LJUBLJANA, SOBOTA, 7. DECEMBRA 1957	C™	10
Lsdaja ta Ust* Časopisno podjetje SioreosfeJ poroCeTelea. — Direktor) Rudi Jaobaba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak.. — Uredništvo! Ljubljana, Tomšičevo ulico iL l in S, telefon 23-322 do 23-526. — Upravai Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1/H, telefoD 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7. telefon 21-896, ca ljubljanske naročnike SO-463. ca zunanje 21-832. — Poštni predal ŠL 29. — Žiro račun pri Soma-«&lni banki Ljubljana fit_ 60-KB-5-Z-367. — Mesečna naročnina 230 din
LETO X7IU., STE7. 286
RAZPRAVA 0 AL21RSKEM VPRAŠANJU V POLITIČNEM ODBORU GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Kap resolnclj ln predlogov
Kmalu bodo glasovali o resolucijah, ki zadevajo alžirsko vprašanje
..... .v .	-V-
New Ynrk, 6. dec. (AP) Prvi politični odbor Generalne skupščine OZN nadaljuje danes proučevanje alžirskega vprašanja v upanju, da bo kmalu, morda že danes, začel glasovati o predlaganju resolucije.
Pred odborom sta dve resoluciji, ki sta bili predlagani sinoči. Frvo je predlagal v imenu 17 azijsko-afriških delegacij indonezijski delegat Ali Sastro-smidjojo. Resolucija zahteva, naj OZN prizna alžirskemu ljudstvu pravico samoodločbe in naj obenem zahteva nova pogajanja za rešitev, tega vprašanja. Francija se tej resoluciji ogorčeno upira, poudarjajoč, da
je alžirsko vprašanje francoska notranja zadeva.
Drugo resolucijo so predlagale Španija. Italija. Peru, Argentina. Brazilija, Kuba in Dominikanska republika. Le-ta je popolnoma enaka resoluciji, ki so jo sprejeli na lanskem zasedanju Generalne skupščine. Resolucija izraža zaskrbljenost, ker še niso našli načina za rešitev triletne vojne v Alžiru in
P©slms ul uspe!
Ameriška raketa »Vanguard« je eksplodirala
na tleh
WASHINGTON, 6. dec. (AP). Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da ni uspel današnji piozkus, da bi v vesolje izt-relili prvi umetni ameriški satelit. Poskus so izvedli ob 17.45 po našem času na preizkusnem zemljišču na rtu Canaveralu. Ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je raketa »Vanguard«, ki naj bi odnesla satelit v vsemirje. eksplodirala na tleh. Sporočilo dodaja, da človeških žrtev ni bilo.
Opazovalci trdijo, da je ob eksploziji švignil v zrak ogromen plamen, nato pa je ves teren za izstrelitev satelita pokril gost dim, tako da ni bilo videti, ali je bilo uničenega še kaj drugega.
V ameriškem obrambnem ministrstvu trdijo, da bodo po tem neuspehu potrebovali vsaj še mesec dni. da bodo pripravili nov poskus za izstrelitev prvega ameriškega umetnega satelita.
Laboratorij za znanstveno raziskovalno delo ameriške mornarice je sporočil, da je današnjo ekslpozljo rakete »Vang-uard* povzročilo nenadno zmanjšanje pritiska v komori za zgorevanja prv°ga dela rakete, in sicer že dve sekundi po vžigu. Raketa, ki se je začela dvigati v zrak, je padla na iztrelitveni oder, se
Obvestilo bralcem
Zaradi velikega zanimanja javnosti za novi zakon o pokojninskem zavarovanju bomo v celoti objavili neuradni prevod besedila Zakona, ki ga je sprejela zvezna ljudska skupščina na svojem zadnjem zasedanju Prvi del objavljamo danes na 5 in 6. strani, nadaljevanje pa v jutrišnji številki.
nagnila na stran in efcsplodira-
la. Požar so hitro pogasili.
Podpredsednik družbe Martič, ki je raketo izdelala, je še pred poskusom napovedal neuspeh. Podpredsednik družbe Trimble je na tiskovni konferenci izjavil že davi, da je skoraj gotovo, da bo prvi ameriški poskus neuspešen in da bo po prvem poskusu potrebnih nekaj tednov za pripravo novega poskusa.
Naša znanstvenika gosta sovjetske akademije znanosti
Beograd, 6. dec. V prvi polovici januarja bosta dva jugoslovanska znanstvenika odpotovala v Moskvo, kjer bosta ostala tri tedne kot gosta Akademije znanosti Sovjetske zveze. To sta profesor Georgije Osrrogorski, upravnik vizanto-loškega inštituta. Srbske akademije, in prof. Djurdje Bo-škovič, upravnik arheološkega inštituta. Povabilo jima je poslal oddelek za družbene vede moskovske akademije.
Obisk indijske križarke v Splitu
Beograd, 6. dec. Jugopres je izvedel, da bo križarka indijske vojne mornarice »Majsor« (INS Majsor) obiskala Split od 12. do 15. t. m.
istočasno izraža upanje, da se bo našla pravična, miroljubna in demokratična rešitev tega ■problema v skladu z načeli
ustanovne listine OZN In na primeren' način.
V krogih francoske delegacije se je zvedelo, da bi bila Francija pripravljena sprejeti to resolucijo. Zato prevladuje med delegacijami mnenje, da bi ta resolucija ali Pa kakšna podobna lahko dobila večino.
Za današnjo razpravo o Alžiru je v krogih OZN precejšnje zanimanje in več delegacij se pripravlja, da bi z novimi predloga prispevalo k odstranjevanju težav. Napovedujejo prizadevanja mehiške delegacije, ki naj bi zožila prepad med azij-sko-afriško resolucijo in reso-luoijo sedmih držav. Za sedaj še ni nobenih napovedi o vsebini mehiških predlogov.
Delegaciji Kanade in Norveške nameravata že na začetku današnje razprave predlagati amandmaje na obe resoluciji. Amandma azijsko-afriške i-eso-luci.ie b: spremeni] t-ist-i del re-
Delegacije in obiski
Beograd, 6. dec. (Tanjug). — Minister p.rehranbene industrije poljske vlade Feliks Bisula
je prispel dav.i v Beograd s skupino sedmih višjih funkcionarjev poljske prehranbene industrije. Poljski gosti bodo ostali v Jugoslaviji 20 dni.
