilcev zaradi silne teže došle ninožice prevrn:!. Vsled silne snjeće ie Dadel neki mornar v morje in postalo ie skoraj nemo-snče resiti mnogoštevilne ženske, ki so se \- silnem prerivanju onesvestile. Končno so iih mogli Ie preko gld\ velike množice prenesti na varno. V vsen prostorih, ki so bil: v blizini na razpolago, so morali prirediti zasilne reševalne postaje zaradi mnogoštevilrih nezgod. V naglici je pri-spe! večii oddelek policije, ki pa se ie iz-kazal preslaboten, da bi napravi! red ob silnem navalu mnosostev Ine^n občinstva. Velika eksplozija. Proti kratkim krilom v cerkvi — Bratislava. 25. junija. Veliko [oirn-nwt jp povzro^il nastop pridiparja Hidwo-B>ja v hratislaveki j^zuit*ki cerkvi. Pred pridigo jp Hidwpjry he] po rprkvi ter le4ice. Ve« železniški in cesi-ni promet na tem mostu je bil zveder pre-kinjen. Velika eksplozija municije — Kanton, 25. junija. Na doseaj ne pojašnjen način je eksplodiralo veliko muni-C'isko skladi^če nacijonalne armade, pri čemer je bilo nad 500 oseb ubitih in več ali manj težko ranjenih. Povratek kralja v Beograd Beograd, 25. junija. Kralj se mudi še vedno v Topoli ter se bo vrnil sele jutri v Beograd. Jutri se bo vrnil iz Sarajeva tuđi minister pravde dr. Srs-kić. Danes sta se vrnila v Beograd minister prosvete Boza Maksimović in minister prometa dr. Korošec, ki sta se udeležila ^ Ljubljani proslave lOletnice obstoja univerze kralja Aleksandra. Izid pevskih tekem v Beogradu Beograd, 25. junija. Na \ čerajšnii tekmi pevskili drustev naše države je bilo priznano prvenstvo ženskemu pev-skemti društvu iz Novega Sada, ki mu je bilo prisojeno kraljevo darilo — zlata lira. Drugo mesto je bilo priznano beosrajskemu pevskemu društvu »Stan-ković«, tretje pevskemu društvu »Javor«, četrto »Beograjskemu pevskemu društvu«, ki je slavilo te dni 751etnico svojega obstoja. Pogajanja med Grško in Bolparsko — Sofija. 25. junija. Tak oj po povratku finanenesra ministra Molova iz inozemstva ee bodo med Bol^areko in Grcijo pričela po-gajanja za režitev še spornih finančnih vprasanj, za katera sta se sporazumela Mo-lov iu Politi«. Orški poslanik v Sofiji je tsvoj dopust odgodil do jeseni, ker obstoji mne-nje, da se bo do tedaj dose^el sporazum in >klenila grško-bolgarska prijateljska pogodba. Mussolini o moderni ženski —Rim, 25. junija. I talijanski listi pona* riskujejo članek Mussolinija v vEvening Standardu« o moderni ženi. V tem članku je Musssolini obširno orisal položaj moders ne dame v Italiji in navedel, zakaj so pre« povedane v Italiji lepotne tekme žensk. Fa* šistični režim, prežet rimskega duha, vidi v svetopisemski postavi žene sveti simbol Čednosti in Ijubezni. ki je postavljen javno na ogled. Glavna naloga žene leži pred« vsem v delokrogu družine in če danes hre* peni zaman toliko žensk po tem delo-kroiju, so predvsem krivi moški, ki se odtegujejo odgovornosti in branijo ustvariti temelje ■družine. Zato so ti možje dezerterji Ciove« ške družbe ter je treba tako z njimi posto* pati, kakor se pač postopa z dezerteri i. Italija je to razumela in jih je zato prar izdatno obdavčila. Z davćnimi dohodki. ki se stekajo na ta način v drža^-n^^ blagajno, podpira Italija družine s šte^ilnimi družin= skimi Člani. Nemški državni proračun — Berlin. 25. juiitui. I>ržavni /.bor jp sprejel proračune zunanjejza urada. /,a za-sedena ozemlja in vojnih bremen po orei-lojzih otlbora. Neiaupnice je odgodil po tr^t-jem čitanju. Prihodnja seja jutri popoldne. D' Annunzio operiran. — Milan, 25. junija. D' Annunzio je bil v svoji vili ob Gardskem jezeru operiran na slepiču. Operacijo sta izvršila brez upo* rabe narkoze dva zdravnika s tremi asi* stenti. Stanje r>olnika je zado\-oljivo. Mehiske cerkre zopet otvoijene — Mexiw>. 25. junija. Nadskof Pasquale Diaz je objavil, da se bodo katoliške službe božje v cerkvah pričele Lopet v feoboto, na dan Sv. Petra in Pavla. Politična konferenca vlađ v Švici? Francija in Nemčija za sklicanje politične konierence viad na nevtralnih tleh. Pariz, 25. junija. Kakor poroča list »Petit Parisien<, se je odločila franco-ska vlada, v kratkem podvzeti korake pri zainteresiranih državah za sklicanje politične konference vlad. za izvedbo Voungovega nacrta. K temu koraku se je predvsem odločila zaradi po/iv-ljene akcije angleške diplomacije, ki ie pričela povsod nastopati zelo aktivno ter skuia tuđi pokreniti kot prva vprašanje kraja in datuma sklicanja politične konference vlad. Ob tej priliki je mislila angleška vlada predlagati za se-dež konference London, ker želi, da bi se je udeležil osebno tuđi sam pred->eJ- nik ansleske vlade Macdonald. Ta želi angleške vlade pa e naleteia pri h'ran-cozih in Ncmcih na malo ucrazpo.ožt1-njc. ker želita vladi obeh narodov, da bi se politična konferenca \ rših v kaki uevtralni de/e!i, t. i. v >vici in ^icer v mestu Lausanne. Na ta način ne bi prišla nobena od pojcajajočiti se strank v težak položaj. Ja hi bla kot gostiteljica vezana in omejena v svobodi pri zašto-panju svojih interes<)\'. ^raneosko zu-nanje ministrstvo je /e sestavilo noto, ki jo bo poslalo \ se;n prizadetim dr/a-\am. čim bo od«»hrena na seji franco skega ministrskega sveta. Španski letalci DonesrečMi Neznana usoda španskih prekooceanskih letalcev. — Ostanki razbitega letala sredi morja. Madrid, 25. jumja. VotaŠka radio-brzoiavktt španskeffla parnika Ma^lh daljavi \2i) mili od Azorov ostanke let vilo le-tal in tonjednih ruiilc«v razbito čene zaradi neresnićne vesti, po ka ter i Zaradi nere^ničnosti te vesti >e ie po vleklo za dva dneva. \ lađa ie uvedla zroćitelia usodne ii^resnične \estu postaja v Madridu je preiela bre/zično aens«. tla je \ idei ptirnik (jredlen' v ala hrtv posadke. Sedai išče \ečje ste- letah*. španske oblasti H> zek> otior- je baie »Numantia pristala na \/orih- i/vcd»".»\ anie p«» špansltem letniti /a- struKo preiskavo, da N i/^llužl>uio-čemu uradniku zanimivo listino, opremljeno z žigi okrajnega sodisča v Kranju. Na listini je bilo napisano: V roke gospe Leopoldme Eržen. Radi § 79 niste mogli pravomoćno v Ljubljano, se tem potom obveščate, da se imate /glasiti v Jadransko - Podunavski banki v to-rek radi vaše dedščine po umrlem \ntonu Kosmaču. Vašem zaročencu v amerikanski valuti 59.0>"> Din. S to listino se imate z sospo M. Carmanovo zglasiti v torek v banki. Podpis: Leopoldina Eržen. Pečat okrajnega sodisča v Kranju. Podpis nečitljiv. Na račun te bogate dedščuie je hotel Ropret včeraj v banki dvigniti 3ii.iXm dolarjev. Bil je prepričan, da nm jih bodo v banki kar meni nič tebi nič izplačali in Ua bo z dolarji odjadral iz Ljubljane. Toda delal je račun brez krčmarja. V banki tako primitivni listini in potrdilu >e\eda ni^o nasedh. Spoznali so takoj, da gre za premeteno, a vendar dokaj naivno sleparijo. — Trenutno nimamo na razpolago toliko valut! je dejal uradnik Ropretu. — Mor-da se oglasite popoldne! — Dobro! je deial Ropret. spravil svojo listino lepo v listnico in odšel :z banke. Ni Še dobro stopil iz zavoda, ko ga je nekdo prijazno potrepljal po rami. PreseneČen se je Ropret ozrl in opazil policijskega strai-nika, ki mu je dejal: Kar pojdite z menoj, jaz vem, kje vam bodo izplačali dolarje! Ceprav nerad je odšel Ropret na policijo, kjer so mu izprašali vest. Izpovedal je, da mu je listine dala njegova ljubica Leopoldina Eržen, ki se je ž njim vred pripeljala v Ljubljano. Bil je prepričan, da je listina v redu in niti najmanj ni slutil, da gre idi sleparijo. Policija mu seveđa ni verjela in ga je obdržala v zaporu, obeneni je pa pričela poizvewV si ja je ugotovila. da ni na truplu nofoenih /nako^' nasilja in da gre r.atbrž za nesrećo ali za samomor. l'i««jtovilo se je, da gre /a nekoliko sUh-uumnega posestnikn\ej!« >ina Kranceta N)\aka / \£a startna 30 let. Fant jt bil včeraj na koinii, a ie nenadorot izginil. Ccprtv so ga vsi tsktli. ia ni*d mogli najti. Novak je naibrž v zmedeno*»ti skočil v Liublianico, ni pa i/ključeno. da se je ponesreCil Vjegovo truplo »o prepe« ljali v mrt\ašnico \"ćcrai se ie zopet pripetili a^■to1lnobi1• ^ka nezgoda, ki pa je bila k sreči lažiegft značaja. Zjutraj okoli 6.40 ie %ozil po Bici* ^eisoAi cesti v srneri pmti Dunaiski ceiti šofer Pavel ("'e^rik. zaposlen pri tvrdki »Scila«- v Trstu. N'a križiću Gospotvettke in R]ei\*eisove ceste mu ie nasproti privo* zi! Magistrov avtt'bu^ ki C« ic vodil šofer Pirrut. Tešnik je hotel a\t"bus prehiteti. Ker se mu to na levi strani ni po«reči1o, ie "ku^^l na de*ni. nri tem pa ie od strani zavojril v avtnbu-« Pri k^rainbo'u je ^tagi* strovemu a\ obusu /vi! bi\ltn:k. na njec>* vem avtom^bilu ri »»e ie /lomila ttopnict. Druge nesreće ni bilo. 10-letmca 2SK Hermes ZSK rterme* pr<.i>i«i\: v m na jrvšču 1 ir:je 10 letaico * a .