PRIMORSKI
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
jjtoTv - Cena 10 lir - 6jugolir - 2.50~dhi
VI. PLENUM ES JE VČERAJ ENODUSNO IZGLASOVAL, DA BO DANES
OD 11 DO 12 DOPOLDNE SPLOŠNA PROTESTNA STAVKA
KOT IZRAZ SOLIDARNOSTI Z DELAVCI KONOP-LJARNE, KOT ZAČETEK ODPRTE BORBE ZA UKINITEV ODREDBE 109, ZA RESNIČNO ZAPORO ODPUSTOV.	(Glej poroHlo na drugi strani)
TRST četrtek, 19. februarja 1948
Poštiuua plačana v gotovini 3p dizlom in abbon. postal”
Štev. 826
TRGOVINSKA	POGAJANJA
Zahteva vseh delovnih množic Trsta je, da pride do uspešnih re* zuitatov tekočih pogajanj, tako da se naše gospodarstvo tesno poveze z zaledjem« ki mu edino omogoča njegov obstoj in napredek
TRST, 18. (ATI) — 2e nekaj dni se mudi v Trstu po-gospodarska komisija Federativne ljudske republike Ju-ditv 2:’ k* P1^11 v Tr9t s&radi pogajanj s ZVU glede ure-Vii * ^8°vsklh odnosov med Tržaškim ozemljem In Jugosla-J0' Komisija ima >a pogajanja zelo velika pooblastila.
vet v Trstu tistih deset in de-
settisočev brezposelnih ter neprestanih vedno novih odpustov delavstva.
Jugoslavija je glavni dobavitelj za Trst: lesa, premoga, elektrike, gradbenega materiala, živinske krme, tobaka in neštetih drugih proizvodov, ki so bili nazorno prikazani in izleženi na zadnji tržaški razstavi lani v mesecu septembru. Vse to pa bi zavzelo le okrog tri četrtine celotne vrednosti jugoslovanskega uvoza v Trst, tako da bi se za ostalo četrtino z nadaljnimi intenzivnimi medsebojnimi trgovskimi stiki, zlasti glede podmorskega prometa, — do katerega bo neizogibno moralo priti, če bi Jugoslavija delala s tržaško tn-dMstrijo, — trgovinska bilanca med Trstom in Jugoslavijo popolnoma uravnotežila.
Vsa ta vprašanja, ki so tako silnega življenjskega pomena za vse življenje v Trstu, prav gotovo pravkar pretresajo na pogajanjih med jugoslovansko gospodarsko komisijo in predstavniki ZVU. Prepričani smo, da bo z malo dobre volje moralo nujno priti do ugodnih rezultatov za Trst in Jugoslavijo, saj je prav pomanjkanje navezanosti Trsta na njegovo zaledje bilo in je glavni in naj-ve^ji vzrok brezposelnosti in vsega gospodarskega mrtvila v Trstu. Zaradi tega je želja in zahteva vsega tržaškega prebivalstva, predvsem pa vsega delovnega ljudstva v Trstu, da pride pri sedanjih pogajanjih do resnično pozitivnih rezultatov.
Ze neštetokrat smo pisali o kako je Trst nastal iz Potreb zaledja in kako more Predevati edino-le, če-je po-e * valedjem, to se pravi
is' v vrsti z Jugoslavijo, ki
L. ° vsaki priliki in že od ’a!n ° dne osvoboditve doka-tvj 1 da ji je mnogo na tem, ^Pomore k razvoju trža-^ 90 gospodarstva, predvsem ve	razvoju	njego-
»iu.■ narije in popolni zapo-tržaškega delavstva.
jo zelo enostaven: ijj^jvvija hoče in more oskr-ni«	s surovinami za
m/0vo industrijo in z živili; ju. n^omestUo za to pa bi dajal Jugoslaviji proti-Vnm!!0st v industrijskih proiz-unoj Potrebne so pri tem le JL n® Politične in ekanom-pride do in-Tr»+Vne ^menjave dobrin med °m in Jugoslavijo.
h umT i9' da Jugoslavija sta J n°t pred enim letom se-o najtočnejše kalkulacije ■ Pvsobnosti tržaške industrija i rn?^nosti njene proizvodno iJi k*- Njeni predstavniki har, j ^ °k iei Prtoki, da je bavlin^’ila Pripravljena do-jo 7w Trstu 90% hrane, ki ra ... JPotrebuje i« ki jo mo-90*1	' Ist°časno pa bi Ju-
60vaV^a kupovala v Trstu čez halo V^9a tržaškega izvoza
TStJS 'Sžjs:
-m Trsta s strani Jugosla-raz<sJ>0*>olnorna zagotovljena, proizv<^aterih htlonialnih
industrije pa dobav-42» postavijo Trstu lahko sitih	Potrebnih industrij-
»kroTc?**’ ^upi pa lahko celotne proizvodna bT i? glavne industrije. BotovU	^ *** ^0° Trstu za-
■ vin«	vse osnovne sv.ro-
bafe' ° bi lahko obrato-*trijeV91! mste tržaške indu-ita tern i ■ ^ 96 Trst resnično P°9odh	ugodne trgovske
Ha t 8 Povezal e Jugoslavijo, način bi torej ne bilo
„Daily Worker“ o položaju v Trstu
LONDON, 18. — (Tanjug) — List «Dally Worken objavlja članek Franka Pitkorna o položaju v Trstu. Pitkorn piSe, da se poloiaj na angloameriškem področju Tržaškega ozemlja ni mnogo spremenil od Onega, ki je bil za časa fašizma. Policijsko službo izvršujejo predvsem bivši fašistični policisti,
ki smatrajo sindikalno delovanje kot zločin. Policija uživa pri tvojem delu popolno zaščito sodišč, na katerih so tudi fašistični elementi. Na angtoameriikem področju je tudi več organiziranih fašističnih tolp. Angloameriške vojaške oblasti — nadaljuje pisao — dovoljujejo, kakor za časa Mussolinija, svo-©odno delovanje tem tolpam, ki imajo naaien terorizirati demokratične organizacije, kakor na primer delavske sindikate. Vojaške okupacijske 'Oblasti smatrajo to delovanje za potrebno, da bi oslabele demokratičnega duha delavcev, ki se vedno bolj utrjuje.
Trgovino v mestu vedno bolj Ovirajo in posledica tega je brezposelnost 10% prebivalstva. Preprečujejo trgovinske odnose Trsta e vzhodnimi državami, doiim pospešujejo odnose s ZDA. Uvoz premoga, ki je prej pr hajal iz Jugoslavije In Sovjetske zveze, je s-da j postal monopol ZDA, Američani nadzorujejo sedaj 60% pomorskih transportov.
Na jugoslovanskem področju pa, — nadaljuje Pitkorn — so izvedli ograrn, reformo, ki prispeva k izbe Ijianju življenjskih pogojev kmetov. Ta ukrep smatrajo Angloame-riiani in fašisti za znezakonitegas. Na jugoslovanskem področju, so razpustili fašistična sodišča in jih zamenjali e ljudskimi sodišči. Ta različen položaj na dveh področjih je nastal zaradi namere Angloame-ričanov, da bi napravili iz Trsta vojaško in trgovinsko oporišče za svoje imperialistične namene. Razen tega ne želijo Angloamertčani rešitve tržaškega vprašanja, ker bi ta pomenilo koneo vojaške okupacije in umik njihovih čet s Tržaškega ozemlja.
Tudi Ds Gasparijeva vlada — to. ključuje Pitkorn — je sabotirala imenovanje tržaškega guvernerja, V zadnjem času je bilo več ražgo-vorov v ameriškem vojnem ministrstvu glede možnosti, da bi se posluževali Trsta za velikopotezne provokacije proti državam vzhodne Evrope.
Istrski partizani tov. D’ Esteju
Istrski partizani so poslali tov. D’Esteju v zapor to-le pismo:
Rajonski in okrožni odbori Zveze primorskih partizanov iz Istre so na svojem sestanku 13. t. m. sklenili, da te v odgovor na krivično obsodbo, s katero Te je okupacijska vojaška uprava obsodila, izvolijo za člana okrožnega odbora naše zveze.
Prepričani smo, da tvoja borbenost za dosego pravice in svobode zaradi krivične obsodbe ne bo nikoli prenehala in Ti obljubljamo, da bomo nadaljevali z borbo proti sovražnikom miru in proti reakciji v istem duhu, kakor smo se borili proti nacifa-šizmu. Hkrati pa si želimo, da bi se čim prej vrnil med nas in zastavil vse svoje sile za stvar demokracije in antifašizma.
Z bratskimi pozdravi!
Razgovor Iveitovič-Sforza
RIM, 18. — Jugoslovanski poslanik v Rimu je povabil na kosilo italijanskega zunanjega ministra Sforzo. Diplomatitni krogi zatrjujejo, da sta se razgovarjala o od-nesih med obema državama.
NOV PRIMER POLICIJSKEGA TERORJA
V torek zvečer ob 20 so imeli v Sesljanu s;stan?k člani tamkajšnje SIAU, na katerega so prišli s posebnim povabilom. Kmalu po 21 url pa je vdlrla v dvorano policija, pregledala nekaterim prisotnim njihov« dokument« in nato aretirala tovariše Srečka Vilharja, Antena Abrama ln Vl-braoka. Vibranka go včeraj zjutraj okrog 2 izpustili, dočim so prva dva še pridržal! v zaporu.
Policijsko poročilo pravi, da sejta ne k ni bdi dovoljen ter da je bilo prisotnih okrog 80 oseb po večini članov SIAU. Poročilo pravi nadalje, da so aretirali organ za-torja sestanka tov. Antona Abrama in predavatelja tov. Srečka Vilharja.
Ze večkrat se je zgodilo v zadnjih messclh, da je policija vdrla v dvorane, kjer »o imeli seje ali zborovanja člani društev ali otrga-rdzacij, ki so po zakonu dovoljeni, Nekateri taki primeri ao prišli celo pred sodišče in sodniki ao morali priznati, da za zborovanja članov kakšnega društva ali organizacije v njihovih društvenih prostorih niso potrebna nikaka posebna dovoljenja. Kljub temu pa policija še nadalje Izvaja teror in Izziva mirno prebivalstvo a takimi intervencijami.
Kdo nosi krivdo m tako postopanje? Ali je to samovoljno izzivanje policije, ali pa je zadaj nekdo
General Svoboda o nemškem vprašanju
PRAGA ,18. — Minister za narodno obrambo general Svoboda je izjavil na neki konferenci za častnike: «N« moremo sprejeti stališča zapadnih držav v nemškem vprašanju*. Nato je pripomnil: «Kdor je videl med vojno silo sovjetske vojske, je povsem prepričan, da ni za nas nobenega vzroka, da bi se bali za našo neodvisnost in svobodo*.