Praga, 6. dec. (Tanjug). —
Delegacija Zveze študentov Jugoslavije, ki je bila v Češkoslovaški deset dni kot gost Zveze . češkoslovaške mladine, je danes odpotovala v Jugoslavijo Delegacija je obiskala Prago, Bratislavo in Ostravo.
sotucije, ki zahteva pravico do samoodločbe za Alžirijo tako, da bi Alžircem priznal samo pravico odločati o svo-ji usodi soglasno z demokratičnimi načeli. Zahteva po novih pogajanjih pa bi bila s posebnim amandmajem spremenjena v poziv na razgovore.
Glede latinsko-ameriške resolucije pa pravijo, da bi jo kanadsko-no-rvešk- amandma izpopolnil . z nekaterimi novimi elementi. Med .drugim bi upoštevali kot nov element tudi okvirni zakon za Alžir, ki ga je izglasovala francoska skupščina kakor tudi tuniško-maro-ško ponudbo za posredovanje med alžirskim osvobodilnim gibanjem in Francijo.
KOPER PONOČI
TEDENSKI TISKOVNA KONFERENCA V SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE
Za utrditev zaupanja
Pozitivna rešitev alžirskega problema je mogoča samo z zadovoljitvijo osnovnih zahtev alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja
BEOGRAD, e. dec. (Tanjug). Na današnji redni tiskovni konferenci so predstavnika državnega sekretariata za zunanje zadeve vprašali, kako ocenjuje državni sekretariat razpravo o Alžiriji v političnem odboru Generalne skupščine OZN.
»Danes je popolnoma jasno, da je mogoče doseči pozitivno rešitev alžirskega problema samo z zadovoljitvijo osnovnih zahtev alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja,« je odgovoril predstavnik sekretariata.
Novinarji so se nato zanimali, kako ocenjuje državni sekretariat predlog voditelja za-hodnonemških socialnih demokratov Ollenhauerja, naj bi se njegova stranka zavzela za di-
rektna pogajanja o razorožitvi med dvema največjima velesilama. Na to vprašanje je predstavnik sekretariata izjavil: »Znano je, da smo vedno pozitivno gledali na vsak stik, ki bi
mogel prispevati k okrepitvi zaupanja med Vzhodom in Zahodom, ki je eden izmed najbolj bistvenih pogojev za bolj konstruktivno -pristopanje k nerešenim problemom, predvsem pa k problemu razoro-
Uspeh »tihe diplomacije«
DAMASK, 6. dec. (AP). Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je danes odpotv val iz Damaska v Nevv York. Kammarskjold je bil teden dni na obisku v državah Srednjega Vzhoda, da bi s svojim posredovanjem prispeval k zmanjšanju napetosti med arabskimi državami in Izraelom.
V sporočilu, ki so ga sinoči objavili v Damasku, je rečeno, da so Hammarskjold in predstavniki Sirije proučevali vprašanje splošnega sporazuma med Sirijo in Izraelom, kakor tudi delo mešane komisije za nadzorstvo premirja. V sporočilu
Letos za 120 milijard izreza
BEOGRAD, 6. dec. — Jugoslovanska zunanjetrgovinska podjetja so v novembru dosegla izvoz v vrednosti 10.8 milijarde dinarjev. 'Skupni izvoz v enajstih mesecih je dosegel vr edmo sit okoli 107.2 milijardi dinarjev. V novembru je bil jugoslovanski uvoz nekoliko nad 13 milijard dinarjev, v enajstih mesecih pa je znašal okoli 180 milijard dinarjev. Značilno je zmanjšanje uvoza v novembru za približno 2 milijardi dinarjev v primerjavi z oktobrom.
Pričakovali so, da bo naš izvoz v novembru večji. Toda doseženo je bilo le 10.8 milijard dinarjev in ne okoli 12
milijard, kakor se je pričakovalo, to predvsem zaradi izpre-menjenega položaja na svetovnem trgu, ker so znatno nazadovale cene barvnih kovin. Razen tega je na obseg november-ekega izvoza vplivalo tudi znatno zmanjšanje ali popoln a prepoved -izvoza nekaterih kmetijskih pridelkov, da bi obdržali ravnotežje na domačem trgu. Ukrepi za omejitev izvoza posameznih kmetijskih predmetov so še nadalje v veljavi in j® verjetno, da se bo zmanjšani kmetijski izvoz pokazal tudi v tem mesecu.
Pričakujejo, da se bo ta mesec povečal izvoz industrijskih izdelkov kakor tudi tistih kme-
tijskih pridelkov, ki jih je znatne količine na domačem trgu.
Industrija je dobro oskrbovali a s sur-ovinami in reprodukcijskim materialom, razen tega pa so bile pravočasno izvršene tudi vse druge priprave, zaradi česar pričakujejo, da se bo pričakovani izvoz nadaljeval tudii po decembru v celem prvem tromesečju leta 1958. Po statističnih podatkih se je jugoslovanski izvoz po letu .1955 povečal za okoli 20 milijard di-
narjev na leto. Menijo, da bodo samo letos dosegli 120 milijard dinarjev in da bodo že prihodnje leto povečali izvoz za 20 milijard dinarjev. Tako bi v letu 1958 izvozili industrijskih izdelkov za okoli 103 milijarde dinarjev in kmetijskih pridelkov za okoli 38 milijard dinarjev.
-Izvoz v prihodnjem letu bo torej v skladu s planom gospodarskega Tazvoja do leta 1961 in bo znatno večji, ker so podani za to vsi irealni pogoji.
je rečeno, da so se sporazumeli, da je potrebno okrepiti delo komisije za nadzorstvo nad premirjem.
Na sedežu OZN v Nevv Yor-ku so z zadovoljstvom in odobravanjem sprejeli poročila o uspešno končanih razgovorih Hammarskjolda s predstavniki vlad Jordanije, Izraela hi Sirije. — Ocenili so jih kot nov uspeh tako imenovane »tihe diplomacije« generalnega sekretarja, ki jo zadnje leto dni uspešno uporablja na Srednjem Vzhodu- Čeprav so se sporazumeli samo o majhnem sporu zaradi preskrbe izraelske bolnišnice in univerze čez jordansko ozemlje, je pomen precej večji. Dejansko je s sporazumi s tremi vladami ponovno potrjeno izvajanje premirja iz leta 1948 in obstoj komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem, ki je bila nedavno ogrožena, ko je jordanska vlada odklonila sodelovanje s šefom komisije polkovnikom Learyjem.