-a. Pro--»la\d klub*, ki \x v teku 10 ktr.cia ot>v!o»a do-T>r:neo>«! nertii'.e koris'i za ves i' " ""^. &jyort, ;e združenu z \e!.k.m: iu»a»iTie:!'. r."., na karer h ^de'uj«io klub, \>K P-.nuc.t, s^K. 2e-■ezn.^ar-Za^etJ, SK. Že'e&ti.ćar-V\ari4K)r mi Hermes :er ji*n:oK Ž*. czn Čar-Za»reb. — Dw« M). t. :«. »b 16. -ri f na.e n«' & nve:ne«a '.Mtimi* ob !•• >re mazane a pf^fja dne, n*> 17.30 »mato\a'iCi :>rveja dne (»a poka! klmha) — xveč«r eb ZO.30 *Ca«tTv: ve^er) Družab«: v«5cr v rt« !« zz- onernera i?>e»vca Ba.n«vci w s Pave!n-Č» n ra£de!::cv dar^'.. Sorzna poročils. ULRBLJVNSK\ BORZA. Dtviie: Am>terdan 22.*4—22W (12.*7|, Ber!-in BJ*0—13.5W 113.57), Brirsci.i 7.*OW, [J-j . "i 9.9304. Cur.h 1094.4—1097.4 UO4» 9). Diuia; 7s*S*4—S.&lvM (8.0O44K Um6om 275*3—-276.43 <276 03). N5. Pftjii 222 74, Praea 168.26—169.% (1*6 66), Trst 796 7—2««.7 (279.7). Efekti: Cc!j^ka 170 4. Ljubijansika Lredi-na 123 d, Praited ona 850 d. Kredrtai 170 d. V«vie 125—130. Ru*e 275—^#5. Sravima *0 4. >eš>T 10S d. \nwnj Jkoda 404—406. INOZE«SK£ BORZE. Cnrtfih. London 25.19. Newyork 51960, Pw4f 2U.32. Mlan 27.1«. Ma4nd 7330. BerUa 123.TS, [>jnaj 73.03. Beograd 9.1275. Prag« 1540. Bv-kare&a 3.06, Bud:ro«^^a 90-M. Sof.ja 378. v\' Stran 7 »SEO VENSKI NAROD«, onske, Južne Amerike. Afrike itd. so prišli v Bcr-!>n Te radi te razstave. Plinarne so velevažne zaradi stranskih produktov Razstava kaže velikanskt napredek plinske industrije v Nemčiii. Kdor vidi razstavo, čuti, da je premost prenenal biti ku-rilno sredstvo. Bliža se čas, ko bo premos Ie še surovina za mnogobroino kemično industrijo, ki bo predelala dragocene zaklade v pnd clovestvu. Le malokateremu je znano, koliko in kako raznovrstne fabrikate daje premog v različnih tovarnah, plinarnah, koksarnaii, barvarnah. ferma-cevtičnih tovarnah idt. Koks Je največji stranski produkt plinarn. Današnja težka in kovinska industrija ie popolnoma nemogoča brez tega, brez dima gorečega kuriva. Vrednost koksa je višja kot cena premoga. čeprav je koks nastal iz. premoga, kateremu se ie odvzelo mnogo drugih dragocenih sestaviru Katran Je kot tak že uporabliiv za konserviranje lesa, najbolj pa pomagajo človeštvu izdel-ki iz katrana. Iz katrana prideluje danes kemična industrija anilinske barve. zdra-vila in destnfekcijska sredstva, razstreli-va, umetne smole, aspirin, piramidon, sal-varsan, indantrenska barvila in indigo. Le malokatera dama se zaveda, da so barve njene obleke napravljene iz smrdljivega črne?a katrana, nastalega pri produkciji plina, s katerim si dama kuna kosilo. Bencol, touol, kylol, naftalin, antracen, karbazol, fenol in krezol nam daieio lepe, v vseh mogočih odtenkih znamenite barve za volno, naravno in umetno svilo, lase in papir. S tem pa skoro brezštevilna množina katranskih proizvodov še ni izčrpana. Fenol in krezol so znani po desinfekcijskih lastnostih. Trikrat nitrirana kislina ie znana kot rumeno barvilo in pa kot razstrelil-no sredstvo strašnoga učinka. Iznajdba ameriJkega kemika Baecklanda daje člove«. štvu umetno smolo bakelit, ki ie ootrebuje-jo v veliki meri za Izolacijo električnih vo-dov. za izdelovanie različnih okrasnih predmetov in pri izdelovanju lakov. Nemška kemična industrija zalaga ves svet Ko je bila Nemčija v svetovni vojni odrezana od vsega sveta, ie bila poleg dtugin kemičnih idustrij na robu propada tuđi industrija lako\. Kumaron smola iz katrana je pomagal iz zadrege, uporabljajo jo še vedrio, ker se je izkazala kot nena-domestljiva. Prav tako je tuđi sestavina pvridin nenadomestljiva za tekstilno industrijo. Vse te sestavine pa po množini ne pred-stavljajo slavnega dela katrana. Katran vsebuje namreč ca 50*^ katranske smole in 25% različnih katranskih olj. Bencol uporabljajo za pogon eksplozivnih motor-jcv, višje hlapljiva katranska olia pa kot kurilno olie v kuriščih, za pogon Dieslovih motoriev, za impregniranje železn. pragom* in brzojavnih drogov. Za konserviranje lesa služi tuđi znani karbolej. Za impregniranje ulic se ie uveljavil katran Sele v zadnjem desetletju. Leta \9?5. so porabili v Nemčiji 3000 ton katrana, la-ni pa že nad 100.000 ton. V vseh delih Nemčije vidimo krasne avtomobilske ceste, za katere ie dala plinska industrija potre-ben materijal. Neumorna je ravno kemična industrija Nemčije: vedno i*če in najde se nove tvarine v katranu. V Nemčiji proizvaiajo letno 1 in po! miljona ton katrana, vrednost produktov iz katrana je neizmerna, sai zalagra nemška kemična industrija skoro ves svet z •.tjrazličnejšimi barvami, razstrelivi in '♦jdikamenti. Letno potrošijo 3462 milijonov kubičnih metrov plina Nemlka država, ki neumorno nadzira ndustrijo, podpira tovarnc, ki so potrebne iz narodno gospodarskega vidika. Zt pred mnogimi leti je uvidela veliko važnost plinarn in koksaru. Med svetovno vojno sta prav plinska in koksarnska industrija v nemali meri pripomogli, da se ie Nemčija tako dolgo upirala svojih nasprotnikom. S pomočjo države je pridobila plinska industrija trdna tla, razvila se ie v mogočno in impozantno organizacijo ki je v ponos nemškemu tehničnemu svetu. Nemčija je producirala in porobila lani 3462 miljonov kub. metrov plina. Zani je pora-bila 7.2 miljona ton črnega premoga v skupno 1209 plinarnah. Število plinarn se v zadnih 15 letih ni zvišalo, potroiil pa se ie konzum plina, kar dokazuje, da so se male nerentabilne plinarne opustile in so se me-sta priključila na omrežie sosednjih več-jih plinarn. Saksonska ima plinsko omrežje tako razpredeno iz velikih centralnih plinarn, da ima skoro vsaka vasica plinsko omrežie: kuha in peče se v kmečkfn hišah prav tako kot v Berlinu. Nišo redki prime-ri, da se kuha s plinom tuđi prašičja krma, kar je za naše razmere nekai skoro ne-verjetnega. VeČina plkiarn v Nemčiji je v rokah mestnih občin (81^) ter so udružene v Gospodarski zvezi nemških plinarn: le neznatno število je v privatnih rokah 12^, 1% plinaren pa je upravljano po mešanih upravan, obstoječih iz zastopa mestne ob-čine in privatnikov. Prifližno 32,000.000 prebilvalcev v približno 8,000.000 gospo-dijnstviii tiporablja plin za kuho. kurjavo in razsvetliavo. 14.000 miliiard kalorii se torej porabi za plinsko kuho in kurjavo v Nemčiii letno, na enega prebivalca letno 100 m* plina. Posebno interesantne postanemo te številke, ako upoštevamo. da je plin v Nemčiji mnogo dražji kot drugod. Atie-riški delavec dobi za eno uro dela okroglo 1 dolar, nemški za eno uro pa le 1 marko. Ameriški podjetnik prejme za en dolar ca 28 m3 plina, njegov nemški kolega pa pri velikem ođjemu naiveč R—10 ms plina. V Nemčiji ni modernega obrata brez plina V Jugoslaviji zasluži izučen delavec na uro 10 Din; zato 'ahko prejme njegov de-lodaialec 5—7 m5 plina. Ako primerjamo ceno nemškega plina s ceno ameriškega, vidimo, da ie plin v Nemčiji zelo drag in vendar ni skoro modernega obrata v Nemčiji brez plina. Neverjetno mnogo dela ie bilo potrebno, da je nemška plinska industrija naučila nemškega industriialca pravilne kalkulacije pri plinski kunavi. Ne samo primerjava stroskov za premog in plin je potrebna, potrebno ie, da se vraču-najo tuđi hitrejše delo, višja in kvalitativno boljša proizvodnja na uro in druge prednosti, ki jih nudi plin odiemalcu. Ko je ta način edino pravilne kalkulacije bil jasen vsem. se je odprla pot uporabi plina v gospodinjstvu, v obrti in industriji. Uspeh tega kolosalnega dela kaže v presenetljivo natančni luci plinska razstava. Nemški aparati za plinsko uporabo se danes izvažaio v Scverno in Južno Ameriko, sploh v vse dele sveta, kjer so plinarne. Interesantno ie, da potrebujejo prav Skanidnaviia in Ho-landska. torej dežele z razvito električno industrijo razmero najveČ plinskih apara-tov, ko bi bilo pričakovati, da bo tu električna energija uspešno konkurirala plinu. Od na i mani šega plinskega kuhalnika do velike peči za talenje kovin so vsi razstav-ljeni aparati v ohratu. Razstava, ki lajika na vsak korak preseneča Dovolj znani so plinski aparati za go-spodinjstvo, tako da je popis ten odveč. Vsaka tvrdka, ki izdeluje aparate, je čutila dolžnost. pokazati uspeh svojega dela, tež-ko je strokovnjaku izmed tolikhi dobrih iz-delkov najtt najbolj§e. Glavna težnja fa-brikantov je, da sestavijo aparate z po-rabo plina. Propagandni oddelek