Proslava 400 letofce rojstva Giordana Bruna
MOSKVA, 18. — V moskovski državni zgodovinski knjižnici so odprli ■ razstavo, posvečeno 400-kt. niči. rojstva največjega misleca preporoda Giordana Bruna. Znano je, da le rimska inkvizicija takrat obsSdila Giordana Bruna na smrt zaradi njegovih idej, ki so bile za tiste čase napredne. Na smrt je bil obsojen s papeževo odobritvijo in so ga 17. februarja 1600 zažgali na grmadi v Rimu.
Na razstavi so tudi številna dela njegovih učiteljev, ki so Heraklit, Lukrecij, Erazen Rotterdamski, Rabelais in drugi. Posebno zanimanj e vZIbuj a Kopernikova razprava ki dokazuje, da se zemlja suče sonca. X>el razstave je posvečen delom naslednikom Giordana Bruna, med katerimi so Galilei, Spinoza, Leib-nitz in Didefot.
Ustanovitev »vzhodne** fronte
^■prispevek k stvari miroljubnih držav
Anglofrancoski gospodaril Društva narodov so odkrito podpirali Fin-v vojni proti ZSSR ln pripravljali napad na Sovjetsko zvezo
M
»h
Bote »ovifi.' — v četrtem delu i« ^“kega imforniaoljckega 04 . pečeno, da Sovjetska zve-t_®~etdtvijo aovjeisUo-nein-f^atu iq,,q 0 nenapadanju v »v-a bo	trenutek	dVomi-
*	r preJ	*li »lej Hapa-
-	W1° *a'to uatvaritl
^'ihu hl “'nnto proti hitlerjvv-i^rtlbn<,a^*a<1,u, <>a	bi zgradija
beift ®Wjo ob zapadnih im-S^bvlja	in	ukrajinskega
^	0	!e	bilo potrebno Be-
* >«t* ***Mdno Ukrajino, ki Jo i*1 Privil *0<lvzela Panovska Polj-I11 "°v^skl Belorusiji ilatl ^ Ukrajini in tjakaj po.
čete. To je bila v
kf1 ^natot1^' W * V ?fod/>
. Jo	‘Guraonova	Unij**,
3'cl	določili	na var-
“bfaraaoi,
S* bodni..?,1 nato je sovjetska vla-
*ITw,umo «
1^ 1 na twn z baltiškimi država-Je*cke	Peterih so imela so-
.eadko r,.0 “nočnoat razporediti .^eke T ltozernlju Estonske, Le-letallšA-^f*’ nvganizlratt sovjet-1 ^nrsk, *n "stanov1.tl vojaško.
Tako j« «a9ta-
»vzhodn«, fronte.
CfttJRC
,E priznal
. v«HODNE» im
Ualn —ilE» FRONTE
Var ^*e^Prl«M'*1i0dn®* fipoBt8 3* 12SRw k orgtinlracljl
iril^^Jubnih ^ tu<Ji *Pl°5ni tv*. Vfi	Kih ’ »O ftc bo-
. bdigj. , eejevskemu napadu.
rs” “si°-
ih *	*	alohnr.	krogov	odgo-
N^^ia Cn*S^k0fr°ri30 Cr,nJlt"- WdTAUdi telC' poUtik’'
*• Si^b-ll, ki je bil hJ^Hco, .1.nl«A'r «a vojsko In ®hhi teSa kor«*0 Priznali pravil. 4 £	Thlm	je	Chur-
»oetf 8v^rt*r:'h lzr>ad<>v m-otl
at. . ^ll»!je	l':	<ZRI'adi	var>
bilo ab^vi9.118 n<‘rn*ko grož-‘"•olutno potrebno, da
«*> J.
so pri 31« ruske armade do t» linije. 2!a vsak primer »o položaji zasedeni in ustvarjena Je vzhodna fronta, katere si nacistična armada ne bo upala napasti. Ko je bil g. v on Ribbentrop pozvan prejšnji teden v Moskvo, je bilo to storjeno zameti tega, da bi se seznanil s tem dejstvom in priznal, da mora nastopiti konec nacističnim nameram v pogledu baltiških držav in Ukrajine*.
IZZIVANJA FINSKE VLADE
Toda na severni meji ni bilo vprašanj« varnosti še reštno. Tu ao bile kakih 32 km od Lenin'gi-a. da finske čete, katerih poveljstvo st je v glavnem usmerjalo proti h llerjevski Nemčiji. Sovjetski vladi Je bilo dobro znano, da skušajo fašistični elementi vladajočih krogov na F nskem zasesti Leningrad. Iz ribiška na Finskem, ki ga j« na-pravil leta 1939 poveljnik vrhovnega štaba hitlerjevske vojske Haider, *e Je dalo sklepati, da so fin. ski vladajoči krogi hoteli napraviti 1« F'n?ke mostišče za hitlerjevski napad proti Sovjetski zvezi. Zato so tudi ostali brrzuspfšni vsi po. skuzi Z8SK, da bi se s finsko spo. razumela o zboljšanlu odnosov med obema državama. Finska vlada je odklonila predlog ZSSR, da bi finsko mejo na kareUJak! zemeljski ožini premaknili za nekoliko deset kilometrov naaaj, čeprav je so. vjetska vlada pristala, da bi za to odstopila Finski dvakrat večje ozemlje sovjetske Karelije.
S tem ln drugim! podobnimi sovražnimi delanji ter Izzivanji na sovjetsko-finskl meji je zečela Finska vojno proti Sovjetski zvez'. Iz'd te vojn« je znan. Mej« Sovjetske zveze na ssverozanadu, zlasti na področju Leningrada »o bile pomaknjene nazaj, varnost. BS SR pa utrjena, To je bilo važno pri o. hramb! Sovjetske zveze proti hit-ler}evwkem,i« napadu, ker je bila Nfmčlja prisiljena začet! svoj napad ne pr! semem Leningradu, ampak na rni.11 skoraj 189 km severo-zapadno od Leningrada.
Anglc-francoski gospodarji Društva narodov ao se takoj postavili na stran finske vlade in označili ZSSR za «napadalkc» ter s tem odkrito odobrili in podprli vojno, ki jo je finska vlada začela proti Sovjetski zvezi. Na zahtevo anglo-francaskih gospodarjev j« Društvo narodov, ki «e je popolnoma diskreditiralo zaradi popuščanja in podp ran ja japonskih ter nemško-ilalijanskih napadalcev, poslušno iiglasovalo resolucijo proti Sovjetski zvezi jn »izključilo* ZSSR iz Društva narodov. Velika Britanija in Francija sta razen tega nudili f.nski reakciji obširno pomoč, Angleška ;n francoska vlada sta Finski dobavljali o-rožje in pripravljali zu odpošiljatev ekspedicijskega zbora 300.000 ljudi na Finsko,
Chamberlain 19. marca izjavil, da Je številčno stanje ekspedicijskih čet doseglo 109.000 ljudi, Franclja pa j« pripravila svoj ekspedicijski zbor 50.000 ljudi. V beli knjigi švedekega zunanjega ministrstva je dokument, ki pravi, da je spadala odpošiljatev tega kontingenta čet v splošni načrt za napad na Sovj3t«ko zvezo ln d« bodo • 15. marcem začeli ta plan uporabljat! proti Bakuju, še prej j.« prčke. Finske.
NAČRT ZA NAPAD NA ZSSR
V svoji knjigi «D« Gaulle — diktator* Je novinar Hanry De Kery-
l.a o tam načrtu pisal, da ata ga izdelala Da Gaulle In general W*y-gand, ki Je bil takrat poveljnik francoskih čet v Siriji, ln je Izjavil, da bi «a določenim! ojačanji In 200 letali zamssl Kavkaz in vkorakal v Rusijo prav tako kot ae nož zareže v air*. Tudi francoski general Gamolin je iadolal načrt za francoske in britanske operacije proti Sovjetski »vezi. T| goapo<jje ao hoteli namesto vojne proti hitlerjevski Nemčiji začeti vojno proti Sovjetski zvezi.
Toda ni bilo ueojenov da bi se t! načrti uresničili.
ZAKLJUČNA IZJAVA NA KONFERENCI V PRAGI
Spoštovanje prevzetih obveznosti
jamstvo za trama mir in varnost
PRAGA, 18. — Nocoj 90 objavili poročilo o konferenci zunanjih ministrov Jugoslavije, CSR In Poljske o nemškem vprašanju. Poročilu je dodana izjava, ki obsoja politiko sapadnlh držav v Nemčiji, Izjava vsebuje aledeče glavne točke:
1.	Tri vlade z zaskrbljenostjo u-gotavljajo, da ae poloiaj v Nemčiji razvija v nasprotju z jaltskimi in potsdamskimi' načeli. 2. Ustanovitev posebnega političnega organizma v zapadoi Nerhčiji ogroža temelje evropske varnosti, ki se lahko zajamči sareo z nadzorstvom nad Nemčijo, ki bi ga izvajale štiri zasedbene držav« sporazumno, 3. Tri vlade zahtevajo, naj se uveljavijo izjave štirih velikih, ki so jih pedali 8. junija 1945, in ki so do sedaj ostale v pozabljenju, k£k kor tudi sklepi glede nadzorstvenega sveta in potsdamski sklepi. 4. Tri vlade so mnenja, da so na zapadnih področjih opustili program o demilitarizaciji Nemčije,- 5. Tri vlade gledajo z zaskrbljenostjo na načrt o obnovi zapadne Nemčije ki predstavlja grožnjo za mirno gospodarsko ureditev povojne Evrope. 6. Tri vlade zahtevajo, da Nemčija zadosti pravičnim zahtevam glede reparacij. 7. Tri vlade zahtevajo spoštovanje in uveljavitev sklepov, ki so jih podvzeli ZdfuBend narod: o iskanju in obsodbi vojnih zločincev. 8. Tri vlade gledajo z zaskrbljenostjo, da se v sapadni Nemčiji zopet pojaljajo sile, kj so nasprotne miru ki propagirajo revizionistično idejo ter se poslužujejo v ta namen nemškega prebivalstva ki je bilo tja premeščeno v smislu zavezniških sklepov.
Izjava se zaključuje: Županji ministri Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije, ki so se sestali v Pragi dvigajo svoj glas v imenu narodov ki so bili prva žrtev hitlerjevskega napada in ki »o v svoji borbi proti napadalcu nosili najtežje žrtve ter opozarjajo svetovno javnost pred poizkusi, da bi »e nemško vprašanje rešilo na način, ki je v nasprotju z Življenjskimi interes! evropskih narodov, kar bi moglo spremeniti Nemčijo v ognjišče no redov in v orodje novih napadov, ki bi spravili v nevarnost mirni razvoj v Evropi in njeno civilizacijo.