H a m m arskj 51d se ni posvetoval posebej o šefu komisije, ampak je samo obljubil, da bo ■za razgovore o tem imenoval svojega posebnega predstavnika. Pri vsem tem so na sedežu OZN z veseljem sprejeli že samo dejstvo, da so dosegli kakršen koli sporazum na tem področju sveta.
žitve. Tako gledamo tudi na predlog Ollehauerja.«
»Kako gledate na predlog bivšega veleposlanika ZDA v Moskvi Kennana za združitev Nemčije,« se je glasilo naslednje vprašanje.
»Razumljivo je, da ne morem uradno komentirati predloga gospoda Kennana,« je odgovoril predstavnik sekretariata, »ker predstavljajo njegovi predlogi njegovo osebno stališče. Osebno pa menim, da vsebujejo njegovi predlogi nekatere prvine, ki so vredne pozornosti. Zdi se mi, da so posebno pomembne določene reakcije, do katerih je prišlo na raznih straneh v zvezi s predavanji gospoda Kennana. Omenjene reakcije so znak realnejšega gledanja na sedanji položaj in določenih teženj, da bi se položaj pomiril in da bi našli rešitev za obstoječe probleme. — Prav te znake realnejšega pristopanja, ne glede na to, da so šele v začetni fazi, bi hotel vsestransko podpreti, tembolj, ker je Jugoslavija vedno vztrajala na stališču, da je potrebno mednarodno zaupanje in sporazumno reševanje vseh odprtih vprašanj«.
f Brscjavka predsedniku republike
Beograd, 6. dec. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz-Tito je prejel od predsednika Češkoslovaške republike ‘Antantna Novotnega brzojavko, s katero se zahvaljuje za čestitke ob izvolitvi za predsednika republike.
Diplomatska kronika 1
BRIONI, 6. dec. (Tanjug)- — Predsednik republike Jos.p Broz-Tito j© danes dopoldne
sprejel izrednega in opolnomo-čenega veleposlanika ZDA v Jugoslaviji Jamesa Riddleber-gerja. Pri sprejemu je bil tudi državni sekretar za zunanje
zadeve Koča Popovič.
Beograd, 6. dec. (Tanjug). — Državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Vladimir Velebit je danes opoldne sprejel vidnega italij ans.kega gospodarstvenika Enrica Mattaeija. Gospoda Ma-tteija je spremljal italijanski veleposlanik v Beogradu gospod Gastone Guidotti.
Sporazum v Madžarsko
Budimpešta, 6. dec. (Ta.n.iug). Tu so danes podpisali madžar-sko-jugoslovanski sporazum o zaščiti rastlin- Sporazum urejuje vprašanje sodelovanja in določa skupne aken j e na področju borbe proti rastlinskim boleznim. Sporazum sta podpisala direktor zvezne uprave za zaščito rastlin ing. Srb.oljub Todorovič in pomočnik kmetijskega ministra Madžarske Matyas Szeke.
Fot k denacionalizaciji
Od našega stalnega dopisnika
Dunaj, 6. dec. (Od našega stalnega dopisnika.) Avstrijska vlada je objavila, da bo izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz ta-kozvanega dunajskega memoranduma. V poštev prihaja prenos lastništva »Lobauer Raffinerie« in naftovoda »Zistersdorf Lo-bau« na anglo-ameriške petrolejske družbe, ki so na tem področju začele črpati nafto med obema vojnama, a jim je bilo pre.moženje od Nemcev po začetku vojne zaplenjeno.
S tem plačuje Avstrija še eno ceno za sklenitev državne pogodbe in za konec okupacije. Toda če predstavljajo dobave po dodatnih protokolih . k državni pogodbi, ki jih mora Avstrija v določenem roku poslati Sovjetski zvezi, težko, toda predvsem
Z globami proti inflaciji
Francoske stranke zvračajo krivdo za naglo zvišanje cen draga na drago — Brigade finančnih inšpektorjev naj bi preprečile navijanje cen in potolažile javnost
Pariz, 6. dec. (Tanjug) Zaostritev odnosov med socialisti in desničarji, ki so zastopani v vladi radikala Felixa Gaillarda, je glavni rezultat obeh izrednih sestankov »konference za okroglo mizo«, ki so jo sklicali na pobudo ministrskega predsednika, da bi preprečili vladno krizo.
želja,
VREME
Stanje 6. decembra: Nad srednjo Evropo se zadržuje področje visokega zračnega pritiska, ki v svojem zahodnem delu slabi pod vplivom frontalnih motenj.
Napoved za soboto:	Zmerno
oblačno vreme 1n še hladno. Zjutraj in dopoldne po kotlinah megla ali nizka oblačnost. Temperature ponoči'med —3 in —8. v Primorju okoli 3. najvišje dnevne temperature do 5.
Do nove pereče politične nestabilnosti je prišlo včeraj, ko so socialisti predsedniku vlade ponudili odstop v znak protesta proti draginji, ki so jo povzročili izredni ukrepi varčevanja. Socialistični list »Populaire« objavlja danes dolg uvodnik, ki zvrača krivdo za sedanje gospodarske težave na desnico.
Neodvisni člani desnice so odgovorili socialistom z razglasi proti novim davkom in taksam, zvračajoč hkrati odgovornost za sedanje gospodarske težave na socialiste, ki so bili na oblasti zadnji dve leti.
Spopad med vodilnima strankama v vladni koaliciji pa dejansko pomeni neuradni začetek
volivne kampanje. Samo da bi se izognili krizi pred bližnjim sestankom šefov držav članic Atlantskega pakta in pogajanja med vsemi strankami za spremembo volivnega zakona, sta omogočila sedanji kompromis. ki so ga sklenili voditelji koalicijskih strank. Kompromis bo omogočil vladi, da bo konec decembra predložila skupščini proračun za prihodnje leto.