nazorno pokazuje, kaj se lahko napravi z enim kub. metrom: skuha se lahko kosilo za 5 oseb, izčisti. opere in posuši 6 kg Tabljene-ga. 10 kg malo rabljenega in 20 ks: novega perja, opere in zlika 20 ovratnikov, speče se veliko gos. skuha ali speče 9 ke kaprov, izlika dve obleki. prekadi 25 kff klobas, pripravi topla voda za eno kopeli (maniša banja). Naše srospodinje bi se gotovo otresle vseh predsodkov, če b? videle te lepe in precizne aparate, pri katerih odpade vsako težko delo, v katerem se peče in kuha skoro samo od sebe, Ce bi prebrale le nekai propagandnih brošur, ki so jih sestavile najboliSe strokovnjakinie, bi postale ne-dvomno velike prijateljice plina. Da se vsakdo more tuđi prepričati o brezhibnem delovanju plinski'n kuhalnih in drugih na-prav, so vse naprave priključene na plinsko omrežje. bolska kuhinja, razstavljena po društvu nemških plinam, le vsaki go-spodinji na razpolago z vsemi podatki. Na-lašČ nastavljene učiteljice gospodinjstva dajejo pojasnila in navodila, skuhajo in spečejo tuđi vsako jed po želji obiskovalke in nudijo s tem dokaz, da se da vsaka jed okusno in hitro napraviti s plinom; da ni kurjave. ki bi mogla bolje ustrezati kot kurjava s plinom. Kdor pa hoče videti več-je kuhinjske obrate, se mora potruditi le v pritličie ogromne razstavne dvorane. Vi meri 12.500 m*. Tu je velika restavracija, kjer pripravljalo jedila na nainovejših plinskih Stedilnik'h. Ljudska kuhinia za de» lavce :z okolice razstavnega prostora daje dnevno 1000 liudem potrebno okusno iirano. Za 30 pfenigov, t. j. 2.60 Din za obed in osebo. Ogromni »Haus Vaterland g. Kempinskega Veliko mesto potrebuje seveda saT.o po seb; drugačno preskrbo s kurivom in opremo za gospodinstvo potrebnega blaga kot morda mali trg ali ćelo vas. Zato je pl:n ravno v takih mestih še posebno potre-ben. Dokaz temu daje dejstvo, da so skoro vse restavracije in kavarne v. Berlinu urejene s pHnskimi kuhalnimi napravam;, ker se le s to kurjavo lahko vzdržu'e v redu veliki promet. Kdor priđe v Berlin, naj poseti veliko restavracijsko poslopje podietnika Kempinskega ra Potsdarrskem trgu. Ta 5 nadstropna stavba. Ki doseže do dolžini našo Aleksandrovo cesto, je posebnost v vsakem oziru. Podietnik Kem-pinski ima v Berlinu več rastavrac:\ nai-večja je »Haus Vaterland*. Ze ko vstop:§ v poslopie. vidiš, da ;e oprema stala ogromno denaria. Z eno marko za garderebo imaš prost vstop v vse dvorane. Vsaka dvorana ie opremljeni drugače, vidiš dvorano z Reno. vidiš in čutiš da si v Grinzigu pri Dunaiu. v tretji dvorani se zopet pocuiiš med Mehikanci, v četrti med Japonci, v peti med Spanci itd. Vsaka dvorana je opremliena v stilu onega kraja, ki ga dvorana predstavlja. V renski dvorani točijo le pravo moselsico in rensko vino. Ena stena kaže panoramo renske doline, vidiš kako se pomika parnik po Reni, vidiš kako gredo delavvni v vinograde, opazuješ nevihto in valovanie reke, zibanje parnika, čuješ njegovo klicanje i:i tuljenje, ko zapelje po viharni vožnji v varni pristan. Tekom po! ure preživiš v mislih dogodek na Reni ob prlstni renski kapljici. Več tisočglave množice imajo ob mizah prostora Zelo zan-imiva pa je tuđi oprema in organizacija v tem obratu, ki je prav za prav že velika tovarna. Podjetje ima Iastno le-darno, Iastno tiskamo, Iastno pralnico in likalnico. pekarno, lastne zeleniadne vrte, svoje mesarje, tako da v nobenem oziru n: vezano na voljo drugih. 8000 gostov i.na ob mizah prostora. Za tako množino gostov pa je tuđi potrebna posebna ureditev kuhinje. Zato ima -Haus Vaterland« v kleti centralno kuhinjo, kjer se prirejaio jedila, skuhajo ali spečejo pa se v posaraez-nih dvoranah. kamor zapeliejo pripravljena jedila po dvigalu. Vse naprave so na plin, le pogonski stroji so z električnim tekom. Po izjavi g. Kempinskeza mu ie plin nenadomestljlv, ker lahko s tem ku-rivorn jamči za točno in hitro postrežbo. Velikanski obisk te restavraciie. ki ni nic dražja kot druge boljše restavracije. dokazuje, da bo priše! podietnik kmalu na svoj račun. Steklarna, kjer tope 800 kg stekla naenkrat Pa da preideino zopet nazaj na razstavo. Na razsiavnem prostoru so v pogonu vsi veči: obrati v katerih se do danes uporab-lja plin s prav Iepim uspehoTn. Postavljena je velika pekama kruha in peciva. Ve» liko viven'e okoli peči dokazuie. da ima pekama mnogo naročil, da ie mnogo lač-nih in sladkosnednin na razstavi. Zelo za<-nimiva je steklarna v kateri se topi 800 kg stekla naenkrat. Osem steklopihačev piha steklo v steklenice, vaze in druge vrste posod, ki najdejo takoj dobre odjemalce. Poleg te male tovarne sta tuđi delavnica za steklene aparate laboratoriiev in delavnica s pihačem okrasnih steklenih predmetov. Prav takrat, ko sem občudoval tuđi jaz njegovo umetnost in izurienost rok, je izaotavlial skupino borečih se ielenov. Marsikaj bi si omislil, pa kai ko je 14 di,-narjev sele ena marka! Plin ui>orabljaio tuđi za emajliranje posod in napisnih tablic, za žganje keramičnih izdelkov. za varienje železa in v kovačijah. Vsi ti obrati na razstavi zaposlujejo najmani po 10 delavcev. Naše gospođinie bi gotovo zanimala tuđi pralnica in likalnica, ki io ima v obratu udruženje berlinskih pralnic in likalnic. Skoro vsaka gospodinja. ki poseti razstavo. prinese s seboj umazano perilo, ki ga v tu v 1 uri za mal denar opereio. posuše in zlikajo. In pri tem ne vidiš skoro perila v rokah uslužbenk, ne opaziš razburjenja pri osobju, vse jrre avtomatično. mirno in hitro: tuđi ne čutis zopernega duha kot pri nas v pralnicah. Naimodemejši oralni stroj; s plinsko kurjavo pretvarjaio umazane krpe brez belil v snežno belo tkanino. Obratni prostori za izdelovanie klobas, kažeio, da se njihovo pripravlianje lahko vrši strogo po higijenskih predpisiVih: vsako la'nko opazuje. kako se pripravlja jed, katero nai z užitkom poje. Predolgo bi postalo poročilo. če bi hotel popisati vse obrate, ki deluieto na razstavi s plinsko kurjavo. Lahko se reče, da ga ni obrata, kjer se ne bi dal uporabljati plin namesto druge^a kuriva. »Historična ulica« Zanimivo je, da Berlin še danes kot ve-limesto z velikim; električnimi centralami razsvetljuje s plinom ne le vse zlavne ulice, temveč tuđi stanovanja. 7O<& vseh sta-novanj je še danes v tako zvani dobj električne energije razsvetlienih s plinskimi lučmi. Cestna razsvetljava bi lahko odpad-la, ker električna svetlobna reklama Še sama v dovoljni meri razsvetljuie ceste in stavbe. Berlinske ulice so radi bajnih in rafinirano izvedenih svetlobnih barv in oblik, nepopisno očarujoče. In ako človek pogleda moderni plinski luster, ki ga pri- žizate in ugašate kot električno luč le s piitiskom na gumb v steni, gotovo ne opazi, da svetijo plinske svetilke. Zelo zanimi-va je rudi »historična ulica« na razstavi. Vidiš, kako je bila razsvetljena mestna uli-ca še z oijnimi svetilkami, kako so svetili Pivi plinski gorivci z ogromno rabo plina, h.-kšna je bila berlinska ulica ponoći pred I«1 leti in kako danes razsvetljujeio plinske svetilke z nad 1000 svečno svetlobo glavne berlinske ulice. Na 140 m visokem stolpu plinska kuhinja Kaj pomeui plin za nemiko narodno gospodarstvo in kskšno vrednost bi ime; v drugih drŽiMn, je razvidno -z obseinosti razstave, ki z^vzema samo pokr;tega prostora ca 50.000 m*. Nad rizstavo kriljuje 1-« metrov visok stolp za rađijo, ki ima v sredin; malo restavracijo. oDrerrveno % plinskim: pečmi, štedilniki :n pečn^ki. 5 pogledam na Berlin lahko p /nare. kaj in AoLko lahko ustvari narod. k: ima poln energije in displine točen <::l Pred seboj Po obse*u manša je razstavi vode v zvezi s kopališi , sas.lskimi in res in.m pripravami. Udruženje nemlkih plinarn fOtovo n: rr.otlo bolje in lepše prikazat: usptha ivu-jesa 701etnega dela kot s to mzstavo. Jubilejni kongres gledaliških igralcev Položaj igralcev bo urejen s posebnim zakonom ki ja že izde-lan. — Igrale i dobe svoj pokoj ninski sklad Letos praznuje Udruženje gledahikih igrtlcev v Jugoslaviji 10*lctnico svojega ob» stoja. Kdor pozna igralsko naturo, kdor ie kdaj pogle-krbf>\ ala najnujnejše. skoro samo po sebi razumljivo, in česar vsega pred* vojni igralec dotlej ni imel. Tajnik ljubljanske sekcije l'druženia ijjraloev. g. Lojze Dre novce mi ie na prošnjo Ijubeznjho pojasnjeval položaj ta* kole: Pravkar sem <-e vrnil iz Beograda, kjer se vrši zadnja redakcija gledal&kega za* kona, na katerem neumorno delujeJT poleg i^ralcev tuđi književniku glasbeniki, gle* tlališke uprave in ministrstvo prosvete. S tem zakonom bo rešeno enkrat za vselej \T»raŠanje igralćeve preskrbljeno^ti. rarvr. ^titve v različne skupine po /e obstoieČem uradni^kem zakonu. Scdanji nacrt predvi* deva tri glavne skupine, in sicer: 1 zaCasne elane. 