Tri vlade so prepričane, da zavezniško sodelovanje v zadnji vojni, priznanje neizmernih žrtev Sovjetske zveze, kakor tudi Češkoslovaške, Poljske ia Jugoslavije v borbi proti fašističnemu napadu, in spoštovanje načela o štiričlanskem nadzorstvu na nemškem ozemlju, ki poudarja potrebo, da se o tem vpraša za mnenje CSR, poljske in Jugoslavije ter drugih pri tem bolj zainteresiranih driav predstavlja-
Prva volivna zmaga Wal!ace-ove stranke
NEW YORK, 18. — Laburistični kandidat Leo Isacson Je bil pri včerajšnjih posebnih parlumentsir-nih volitvah v New York v okraju Bronx izvoljen z ogromno večino glasov,	,
Ta zmaga je povsem presenetile demokrate, ker so ta volivnl okraj smatrali kot trdnjavo demokratične stranke. Henry VVallace ni še podal nobene izjave o tej prvi votivni zmagi njegove stranke.
Jo Jamstvo za trajal mir in s® e>v-rooako varnost.
Razen skupne izjave treh zunanjih ministrov javlja poročilo, da se bo izmenjava informacij o nemškem vprašanju nadaljevala med tremi vladami.
Na tiskovni konferenci je dane« Češkoslovaški zunanji minister Ma-#aryk petrdil, da ae ima konferenca smatrati kot začetek izvajanja skupne politike glede nemškega vjpraianja. Poljski minister Modze-lewski je izjavil, da »i trije ministri v primeru, da bo v Nemčiji prišlo do novih dogodkov, pridržujejo pravico izdati joziv na vse mtircJjubn* narode, naj smatrajo Ve dogodke za nasprotne interesom miru in varnosti.
Masairyk je Izjavil, da bodo rezultate konferavce sporočili trem aaipadnlm državam^ ki «0 bodo sestale in razpravljale o nemškem vtprašanju. Masaryk je tudi zanikal, da imajo trije slovanske države namen zahtevati udeležbo na londonski konferenci. Končno je tudi poudaril, da na konferenci niso razpravljali o avstrijskih vprašanjih kakor tudi ne o gospodarskih vprašanjih.
B;vše italijanske kolonije:
Zadoščenje v Italija zaradi Izjave ZSSR
LONDON, 18. — Agencija Tele-presš poroča, da Je predstavnik angleškega zunanjega ministrstva izjavil, da namerava Anglija izpolniti svojo obljubo, ki Jo je rred vojno dala v Cirenajki plemenu Se-nusijev, da ne bodo nikoli več prišli pod italijansko oblast. Čeprav Angleži ne nameravajo privoliti v neodvisnost Cirenajke, hočejo s pomočjo Senusijev okrepiti svoje postojanke v severni Afriki. V ta namen netijo med domačini v Cirenajki odpor proti temu ,da bi Italija sodelovala v zaupni upravi nekdanjih svojih severno-afriških kolonij.
Številni italijanski listi odobravajo izjavo sovjetske vlade glede bivših italijanskih kolonij.
List cAvanti* piše, da rimski krogi ugotovljajo z velikim zadoščenjem prijateljsko stališče Sovjetske zveze do Italije v tem važnem vprašanju, V teh krogih poudarjajo, da bi izročitev teh kolonij pod Italijansko varuštvo za nedoločen Ua9 ovirala prodiranje Angloame-ričanov v Sredozemlje in uveljavitev njihove hegemonije.
Znano je, da »e Velika Britanija odločno upira taki rešitvi m se trudi, da bi utrdila svoj strateški položaj, s tem da ustvarja letalska ln ustanovit; letalska oporišča v Tobruku hi Bengasiju, ki so prednje postojanke njihovih strateških položajev v Bližnjem vzhodu.
Velik odpor v Iranu
proti dolarskemu posojilu
TEHERAN, 18. —- iranski parlament je včeraj začel debato o o-snutku zakona glede ameriškega vojaškega posojila. Številni poslanci so se izrekli proti posojilu in proti prisotnosti ameriških svetnikov v državi. Poslanec Mairi Zade je izjavil, da Iran ne potrebuje orožja, pač pa poljedelske stroje, protestiral je tudi proti izkoriščanju petrolejskih vreloev po Američanih.
drug!, ki ima interes, da se preganjajo ljudak* organizacije?
Prčjeli emo nešteto resolucij, s katerimi demokratične množice oetro protestirajo proti takemu aa-movoljnemu in protizakonitemu postopanju tistih* ki bi morali biti čuvarji javnega reda in zakona.
«Nismo ae borili, da bomo uživali take aadovž*, pravijo v »vojih protestih, «in naši polit čni prega-n.-anoj niso trpeli po fašističnih ječah in taboriščih ln nared n: dal svojih najboljših sinov v borbi proti nacifašizmu, da bi dobil tako (plačilo. Zato zahtevamo, da vojaška vlada in njej podrejena civilna policija spoštuje svobodo zborovanja, Hkrati zahtevamo, da napravi v policijskih vrstah čistko ln .z-loči iz njih sredine številne fašistične elemente, ki so »e tam vgnesdill.
Ljudstvo preprečilo
zborovanje angleških fašistov
LONDON, 18, — Angleška spodnja zbornica razpravlja o načrtu novega volivnega zakona za parlamentarne volitve. Komunistični poslanci so prot; tatu načrtu, ker je predvideni ukon protidemokratičen in je naklonjen samo dvema glavnima strankama. Zaradi te-ga predlagajo komunisti proporcionalni volttvni sistem, kakor tudi to, ds se razširi volivna pravda na vse osebe, ki so dopolnile 18. leto.
Na Občnem zboru sindikalnega združenja z» Midland v Birminghamu ao delavski zastopniki zavrnili resolucijo, da bi kongres sindikatov obnovil v času vojne sprejeto določilo, po katerem naj bi bili komunisti izključeni od važnih mest v sindikalnem svet«. Gor: i-menovano sindikalno združenje, ki predstavlja 400 tisoč delavcev, je obsodilo vsako razlikovanje po politični pripadnosti pri volitvah v Sindikate ln ostale delavske organizacije.
Tudi angleško delavstvo občuti odvisnost hritanskega gospodarstva od ZDA. Tako je sindikat delavcev lesnih industrij protestiral proti »krčenju programa za gradnjo stanovanjskih hii ;n trgovinskih ladij. Slndkatl eleUtrjcktov, bar.čnh uradnikov, poljedelskih delavcev in škotskih rudarjev sahtevajo zaradi stalnege naraščanja draginj« povišanje mezd.
Medtem ko bi hotela vlada onemogočiti delavstvu akcijo za povišanje mezd, dovoljuje Mosleyev!m
fašistom svobodno delovanje. Tako je imelo njihovo gibanje zborovanje v Manchestru. Ljudske množice so onemogočile Mosleyu zborovanje. «Daily Worker» poroča, da je zveza dijakov sklenila borbo proti fašistični propagandi na srednjih in visok;h šolah. Angleški fa-šosti so pričeli širiti zlasti protise-mitske jn ostale fašistične ideje.
Seja v Rimu
izvršilnega odbora SZDM
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 18. — Izvršilni odbor Sv<* tovne zveze demokratične mladine jt pričel »voj« delo » poročilom predsednika Guy de Boiasonsa.
De Boi»sons je opozoril na nevarnosti za mir, ki jih povzročajo imperialisti ln vojni hujskači, katerih delovanje se je najbolj pokazalo preteklo l«to * njihovimi napadi proti načelu soglasnosti velikih sil v OZN, s polomom londonske konference, ki ga je uprizoril ameriški delegat s svojo obstrukcijo, s povečanjem vojne propagande proti Sovjetski zvezi in državam ljudskih demokracij. Predsednik zveze je v svojem govoru še poudaril, da »o t« skupin« napravile vse poekuse za ustanovitev protisovjetskega bloka pod vodstvom ZDA da »o izvajale pritisk proti neodvisnosti raznih držav in končno, da so ustvarile vojna ognjišča, kakor v Palestini, Vlet Namu in Trstu, kjer se a.nigleško-ameriške zasedbene Se. te oprijemljejo vsake pretveze, samo da jim ni treba zapustit! Tržaškega ozemlja in da tam' ustvarijo nov Gibraltar na Jadranu.
Na popoldanskem nhorovanju js bila debata o predsednikovem po-ločilu. Med drugim so govorili tudi delegati Jugoslavije, Ital'je, svobodne Kitajske.
* • •
Predstavniki političnih strank so razpravljali o uporabi in vlogi radia med volivno kampanjo In o sestavi proglasa na prebivalstvo. V posebnih komisijah sodelujejo po-slanca Togliatti, Gronchi, Giannlni in dru®l. Opaža se neodkrito stališče demokristjanov, ki so poslali v ta odbor samo za število nepomembnega poslanca Mora, kar dokazuje, da hočejo sabotirati iniciativo, da bi se v času priprav na volitve doseglo pamirjenje ljudskih množic Vendar pa Je bil sprejet sklep, da bo moral poročat: radio nepristransko o gibanju vseh strank med vplivno kampanjo.
E. MILIC
ZSSR in Madžarska
sklenili prijateljsko pogodbo
Marshall zagovarja krivične koraSke meje
WASHINGTON, 18. — Zunanji minister Marshall je n« današnji tiskovni konferenci med drugim izjavil, da bodo ZDA nadaljevale v Londonu pogajanja o sklenitvi avstrijske mirovne pogodbe. Pri tem je omenil, d« gre ne samp m gospoda iv ka, marveč tudi drugo vprašanja in da smatrajo ZD.V, da 00 2» Avstrijo mogoč« samo meje ia leta 1937 in da bi podpisale ZDA aamo pogodbo, ki bi jamčil gospodarsko neodvisnost Avstrije,
MOSKVA, 18. — Danes so podpisali v Moskvi sovjetsko-madžarsko pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. V imenu Sovjetske zveze je podpisal pogodbo zunanji minister Molotov in za Madžarsko njen vladni predsednik Din-nyes. Pri podpisu so bili navzoči generallsim Stalin in predsednik madžarske republike Til. dy, kakor tudi vidni madžarski in sovjetski politiki, med njimi namestnika zunanjega ministra Višinski in Zorin, maršal Voro-žilov ter madžarski podpredsednik vlade Rakosi, zunanji minister Molnar, predsednik stran-kb malih posestnikov Dobi in drugi. Po podpisu pogodbe sta imela Molotov in Dinnyes govor.
Delovanje reakcije v CSR proti ljudski fronti
PRAGA IS- — Včeraj se ja nasulo predsednitvo centralnega ko-mltcta češkoslovaške komunistične
stranke ln preučilo politični položaj, ki je nastal zadnje dni. Ta seja je bila sklicana zarodi poteka včerajšnje vladne seje, na kateri »o ministri narodno-aoc ;ali*t>čn« stranke zahtevali razpravljanje o vprašanju državne varnosti, čeprav ni bilo na dnevnem redu. Ker kljub pojasnilom vladnega predsednika Gottwalda, da zaradi obole-loetl notranjega mi n »toro ne morejo razpravljati o tem vprašanju, in nekateri min »tri niao popustili, Je bil vladni predsednik prisiljen zaključiti »ejo ih sklicati izredno sejo na 20 t. m.