Bistvo spora, ki se je sedaj ponovno zaostril, je v nerešenem alžirskem vprašanju. Visoki vojaški izdatki (2.5 milijarde frankov dnevno) so povzročili 'velike proračunske in plačilne deficite, ki znašajo več kot
1000 milijard frankov. Poskus vlade, da bi odstranila posledice takšnega položaja, ne da bi skušala ustaviti vojno, ki je povzročiteljica težav, je izzval ogorčenje in nezadovoljstvo vse javnosti — delovnih množic zaradi nizkih plač in visokih cen, velikih proizvajalcev pa zaradi razvrednotenja franka in visokih davkov. Spor med strankami vladne koalicije je samo izraz tega položaja, &a tudi teženj. da bi dobili vpliv v javnosti zaradi možnosti bližnjih kriz in morebitne razpustitve skupščine zaradi novih volitev.
Skorai štiri tisoč finančnih' inšpektorjev in policajev je krenilo davi v »malo vojno« proti špekulantom in navij al-cem' cen na trgih Pariza. To je prv.i ukrep vladnega odbora za »obrambo kupne moči« po najnovejših odločitvah za povišanj« cen več kot 130 industrii-
skim in diruafm predmetom za 5 do 15 odstotkov. Te vladne odločitve so povzročile splošno živčnost med trgovci in potrošniki. Sladkorja, kakaovih proizvodov in olja ni več dobiti. Mrzlica ustvarjanja zalog se je razširila iz Pariza tudi v notranjost. Mnogi trgovci so povečali cene celo za 20 odstotkov nad odobrenimi ' uradnimi cenami, da bi se »stanje na tržišču uredilo«. Delavski in uslužbenski sindikati so takoj po vladnih odločitvah pred tremi dnevi najodločneje protestirali, danes pa so glede »na anarhijo, ki se je pojavila na tržišču« ponovno zahtevali povečanje plač in mezd.
Brigadam inšpektorjev in policajev so dali naročila, da lahko -z drastičnimi kaznimi preprečijo nezadovoljstvo javnosti in omogočijo pomiritev tržišča.
gospodarsko obremenitev, je izpolnitev dunajskega memoranduma prej politični kot pa gospodarski problem, ker posega v načelne poglede o značaju avstrijskega gospodarstva.
Dunajski memorandum je bil sklenjen in podpisan 10. maja 1955, torej neposredno po sklenitvi državne pogodbe, toda vlada ga je objavila šele 28 tednov ■ pozneje, ko je moral o njem razpravljati glavni odbor parlamenta pred začetkom razprave
o proračunu, v katerem so bile tudi postavke za izpolnitev memoranduma. Deloma je bila po sodbi tedanjih opazovalcev temu vzrok želja Londona in Wa-shingtona, ki z objavo memoranduma nista želela kvariti dobrega ozračja, nastalega po enem od redkih sporazumov med štirimi velikimi. Nedvomno pa je bil vzrok tudi v tem, da Avstrija sama ni želela prezgodaj zagreniti veselja svojih državljanov z grenko pilulo računov, ki so jih veliki predložili za svojo uslugo.
Velika Britanija in ZDA sta svojo zahtevo po vrnitvi premoženja utemeljili z londonsko izjavo Združenih narodov iz leta 1943, po kateri so vse naci^ične zaplembe zavezniškega premoženja v zasedenih deželah proglasili za neveljavne. V nadomestilo za to, da Avstrija ni postavila reparacijskih zahtev do Nemčije, sta ji Velika Britanija in ZDA sicer odpustili vse reparacije, zahtevali pa vrnitev omenjenih naprav na petrolejskih poljih. Cernu, ni treba ob-
širneje razlagati. Med tem pa so petrolejska polja v Avstriji v okviru nacionalizacije pripadla pod državno upravo petrolejskih polj (Oesterreichische Mineral-oelverwaltung) in odtod tudi politična problematika izpolnitve dunajskega memoranduma.
Ce so socialisti (Scharf in Kraisky) podpisali dunajske memorandume, so storili očitno zato, ker je šlo za velike cilje — za državno pogodbo, toda prav gotovo v upanju, da bo transakcijo mogoče izvršiti tudi na drug način, ne z dejanskim prenosom lastništva. V tem smislu so dajali izjave tudi njihovi odgovorni činitelji, med njimi sam sopodpisnik memoranduma, državni sekretar Kraisky. To mnenje je potrdil včeraj v proračunski razpravi tudi socialistični poslanec. Koref, ko je očital ljudski stranki, da se ji strahovito mudi z izpolnitvijo dogovora in dodal, da brez dvoma ni naloga parlamenta, da bi podpiral koristi tujih petrolejskih družb. Toda z druge strani • so socialisti zastopani v vladi dali razumeti, da pač ne bo šlo drugače, kot da se vdajo. Po dveh letih je torej pomoč tedanjih meščanskih vlad v Londonu in Washingtonu pripomogla Tud-' ski stranki k novemu uspehu pri denacionalizaciji avstrijskega gospodarstva. Gospodarska škoda, kot rečeno, ni prevelika, moralna pa nedvomno občutna.
V petrolejskih podjetjih državne uprave je že prišlo do protestnih zborovanj, na katerih so delavci nastopili proti denacionalizaciji. O tem poroča samo komunistični »Volksstim-me«, ostali tisk seveda molči. Da ra socialistom kljub temu ni prijetno pri duši, je gotovo'.
Jaka Stolu
I itL f SLOVENSKI POROČEVALEC 1 St 288 — 7. decembra 1937
Ifačrt ossofBeoa zaim o skladih Prosvetni delavci o reformi šolstva
Politika skladov naj zagotovi dolgoročno planiranje
Plenum centralnega odbora Združenja učiteljev, predavateljev in profesorjev Jugoslavije
Izkušnje v naši socialistični Izgradnji kažejo, da so naše materialne možnosti take, da je potrebno na posameznih področjih sistematično ustvarjati potrebna finančna sredstva več let, če želimo zagotoviti stabilno in dolgoročno planiranje. Rezultat teh izkušenj je bilo ustanavljanje namenskih skladov. S temi namenskimi skladi se je hotelo zagotoviti redno in
sistematično prilivanje sredstev in njihovo trošenje za točno določene namene. Praksa kaže, da so ti skladi zelo ugodna ekonomska oblika v usmerjanju izgradnje oziroma v zagotovitvi stabilnega in dolgoročnega planiranja, ker so vnaprej znana sredstva, s katerimi bo mogoče razpolagati.