2. redne ćlane, 3. stalne člane. $te* vilo ^talnih članov bo najbrž otnejeno in morejo nostati stalni elani samo prvaki po* same^nih odrov. Ta naslov odgovarja pri* bližno inozemskim Častnim članom. Enkrat imenovane stalne člane prevrame država v svojo skrb. Glavno težišče našega prizadevanja pa je preneseno na rešitev centralnega penzij* skega fonda celokupnega osobja vseh gle* dališč v Jugo«laviii. Po novem 2akonu se delijo gledališća v dtžavna, mestna in za» sebna gledahiča. — Kako si zmmiiljate uredite\ pokoj* ninskegs tklods? Temelj pen/ijskeca fonda ofestoj* to» wa<»no že v Zagrebu. Licr so Cla:ii že tiM' rovani. V'iem nam pa je pred\»em do tega. da že konCno urectimo m izenaCimo neena-kost glede pre*krbljeno*ti in da ti tuđi v tem pogledu postanemo pravi tovariši. Pr«T radi tc^a se tuđi mi s centralnih državnih ijledali^ć borimo z« uzakomtev, da Kodo preds scrn tuđi naši kolegi v provinci uži» vali iste ugodnosti kakor mi. Centrala pred* vide\a sedež tega fonda v Zagrebu kamor bodo potem od čas* do časa po/vani dele« f-ati ostalih cledaliič. Po poteku trch let od uzakonitve bo torej mogoCe zagotoviti \«em našim zaslužnim stanov*kirn tovari -em mirno življenie po napornem umettii# rizade\*anjem krogi \' Beogradu'* Po vseh do>ed*njih vti&ih *em trdno prepričan, da je minila doba, ko so zrli me* rodajni krogi na gleđališve kot na balast, na luksus, ki js vsem le v napoto Danes stoje na krmilu možje. ki goie do našega pokreta ljubezen in popolno ^aupanie v gledalište Skoro pred durmi je ta«, ko ljudje ne bodo več kričali: »Skrijte perilo komedijanti gredo«, zakaj socijalni položaj igralca se bo približal stot»n!i evropske^a človeka .. . Kaj pa... sem hotel post reći z novim vpraaanjem, toda tu je Ijufceznjivi h<*.i»m Drenovec vstal in se poslovil. »Imam predstavo. Boš p-a *e pnhod-njič kaj vprašaL« >».Tasno.« sem si mi«lil in v tem smislu zaključil s prvim prividom sltvnostnega vr» venja v Beogradu /*»i*e/ Debevtc Nova regulačna crta Dunajske ceste Nadvoz in pod voz in » temi zvezani nacrt o regulaciji Dunajske ceste so zavrgli vsi, ki 60 ee oglasili v \ašem cenj. li«tu — ražen nekega setarega Ljubljančanat. Jaz ©em Ljubljancan srednje starosti in se popolnoma pridružujem ogromni večini na-sprotnikov tega uesrefnega nacrta. V vseh večjih mestih skuša jo odstraniti vepone prometnih iil, mi pa naj gradimo umetne griČe — tobogane, po katerih bodo vozovi, avtomobili in ce?tna ieleznica zlezli na vrh in zopet doli drčali S pošte bi gledali, kako bi ljudje liki mravljam oiiveli umetni hribžek in za njim izginili. Od naSih krasnih Kamniikih plauin bi mogli poBdravljati le še vrhove Brane, Planjave in Ojstrice. Dunajska cesta naj se od Trdinove ce«te dalje enostransko (samo na vxhodni *tra-ni) za 2*2 metrov razširi in bi tako dobila tam obliko podolgastega trga. Po tem trgu pa bi vodile tri ceste in eicer v sredi gorska cesta (nadvoz) in na veaki strani cesta po dolini. S tem bi bila pokvarjena v»a do-eedajna lepa simetrija Dunajske ceste, ki deii eeverni del mesta v dve polovici od pošte do meetne meje. Stroški za reguUt'i-jo in nadvoz so proračunani na 15 milijo-nov Din, kar pa ne bo zadoatovalo, ker bo morala plačati mestna občina eamo za o*i-kup sveta in poslopij na vzhodni etrani ceste najmanj 4—5 milijonov Din. C"e pa bo po regulaciji prizadeta tuđi zapadna *tran Dunajske ce«te, bodo odkupnine presegale 9 milijonov Din. V«i ti ogromni strottci pa bi bili zaman, ako se — recimo po 10—20 letih vendarle posreći doseći prelolitev ie-lezniške proge ali vsaj kolodvora. Potem bi morali zopet umetni grič z nadvo*om podreti in Dunajsko ce»ito na novo nivelirati. Kakor so drugi ie omenili, postane — ako se gradi nadvoz na Dunajski ce*ti — takoj aktualea tuđi nadvoi aa istotako pro- metni Go*po*vet»ki ce*ti, po katari bo it-peljaua ce«tna želeinica v šiiko ia ftt. \id. In tako bo osredena Ljubljani i« z dru« gim »toboganomc. Cujmo torej ljuefeki glat — vox populi, glas ogromne vedine !jub-Ijanskega prebival*tva, ki o^iklanja ne-srečno >,solucijot o nadvozu in ki *i teli ohraniti evojo lepo Dunajsko c««to. Zaen-krat naj 6« pri upravi železnice doaeže, da se premikanje vlakov in vagonov vrži dru-god, ne pa ravno pri prelazu Dunaj*ke oe-#te. To je izvr?ljivo in to bo izdatno ome-jilo dosedanj^ motnje cestn^a prometa. Občinski svet, ki r« bo kmalu znova p^fal s to zadev<\ naj vpoSteva želje Ljubljanfa-oov in tako omogoči, da bodo travniki in prazne parc*l© na obeh itran^h Dunaj»ke ceete tati dane. Srednja »Ur Ljubljaaf»B (Sefestttcci KOLEDAR. Daaes: Torek, 25. junija 1«»; ^»toli-fani: Proap. in Febr.; pravoslavni: 12. ju-nija, Tretji dan Duhova. DANAANJt RIRED1TVE. Op«ra: z»prto. KiM Matira: zaprti Kino Ideal: Ljubav. (Elizabeta B#rfn#r>. III. i*vM prU«keiJA s*KBCtT dri Ua- ierra4#n)a ob 20. v Filharmoniji. DE2LRNE LEkARNEL D«.a«*: Piceoli, Dunajaka cMta. HaWar-cif, Sv. Jakoba trg. Mirna, kak^ni pa so antcli? — *To *° duhovi, ki imajo perotnice. Zakaj vpralajt*« sinko?* — Ker ie Ptpt včertj rekel *luž-kinii Anielici, da je privi angelček.« — »No. vidii, tako bo v Stirib dneh zletela v druio slulbo!« -:. , Stev 142 »SCOVENSKI NAROD«, dne 25. taija 1929. Strm 3 Dnevne vesti. __ Z ia$r«V^Kp univene. Na vs^h fakul- tetaU lagreb^*1 univerze so predavanja ze končana. 30- t. m. bo zadnja promocija v tekočem Sohkem letu. t'roinoviranih to okrog 4> slusateljev, većinom a pravnikov. Leta 1JKJ7/28 je bilo na z-agrebški. univerzi v tiui«kem is^mestru vpiaanih 4216, v po-lptnem im :iT31 sluftateljev. V tekočeni sol-sk<*m letu je bilo v zjuiskem semestru vpijanih 4155, v poletuem pa 3753 slušateljev. Od teh je bila ena petina slušatelji«*. Zani-mivo je, da so studirale Hrvatice do zadnjega večinoma wmo filozofijo in medicino, zdaj so ee pa zAČele cg revati tuđi za pravo, tehniko in veterinarstvo. — £tiri ekskurrij* iz Oškoslovaake na Jadranu. Po ekskurziji češkoelovas-kib akademikov in apronomov ki »o pošotili Juco-»lavijo, je odpotovala 18. t. m. Iz Frage v Beograd ekskurzija mineraloškoga zavoda Karlove univerze pod vodstvom vseučili-*kega profeeorja dr. ^lavlka. CeškoelovaŠki akademiki posetijo raine našo znanstvene ustanove in ttroivovna podjetja v Bosni, Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji. Poznaje «i ogledajo Dubrovnik, Split in Šibenik, od koder krenejo v Plitvice in v ' Mi°-Sredi julija o iz Prage 25 čla-nov praškega kluba če^koelova^kih turi-•tov, ki posrtio Plitvice, Šibenik, Trogir, Split in Dubrovnik, poteni se pa ustavi jo v Budvu, kjfr ostanejo delj Časa na počitni-cah. Prihodnji mespc prispe v uašo državo 20 e>Mcoslovaskih skavtov, ki bodo taborili pod grebeni Pelješca. - Pomor^čaki lahttvajo miianje rokm la pokojninsko zavaro^aaje. Te dni *** je v Splitu mudil delegat pokojninskega zavoda iz Ljubljane. Vršila *e je konferenca med njim in za^topniki na^ih pomor&čakov. Za-stopniki pomorJčakov so zahtevali, da se rok za pokojnin*ko zavarovanje pomoriča-kov, ki so zavarovani pri Pokojninskem ra-vodu v Ljubljani, z ozirom na njihovo naporno službo zniža od 40 na -5 let. V zavodu jft zavarovanih okoli 7 00 pomoršca-kov. Delegat pokojninskega zavoda na ta predlog ni pristat. Ofcnovana jp bila posebna komisija pomorscakov, ki bo stopila v čim tesncj^e stike z upravo Pokojninekega zavoda v svrho nadaljnega prouČevanja tega vprašanja. Komisijo tvorita pomorska častntka Vicko Peruzović in Baldo Krnetić t#r strojnika Ivan Meng^r in Mate Boban. — Ćirilica ali latinica? Dr. Vlado Sta-ĐJek j> priobcil v glasilu Narodne Odbrane dva članka pod naslovom /Ćirilica ali latinica*. Dr. ^tanjek pravi med drugim: Narodno Oibrano zanima vpe, kar je v zvezi z edinstvom; ila^ti z luhovnim edinstvom na-Š^ga naroda treh plemen. Zato naj mi bo dovoljeno o t^jjj vprasanju nekaj kon^tata-cij. Fatalno je pri oaiera narodu, da ima raje vse tuj>, nego tvoje. Ćirilica in gla-golica je obeležje slovanske kulture. Ka-morkoli je prodrla >lo\en. kultura, povsod imamo v tirilici ali glagolici pisane spomenike. Kaliniki, čerkezi, Gr užini, Tunguzi iftd. «o sprejfli s pi&m^nostjo tuđi ćirilico. Če latinica nima nobenih prednosti, ćirilica pa nobenih nedoetatkov, zakaj bi za vračali svoje? Od male Srbije ee je zahtevalo, da zavrže >voje inif, *vojo za?tavo in svoj ^rb .n mala Srbija je v interesu večje, širše ?lo-vanske zajednice radevolje doprinesla te žrtve. Toda zahtevati, da žrtvuje Š»e eno elo-van*ko obeležje menda v interesu fcplosnega Človecanstva, za to kljub vsem internacijo-nalom in Litzam narodov se ni pri^el pravi čas. Za na*e duhovno edinstvo je mnogo važne j^^, da dobimo konfno svoj skupni književni j^ik z izloČenjem same sintakse. Ko bo to storjeno, se bodo tuđi na*e knjige bolj Čitale in rnzum^le, pa naj bodo pisane v ćirilici ali latinici. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in deževno vreme. \če-raj je bilo lepo samo v Sarajevu in Spli Hi, drugod pa oblačno. Deževalo je v Ljubljani in Mariboru. Maksimalna temperatura je »na&ala v Beopradu 30, v Sarajevu in Splitu 29, v Zagrebu 28, v Skoplju 27, v Ljubljani 25.6, v Mariboru 22 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.4 mm, temperatura je znatala 14.9 stopinj Celzija. — Zopet smrtna obsodba. Kakor smo po-ročali včeraj, eo bili pred novosadskim e>o-diščem obšojeni na smrt trije razbojniki, ki zo strahovali vso Baranjo in umorili več ljudi. L>tepa dne je bil v Boeanski Krupi obsojen na tsmrt Bešir Duraković, ki je za-vratno umoril Tbrahima BepiĆa. Begić je namre^ zalezoval Durakovićevo se«tro, ka-teri je dvoril tuđi Ibrahim Oemiče^ć iz vaši Zonjević. Begić in Osmičević sta se so-vražila, 3ovražil pa je Begića tuđi Durako-vić. Njegovo eovra^tvo je bilo še večje, ko p je Begić ovadil financarjVm, cei, da ti-hotapi cigaretni papir. Begić je tuđi Osmi-čevića ovadil orožnikom, ČeJ, da vedno nosi pri sebi orožje. Orožniki so O^mičevića pre-iftkali, toda orožja nis>o našli pri njem. Radi denuncijaeij sta sklenila Osmičević in Duraković osvetiti ?e nad BegiĆem. Ko se \f jiekega dne peljal Bejiić na kole*u 6koxi vas Todorovo, «ta ga Osmičević in Durako-vi^ opazila in sklenila sta na povratku ubi-ti pa. r>»mičević, ki je bil Se mladoleten, je ^bljuhil vsk> odgovornost prevzeti na«*e. ()ka junaka ?ta zp skrila za staro hruško °k '-*sri in šakala Begića. Ko se je prip^-ljfll mimo, j<» Duraković dvakrat ustrelil iz zalede nanj in ?a teilvo ranil. Begić je pade! 5 kol<^, bil pa J> £e živ. Tedaj je 6tt>-pil k njemu Osmifević in pričel nanj ?tr°-Ijati, feprav ga je riojenec milo prosil. naj ne prelja Oddal je nanj tri strele. Beaić je seveda poškodbam podlegel, morilca eta *p pa v soboto ragovarjala pred sodiŠčem. f)«mićević, ki je sprvn prevzel vso krivdo naše, je pri razpravi priznal resnico. Dejal š*'* da mu je Duraković obljubil sestro *.n kravo, e> ubije Beeića. Duraković je bil obojen na smrt. Osmičević pa na li) let tež-k« ječe. . ^ 5>inrt atentatori* Jukića. \ Brodu je te al ene otresti. Ta pa uiu je delala preiejšnje preglavice. i'o drugi verziji so krive obupnemu dejanju strahovite druiin-»ke razmere pri Ulčarjevih. Ulčarjev ocem je baje moralno iu materijelno popolnoma propal človek in živi na »koruzk i neko piopadlo žensko. To je baje faatu zagre-nilo življenje. — Pred katedralo na Kaptolu v Zagrebu je včeraj okoli 17 pil jod neki mladenič in se pričel zvijati v bole-činah. Prepeljaii so ga takoj v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za 211etnega Slovenca fetefana Soraka, rodom iz Ptuja. Fant, ki je po pokliču mesarski pomoćnik, je bil zadnje čaše brez, posla in to ga je tako potrlo, da je sklenil izvršiti samomor. V bolnici so mu izprali želodec in je že izven nevarnosti. __ Pet irtev poplave. V uoči od ^>etka ua soboto je divjala uad selom Podgarić pri (Jarekiici strahovita nevihta, mee je z motorjpm zaletel v nasproti prihajajoči av-tomobil, last tvrdke Antičević, mesarski pomoćnik Andrej TavČar ii Ljubljane. Teiko poškodovanega so prepeljaii v ljubljansko bolnico. Še istega dne pa je moral v bolnico tuđi njegov tovariš Josip Meze, Slletni trgoveki potnik^ iz Ljubljane. Ta je nainreč sedel na zadnjem eedežu motorju in je pri karambolu zletel z voza. Poškodoval se je precej na glavi, dobil pa je tuđi težke no-tranje poškodbe. — V nedeljo se je pripetila se c-etrta motocikli=»tična nesreća. Tr-govski za^topnik Ivan Vencajz je v nedeljo z motorjem vred padel in si tlomil levo roko. Prepeljaii so ga v bolnico. — S kolom po roki. \ čcraj &o v bolnico pripeljali -k>letnega posestnika Josipa Cebaska iz MoŠ pri Smledniku, katerega je v nedeljo zvečer nekdo zavratno napadel in ga udaril 6 kolom po roki. Zlomil mu je desno roko. Napadalec je pobegnil. — Ce odTetnik žali sodiš^e. Subotiski odvetnik dr. Tibor Canji je bil obsojen na 6 mesecev ječe, ker je pred pricami razža-lil sodišče in sodnike. Dr. Canji je tastopal neko švicarsko tovarno svile, ki je bila s svojim subotiSkim zastopnikorn v sporu za 1,700.000 Din. Med strankama je prišlo do poravnave in ko je dr. Čanji to zvedel, je pred zas-topniki švicarske tvrdke izjavil, da s© je rvrdka prenaglila, ko je pristala na poravnavo, ker bi bila tožbo dobila, ako bi subotiške sodnike podkupila, cei, da je su-botiško sodišče itak balkansko. 0 tem so obvestili švicarski konzulat v Beogradu, ki je izročil z-adevo pravosodnemu ministr-stvu. Ministrstvo je takoj odredilo preiska-vo proti ovadenemu odvetniku. Iz Ljubljane —lj Odpiranje io zapiranje trgovin. Gremij trjovcev v Ljubljani opozaria vse xt. Članc, da veljajo slede odpirania in zapira-nja trgovin. dokler g. veliki župan, k novi uredbi ne izda posebene naredbe, kda] se bodo trgovine v Ljubljani odplrale in za* plrale, se vedno stara dolodla. Kdaj bo X. veliki župan iidal novo nardbo. bo narfl- stvo vse ezt- Člane prav oca sno obvestilo. — Odbor. —lj Odhod naših Sokolov na T?esokol>ki ilet v Poznanj. Davi ob 11.45 so se naši Sokoli, tekmovalci in tekmovalke ter teh-nični odbor JSS odpeljali na vsesokolski zlet, ki se vrši 28. in 29. junija v Poznanju nn Poljskem. Vsega skupaj je odšlo okoli 200 Sokolov in Sokolić. 50 jih je bilo iz Ljubljane, ostali pa iz razjiih krajev države. Tekmovalci potujejo pod vodstvom br. dr. Viktorja Murnika. S tekmovalci so od-potovali na zlet kot zastopniki JSS starosta br. Gangl, tehnični referent br. Černe in kot potni maršal br. Obular. Za vsesokolski 7.1et v Poznanju ?o se na&i telovadci temeljito pripravili in prepričani smo, da bodo Jugosloveni vedno med prvim i. -lj Filmsko nagradno glasovanje je na opetovane prošnje podal.išano in to nepre-kltcno zadnjikrat do čctrtka 27. t- m- Ravnateljstvo Hlitneza kina Matice sporoča \ sem onim, ki ho^ejo še glasovati, da so poeoji sedaj v toliko omiljeni, da zadostuje priposlana izpolnjena glasovnica. katero prejme sleherni pri blagajni kinematografa, v Matični knjigami in po večjih tratikah hrezplačno in da lahko izrezek Iz »Slov. Naroda« odpade. Paziti je le na to, da se na stavljena vprašanja pravilno odgovori. Tako je na primer na 1. vprašartje odgovoriti in navesti le en sam film, ne pa ce'e vrste; isto velja tuđi za vprašanja pod žt. 2. in .1, kjer je :iavesti le enega igralca in eno ijrralko. Filmsko glasovanje je velike važnosti, ker hoćemo na ta način izvedeti /elie iz najšir?iih krogov našega občinstva in po tem uravnati naše poslovanje v prihodnji sezoni. Da se naše občinstvo važnosti tega plebiscita tuđi zaveda v dovoljni meri, nam dokazujejo številne glasovni-ce z resnimi odgovori in nasveti. Iz vseh krogov našega mesćanstva nam dohajajo pisma, vsakdo glasuje po svoji vesti, po svojem okusu, ki pa je skoroda povečini enoten zlasti kar se tiče igralca in igraike. — Izid glasovanja in imena onih, ki bodo Prejeli nagrade, borno objavili v ponedeljek 1. julija. Sezite še v zadnjih dnevih po gla« sovnicah, dobite jih brezplačno in pošljite nam jih izpolnjene. Razpisane nagrade, ka-tere prejmete, bodo gotovo bogato poplaćale vaš trud! —lj \*a Vidov dan dne 28. junija 1929 razobesi mestna občina na svojih poslopjih zastave. Vabim meŠČane, da okrase svoja poslopja istotako z narodnimi zastavami. Župan: dr. Puc I. r. —lj Poslovllna predstava g. Svetozarja Banovca. Jutri se poje v ljubljanski operi kot poilednja operna predstava v Ietošnji sezoni Plotova opera Mana«. Glavno te-norsko partijo v tej operi poje odlični član naše opere g. ^vetozar Banovec. Ker od-haja na enoleten Studijski dopust, se ta večer poslovi od našega obćinstva. Ostale glavne partije pojejo ga. Popovičeva, ga. Medvedova ter gg. Betetto in Janko. S to predstavo se zaključi letošnja operna sezona. Premijerski abonenti, abonenti reda A in D dobe vsak dan po eno predstavo še v prvih dneh meseca septembra. —lj K maturi na U. dri. realni