O dogodku piše^Jist «Rude Pravo*, da hočejo predstmvniki nekaterih vladnih »trank preprečit!, da bi vlada še pred volitvami izglasovala ustavo ln važno zakone' kakor o socialnem zavarovanju-, novi agrarni reformi, davčnih olajšavah za poljedelce in rokodelce, in o ukrepih glede delitve živil. Te stranke ovirajo pod pretvezo rešitve nevažnih vprašanj delo vlade in hočejo izzvati krizo, notranj« tolltične nered«, ki naj bi kompromitirali glasovanje o novi ustav! ih drugih zakonih t*r preprečili svobodne volitve.
Vatikan - mednarodni trust
VATIKAN IN JEZUITI SOLASTNIKI: 300 MILIJONOV PREDVOJNIH FRANKOV VREDNIH NEPREMIČNIN V FRANCIJI, FEVDALNIH VELEPOSESTEV V ŠPANIJI, ELEKTRARN V ŠVICI, RUDNIKOV NA PORTUGALSKEM IN AME.
RIKI, TRAMVAJEV V BUENOS AIRESU, KAVČUKA, TEKSTILA IN MLINAR.
SKE INDUSTRIJE V BRAZILIJI, ITD.
VARŠAVA •— Mladinske delovne brigad« iz CSR, Bolgarije, Albanije, Jugoslavije tn Romunije bodo sodelovalo s poljsko mladino pri obnovi v prihodnjem poletju. Ena češka brigada bo delala pri obnovi pristanišča v Sčečlnu,
Vatikan nima samo v Italiji ogromnih bogastev ter finančnega tn gospodarskega vpliva, marveč jr tudi velik mednarodni flnančn. trust. AT( lahko, a včasih celo nemogoči, ugotoviti obseg inuestioij Vatikana, ker »e razne nepremičnino m delnic* glasijo na rosna imena privatnikov; vendar je del tozadevnih informacij objavil «f,K MESSAGER DE LA PO LITI QU E ECONOMIQVE», ki jih v naslednjem objavljamo.
V FRANCIJI
«FRANCOSKO . ITALIJANSKA PANKA ZA JUŽNO AMERIKO» s predvojnim kapitalom 50 milijonov frankov je v popoln t lasti Vatikana in verskih ustanov, ki so od njega odvisne. Banka ima osjo mrežo podružnic v Holandiji. Glavni ravnatelj banke jo BERNARDINO NOGA RA ali boljše rečeno finančni minister Vatikana, ki j« bit svo-ječasno Mussolinijev predstavnik v Berlinu.
Vatikan ima 1% kapitala v 80-CIETE’ TEXTILE DU NORD *»
večji del kapitala BANQUB GA-LICIENNE MAN ANT ter tretjino deležev francoske banke WORMS, katero upravitelji so sodelovali z Nemci. Računa se, da Vatikan razpolaga v raenib francoskih delniških družbah s kapitalom od okrog tOO milijonov frankov predvojne vrednosti.
V ŠPANIJI
V Španiji ima cerkev sama zelo močno organizacijo fevdalnega In kapitalističnega značaja ter kot laka podpira fašizem. Jezuiti posedujejo neizmerne nepremičnine pred-vsčm v Barceloni, Madridu, Sant-anderu in St viti ji.
NA PORTUGALSKEM
nadzoruje Vatikan v Ltsaboni banko ULT RAM ARINO, ki pa zopet nadzoruje vse rudniške konoeslje in plantaže v portugalskih kolonijah MOzambigue in Angola.
V ŠVICI
Smcarski jezuiti nadzorujejo naj-
vččja mtdnatrodjna podjetja električne industrije, u kateri je najvažnejša ELECTRO-BANK. Ceni ft>, ia Vatikan razpolaga v raznih državah s kapitalom vloženim u delnice v večini od 3 milijard pred« vojnih lir ah 300 milijard povojnih lir. Toda te žteviJk* so daleč od tegd, da hi bile popolne, kajti v resnici so mnoga višje.
V AMERIKI
Največje investicije Vatikana pa so v Amorihi, »tasti v Mritženib
državah,
V Združenih državah razpolaga Vatikan s paketi delnic vslikih in« vsstioij v fru-sttt SINCLAIR 01 L, v tnwtu ANAOONDA COOPER in v drugih rudniških podjetjih, Interese Vatikana predstavlja v ZDA predvsem banka MORGAN,
V Buenos Airesu poseduje Vatikan vslikn kapitala v tramvajskih drufbrh, družbah za raspodelitev električne energije, plina, pitne vo. de itd. aoudeleitn jt t kapitalom
pri paroplovni družbi M IHAN O-VIC, ki ima monopol za prevoz po reki Dela Plata itd.
Vatikan nadzoruje omeritktf -špansko banko, ki ima sedež v Madridu, podružnico pa v Argentini ji, Braziliji in Boliviji,
V Boliviji poseduje Vatikan • rudniki kositra, ki ga izkorišča njujorški trust GUGENHBIM. Ta finančno optraeija j* bila izvršena Uta 193 S; i »vršil pa jo je MYRON TATLOR sedanji predstavnik Trumana v Vatikanu,
V Braziliji so last jetmitov podjetja kavčuga, tekstila tn mlinarske industrije,
Ta in takšen Vatikan Je seveda prvi najtopleje posdravil MARSHALLOV PLAN, kakor tudi v*e ostat« imperialistične načrte za «a> sužnjevanje Evrope in ierivanj« vojne, Katoliški delavci pa seveda ne morejo odobravati te politike vaditeljev katoliško cerkve, ki j* tako tesno navezo na na ameriške imperialiste in velekapitalistično kliko, kajti ti detavoi so izkoriščani tn zatirani in *« danfis bolj kot kdaj koli borijo proti suženjstvu in proti kapitalistom.
To naj si zapomni tudi *SLOVEN SKI PRIMORECs, k< se V svoji zadnji številki tako sela opravičuje glede bogastev Vatikana, s čimer n* dokazuje nič drugega kot to, da ga takšni podatki kot so gornji zadenejo v živo in »e revež sevede grebe tam, kjer ga srbi.
PRIMORSKI DNEVNIK
2
19. februarja
Zapadne sile ovirajo razvoj naie kulture
Druitvo slovenskih književnikov v Ljubljani je pretekli teden protestiralo, ker ji angleSko veleposlaništvo v Beogradu odbilo pro~ Snjo ta potno dovoljenje na TriaSko ozemlje njegovim Slanom:	Igu
Grudnu, Jožetu Pahorju in Črtomirju Šinkovcu, ki so se hoteli kot primorski knji&evniki udeležiti literarnega večera v Trstu, dne 5. t. m.
«Cas bi bil, ^zaključuje protestu, da nastopi med narodi medsebojno spoštovanje vsaj na kulturnem področju in se izloči duh nasilja, duh moči, ki tepta pravico».
Jezuitske laži
Jezuitski tGlornalt di Trieste* javlja v svoji številki od 29. L, da je veljak iz Verone Lino Turati pobegnil iz Jugoslavije na zelo dramatičen način in prišel v Gorico ter izjavil, da je v koncentracijskem taborišču št 21 ja"; Beogradu še 1500 italijanskih ujetnikov, ki so pripadali redni armadi, mi-l-.ciji in policij; ter nekaj vo.aških kaplanov. Turati je povedal tudi nekatera imena. Dejal je, da je postopek v tem tabCTiiču nečloveški, premalo hrane, prisilno delo za vse, itd. Nedaleč od tega taborišča, da j^ drugo taborišče, kjer »o civili v nezdravih barakah, ki bo razdeljene na zelo ura le celice, vsaka sia eno osebo. Tu je nadzorstvo še posebno okrutno in nihče n« sme z nikomur spregovoriti niti besedice. Neka oseba, je baje Turatiju izjavila, da so to italijanski fašisti, ujeti v Gorici, Trstu in Istri v razdobju »štiridesetih dni».
Tako javlja vGiomale di Trieste».
Našel pa se je neki Tržačan, ki je po goriškem pokrajinskem cd-boru italijanskega Rdečega križa izvedel za Turatijev naslov (Legna-go, frazi one S. Pietro, Verona). Ta Tržačan je Turatiju napisal pismo ter prejel slsdeči odgovor:
^Spoštovani gospod! Sete sedaj vam lahko odgovorim na vaše povabilo. Na žalost t>Im ne morem dati nikakršnega naslova Vašega dragaga, kajti tudi gledie mojega Lina »tisem ničesar izvedel'. Vse to je bila izmišljotina (tmontatura*), ki jo je napravil neki zločinec iz Lcgnaga, neki CeTla Nerone.
S spoštovanjem
Turati Giuseppe.*
To je samo en primer objektivnega poročanja *Giornal-a di Trle-sitD, ki spada v dobro prenršljen načrt blatenja nov« Jugoslavije. Toda laž ima kratke noge.
Prometna pol'cija
in slovenščina
Ze pet dni vodi civilna polAolja premetno kampanjo po trtaikih ulicah Zvočniki in napisi dajejo navodila pežčem, voznikom , in Šoferjem v italijanščini in včasih v angleščini glede prometnih predpisov. Vse te dni pa smo zaman pričakovali, da bi slišali ta navodila in predpise tudi v siavenS&nl. In vendar Je .
prefbivalstva slovenski, a enakimi pravicami, kot- Jih Wajo italijanska govoreči!
Kaj torej? AH ti predpisi ne veljajo za Slovence? Potem pa Slovencem tud. oi treba plačevati de-nsrnih kazni, za eventuelne kršitve prometnih predpisov. Saj, če so le v italijanščini, pomeni, da veljajo samo za Italijane In se nas ne tičejo. Vsak pameten človek bo tako sklepal.
Ne, tako ne gre, gospodje! Čeprav policija tiči z obema nogama v faistlčni preteklosti, vendar bo morala tudi ona upoštevati, da je draljršen del Traačanov, k! govo-ro po slovensko in bodo sprejemali ter spoštovali lc tiste odredbe, ki bodo pisane ali izdane v njihovem jeziku. Tukaj nismo niti v fašistični, niti v De Gasperijevl Italiji. To naj si policija zapomni.
VL PLENLn± ENOTmij sind/kato v V odprto borbo za zaporo odpustov!