Ena osnovnih pomanjkljivosti sedanjih skladov je bila v tem, da so bili v večini primerov omejeni na eno leto, ker so bili vezani na proračun. Zaradi tega. nekatera sredstva niso mogla biti vedno izkoriščena ter so se zlivala v proračun oziroma so bila včasih trošena ob koncu leta nenačrtno, samo da bi bila potrošena in da se ne bi prelila v proračun.
Da bi rešili vprašanje pravilnega funkcioniranja skladov in zagotovili njihovo čimbolj smotrno izkoriščanje, je bil izdelan načrt osnovnega zakona o skladih. Načrt predvideva, naj b: bilo vprašanje družbenih skladov reguliramo z zakonskimi predpisi. Ti skladi bi imeli svoje samostojne vire dohodkov. Ti dohodki bi pritekali v sklade iz leta v leto, kar bi omogočilo dolgoročnejšo politiko planiranja in Investiranja na mnogih področjih našega družbenega in gospodarskega življenja. Vsak sklad bi imel dolgoročni program za trošenje sredstev sklada. Dolgoročni programi bi bili zasnovani na časovnem -azdobju najmanj treh let. Na ta način bi bilo mogoče prtemašat: sredstva riz leta v leto oziroma bi se zagotovila akumulacija sredstev, kar bi omogočalo širše in perspektivnejše projektiranje in planiranje. S tem bi odpravili hkrati tudi določena neracionalna trošenja namenskih skladov na koncu leta. ki je izvi-
Posmrtni ostanki slikarja Fcsje Jovanoviče upepeljeni na Dunaju
Dunaj, 6. dec. Danes so v dunajskem krematoriju upepelili posmrtne ostanke znanega jugoslovanskega slikarja in akademika Paie Jovanoviča, ki je umrl ster 99 let. Po pokojnikovi želji bodo žaro s pepelom prenesli v Beograd, kier j-o bodo hranili v njegovem ateljeju.
Na oder oclmmlka fo položili vence srbske Akademije znanosti, izvršnega sveta LR Srbije, jugoslovanske ambasade in dunajskega Združenja slikarjev. Poslednjo čast so izkazali Paju Jovanoviču njegova soproga in jugoslovanski ambasador na Dunaju Jože Zemljak skupno z osebjem poslaništva. Od velikega umetnika so se poslovili še predsednik dunajskega Združenja likovnih umetnikov profesor in akademski slikar Rudolf Heinz Kepoel. generalni sekretar Združenja Walter Zet-tel. oredsedrnk avstrijsko-jugo-slovanskega društva Hvross in sekretar Doppelhofer ter več umetnikovih osebnih prijateljev in znancev.
ralo iz strahu, da bodo neizkoriščena sredstva ugasnila.
Sklade bi delili na dve skupini in sicer na sklade za kreditiranje in sklade za finansiranje- Sredstva iz 1 sklada za kreditiranje bi dobivale zainteresirane organizacije in ustanove v obliki kredita, kot je to primer s skladi za stanovanjsko izgradnjo. Koristniki bi vračali ta sredstva z ustreznimi obrestmi. Skladi za finansiranje posameznih dejavnosti bi bili izkoriščani tako, da bi dajali njihova sredstva koristnikom za določene namene in jih ne bi bilo treba vračati.
Z družbenimi sklad'1 bi upravljali upravni odbori, s čimer bi izvedli načelo družbenega upravljanja, javnosti in družbene kontrole. Perspektivne
programe za izkoriščanje skladov bi odobravali ljudski odbori oziroma skupščine, medtem ko bi imela javnost popoln
uvid v način trošenja teh sredstev.
Pomembno v načrtu je tudi to. da je predvidena možnost bolj elastičnega izkoriščam j a dveh ali več skladov v skupne namene. Kolikor se pojavi Potreba po finansiranju določenih družbenih in gospodarskih dejavnosti, lahko sodelujeta hkrati dva ali več takih skladov. Na ta način je omogočeno ekonomično prelivanje sredstev iz enega sklada v drugega In z enega teritorija na drugega. Do sedaj takih možnosti ni bilo, kar je imelo negativne posledice za samo racionalno izkoriščanje sredstev.
Poleg teh družbenih skladov bi tudi v bodoče ostali proračunski skladi, vendar bi obsegali samo tiste sklade, ki imajo vire svojih, dohodkov izključno iz proračuna.
I. St.
Vč&rc&i tn danes
Jugosiovcmsko-boUjarski razgovori za sklenitev konvencije o socialnem zavarovanju
Beograd, 6. dec. V Beogradu se bodo 9. tega meseca začeli jugoslovansko-bolgarski razgovori za sklenitev konvencije o socialnem zavarovanju. Jugoslovansko delegacijo bo vodil TO-d -r Vujoševič, pomočnik direktorja zveznega zavoda za socialno zavarovanje, bolgarsko pa Marin Geškov, načelnik v ministrstvu za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo. Doslej je Jugoslavija sklenila podobne konvencije z osmimi evropskimi državami in to: s Francijo, Belgijo Luksemburgom, Holandijo, Češkoslovaško, Britanijo, Madžarsko in Italijo. (Jugopres).
Be!c mešane jugoslcsvan-ske-izraslske komisije za blagovno izmenjavo
Beograd, 6. dec. Danes se te in.j začel sestanek mešane jugo-slcvansko-izraelske komisije za blagovno izmenjavo. Predvideva re, da bo ob tej priliki komisija analizirala dosedanjo blagovno Izmenjavo med obema državama govora pa bo tudi o možnostih nadaljnje rešitve določenih problemov, ki se nanašalo na sezonski začaj izvoza ta uvoza in na nekatere finančne težave. Pričakujejo, da bodo člani mešane komisije priporočili vladam obeh držav ukrep* za nadaljnjo okrepitev izmenjava med Ju gosi ari j o in Izraelom. Jugoslovansko delegacijo vodi Marko Perovič, svetnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve, izraelsko pa Arie Lapid, sekretar poslaništva v Beogradu. Mešana jugoslovansko- izraelska komisija za blagovno izmenjavo, je ustanovljena na osnovi trgovinskega sporazuma od 13. junija lani.