gimnaziji ▼ Ljubljani se je priglasilo 34 rednih kandidatov, 2 redni kandidatinji in 1 pri-vatifitka, skupaj 37. Maturo je izdelalo 31 kandidatov, 3 so bili zavrnjeni za 3 mesece, 2 za eno leto. liidelali so: Arko Karei, Gora pri t>odražici, Avčin Franc, Ljubljana, Birjak Valentin, Ljubljana, Boncelj Jo&ip, Dunaj, Čeh Karei, Ljubljana, Čeleinik Fr., Podkoren, Dermastia Marijan, Ljubljana, Dolanc Josip, št. Lenart pri Hrastniku, Do-lenc Franc, i?v. L'rh pri Zagorju, Ferjan Karei, Novo me»to, liayne Emanuel, Ljubljana, Herfort Josip, Ljubljana, Jeruc Ja-nez, Ljubljana, Kerie Pavel, Tr»t, Kocijan-čič Albin, Dušeeavas, Krisper Josip Ljubljana, Lazarini Franc, Ljubljana, Mirtič Franc. Ljubljana, Miiller-Petrič Viktor, Ljubljana, Outrata Vinko, Ljubljana, Petrič Vinko, Ljubljana, Potokar Milan, Sv. Lov-renc, okraj novomeski, Quaiser Ernst, Ljubljana, Slapiak Franc, Vodice, SuMer-šič Miloš, Ljubljana, Tičar Benjamin, Litija, Tršinar Ladislav, škocijan. Vreclto Fride-rik, \odnjan (Italija), Znidarič Ervin, Trst, AdamiČ Zdenka, Trst, Mucha Boiena Metlika, Fajdiga Olga, s. Kriaostoma, Sv-Ivan pri Trstu (privatistka). —lj Šentjakobski gled. oder. V četrtek 27. junija se bo vršilo na Šentjakobskem odru gostovanje dramske sekcije J. u. a. d. -Jadrana z igro >študentovska ljubez^en^. Predstava je namenjena abonentom in dru-gemu občinštvu. S to predstavo zaključi Sentjakobski oder svoje delovanje v sezoni 1928 29. Vstopnice ge dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. Pose-tite predstavo. Pričetek igre je točno ob pol 9. zvečer. —lj VpisoTanje učenceT na II. dežki dri. osnovni soli v Ljubljani >Graben- se vr&i 1., 2. in 3. julija t. 1. V6elej v času od S. dopoldue do 2. popoldne. Učenci, ki v> že hodili v Solo, naj prineso s seboj Itkaz o sol. napredkur, novinci pa naj prineto i seboj kretni list in izkazuico o cepljenju koz. Šol. uprav. —lj III. javna produkeij* goj^nceT tu-ka-jlnjega dri. konzervatorija se vrii da-ne» ob 20. v Filharmonični dvorani. Na sporedu so skladbe komoruega značaja, zato nosi ta večer naslov >KOMORNI VEČER'. Gojenci oddelka za komorno gla>bo prof. Jana Slaisa gg. Stajiič Franjo, Pteifer Leon, šusiter&ič Vinko in Leskovic Bogo-mir izvajajo tri stavke (I. II. III.) Schubertov^-ga godalnega kvarteta v a-molu op. It. 29. Isti gojenci izvajajo ludi DvofaJtov godalni kvartet v f-duru. Med obema kvartetoma pa igra gojenei: violončelskega oddelka prof. Berana Leskovic Bogomir Chopinovo Krasto v g-molu za čelo in klavir. Klavir igra gojenec Lipovšek Marijan. Vse toCke programa so ixvr«tno naltudiran© in bodo med poslušalci brer dvoma vzbudile veliko zanimanje. Vstopnice v Matični knjigarni. —lj Sklepna IV. javna produkcija gojence? drž. konzervatorija v Ljubljani se vrsi v četrtek, dne 27. t. m. v Filharmonični dvorani. Poleg posameznih gojencev nastopi ta večer tuđi konservatorijski orke^ter pod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirka Polica. Vstopnice v Matični knjigarni. —lj Zadruga brivcev, friicrjeT in las-nitarjtr ▼ Ljubljani sporoča cenj. občin»tvu, kakor tuđi članom, la bodo brivnice in damski saloni na Vidov dan odprti in m-cer od pol 8. do 12. in od pol 14. do 20. ure, med tem pa morajo za časa ?luibe božje od 10. do 11. ure biti zaprti. Na praznik sv. Petra in Pavla v eoboto pa smejo biti odprti od pol 8. do 12. ure dopoldie, Načelstvo. 38JS n Obsodba bratov Nogens V sobo to siik> o'bsinio poročali o velikem Skamdalu nemšJkc justice, ki ie obsodila \n ufsrr-rt la hlar>ca Jakubov-skega na podlagi imidcij. V Neu Stre-litziu se je vršila te diii pon-ovna obrav-nava v zadevi procesa proti Jakubov-siltemu, ki je 'bil po nedoftnem obsojen na smrt in usmrćen. Zagovarjati so se moral brata Avgust :n Friedridi No-gems, hiapec Bocker in mana raz*i-zdarhka Kahierjeva, mati bratov Nogens. Avssiu'sit Nogens je bil zaradi umora 3-lefcnejra mezakonfekega sinčka Ide No-gerjs EwaMa o-b&ojen na smrt. zaradi tori've prisege pa ina poldru«o leto težke ječe. Njegov brat Friedrich Nogens ;e bil O'bsoien zarada soudeležbe pri umoru in krive prisege na 4 leta \n 3 mesece težke ječe. Pri odlmeri *caz?n! | se je sodišče držalo zakona o m^ad-o- [ letmih zloč;nc:h. Njuna mati, ki se r>i§e sedaj Kalikr, je bila obsojena zaradi sokrivde pri umora in krive prisege j na 9 let, hlapec Bocker pa zaradi kri- * ve prisege na 18 mesecev težke ječe. Š tem je jasno dokazaino, da je IkI Jakubovski do nedolž-nem •usmncerru Nemfika justica se je pokazala z usmr-titvilo Jakubovskega v zek) čudmi luči. Nesrečnež je bi-1 sicer reha>b:l tiran, toda kaj m*u pomaga rehabilitacija, ko je pa že davno mrtev. Justični umori so redki in pričajo z mal:mmo poroCali o ukinutu trinesa odseka pekovv.ki zadrusi, po katerem bi se .norala Uo drugesa dne opoldne znižati cc-na belemu kruhu na 4.50 Din, čr-iicmu pa na 4 Din. V nasprotnem primeru je bil tržni odsek pripravljen, da prićne peči kruh v svoji pekarni — mišljena je bila tu Prva delavska pekama na Viču — ter da v sporazumu z velikim županom maksimira cene kruhu. Ker se je Prva delavska pekama izrekla solidarno s pekovsko zadruzo, ni pre-ostajalo po podrobni proučitvi položaja druzega, nego da se dovoli Pekov. zadr. znižanje cene belemti kruhu od 5^0 na 5. cena črnemu pa da ostane 4.50. O vzrokih, ki so bili merodajni, da ni prevzela Prva delavska pekama peko kruha za mestno občino, doznavamo od po->lovodje g. Frana Korena te-le podrobnosti: Ko se je predsednik tržneca odseka dr. Puntar informiral pri nas, če bi bili pripravljeni peči kruh za mestno fjbčino, smo izjavili, da bi bili pripravljeni, vendar pa j>od pogojem, da kupi občina moko in vse potrebne sirovine. Pekli bi kruh franko naše skladišče, za vse druao, kakor za prodajo in razpečavanje kruha, pa naj bi skrbela občina v lastni režiji .Ker so računi na tej podlasi pokazali, da bi mord biti kruh še dražji, kot ga peki že prođajajo, je postal naš predlog brezprcdmeten. Videti je, kakor bi reki mnoj;o zaslužili. Cena moke pada že od lanske* i leta. Kakor vsako leto, so se peki preskrbeli r moko tuđi leto*; za Junij in JuHj. ker se iz sveže pšenične moke ne da peči dobresa kruiia. Cena kruhu je padla tnkrat od 6 na 5.50 Din vzlic temu. da so imeli peki moko v skladiščih, ki so jo ?e dražje plaćali. Tuđi letos je cena moke od decembra stalno padala, potem pa je bilo koncem aprila videti, da se bo cena stabilizirala. Pred mesecem dni so se vsi peki kakor običajne založili z moko za meseca junij ir julij. Proti vsake-mu pričakovanju pa je cena moke zopet padla, s cimer trpe peki občutno škodo. Ćelo vrsto primerov imamo tuđi pri trgovcih, da so zaključili kupčije po već deser vagonov. Ko so cene padle, so v bojazni, da le bolj padejo, plaćali mlinom razuko med nakup-no in novo ceno, ker «->o računali, da druga-če, preden moko na drobno prodajo, le veČ izgube. Poedini trgovci so na ta način utr-peli po već stotisoč Din izgube, ki gre v Sloveniji, če jo adiramo. gotovo v težke milijone. Sicer pa tuđi, če bi imeli v skladišnih moko po 3.50 Din na debelo, bi bilo remo-eoče peči kruh po 4.50 in to radi prevelike režije. 2e sedaj dobimo pri 5 Din ie 4.50 Din, ker vzame 50 para prodajalec. Cim ce-nejši je kruh, tem rnaniši je pekov kosmati dobiček. Neizogibna posledka tega je, da se morajo znižati režijski stroški v pr\ i vrsti torej prejemki delavcev. Kosmati dobiček je sedaj po vojni, odkar se peče toliko kruha v kitogramih in ne več v 2emljah, minimalen. Za ki'os;ram kruha dobiš 5 Din, dočim stane kp žemelj 8 Din V gosti!nah se kruh sedaj većinom* re?e. zato imajo peki izgubo r^i n.iem. gostilničirji pa dobiček. S tem, da je ^ekovska zadruga popustila ceno belemu kruhu od 5.50 na 5 Din, je doprinesla precej žrtev, ker je dvomljivo, da se po tej ceni krije.io stroški. Ta trditev bi se dala s stevilkami dokazati. Iz istega razloga, kakor pekovska zadruga tuđi Prva delavska pekama ni mogla ustreči želii tržnega odjeka, temveč se je izrekla solidarno s pekovsko zadrugo. Le-ta se je moč-no bala, da bo delavska pekarna ugodila tr/nemu odseku. Niena boiazen pa le bi'a čisto neupravičena. ker bi dela^ ska pekama delala v tem primeru v škodo sebi in osta-lemu obrtništvu. Zanimivo ie. da je Prva delavska pekar-na ft pred dvema mesecema znižala ceno belemu kruhu, ko je ta velial še 5.5a x bolj rede. Posledica je bila veliko nazadovanje konruma čokolade, nasprotno se je pa konzum cigaret zelo povečal. Izdelovalci slasčic so pa krnalu dobili zaveznika v cerkvenem puritanstvu. MetodistK^ni prohibicijski urad \ Wa-shingtonu je napovedal cigaretam boj v posebni proklamaciji na pripadnike me-todistične cerkve. Na zborovamu ver-nikov je metodistični župnik \Vilson iz-javil, da je že skrajni čas napovedati vojno tuđi nikotinu. Lastniki tobačflih tvornic so se ustrašili. karti znano je, da podpira metodiste tobačni kralj Duk. Metodistična cerkev .ie dobila od Duko-vega trusta v obliki raznih podpor nad 50 miliionov dolarjev. Metodisti se morate zdaj odločiti za enega ali drugega. Značilno za metodistično cerkev v \Va-sliingtonu je detstvo. da se bon proti nikotinu, na drugi strani pa dobivi mastno podporo od tobačnega kralja Duka. To je dvojna morala, ki se je vsaka cerkev rada poslužuje, da doseže svoj cilj.