Enourna splošna protestna stavka bot izraz solidarnosti i delavci tržaške konopljar-ne, ki so začeli s stavko, ker «o okupacijske oblasti potrdile razsodbo arbitražnega sodišča o odpusta 40 delavcev, kot manifestacija trdne volje tržaškega delovnega ljudstva za resnično zaporo odpustov — edinega sredstva za rešitev tržaške industrije
Včefaj popoldne so Okupacijske oblasti potrdile razsodbo arbitražnega razsodišča o odpustu 40 delavcev iz tržaške konopljarne.
Kakor Je znano je delegacija vrtilnega odbfflfa ES predčasno protestirala pr: polkovniku Lane. Znano je tudi, da so bili Enotni sindikati v stalnem kontaktu z Delavsko zbornico za enoten nastop. Delavska Zbornica, katere predstavniki so enoten nastop ves čas odlagali, češ dai še ni znano končno stališče okupacijskih oblasti, so pa se preden so okupacijske oblast? dale svoj odgovor, preglasile polurno protestno stavko za danes, omejeno le na industrijo. Tovarniški odbor ES v koncpljarni pa je proglasil takojšnjo stavko v trsaški konopljami ase včeraj popoldne, neposredno po objavi polkovnika Laneja.
Zvečer Je bil zato sklican VI. plenum ES, na katerem je tov. De-stradi podal poročilo o razvoju do-
godkov, po V. plenumu ES, ko so izglasovali v resoluciji zahtevo po ukinitvi odredbe 109 in resnično zaporo odpustov. Sedaj Je Delavska zbornica predlagala ES, da se to ukaz spopolni. Po predlogu Delavske zbornice, ki govori o vzpostavitvi še drugega «nevtralnega» razsodišča, pa sedanje stanje ne bi bilo v ničemer Izboljšano, ker odpusti ne bj prenehali. V interesu delavstva namreč ni, da bi odpustili pet delavcey več ali manj, kar bi primeietafilo neko »nevtralno® razsodišče, temveč da sploh prenehajo z odpuščanji. Z odredbo 109 groze danes odpusti delavcem v vseh tržaških industrijah iti podjetjih, zaradi česar je vsak »popravek« te odredbe v bistvu nesmiseln, ker ne pomen; konec sedanji brezupni situaciji.
Dodatni ukaz št. 172, ki je stopil v veljavo predvčerajšnjim In kateri pod varljivim naslovom »ukinitev odpustov v industrijskih podjetjih® določa nsunreft isto, kar
odreja ukaz 109. Ukaz 109 je z u-kaaom 172 dopolnjen le v toliko, v kolikor prepoveduje tudi »prekinitev ali ustavitev dela v Industrij to. Tolmačenja nekaterih včerajšnjih tržaških dnevnikov, da Je proglašena zapora nad odpusti do 31. marca t. ,1. so torej napačna in ne odgovarjajo stvarnosti.
Za dosego resnične zapore je potrebna energična akcija!
Zastopniki delavcev so v diskusiji poudarjali, in izglasovali potrebo enourne splošne protestne stavke. Obenem so poverili mestnemu odboru ES nalogo, da stopi v stik z Delavsko zbornico za enoten na>-stop ofceh sindikalnih organizacij za zaporo nad odpusti. Tako bo imela Delavska zbornica priliko pokasat;, ali so JI res pri srcu interesi delavcev, ali pa je čisto navadna služabnica delodajalcev odroma onih, ki jim ukazujejo.
Protestna stavka bo danes od 11. do la
Pospešimo borbo
za naše nacionalne pravice
Predvčerajšnjim zvečer sta bili konferenci OP za L in III. okraja. Na konferenci I. okraja sta govorila tov. Zajc In tov. Vojmlr, kateri Je C-risal zunanjo in notranjo politično situacijo, in obsodil namere imperialistov ter njih lokalnih agentov. Predvsem je obsodil pojav «slovenske demokratične zveze« ki kot agentura imperializma poskuša z razbijanjem enotnosti uresničiti načrte imperializma. Prisotni so z odobravanjem sprejeli njegove besede, ko je dejal, da moramo krepiti OiF in tako SIAU, ker Je edino tako mogoče doseč; nacionalne pravice. Kasneje so v nov okrajni odbor OP izvolili pet Slanov. V diskusiji je bil ianešen tudi predlog, da naj se tudi v tem okraju ustanovi slovenski kulturni krolek. Prisotni so predlog sprejeli in Izvolili pripravljalni odbor treh članov.
Konferenca z orisom političnega položaja, katerega je podal tov. Ggnek na tretjem okraju, je bila tudi uspešna. V diskusiji so posebno ostro obsojali odrekanje enakopravnosti slovanskima narodnima skupinama na Tržaškem ozemlju, zlasti pa še razbijače slovenske enotnosti, ki s svojim početjem one, ki naix' odrekajo pravice enakopravnosti, le še podpirajo. Tudi
na tretjem okraju so izvolili novo tajništvo.
Na obeh konferencah sta bili sprejeti resoluciji, v katerih člani OF III. okraja ostro obsojajo u-pravo, ki jim odreka pravice, zajamčene v ustanovni listini Tržaškega ozemlja, in se zgražajo nad izdajalol, ki bi radi razdvajali Slovence na tem ozemlju in tako razbijali prepotrebno enotnost v sedanji b&rbi za dosego naše nacionalne enakopravnosti.
»Gospodarstvo** št. 12
^Gospodarstvo» prinaša t> svoji zadnji številki poleg raznih poročil gespodarske narave naslednje članke: IRI, Tržaški Lioyd in STO; češkoslovaška in Trst (razmotri-vanjz dr. Ripke, češkoslovaškega -ministra za zunanjo trgovino); Severni tekmeci nevarni f nag el razvoj severnih luk); Kemična industrija v Trstu; Industrializacija Jugoslavije; Po enem latu obstoja (Slovenskega gospodarskega združenja); Ravnotežje češkoslovaške zunanje trgovine ter končno Tržni in borzni pregled. (Uredništvo in uprava v Trstu, ul. Rntggero Manna S9).
Rdeči križ za Trsi
in ozemlje ustanovil tečaj za prvo pomoč
Čeprav šteje Trst okrog 300 tisoč prebivalcev, ima samo približno 300 diplomiranih bolničarjev, ki lahko nudijo prvo pomoč v nezgodah, kar nam jasno dokazuje, da je število teih premajhno-in da je torej nujno pogrebno seznaniti z najosnovnejšimi pojmi te tako važne vede čim več tržaškega prebivalstva.
Zato pa je Rdeči križ za Trst in ozemlje sklenil, da ustanovi tečaj za prvo pornič v nezgodah, katerega se bodo lahko udeležili vsi Tržačani.
Ta iniciativa RKTO je zelo hvalevredna, saj vsak dan vidimo, kako malo pozna zdravstveno vedo tukajšnje prebivalstvo. Vsakdo se pa prav dobro zaveda, kako je važno znanje higiene in najosnovnejših pojmov zdravilstva, posebno za matere in delavce raznih tovarn.
Takšne tečaje za prvo pomoč imajo skoraj že v vseh državah Na našem ozemlju je pa tečaj, ki ga bo ustanovil RKTO, prvi. Tečaj za prvo pomoč nima seveda namena odvzeti dela poklicnim bolničarjem; nasprotno, hotel bi jim ga olajšati. Snov, ki jo bo poučevalo na tem tečaju šest zdravnikov, seveda ne bo tako obsežna, da bi lahko vsak, ki je napravil izpit, s tem postal diplomirani bolničar. To bo samo masovni tečaj, katerega bodo lahko obiskovali vsi, Slovenci in Italijani, ker bo namrej poujc dvojezičen.
Tedaj se bo pričel če* pribl žno 10 dol. Pouk bo v več-smih urah, in sicer trikrat tedensko. Trajal bo pa približno mesec in pol. Vsaka pr»smezna lekcija bo razdeljena na eno uro študija in eno uro praksS.
oooooooooeooooooececoo
Iz istih vzrokov, zaradi katerih ni mogel na5 list iziti vleraj na Štirih straneh, ka-. kor bž bil moral, smo bili prisiljeni tudi danes namesto vseh treh. izdaj, napraviti samo eno Izdajo. Mezdni spor v tiskarni Stabllimento Tipografico Trie-stlflo traja dalje, ker pravičnim zahtevam tovarišev grafikdv Se vedno niso ugodili.
oooooooooooooooooooooo
Vpisovanje v ta tečaj se Je že pričelo. Podrobnejša obvestila gleda tečaja se dabo v uradu RKTO, v ulici Carducci 4.
MLADINCI, MLADINKE, ČLANI IN ČLANICE,
udeležujte se priprav prvomajskih vaj, ki so za člane in čla-nioe (nad 18 leti) dnevno od 7 do 9 zjutraj v Domu pristaniških delavcev (Dvorana Kraljič), medtem ko so za mladince i« mladinke (izpod 18 let) dnevno od "t do 9 zjutraj v dvorami KK tiskarjev v ulici Trento it. t.
Seja občinskega sveta
Točno dvajset minut Je trajala sinočna redna javna seja občinskih svetnikov. V tem času so tl odobrili nakup oblačil mestnim uslužbencem za dobrih 42 milijonov lir, s pristavkom, da si bodo razne jriestne komisije poprej ogledale blago, ki ga bodo dobavile tvrdke. Dalj: so odobrili nekatere predloge glede službenega napredovanja načelnikov uradov mestne občin« Odobrili so še povišanje prevoznih cen za taksije.
Med slučajnostmi so prečitali pi-emo s cone, ki je pojasnilo, da so vojaške oblasti dokončno sklenile spremeniti vojašnico bivšega vej-r.ega okrožja pri Sv. Justu v vojaško jetnišnico. Ko je nek svetnik skušal dvigniti glas glede stanovanjskega urada, ga je predsednik sveta odvetnik Forti opomnil, da vojaška uprava ne trpi več nobenih vmešavanj s katere koli strani v posle tega urada. S tem. se je zadeva zaključila.
Namesto ljubice je zabodel
njeno prijateljico
Včeraj ponočj okrog 1,20 se je vračala “gospa Narina Cozzi s svojo prijateljico Bortolo Giordano proti svojemu domu v ul. S. Fran-cesco 30. Prišedši do hiše je povabila prijateljico k sebi v stanovanje.
Ko je Oozzijeva odprta vrata v stanovanje In je prijateljica stopila čez prag, je naenkrat začutila, kako jo je nekdo iz teme zabodel z r.ožem v spodnji del trebuha. Giordano je takoj padla po tleh in morali so jo prepeljati v bolnico, kjer bo ostala sedem dni na kirurškem oddelku.