(Jugopres)
Kulturnoprosvetna dejavnost na Koprskeiu
KOPER, 6. dec. — Danes je bila v Kopru seja okrajnega odbora Socialistične zveze. Na seji so obravnavali vprašanja s področja kulturno - prosvetne dejavnosti v okraju. Poudarili
so, da ja kulturno-prosvetna dejavnost na Koprskem kljub majhni finančni podpori dosegla izdatne uspehe. V zelo živahni razpravi so zlasti omenjali, da je treba v prosvetnih društvih posebno v okviru Svobode iskati nove oblike dela 'in kulturno - prosvetne dejavnosti.
—bec.
Tehnično vzgoja - kmečke mladine
Včeraj dopoldne je bila na Okrajnem odboru Ljudske tehnike v Ljubljani seja Društva traktoristov in kmetijskih strojnikov ter Kmetijsko tehnične komisije. Razpravljali so o tehnični vzgoji kmečke mladine v okviru Avto-moto društev in v okviru kmetijsko gospodarskih šol. Takšnih šol je Ljubljanskem okraju 42, ravno zdaj pa uvajajo pouk v kmetijskem strojništvu. Sklenili so, da je treba predvsem okrepiti praktični pouk z učnimi pripomočki iz strojništva. Tudi so sklenili, da bodo organizirali 2 tečaja za traktoriste in da bodo le-ti opravili v marcu strokovne izpite. Dogovorili so se, da bo tekmovanje kmečke mladine v kmetijskem strojništvu junija prihodnjega leta in sicer naj bi bilo v Grosupljem. H koncu so razpravljali še o finančni strani organizacije tečajev in drugih akcij LT Ljubljanskega okraja. S. F.
Beograd, 6. dec. Na plenumu centralnega odbora Združenja učiteljev, predavateljev in profesorjev Jugoslavije, je bila danes razprava q predlogu sistema vzgoje in izobraževanja v naši državi. V. svoji uvodni besedi je predsednik Združenja Milivoj1 UroševiČ poudaril pozitivne strani tega predloga, ki je posplošil vrsto pojavov, ki so v družbeni praksi na področju šolstva že uresničene, za številne probleme pa je odprl široke možnosti reševanja. Ko je poudaril de-etatizacijo šole kot enega od pomembnih momentov v predlogu, je Uroševič zelo pozitivno ocenil likvidacijo enostranske poti za vzgojo strokovnih kadrov, vprašanje, ki je dobilo ustrezno mesto v predlogu ter predstavlja eno od njegovih najvažnejših odlik. Poleg tega stremi predlog za tem, da bi se šola povezala z vsemi oblikami družbenega življenja. Zelo pozitivno je bilo ocenjeno tudi to, da je v predlogu posvečena velika pozornost .vprašanju, kaj in kako je treba učiti in da se poklic predavateljev obravnava predvsem kot poklic vzgojiteljev.
Na plenumu je bilo rečeno, da nekaterim vprašanjem v predlogu ni bilo dano ustrezajoče mesto ali pa da nekatera niso dovolj pojasnjena. Smatrajo, da vprašanju uče-
nja v predlogu niso posvetili dovolj pozornosti. Prosvetni delavci poudarjajo, da naj učenje kot ena od oblik dejavnosti zavzame važnejše mesto ter da naj delo preide v moralni kodeks našega človeka. Oni smatrajo, da niso dovolj jasno formulirane družbeno priznane norme obnašanja, ki veljajo v naši družbi in potemtakem tudi v šoli.
Nekateri so bili mnenja, da je treba jasneje precizirati mesto in vlogo predavateljev v izobraževalnem in vzgojnem sistemu, kakor tudi položaj predavateljev in učencev
Sivka osvaja Dalmacijo
V zadnjih nekaj letih se na področju splitskega okraja in vse srednje Dalmacije vedno bolj zanimajo za sivko (laven-del). Dalmatinski kmetij ci so začeli gojiti to prijetno dišečo rastlino zato, ker pravijo, da je za njihove pogoje najbolj donosna. Najprej so začeli gojiti sivko na otoku Hvaru. Posamezne vasi, zadruge in individualni proizvajalci tega otoka so za sivkino olje prejeli milijonske zneske. To Je dalo povod, da so se začeli zanimati za sivko tudi proizvajalci sosednih mest in vasi, ki so v vedno večjem številu prihajali na Hvar in kupovali sivkime sadike. Zdaj so s to bilko nasajeni številni nižinski dalmatinski kraški tereni.
v šolskem življenju. Odnose med predavatelji in učenci je treba humanizirati in težiti za tem, da nastane tak lik predavatelja, ki bo povezan z vsemi tokovi družbenega življenja ter bo središče vzgoje in izobraževanja.
Obisk italijanskega gospodarstvenika
Beograd, 6. dec. Ugledni italijanski gospodarstvenik in predsednik ENI, nacionalnega podjetja za raziskovanje, proizvodnjo, predelavo in uporabo nafte, plina in naftinih derivatov Enrico Mattel je obiskal dopoldne zvezno industrijsko zbornico. Z njim je bila tudi skupina njegovih sodelavcev in italijanski veleposlanik v Beogradu Gastone Gvidotti.
"Italijanski gospodarstvenik je imel v zborn-ici informativne razgovore o možnosti sodelova-'nja med ENI in jugoslovanskimi podjetji za proizvodnjo ter predelavo nafte in plina. Pri razgovorih so sodelovali predsednik zvezne industrijske zbornice Todor Vujasinovič, sekretar zbornice inž. Zvonko Mo-rič in predsednik Združenja jugoslovanskih podjetij za proizvodnjo ter predelavo nafte in plina inž. Matija Cerovac. Razgovori se bodo nadaljevali jutri dopoldne.
Popoldne je gospod Mattel imel predavanje o vlogi ENI v italijanskem gospodarstvu.
Glede odnosov med tem, kat je staro in novo po naših šolah, smatrajo nekateri disku-tanti, da je treba popraviti tisti del predloga, v katerem je govora o stari in novi šoli. Oni so mnenja, da so si stari in novi predavateljski načrti in programi ter metode morda preveč nasprotujoči v tem dokumentu in da je ponekod opaziti negativen odnos do starega, kakršen ni obstojal v drugih oblikah družbenega življenja, kjer so že bile spremembe podobne tem v šolstvu.