___________________________ Raziflta. \\of- »Olei. flej, tu čitam, da je ciklon v nekaj minutah pometel celo mcato v A me riki. * ?ena: »To se vidi. kako Je na$a dekla zanikma. Njej Je treba na)manj pet minut. >j Stran 4 »SLOVENSKI NAROD-, dne 25. ranija 1929. 5tev 142 o^ugusf JBlanche: 67 5Wa valovih strasti otoman Vsa kolena so počivala na prucicah, dočim so se obraćale vse glave proti vhodu, da prestrežejo pogled mlade ne-veste. Kdo bi zameril radovednežem, saj se je o nevestini lepoti in bogastvu po mestu mnogo govorilo. Kdo bi ne bil radoveden, kakšno je lfcletno dekle z lepo-to in zlatom v poročnem vencu. Armand se je hotel v cerkvi preri-niti do gluvnega oltarja, ne da bi vedel, zakaj. Toda pri vratcih lesene ograje, oddaljene dobrih pctnajst korakov od glavnih vrat, ni mogel več naprej, kajti radovedneži so že pred njim napolnili prostor med ograjo in sedeže pred glavnim oltarjern tako. da se ni bilo mo-goče ganiti. Zaman se je prerival skozi gnečo, kajti nihče se nm ni hotel umakniti. Kdor prej priđe, prej melje. Zato se je moral zadovoljiti s pro-storčkom v zadnjih vrstah. toda uoal je, da bo vsaj med prvimi, ki zagledajo svatovsku povorko, čim vstopi v cer-kcv. Pa tuđi ta nada je padla v vodo, kajti radovedneži, stojeći okrog njega, se nišo zadovoljili s tem. da so mu zagra-dili pot. marveč so ga nameravali oči-vidno potisniti v stran tako, da bi sploh ničesar ne videl. Armand se pa ni dal kar tako odri-niti s prostora, ki si ga je bil priboril. Okrog njega so stali sicer bojeviti mož-je visokih, krepkih postav, vendar se jim pa ni umaknil. — Monsieur, na nogo ste mi stopili! — je zagodrnjal neotesanec krepke postave. — Pardon. monsieur! — se je opra-vičeval Armanđ, — takoj vam stopim na drugo nogo, če ne boste mirno stali. — Monsieur, pa mi vendar ne mislite zasaditi kornoka v lirbet, — je za-rentaćil drugi. — Monsieur, če me še enkrat pah-nete nazaj, se vam zapičim v rebra, s'il vous plait, — je odgovoril Armand. Prvi godrnjač se je nagnil k ušesu drugeea in -mu zasepetal nekaj, česar pa Armand ni razumel. Ušesa drugih so se pribli/ala istim listom, kakor da ho-čejo slišati. kaj so povedala. To se je zdelo našemu junaku sum-Ifivo. kajti bil je prepričan, da se tiče Sepet njega. — Morda je zopet zarota proti meni, — je zamrmral in sicer tako glasno, da so ga morali sumljivi možakarji slišati. Ušesa so se naglo umaknila od ust. — f!, vi tam, tiše in umaknite se vojvodi! — se je začul osoren glas od vrat. Zaklical je eden obeh orjaškili £vi-carjev. ki sta korakala na čelu svatovske povorke in katerih trioglata, lepo nkrašena klobuka in pozlačene helebar-de so se pojavile visoko nad glavami radovednega občinstva. Nastala je nepopisna gneča, posebno pri vratcah ograje. Vendar se je pa Armand srečno prerinil v prvo vrsto. Vojvoda de Beaudreil je stopal s svojo nevesto ponosno proti oltarju. Bil je v fraku in prsa so mu krasila visoka odlikovanja. Nevestina obleka je bila iz najdražje bele svile. Pajčolan, same brabantske ćipke, je bil pritrjen pod vencem iz oranžnih cvetov, ki so krasili tuđi vrat. Sredi vsakega cveta se je lesketal dijamant, kapljica rose, ki sama vsesa-va solnčne žarke, da jih izloca ugasle, toda še vedno blesteče v očeh ljudi, ki lahko občudujejo nebesko svetlobo, ne da bi jih žarki obžgali ali oslepili. Na Adelaidinih prsili je bil pritrjen briljanten nakit, ki bi mogel osrečiti sto siromakov. Armand, ki ni bil navdušen za svilo in dragulje, se je zagledal v nevestin obraz. Adelaida ga je takoj opazila. Pogled, s katerim ga je osrecila. je bil ze-lo kratek, vendar je pa izražal po vrsti začudenje. preziranje in pomilovanje. Nas junak je stopi! naprej. da bi sledil nevesti, dasi ni prav vedel. kaj namerava. Toda v naslednjem trenutku je začutil. kako so ga prijele za rame krepke r-oke. Okrenil je glavo in srdito pogledal zijala, stojeća za njim. Hotel se je prepričati, kdo si je drznil prijeti ga za rame. pa je bila gneča tako velika, da je zaman iskal nesramneža. Sele ko so se vratca ograje pred glavnini oltarjem zaprla za svatovsko povorko, so ga nevidne roke izpustile. Maši je sledilo obhaiilo, med katerim je pel zbor krasne latinske himne. To je bil konec svečanosti. Novoporočenca sta vstala. Orjaška švicarja sta dvignila pozlačene helebarde in svatovska povorka je krenila iz cerkve. Pred ograjo je zopet nastala gneča. Armand, ki je med cerkvenimi obredi opazil, da se blizu stojeći radovedneži bolj zaniniajo zanj. nego za novoporočenca, se tuđi to pot ni dal potisniti nazaj.^ Še enkrat se ga je dotaknila šu-meča svilena obleka, še enkrat so srečale njegove oči pogled mlade neveste, ki se je pa zopet zaničljivo obrnila od njega. Armand je stal z roko na srcu in z izrazom globoke žalosti na obrazu. Cim je bila nevesta dva. tri korake od njesa, se je naenkrat ustavila in ozrla. Morda ji je bilo žal, da je odgovorila na globoko žalost mlađega moža z zaničevanjem. Armand je dvignil roko in zamahnil z njo, češ, čuvaj se. Nevesta se je zdrz-nila in prebledela. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da nišo skočili pred Armanda sumljivi tipi, ki so ga ves čas opazovali. Zakrili so mu pogled na nevesto in njeno okolico. Množica je drvela iz cerkve in vle-kla s seboj tuđi Armanda. Ko je stopil iz cerkve, so kočije že zavile za bližnje hiše. ' Armand se je ustavil na stopnicah in težke misli so mu rojile po glavi. Stal je nekaj časa in razmišlja!, kaj sto-riti. Zdelo se mu je, da se odpira pred njim brezno, kamor se bo zdaj zdaj pogreznil. Bilo mu je, kakor da se je zdramil iz divnih sanj in da ga je poteg-nila nevidna roka z neba nazaj na zemljo. Končno se je otresel mračnih misli in pomešal med množico na trgu pred cerkvijo. Ob petih popolJ:ie je bil že na poti | v Lyon. Dober izgovor. Mlada žena: Čitala sem tvoj đmev-n:k. Imel si 120 ljubavnih razm:r:j. Sram te bod:! — N:kar se ne razburjaj, draga ženica, vse to je bio tebi na l;ubo, da bi mogla rad v^?rr<: trirmfirati. Hudomusnež. — Neznosne boleči-ne čutim v gla\i. Kr: mi neprestano prtfiska na možga-ne. Kaj praviš, kje tič: vzrok? — To je zelo enostavno, dragi prijatelj. Narava si prizadeva rupo^ii-ti vse prazne prostore. K turneji kralja Fuada po Evropi Jutri r?-s« egipls ... r'j Fuad v Prago — Kralj Fuad si je pridobil mnogo zaslug tuđi za znanost in umetnost Jutri prspe v Prair-» k-ut uiici-jclni gost Ćeškoslovaškc in prcziden= ta Masarvka egiptski kralj I uad, ki se je leta 1911 že muclil v Pragi kot princ. Takrat so se zanimali vsi večji cvrop= ski listi za egiptske^a princa Ahmcđa Fuada temboij, ker je nastopal kot rektor kairske univerze in kot navdu« šen podpornik preporoda arabizma, poleg tega je pa veljal za kulisami za najresnejšega kandidata albanskega prestola in je bil kot tak dobrodošel na vseh evropskih dvorih. Njegovo ime je nehote obujalo spomin na nje* govega oeeta Tsmaila pašo, slavnega inicijatorja gradnje Sucškega prekopa, ki je gostil v svojih pravljičnih pala= eah franeoskega cesarja Napoleona III. in cesarico Evgenijo, avstrijskega ces sarja Franca Jožefa, nemškega presto= lonaslednika Friedricha Viljema in ne» broj odličnih zastopnikov vseh civili; ziranih držav. Ahmcd Fuad je zadnji šc živeči sin Ismaila paše. Prago je posetil leta 1911 princ Ah* med Fuad na pobudo čeških poslancev Klofača in dr. Kramara, katerima je bilo mnogo ležeee na tem, da se odli= ecn orijentalski gost ne ustavi samo na Dunaju in v Budimpešti. Ahmed Fuad je pravnuk ustanovitelja egipt= ske dinastije Ahmcda Alija, ki je bil rodom Makedonce in je postai leta 1811 po porazu Mamclukov faktičen despod Egipta. Ahmed Fuad je bil že takrat v arabskem svetu zelo popili ren. splošno je veljal za obnovitelja arabske ideje in za najodličncjšcga kuU turnega delavca nacijonalncga pokre* ta pod geslom »Egipt Egipčanom!