Pozneje je policija izrvedela, da je bil napadalec ljubimec Cozzi-jeve 29-letni voznik Viktor Černigoj. Bil je nanjo ljubosumen in ko je hotel
Uhasuer - dolgoprstncž
se zahvali za vljudnost in izmakne 150 tisoč lir
BrSkone bo Iginio Naccari, ki s; je zopet' znašel pred tukajšnjim 0kro2n’m sodiščem zelo dober poznavalec kazenskega zakonika. V njegovem kazenskem listu Je zapisani);' da J« t»5I m02 pfv’14 opravki s sodniki, tfi leta. 1908. Ako seštejemo vse kazni z njegovega ka-»*nsk'ga lista, bi ugotovili, da je bil Naccari v manjših obrokih obsojen na skupno 13 let ječe. Seveda n!smo pri tem šteli Se druge itevllne kazenske postopke proti njemu, ki pa so bili ukinjeni, ali zaradi pomanjkanja dokazov bodisi zaradi podelitve amnestije in drugega. L. 1911 so ga Izgnali ;z Av-stfo-Ogrske. Takoj nato Je bil obsojen v Padovi. Cez nekaj časa Je bil obsojen v Bnucellesu zaradi neke tatvine. Pozneje 2° b'.l trikrat obsojen v Franciji, nato zopet enkrat v Belgiji. Sladili so izgoni 'z obeh delel. po vs»h teh dogodivščinah se je vrnil v Italijo in nar daljeval s svojim poklicem.
Na tukajšnjem sodišču » je ir.o-faj zagovarjati, ker je 16. januarja
Vjufauha.
KNJISE- GLEDALIŠKE - KONCERTI RAZmVE-FlLMlKRITiKE-DROBflNE
Velik uspeh „Hovanščine"
P. M, M usorgskega v gledališču Verdi
«HovanSčWa» je rekel malomarno car Peter, ko so ga obvestili o zaroti, ki sta jo proti njemu kovala kneza Hovanski z namenom, da osvojita krono ruskega carstva, ter naročil, naj stvar nima nihakih posledic. Toda obeta in sina so javno obesili. V sploSnem ta zarota ni imela za rusko carstvo in razvoj njegove zgodovine nikakih da-lekoselnejiih posledic.
Idejo, da vzame ta dogodek izta dobe regehtstva carice Zofije kot snov za opero, mu je dal njegov prijatelj V. Stassov. Boj med staro in novo Rusijo nudi mnogo hvalet-nega gradiva za drama ali opero. V osredju Je na eni strani stari Dositej, močan, energičen in izkušen moi, voditelj razkolnikov, ki vodi vsa dejanja obeh knezov Ho-vinskih zastopnikov stare, fanatične in temne Rusije tgr na drugi strani Gdlicin, zastopnik zapadne Evrope, ki je imela velik vpliv na Rusijo le za časa carice Zofije; poleg teh je pa Se nekaj drugih karakterističnih In značilnih posebnosti, ki poselejo v dejanje. To ’Je bogato gradivo, ki nudi hvaležno nalogo, in se Je zato zanj Mussorg-skl hitro navdulil. Takoj se je vrgel na Študij te dobe v ruski zgodovini Cerkveni spevi starovernih (razkolnikov), ki Jih dotlej Se nihče ni uporabil v umetni glasbi, so mu nudili bogato snov.
Za dovrSItev dela je potreboval sedem let in, ga tudi večkrat prekinjal. S posebno vnemo Je delal od 1.1&73 do 1.1878. Vmes je priila prva uprizoritev uBOrisa Godunova*, leta 1874, ki mu je vzela precej dragocenega časa. Opere ni sam končal, temveč je to delo o-pravl! N. Rimski-Korsakov in tudi celotno opero predelal in in-
Strumentiral kot jo slišimo danes. Mussorgski sam svoje opzre ni slišal izvajane v gledališču, ker je pred koncem dela umrl. uHovan-Sčina» Je bila prvit v oeloti izvajana leta 188S v Petrogradu.
V vsej operni literaturi je malo učinkovitejših scen, kot v tej operi, kjer je dramatična napetost stopnjevana z g&nialno glasbo do skrajnih izraznih moinosti. V glasbi se Mussorgski ni prav nič oddaljil od «Borisa Godunova». Vokalni stil v «Borisu» je v glavnem recitatorl-čen, dočim stopi v *Hovanleini» na njegovo mesto Široko razpeta peiv ska melodija in to melodija prav posebne vrste. Sam plSe o tem, da Je Študiral človeSki govor in Ha podlagi tega prišel do ustvaritve svojstvene melodije, kar je pozneje uporabljal tudi, L. Janaček p svojih delih. V «HovanSčini» so prači biseri glasbene literature in ostanejo poslušalcu nepozabni, posebno spevi Marfe, Saklovitifa, Dositeja in čudovitI zbori. ViSek glasbene invencije so vPerzijskl plesi*, kjer pride do izraza orientalski element. Spevi razkolnikov so komponirani
v starih grških skalah in radi tega učinkujejo mistično ter so močan kontrast vsej ostali glasbi v operi.
Mussorgski imenuje iHovanSH-no» prav tako kot tBorisa Godunova* ljudsko glasbeno dramo. V resnici pa ne posele ljudstvo nikdar aktivno v dejanje in je samo nekak trpeč element v rokah tvojih oblastnikov. Prav ztX prav Je samo prva scena, ko ljudstvo sprejema Hovanskega, v resnici ljudska. Ostali nastopi razkolnikov in strelcev so samo mnoiični. V pravi ljudski dremi mora biti ljudstvo nMf.ei retolucionarne misli in kot
kolektiv tudi voditelj vsega dejanja.
Opera je dosegla v trtaSkem gledališču lepo uprizoritev. Glavno in najtežjo nalogo je imel pač dirigent J. Perlea, ki Je vodil ves večer in vlil v interpretacijo Se dovolj slovanskega duha. Ce Je Slo včasih z odrom malo navzkrii, je temu gotovo vzrok pomanjkanje skušenj. Mestoma je dosegel z dobro pripravljenim orkestrom krasne zvočne efekte iz bogate orkestralne partiture. Opero je režiral A. Sanine; vlil je v amsambl dovolj ruskega temperamenta in z zborom kot kolektivom dosegel v množičnih scenah velik učinek. Poleg dirigenta in režiserja je imel najodgovornejšo vlogo R. Benaglio in vložil -mnogo truda za pripravo zbira. Zbor je to tudi dokazal posebno v liturgičnih spevih razkolnikov in spevih deklic ter s tem dal priznanje svojemu odličnemu zborovodji.
Vsi solisti so tvorili homogeno celoto. N. Rossi-Ler.teny je vlogo starega Hovanskija zmagoval pevsko z lahkoto in dal liku potrebno dramatičnost.
V igri Je včasih s pretiravanjem v, hoji nekoliko motil in naredil vtis karikiranja. G. Voj/er je kot mlajši Hovanski pokazal mnogo lepih in močnih igralskjh momentov ter posebno prepričal v zadnjem dejanju. Tudi A. Vesseloivskl je dal liku kneza Galicina potreStmo dostojanstvenost. G. Inghilleri je kot Sn-kljoViti lovolj moč.vo podčrtal zahrbtni karakter svojega lika in v tretji sceni dobil za svoji spev zasluzen aplavz. Svečenika Dositeja Je z mirnostjo in mehkobo v glasu odlično kreiral B. Christoff. Glavno zensko vlogo Je pevsko in igralsko prepričevalno zmagovala in podala F. Barblerl. Tudi T. Gašperini se Je dobro vživela v zapeljano deklico Emo. V manjših vlogah so uspeino nastopili Se O. Šerpo, S. Maionica, E. Mucchiutl, V. Susca, in E. Lorenzi ter mnogo doprinesli k uspehu opere. Baletni zbor s solistko S. Marmoglia se je izkatal v «Perzijskih plesih*.
Opera je dosegla pri občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo g'edališ’c, velik uspeh ter so bili vsi nastopajoči nzlt&tckrct klicani pred zas‘or.
t. 1. na lepem odnesel Josipu Ca-muffi 150 tisoč lir. Tistega dne je Camuffo vstopil v bančni zavod (rCfedlto italiano«, kjer je hotel plačati omenjeno vsoto. Medtem ko je denar bosta vil na' polico in izpolnjeval tiskan obrazec, se mu je približal Naccari ;n gr vprašal katerega dne smo. Camulfo j« pogledal na koledar. Ta trenotek je izkoristil NaccJri, Izmaknil denar, še lapo zahvalil za vljudnost in izginil.
Nihče ni mogel ugotoviti, kdo je denar izmaknil: Sreča Je pa bila, da ima nasproti kreditnega zavoda brivski salon nek Bagatin, ki je videl tistega dne tatu, ko je vstopil v denarni zavod. Tu v salonu je nanesel pogovor o tatvini, govorili so, da je tatvino izvršil nek znameni mednarodni Žepar. Ker je Bagatin tatu videl, je šel na policijo in tam povedal vee, kar je opazil. Iz različnih fotografij priz-panh tatov, je spoznal obraz Nac-caTlja, ki Je tedaj bil v bančnem Savcdu.
Naccari je pred sodniki vse od-lečno zanikal. Toda zi«T.an, med bankovci, ki so mu jih zaplenili, so našli bankovec z napisom, ki ga je Camuffo lastnoročno napisal. Briveo ga je tud; takoj spoznal in tako so sodniki moža CbsodiU na 3 leta ječe, tako da bo lahko obogatil . svoj kazenski Ust z novim opisom svojega doživetja.
Nenavadne »dragocenosti"
Predvčerajšnjem *o na ielezn -škem ravnateljstvu na trgu V. Ve-neto odprli staro železno blagajno, k' Je že dolgo časa stala y nekem, kotu zapuščena.
Namesto denarja, dragocenosti ali pa vsaj zaprašenih listin pa so našli v njei |dva samokresa in sicer en brown ng kal. 7,65 in Ber-retta kal. 6,75 ter zraven nj.h še 50 nabojev za prvega in 6 za drugega. Vse te «dragocenasti» so izročili civilni polid'Ji.
F1ZKULTURA
Planica sreMe tel- em za prvenstvo Tržaškega ozeralia
V nedeljo 11. t. m. bodo v Planici tekme za prvenstvo našfgoi ozemlja. Smučarski vlak bo odpotoval v Pianico t> nedeljo ob treh zjutraj.
Zimskošportni odsek ZDTV organizira v nedeljo smučarske tekme v teku na lt km za nas:ov prvaka Tržaškega ozemlja. Najboljše moštvo bo tudi dobilo v priznanje pokal Poleg tega dobo ostala motiva dobila spominske plakete fn diplome med en, ko bodo posameznik dobili kot nagrado smuči, palico in cm ata športna darila. Žrebanje starit.lh številk bo v petek ob to na eedtfu ZDTV v ul. Cano-va es-ir. Vti udeleženci tekem pa bodo dobili spominske medalje.