Prosvetni delavci iz Slovenije, so povedali, da so že v letošnjem šolskem letu uvedli začasne predavateljske načrte in programe, ki so osnovani na predlogu izobraževanja in vzgoje FLRJ, medtem ko so predstavniki Cme Gore izrazili mnenje, da je bil morda rok za razpravo o predlogu prekratek ter da bi bilo potrebno nadaljevati z izmenjavo mnenj o tem zelo pomem-nem in v bistvu zelo pozitivnem dokumentu.
DELO SKUPŠČINSKIH ODBOROV
Zaton o pristojnosti ijudsitiii odtornn
BEOGRAD, 6. dec. — Odbor za organizacijo oblasti in upravo pri zveznem zboru je danes nadaljeval razpravo o predlogu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov te,r njihovih organov. Odbor je proučeval določbe, ki urejajo pristojnost občinskega In okrajnega sodnika za prekrške.
Po zakonskem predlogu vodi občinski sodnik za prekrške administrativno kazenski postopek v prvi sbopnjii za vse prekrške ki so bilj po dosedanjih zveznih predpisih v pristojnosti sodnikov za prekrške. Med tem pa občinski sodniki za prekrške ne morejo voditi administrativno kazenskega postopka v prvi stopnji za prekrške, za katere -je predpisana' kazen zapora nad 15 dni ali denarna kazen nad 20 tisoč din, ker spadajo te zadeve v pristojnost okrajnega sodnika za prekrške. Po novem za-
konskem predlogu spadajo v pristojnost okrajnih sodnikov tudi prekrški, ki So predvideni po zakonu o združevanju, zborovanjih in drugih javnih zborih, za tern po zakonu o obmejnem prometu, o pravnem položaju verskih skupnosti, z uredbo o prometu s strelnim orožjem, municijo in razstrelivni-mi sredstvi kakor tudi z u-redbo o davku na promet-
Okrajni sodnik za prekrške vodi administrativno sodni postopek proti storilcem več prekrškov, čeprav nekateri izmed teh prekrškov spadajo v pristojnost občinskih sodnikov za prekrške. Okrajni sodnik more v primerih, kadar obdolženci, priče ali strokovnjaki stanujejo ali bivajo v kraju, ki ni središče okraja, zahtevati od občanskega sodnika za prekrške iz kraja, kjer je treba delo opraviti v postopku, da zasliši ob-
dolženega, priče in strokovnjake ali pa da opravi drugo delo v postopku razen objava odločitve o prekršku.
Odbor za organizacijo oblasti in upravo pri zveznem zboru je sprejel danes tud; določbe, s katerimi se prenašajo v pristojnost občinskih ljudskih odborov razne zadeve s področja financ, kmetijstva, gozdarstva, trgovine, -ljudskega zdravja, socialnega skrbstva -itd.
Zakonodaj na odbora obeh zborov zvezne skupščine sta končala danes razpravo o predlogu zakona o delovnih odnosih. Ta dva odbora bosta nadaljevala svoje delo z razpravo o predlogu zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij in o prispevku k proračunom iz osebnega dohodka delavcev.
Prvi geomagnetski observatorij v državi
Beograd, 6. dec. Te dni je začel delati prvi jugoslovanski geomagnetski observatorij, ki ga je zgradila zvezna geodetska uprava. Observatorij je postavljen pri vasi Brezovijcu v bližini Beograda za potrebne znanstvenih -raziskavami. V okviru prispevka jugoslovanskih znanstvenikov k mednarodnemu geofizičnemu letu bo beograjski geomagnetski observatorij, sku-kaj s pribiižno 130 stalnimi in začasnimi observatoriji po svetu ugotavljal absolutno jakost zemeljskega magnetnega polja ter neprestano zaznamoval njegove izpremembe. Obenem bo observatorij proučeval vzročne zveze med cikličnimi izpre-membami na soncu in določenimi pojavi na zemlji, ki so zlasti intenzivni v sedanji dobi izbruhov na soncu in nastajanja peg na njegovi površini.
Znanstveniki so ugotovili, da imajo te izpremembe na soncu znaten vpliv na gornje dele atmosfere. zlasti na tako imenovano ozonsko plast, ki ima zelo važno vlogo v razširjanju radijskih valov. V zvezi s tem se motnje, ki se pojavljajo v -radijskem prometu, zlasti ojačujejo v času močnih izbruhov na sončni površini. ki se morejo opazit; tudi sedaj v teku mednarodnega geofi-zičnega leta.
V Celju so odprli šolo za delavsko in družbeno upravljanje
Celje, 6. dec. - V prostorih
bivše restavracije pri »Mli-narjevm Janezu« na Teharjih, so dopoldne ob navzočnosti številnih zastopnikov ljudskih odborov, političnih in družbenih organizacij in delovnih kolektivov, ustanov itd., odprli stalno šolo za delavsko in družbeno samoupravljanje. Na začetku slavnosti je spregovoril predsednik okrajnega sindikalnega sveta Ivo Zma-her, za njim pa še sekretar
okrajnega odbora Socialistične zveze Stane Sotlar.
Ustanovitev stalne šole za delavsko in družbeno upravljanje v Celju, so narekovale potrebe po nenehnem izpopolnjevanju znanja in izkušenj s področja delavskega in družbenega upravljanja. Centralna šola za področje celjskega okraja je razen tega še posledica velike zai nters i ran os ti članov delovnih kolektivov po takšnem izobraževanju in dej-
Železniška nesreča v Zagrebu
Bizi in tovorni vlak v plamenih — Silno trčenje v megleni noči
Zagreb, 6. dec. (Po telef.) Ko je sinoči brzovlak št. 1408, ki je prihajal iz Splita, vozil preko savskega mostu, so mnogi potniki stali ob oknih, da bi videli razsvetljeni Zagreb ter niso slutili, da bodo nekaj sekund kasneje v plamenih, da bodo nekateri zgoreli kot žive baklje in da bodo druge odpeljali v bolnišnico. Okoli 21.5 ure je na progi pod podvozom, po katerem pelje avtocesta proti Sloveniji, odjeknilo strahovito trčenje, nato pa je izbruhnil nad 100 m visok požar kot bi nenadoma izbruhnil vulkan. Nato so se zaslišali klici na pomoč ter sikanje pare in plamen. Ljudje s Savske ceste in bližnjih ulic so tekli proti progi in ko so prispeli na mesto nesreče, so plameni vse bolj zajemali kompozicijo vlaka ter zadnji del tovornjaka, v katerega se je brzovlak zaletel v megleni noči.