«. Fuadu grc glavna zasluga za ustanoviš tev egiptske univerze v Kairi, ki se je priključila starodavni teološki visoki soli El Azhar. Univerza je bila usta* novljena leta 1907. Njena naloga je bila obuditi in z modernim napredkom poživiti starodavno arabsko vedo. ki je nekoč tako sloveia na visokih šo-lah v Kordovi, v Damasku, Bagdadu. Samarkandu itd. V starih časih se je širil vpliv arabske vede iz Španijc v Francijo, Italijo, Nizozemsko in druge j evropske države, kjer so pridno pro* učevali arabščino in arabsko /godovi; no. Toda za dOO slušateljev snujoće se univerze je bilo samo 12 profesorjev. Da resi univerzo iz zagate, se je napotil princ Fuad v Evropo, kjcr je hotel poiskati odlične učenjake arabi-^tc, ki bi postali profesorji univerze v Kairi. Pridobil je Littmanna, Guidija, Nallinija in še več drugih slavnih uče* ujakov. Pogajal se je tuđi z znameni* tim češkim orijentalistom, vseučiliškim profesorjem dr. Rudolfom Dvofakom, ki je pa laskavo ponudbo odklonil. ker je bil bolehen. Princ Fuad je posredo* val obenem pri raznih evropskih viso* kih šolah. da bi sprejele egiptske štu = dente in jim nudile možnost, da se iz* obrazijo v duhu zapadne civilizacije. Tuđi v tem pogledu je dosege! velik uspeh. Poleg tega se je Fuad energično za* vzel za emancipacijo orijentalskc žene. V ta namen je ustanovil pri kairski univerzi ženske tečajc, katerc so morale posečati tuđi mnoge egiptske prin-cese, da dajo drugim dober zgled. \" Evropi je posetil razne /enske sole. da se informira o njihovem ustroju. Princ Fuad je bil vzgojen na itali-janskem dvoru skupaj s sedaniim ita-lijanskim kraljem. Kot egiptski kralj je že pred dobrim letom oficijelno po* setil London, Pariz in Rim. Za zasluge na kulturncm polju ga je i/volil In* stitut de Francc "za svojega člana. V Kairi organizirajo sedaj na njegovo pobudo staroeciptske arabske in moderne muzeje in ustanavljajo glasbeni konservatorij. Na kraljevsko opero v Kairi in na umetniške razstave vabijo niiiodličncjše evropske umetnikc. Prvi govoreći stroj. — Papa. kdo je izumil prvi govoreći 9troj? — Boz. — AH ^e ne mot.š, papa? — Ne. drasi sn'io. Bog >e vzel Adamu v raju rebro in je napravih iz n.iega prvi govoreći stroj. OTRO^KE MOCAVICE K L U C Nejboliše, oajtrafnetše, r*to i; nafcenetše! Na zapadu nič novega Erich Marie Reuiarijuc je napisal senzacijonalen vojni roman »Na zapadu nič novesa«, ki je že preveden v mnoge tuje jezike in ki je dosegel presenet-Ijiv uspeh. V treh mesecih je bilo prodanih 500.000 izvodov. Govori se celo, da bo doslej neznan. pKate'j predlagan za Noblovo nagrado. Tako velike sa uspelia se ni dosegla nobena knjiga o sveto\ni vojni, niti znano Barbussovo delo -Požar«, ki odkriva z anti-milita-ristično tendenco v tretjem letu vojne vse gro/ote bojev na zapadni fronti. niti moistrsko zasnovani in psihološka utemeljeni nunan Arnolda /vveiza »Spor /aradi podnarednika Orise <, v katerem je avtor v tragični usodi ru-skega ujetnika opisa! vse grozote nem-:ke vojne na /apadu. Presenetljiv uspeli romana »Na zapadu nij novega' ima pa v prvi vrsti značaj literarne lavine, ki neverjet'm liitro raste, čim se je premaknila. To pa še v\ odgovor na vprašanje. od kr»d se je vzela pobiidi 7i to literarno lavino. K>emarque piš^ sicer zelo sugestivno in nazorno, toda s tem še ni poias-r.jeno. zakai je doseglo njegovo del^ tak uspeli. Vojna literatura ima že mno-£0 cnnko dokumentiranih in konkretnih romanov, a vendar še nobeden ni P^o-drl v iavnost s tako elementarno silo. Priclin Pemarqueju. neliterarne-mii W'cstfaLMi. se je posrećilo nekaj drn-geg;i. 10 let no dogodkih. ki i ih ie pre-/ivel koncem vojne kot deček. fa znal združiti vojne grozote z mišlieniem in čustvovaniem sedaniega Nemca, demo-krativ'nega in protiavtoritntivncga republikanca, ki se je temeljito otresel militarizma Viljemove ere in ne nri-7nava več kulta iunn^tv.» \eMi^k:i kritika i> snrejela to delo dnkai re^ervi-ratio. kr»r i> končno r^»Mmliiv^». sai se čutiio idemt potomci \Tiliemn 1T. \idati v ž\vo Mik^tiva %rt im i>očitnioe. -- M.iosftiva, \ predts« hi čaik.i \iČ'm teM Ira^ncošC >nc, z'dra\tni.k, v^nv.o-noia in . . . — Za nikogar več r.isem doma. — In šivilja. — Ta na i pa kar vstop . ....LEŽI NA ULICI — SAMO ft GAJEVA ULICA VZDIGNI! Pri končanem žrebanju 17. kola so dobile naše stranke z pri nas kupljenimi srečkami: Din 1,200.000 na štev. 42.126 Din 600.000 na stev. 88.511 Dn 250.000 na štev. 68.679 » 200.000 » » 87.071 > 80.000 » » 75.S64 • 80.000 » » 6.837 » 60.000 » > 10.702 * 60.000 » » 20.580 » 60.000 » » 51.734 » 40.000 » > 18.066 » 30.000 » » 17.254 30.000 » > 28.537 » 30.000 » » 53.343 30.000 » » 93.493 > 30.000 » » 121.720 » 30.000 » » 61.809 » 24.000 » » 37.749 » 20.000 » » 19.159 » 20.000 » » 19.290 » 20.000 » » 29.818 » 20.000 » » 34.584 » 20.000 > » 66.767 > 20.000 » > 71.752 » 20.000 » » 71.761 » 10.000 > > 3.727 » 10.000 » » 4.379 » 10.000 * > 43.573 » 10.000 » » 23.325 » 10.000 > » 69^62 » 10.000 » » 65242 » 10.000 » » 22.113 » 10.000 » » 92.368 » 10.000 » » 46.256 Žrebanje L razreda 18. kola: 8. julija 1929. Strogo solidna in točna postrežba! Glavna kolektura državne razredne loterije Bančilo komanditno društvo A. RE1N jn DRUGf Zagreb. Makulaturni papir kgi Oin 4'-Ofidfi« ««<•'"- "S'ow Hn'"tln" >mkia1i o£fast< Vsaka beseda 6O *•*• Pločo, se lahko tuđi p tnamkah. Za odgovor znamkot - Na rprašanja bre* momke «e — odćovaHatna. - KajmanjSl o&as IM« 5-*-^ —• Specijalna delavnica za prevljanje električnih motor]ev i. ZlaJosa in ponk » Uubljani F. Kos. Židovska ulica 5. 48/L Stavbna parcela (njiva), tik ff'avne ceste ob žclez-n:c:, 15 minut od postaje naipcođai radi selitve po 2 Din 50 p. Pojasnila da*e Neža Požar, vas Sp. Brezovo, poš:a in postaja Blanca. 1354 Več krojaških pomočnikov za velika in ma>hna dala sprejm« takoj Joško Žnidar, krojav, Čuprl-]a. Srbija. — V poštev p.ridejo k Irez-ni pomočniki. 1352 1 landauer in 1 kočija dawj« en par nove in en par pol nove konjske opreme, se proda. Vprašati pri Milislavu Siccjanovi-6u, art. kapetanu I. klase v artiljerijski vojainic:. 1349 Stavbna parcela na prodaj v Zs. Siski. okrog 2W0 m*. istotam kozo'.ec z 10 šiaaiti na kameniti-h podstavkih In z opeko kr;t. Poizve se v Zg- 5> ik: %t. 39. 1356 Vajenca Z3. zl-atarsJco obrt, pridnega đi pc-Steneja, išSe Kajo DeWč, z'.artar v Ljubljani, Vidovdamska c. 2. 1519 Puhasto perje razipoštf'jam po potvzetj-u najmanj (5 kj ?o Din 3S kg. Ideorisifce pri-li'ko — dokler tra.ja zaloga. L. Brozović. Zagreb, Hica 82, kemč-na 5:st;'n:ca perja. 1351 Hiia naprodaj v Durmitorski ulici 6t. 8. Ima. 2 sob;, 2 kuhon:: in klet. CeSo-kuipina površina zc ml-.ŠJ a 516.S4 kvadratnuh mttrov. — Zi ćemo in pogjoie se ;e obrniti na Ziko M?lo-vanovića, Vasina u!, štev. 13 ali Danila Romanovića — Beograd, Ce'opečka 15. — PosiredcKvaJ-ci iz-ključenl. 1366 Les« manipulanta obenem koresponđenta :n kn z- - vodjo ter »Vo-rxešs«e»rja« za trd Ils s^rej-m-em tako]. — Ponudbe s pre-pćs: spričeva! in zahtevatni na parno žaso Jedro v Ko^tanjcvici na Krki. 1.^5 Posestvo maj-\reneza s.o-outja. ki smo j h prej-eli ob preran. smrt: našega iskreno^ubljencsa soprosa :n predobrega očeta, gospoda luano Kostevca trgovca ter za poklonjen^ k:\.-;io cvetje in ven-ce se tem potom vseni na'jtopleje za-Jivaljujemo. Iskreno *e dalje zahvalvujeiiKj p. n. zas i>oti. Prav posebna zahvala pa boda i-rečena g. dr. V. Opornu za naegov irrc-1 *-i T-ud in požrtvovalno pomoć ob ■■ašega nepozabnega pokojinrika. Viiibljani, dne 2^>. "up'.'a 19?9. a!u.i*>ča M*pros:a 1 u)i/-a KoHe\c s srnkom \n hčerko. Mag. št. 2195S/29 Razglas. Magistrat glavnoga mesta Ljubljane odreja. da morajo v*i k»v*rnarji. pr*-»»#iliii-carji, ela^Čicarji in izdelovalri, ozirotna proda]alri iivil uporabljati za ird^lo^11"]^ *l*->čic, sladoleda, hranil, za hlajenjf pijač in vseh hranil. ki prihajajo z l*»df>m neposredno v dotiko, le umeten l°d, ker je vsak led iz teko^ih in »tojenh v na podstavi § 4a sanit zakona z dne 30. aprila 1870 dri. tak. ^t. 68 vršil po svojih organih v tem pogledu strogo nadiorstvo in bo oseb*, ki bi »<* ri" nvnale po tpj Mredbi. kaznoval po min. nar. z dne 30. aprila 1H57 dri tak. 198 MESTM MAGISTRAT LJrBLJAVPKl. dne 15. junija 19^9. Urcjujc; Jc«ip £uf»«ači& — Za nbimtodno takarno: fn» Jc*erick, — Za opravo In insera ni del ii«U: Otoo Chr^toL — Vsi i Ljuhljani. i.