V nedelju tekme v atrelu
na koš
V nedeljo 22. t m. bodo v Kopru tekme v strelu na koš. Vabimo po-ed.rce in pare. da »e takoj vpišejo za to nov" vrsto tekmovanja, k: ie tudi na1W-pšl trening za naše košarkarje Opozarjamo udeležence, dr. se v petek zaključijo prijave za večerje ra tekmovalce kakor tudi za gledalce. Prijave »prejema odsek ra košarko pri ZDTV v' uU Cano-va Cf-n. Pravilnik tekmovanj smo že cb+av-li v nešlh prejšnjih številkah
Di Muro zopet pred poroto
Ker je drSavni tožilec Paolucci vložil priziv proti sodbi, ki jo je porotno sodišče izreklo lani v znani razpravi proti mladoletni roparski druščini, češ da so bila dejanja, k; so jih zagrešili kolovodja te druščine Di Muro in dve drugi doto-Zenki s pravnega stališča napačno formulirani, je isto sodišče pod predsod^tvom dr. Mlneasa zopet obravnavalo primer treh obtožencev oziroma obsojencev.
Medtem ko bo bili lani obsojeni Di Muro na 8 let jede in na plačilo 13 tisiJ lir stroškov, ga je včeraj sodišče obucdilo na 8 let 7 mes:cev in 20 dni ječe ter na plačilo 21 tlsol lir stroškov. Fuk Marija, ki je bila tedaj spoznana za krivo, ker je nakupovala sumljivo blago in je bila obssjena na plačilo 2000 lir stroškov, jo je sedaj sodišče spoznalo za krivo, ker je prikrivala ukr.deno blago In jo obsodilo na plačilo 500 lir stroškov. Vendar je kazen pogojna. Pa-renzan Morija, ki je bila tedaj obsojena na plačilo 1000 lir, ker je nakupovala ’ blago sumljivega izvora, je bila sedaj obsojena pogojno na 3 mesece ječe, ker je prikrivala u-kradeno blago, in na plačilo 2000 Ur,
Vso trgovino so mu odnesli
V nekem skladišču v ul. Pad-u'na 5 je Imel 36-latni Fasano Umberio shrambo za svojo «potujočo trgovino*, ki je obstojala iz dveh kovče-gov, v katerih je imel galanterijsko blago, ki ga je nosil okrog na prodaj. Predvčerajšnjim okrog 8 pa so neznanci vlomili v eklad šče in mu odnesli za 10 tisoč lir raznih glavnikov in še en kovčeg z drobnarijo in obrtnico. Fasano ima skupaj preko 21 tisoč lir škode in je prišel ob vse blago.
ALI SI ŽE NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
planem ljubosumja pogasit: z vinom, ga je še pojačal. Sel je na dom ljub'oe In k^ga je našel zaprtega, je krenil v hlev, ki je v ul. Cftrpison, splezal od tam na dvorišče hiše, kjer stanuje Cozzi-jeva in od tam splezal s pomočjo lestve skozi okno v njeno stanovanje. Ko sta prišli ženski domov, je Černigoj z nožem zabodel prvo, ki je vstopila misleč, da je Cozzl-jeva. Napadieo je pobegnil po isti poti, po kateri je prišel in posrešilo ee mu je, da je odtegnil pete policiji.
Carina thbratnica človeštva
Ze dalj časa je imela, 49-letna Marija Omahen iz Skednja št. 57 čudne verske manije, ki so večkrat bile ipedebne blaznosti. Prejšnji večer okreg 20 se je nenadoma odločila in skočila iz prvega nadstropja, kjer je imela stanovanje na cesto. Pri padcu je dobila težke poškodbe na glavi ’ ter mislijo, da si je razbila lobanjo. Pol.5g tega ima rano na desnem laktu in na nogah. Z avto-ambulanco so jo pripeljali v balnioo, kjer so jo zdravniki sprejeli na kirurški oddelek In izjavili, da je njeno stanje precej resno Omahnova je izjavila, da se je hotela usmrtiti zato, da bi napravila človeštvu dobroto.
«Koxi» v gledališču ob morju
Jutri ob 20 zvečer' priredi center za italijansko ljudsko kulturo v dvorani Kina ob m~rju Berry Ccnnersevo komedijo «Rox'».
Vstopnice debite na sedežu v ul. Mazzini 32.
KOLEDAR
Spominski dnevi
1922 Je pričela izhajati t> Za>grebu «Borba*, glasilo komunistični ;partije Jugoslavije.
lbJtk se je pričelo I. zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilne~ ga odbora v Črnomlju*
PRESKRBA
Delitev peoiva, testenine in Ječmena. Danes se bo začela delitev po 250 gr testenin za skupino od 0 do 9 let na odrezek 37, po 250 gr peciva za skupino od 0 do 4 let na odrezek 88 ter po 500 gr ječmena za skupino od 0 do 9 ter preko 65 let na odrezek XIX živilske nakaznice. Konec razdeljevanja 28 t m. Cena v mestu: testenine 212, pecivo 254, ječmen 100 Kr za kg; v podeželju: testenine 214, pecivo 256, ječmen 102 lir za kg.
Oddaja vpisnik odrezkov. Najkasneje do danes morajo vsi razdelje-valcd živil oddati občinskemu prehranjevalnemu uradu vpisne odrezke za štirimesečje marc-junij. Istočasno morajo predložiti seznam potrošnikov. Urad bo zaradi tega. odprt od 8 do 19 nepretrgoma.
EKOTNI SINDIKATI
Zveza nameščencev menz in hotelov vabi vse svo-je člane, da se v rekaj dneh zglase na sedežu zaradi važnih obvestil.
Tiskovni urad ES. Dane3 ob 17.30 bo v ul. Imbriani 5 sestanek tiskovnih referentov tovarniških in upravnih odborov; zaradi važnosti prosimo polnoštevilne udeležbe.
Sestanek referentov socialne politiki-. Vsi referenti socialne politike upravnih odborov so vabljeni, da se udeleže sestanka, 'ki bo v ponedeljek 23. t m. ob 18 v ul. Mon-fort 3.
Zveaa prevozniške stroke. Jutri 20. t. m. ob 19 seja upravnega odbora v ul Zonta 2.
Zveza zavarovalne stroke. Danes 19. t. m. ob 18.30 seja upravnega odbora v ul. Zonta 2.
Zveza -nameščencev kina in gledališča. Jutri 20. t. m. ob 10.30 seja upravnega odbora v ul Zonta 2.
Zveza bančnih naim*<ščencev. V soboto 21. t. m. ob 18.30 seja upravnega odbora v ul. Zonta 2.
PROSVETNA DRUŠTVA
Predavanje v prosvetnem društvti v Skednju. Danes ob 20 bo v Ljudskem domu v Skednju redni mesečni članski sestanek s predavanjem. Predava tov. Godina Vojo «0 smernicah prosvetnega d;ela».
Večer smeha v prosvetnem dno-šivu Škamperle. Slovensko prosvetno društvo S. Škamperle priredi v soboto 21. t. m ob 20.30 v društvS-nih prostorih pri Sv. Ivanu «Večer smeha*. Sodelujejo član; SNG.
Zveza primorskih partzianov vabi člane pevskega zbora, da se udeleže pevskih vaj, ki bodo denes 19. t m. ob 19.30 v prostorih K, K. Kraljiča.
Nov urnik, parnika ...... na progi Kopei^Trst
Z današnjim dnem se uvede nov vrpik iia iipenova^i progi.
Ob delavnikih: \z Kopra ob 6,
8.45, 13.45 in 16T45; iz Trsta ob 7, 12.05, 15.45 in 18.
Ob praznikih: iz Kopra ob 6.30,
8.45, 13 in 16.45; iz Trsta ob 7.30,
11.30,	14.15 in 18.
Četrtek 19. februarja
Konrad Rajko Sonce vzhaja ob 7.00, zahaja ob 17.33. Dolžina dneva 10.33-Luna vzhaja ob 10.16, zahaj* ob 2.43.
Jutri 20. februarja Stanislava, Lenka
raiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii1111111? I SLOrENSHO-M A R 0 D m 0  GLEDALIŠČE j
1 ZA TRŽAŠKO OZEMLJE; iaiiJiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiin»iiiiiiiiiim*,|i||i|l!l
Danes 19. februarja ob 20: *Ana Christie». Gostovanj Rocolu.
Nedelja 22. februarja °>> tS\ in *<V'	M
<Ana Christie». Gostovanj* ■ Nabrežini. Predstava ob namenjena obiskovalcem i* jj lice Nabrežine.
-ff
RAZNO
Kmetijska nabavna in y~- jj. zadruga v Trstu obvešča sV0E j' ne in. odjemalce, da je va pošiljka sadni 1* drevesc. J* ciki so vabljeni, naj dvignejo ^ naročena drevesa, ker druga sicer oddala- drugim -sevalcem, da se ne posušijo- „ Zadružna poslovalnica v Ji ima še na razpolago neka] moč »ih kolov za. trte. Pr^robB« formacije c vse4i kmetijskih'T šanjih dobij(> člani -n	.
zadružnem uradu, ul. U. 1,0	'
št. 1 tel. 94-386.
Letni pregled kredita^1 in finančnih zavodov
Italijanska *sveza bančnik0'^ pričela zcipet izdajati v prekinjeni K)tni pregled krei,« in finančni U zavodov. Prv. •“*!, že izšel ;n vsebuje popolni vseh bančuh zavodov, ki
318.1947. Oena dela je
500
vključno peštmina.	;
Morebitna naročila sprej«1*^, telijansVia zvem bančnikov "	|
— Pia-cza, del Ge»su 49.
Dohodninski davek trgo*1** na drobno
Opozarjamo, da se
plač'
—•—■ — — -doVdninskega davka po a~ f f.-f-ančnega ministrstva z decembra 1947 leta tiče pole£ cev z živili in s sadjem tudi
cev na drolbno oblačilne različnih produktov in ln“ , skih proizvodov.	^jl!	,
Zaradi določitve višine Pfj. I morajo vsi imenovani trg«'* = sloviti prežnjo registrskem«^ , z navedbo sedeža tvrdke, ak • iste in višino blagajniški?* meta (lordo) v letu 1947 • Opozarjamo, da mora Pr ^	,
višino blagajniškega promet*^ , tu 1947 biti oddana na ''
0* I
urad najkasneje do 12 ure t. m. Za prekršile« teh uka*
predvidene stroge denarne Navodila daje goriika r&f zveza, v ul. IX. avgusta 11.1
IZ GORIŠKE KRONIKE
Pskitcni špekulanti pod ključem
V dneh 7. in 9. t. trn je narodna zašč.ta v Solkanu aretirala tri vfrižnike in špekulante, na račun katerih so se že dalj časa množ-le pritožbe. To so 56-letni Mirko Mozetič s Svetcgenrske ceste 238, 43-letni Ježe Čadež s Svetcgorske ceste 311 in Avgust Čadež, vsi trljj. gostilnčarji. Zaradi preiskave so b le pridržane tudi Cadsževa žena Slarvica, Mozetičeva žena in Rav-r.;kajrjcv sin Marko.
Organi ljudske oblasti so bili primorani izvesti preiskavo, javno to-ž latvo pa cdrediti aretacijo zaradi ješčih prijav, da se omenjeni trije gostilničarji bavijo s špekulacijo, ver.žijo in s a okoriščajo svojega položaja kot v času fašizma, čeravno oo že bili opo2crjeni in po pravnih predpisih tudi kaznovani z manjšimi gle/bami. To pa jih n! ] prav nič izučilo.
Po dosedanjih ugotovitvah sta Čadež in Mozetič sporazumno nakupila 40 hi vina in 200 litrov žga-
SZ ISTRE
Množični sestanek žena v Dečanih
V petek je bil sestanek AFZ, kjer so si žene postavile načrt predkongresne ja tekmovanja; žene so z vasMjem sestavljale načrt ter po končanem delu sklenile napovedati tekmovanje sosednjim vasem Cežarjem in Pobegom.
Naie žene so pr čele takoj z delom in sicer v sledečih točkah:
1) Reorganizirale so odbor, postavile novo blagajničarko Fortuna Justino, ki je obljubila, da si bo prizadevala čimveč pomagati organizaciji; žene ji bodo oskrbovale otroke medtem ko bo ona pobirala članarino Ud.
2) 65-letna Ssk Marija je pridobila za organizacijo 4 nove žene.
3) Program za 8. marec so že pripravile z osmimi točkami.
4) Za stenčas so napisale članek.
V naši vesi imamo precej aktivnih žen, na katere smo lahko ponosni, in katere so resno vzele današnji politični položaj in začele pridno delovati, da bodo tako prikazale vojnim izElvačemv da te zavedajo svoje dolžnosti in bodo vložile vse svoje sile, da pokažejo svojo moč vojnim hujskačem. Upamo, ua bo vzgled teh žen pritegnil še neaktivne žene naše vasi, da ne bo niti ene žene izven naše crgpn:za-cijs, da. bomo ponosne na nažo organizacijo in pokazale onim. ki podcenjujejo, enotnost naše vaai.
Cebron Ludmila
Družabni večer v Bujah
Sindikalna podružnica nameščencev v Bujah j-j organizirala v Ljudskem domu majhen družabni večer, katerega so se paleg name-šč?ncev udeležili tudi delavci in kmetje iz okolice.
Tovariša Favilla in Strčič sta v italijaničinl in hrvaščini nagovorila zbrane in poudarjala združenost ročnih in umskih delavcev v orga-rizaciji Enotnih sindikatov. Za tem je več tovarišev nastopilo z recitacijami. Pcsjbno dobro je recitirala pionirka Gurjan Alda. Anita Aga-nnis ja zapela nekaj dobro uspelih peeml.
Za to priložnost je bila prirejena tudi šaljiva, pošta in srečelov z 14 dertrtki. Orkester iz Umaga pa je zabaval navzoč?, ki sc se šele v pozni url vsi zadovoljni razhajali na svoje domove.
Budno čuvajo nad vsemi
Dne. 6. februarja se je vršil pri nas množ čni sestanek, ki je dobro v (»pel. Po sestanku so ee vršile pevske vajo, katerih sta se udeležila tudi Volk in Jazbec, Vsi vemo, da ta dva nista ravno-velika prijatelja — tista namreč, ki živita v godovih. Naša dva, k: sta tovariša s taiklmi imen!, sta se ta' večer ob prepevanju1 naših pesmi pobratila in postala velika prijatelja. Tako je tudi prav. V Semedeli nimamo gozdov, da bi se vanje lahko skrl-vali — jazbeci ln volkovi — špekulanti In črnoborzijanci — imamo pa tovariše, ki budno čuvajo ned vsemi, ki bi red posnemali navade pravih volkov in jazbecev.
MitslavilS Sava
nja, kar sta točila v njunih gostilnah brež vsake prijave. Ravnikar pa je stočil okoli 15 hi vina, ki ga ni prijav.l. Vsi trije so prodajali vino po zvišanih ceciah. in za kvaliteto, ki ni odgovarjala prijavljeni. Pri kupovanju vina so vselej na,vajali v spuremn co manjšo količino, samo da so se jim zmanjšale trošarine in da so sebi kopičili dobiček. To še ni dovolj, kajti pogoi toma so tudi sliparili z merami.
Mozetič in Čadež sta se pritožila zaredi odmere davka in zaprosila za znižanje. Da bi še bolj utemeljila to prošnjo, sta zaprree la za denarno posojilo. A glej, ob pre skavi pri Mcz;tiču so našli poleg velike količine vkletenega vina jn-eko- 160 tisoč din v gotovini, po drugi strani pa je s romak zaprosil za posojilo.
Čadež je imel od lani junija meseca najeto delovno silo, ki pa jo ni ne socialno zavaroval in niti mesečno plačeval. Kar s« tiče Ravnikarja Je pre skava odkrila, da je protizakonito trgoval čez mejo, kar jo tudi sam priznal, in so pri njem r.aš)i gume neznanega izvora.
Zanimivo bo, če se malce bolj od blizu spoznamo s preteklostjo treh solkanskih špekulantov, ki sp še vedno v preiskavi. Znano je, dia je bil Mozetič za časa fašistične Italije in še med n a rod no-osvc 'oo-dilno borbo fašistični komisar na solkanski občini in da je s svr/j?ga položaja ustrahoval zavedne slo-'•en.-ke ljudi. Jožefa Kerinklelner zna povedati, kako jo je prijel za las?, ko je prišla po oiprfwillh do njega in govorila slovenski, Mozetič Jo je vrgel po stopnicah s prvega nadstropja, tedaj je zdravn k dal nalog, da naj ga are/irajo, a policija tega ni storila. SMksnci vedo povedati, kako je Mozetič pretepel Andreja Juga, ker se ni cdkril rred fašistično zastavo, ki so jo nesli v »prevodu. Njegova žena mu Je pri marsičem premagala.
Ravnikarjeva družina se Je celo po kapitulaciji Italije in ob prihodu okupatorja udinjala domobrancem in poslala ' v domobranske 'rste sina Marka.
Tudi Čadež nima nič kaj poštene preteklosti. Znp.n je po svoji čisto fašistični zagrizenosti. Na lahek način je prišel do imovine revnejših ljudi, ki so bili primorani Jo prodati za majhen denar. Pretepal Je človeka, ki je zavpil «2!v-Ma svo-boda» in ni hotel sli,šati, da bi se v njegovenv lokalu govorilo slovenski, Celo lastnega brata je pretepel, ker n! hotel pristopit! v faš!-stično orpanizaertjo, da ne govorimo o Izdajanju ljudi, ki so na 1. mai izobesili delavsko zastavo in so bili ja-adi t-ea te-<»ni mučen! in o-bsojeni na 5 let robMe.
Rojstva, smrti in por°^ 1
Dne 18. februarja 1948 f\ dilo 9 otrok, umrlo je 12	(
rok pa je bila 8.	\
CERKVENE POROKE:	#
Josip Bose in zasebnica ‘cjff ' Pastorali! agent C. P. FedeS'c$f , sfni in zasebnica N eri na to. bolničar Emanuel Cl^de ^ in šivilja Fabioia Lucch^tt*' nok Franc Citt/i in modistka .0 na Dobrigna, natakar Errna1^ M sparin in blagajaničarka A»“ . j ni, prodajalec Anton RaV . £ zasebnica Eida Berani, ag<'I%ti Just Marzari in zaebnica , Antcnlni, pomprski kap'ta& _, v. ( Costa in zasebnica Domen' < dulii.	ew)i,
UMRLI eoi 60-letni Ivan » ^ mesece »tar 'Luciano Cok, jjjjt* Carmela Fusco vd. Arjosto, p' Giulia Apro por. Balbi, 65-let07jf<( la Parovel por Stenghel. * S‘lvio Trorta, 77-letn; Anton*, gan, 60-<ktna Teresa Fi«11'; Cantarlni, 70-letna Ana Ma1"- ,,«' tleglaoorno vd. Luis, 52-letn« f Milani por. Stefanlni, 70-let'^' sipina Uršič. 1 mesec stari Mendini.
pac//avi in PRisg^
Za Dijaško matico daruje , s KoJonikovca 3000 lir.
Za Bruna D’EsteJa darUEU 100 Ur: Kersovani Ivan,
Karl«, Kadan Ivan, Stok j(,» Simonovič Marij. Kert J°že’ič,5 pare Jože, Zgarbosa, Cerkv^^ v dirja, Fantozzl, Kancijani; * tf'-niio 80 lir; p>o 50 Hr: Rutar. M 6 C/.-fgorovič, Rumen, Kocia1’1:.^ j/jevič. Radoš, Ujčič, Beni«. . /'odreka, Kotunar, Kurali?’ I ni, Zugan, Piokar, Chierim, e<* I Miniussi, Gulli, Carbond	I
Praselj, Belletti, GagliArdl. • Brumin, Corettl, Giulisni, -Vales, Gregori, Tripar, J\e$V Stanisa, Orsinl, Oebron, Naperotič, Milotti, Koc'j»^, 9‘ . detič, Daris, Toson, Quins1- gi*J kovič, Stefanovič, Žerjal	i
r.a; po 45 lir; Kavrečič. ii.ftl j-GagVardi; Runlč 40 Hr,	l:
35 lir, G“rgolet po 30 lir,	1
25 lir, Grego, Smocovič. ^t.'1"'' Cataruzza jx> 20 Ur, Mula
S
Radšpsk* %poty
TRST n (m 203,6,	.i
v četrtek 19. febni^^ *
11.30. Reproducirana ^ > Sodobna Anglija. 12.10, ® ip t| J pesmi. 12.45. Napoved is®* ' )3J 1 ročila. 13 00. Lahka g'*^#. U P Ii znanih oper ln operet J ' (Tt >i etra glasba. 14.15. Pregl'" „
17.30.	Plesna glasba.	e
lj ce za otroku. 18.15. Iz od*1/ , vih skladb. 18.30. Zensks m/PI*
19.00. Nekaj valJkov. 19-1° Šfii . na glart>a. 19.30. Labka r^': >
19.45.	Napoved časa ln
20.00. Pestra glasba, 2° ^45-(i spevi za glas in klavir- M ,. vcnščlna za Slovence.' 2 i* Hi . foničnl koncert — pfene*. p, Ijane. — 22.00. Plesna P'9	’
Večerne melodije. 23.1®-*c časa In pcročlla. 23 30.. pol5 t tr šnjih sporedov. 33.35.	.	J(
g’asba. 24.00. Zaključek.	p
Odg. urednik STANISLAV^.^\ 11 Tisk SUb'llmei\to Tip
MALI
,	.	^	jtlr
ZAKONSKO SPALNICO * „ no crairo p.-odam po ceni. ul. Giulia 28, pritU«