Brzovlak je imel odprt signal za vstop na zagrebški glavni kolodvor, toda pred odcepom proti zahodnemu kolodvoru je naletel z brzino nad 60 km na zadnji del tovornegav laka št. 746 A, ki je preje stal na progi, ker ni dobil vstopa na zahodni kolodvor in je sedaj pravkar odhajal, ko se je zaletela vanj lokomotiva br-zovlaka. Majhna sreča v tej veliki katastrofi je bila ta, da se je tovorni vlak začel ravno pomikati in 'e bil tako udarec slabši. Nekaj je prispeval k ublažitvi udarca tudi strojevodja brzovlaka, ker je v megli za-
ka in je začel zavirati, toda bilo je le 80 m do mesta trčenja in pri trčenju je izbruhnil požar, ker so bili zadnji trije vagoni tovorne kompozicije cisterne, polne nafte in butan plina. Ob udarcu sta se butan in nafta vnela in ogenj je v trenutku zajel prvi del kompozicije-brzovlaka ter zadnji del tovornjaka.
Katastrofa pod vodom visoke napetosti Ko se je vlak ustavil je takoj skočilo iz njega nekaj potnikov. Srečno sta se rešila s skokom iz vlaka strojevodja in kurjač ter zavirač tovornega vlaka. Vlakovodja brzovlaka Ivan Radoševič je bil zdrobljen. Njegov službeni vagon se je zaletel v vagon II. razreda brzovlaka, v katerem so bili prav tako 4 mrtvi ter več ranjenih. Uradnemu miličniku, ki je bil prav tako v prvem vagonu pa se ni nič zgodilo. Panika je bila velikanska. Ljudje so skakali skozi okna, jih razbijali in se reševali vsi v krvi na vse mogoče načine. Pri tem so bili mnogi ožgani, izgigiio je mnogo prtljage, obleke in drugih stvari. Toda v tej ogromni nesreči je bila preprečena še daleč večja nesreča. V vlaku je bilo nad 500 potnikov in vsa nesreča se je odigrala pod vodom visoke napetosti, k! gre na tem mestu čez progo. Ogenj je sicer zajel tudi vod, toda k sreči je samo nagorel, ni pa padel na garnituro. Ce bi se
gledal garnituro tovornega vla- to zgodilo, bi bilo na stotine
ljudi ubitih od električnega toka in zoglenelih.
5 mrtvih, 23 ranjenih
Takoj po trčenju so prišli na pomoč Ljudska milica iz Zagreba ter gasilci. Pričelo se je reševanje pod najtežjimi pogoji. V bližini proge je mnogo hiš in pričeli so z evakuacijo prebivalstva. Okoli 10 gasilskih motornih črpalk je brizgalo vodo na vagone. Požar je bil tako ogromen, da je še danes po 10. uri dopoldne ena cisterna gorela. Gasilcem se je posrečilo preprečiti, da požar" ni zajel bližnjih hiš. Kdo bi mogel opisati strahovite prizore, ko so v megli iskali mož ženo, žena otroke in ko so pritekli na kraj nesreče nešteti ljudje, ki so na zagrebškem kolodvoru pričakovali svoje sorodnike. Bilo je nešteto ginljivih prizorov. V vsem tem vrvežu pa so nosili ranjence, odkopavali iz ruševin mrtve. Sele danes zjutraj se je lahko ugotovilo, da je 5 mrtvih, od katerih treh še niso identificirali, ranjenih pa je nad 30 oseb. Nekaj potnikov je izginilo. Škodo cenijo nad pol milijarde dinarjev, dočim škoda, ki so jo utrpeli potniki, še ni ugotovljena.
Kdo je kriv?
Na to vprašanje še ni mogoče odgovoriti. Tega ne ve niti komisija, ki* so jo takoj sestavili. Verjetno osebje brzovlaka ni ničesar zakrivilo, ker je bil si-
gnal za brzovlak odprt. Prav tako kaže, da ne nosi nobene krivde osobje tovornega vlaka, ker se je tovorni vlak pred signalom ustavil, nakar je dobil znak, da lahko odpelje. Ostaja možnost, da je krivda na kretničarjih ali pa na signalnih napravah. Komisija to sedaj raziskuje in ne daje nobenih izjav.
Doslej so identificirali trupla strojevodje Ivana Radoviča iz Zagreba, 32-letne uslužbenke iz Siska, matere dveh otrok, Branke Guge ter Tiha Šegedina s Korčule, starega 26 let. Trupli dveh ponesrečencev, enega moškega in ene ženske, še niso identificirali.
Izmed 23 potnikov in železniških uslužbencev, ki so bili poškodovani pri nesreči, so jih 19 izpustili domov, ko so jim nudili zdravniško pomoč, medtem ko so na zdravljenju pridržali štiri osebe, katerih poškodbe so težjega značaja. Kakor se je izvedelo, njihova življenja niso v nevarnosti. V bolniškem zdravljenju so pridržali tudi Miro Še-gedin, katere mož je izgubil življenje pri tej nesreči in ki je razen poškodbe utrpela tudi živčni pretres.
Treba je poudariti, da je hitra pomoč milice, železničarjev in gasilcev, katastrofo zelo omilila. Dela za čiščenje proge in preiskava so v teku. Zagrebško prebivalstvo je nesrečo zelo prizadela ter je neprestano na ■•e-stu nesreče ogromno ljudi.
M. B.
stva, da dosedanji tečaji za delavsko samoupravljanje, ki so jih prirejali kolektivi ali pa organizacije, spričo različnih učnih programov in pogojev dela, niso dosegli zaželenih uspehov. Ob analizi vseh teh ugotovitev sta okrajni sindikalni svet in komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru Socialistične zvezo v Celju sklenila ustanoviti takšno šolo, katero otvoritev je bila danes.
Učni program nove in prve šole te vrste v Sloveniji zajema politično družbeni del predavanj, nadalje gospodarstvo in sistem dela delavskih svetov. Zaenkrat bo šolanje namenjeno le članom delavskih svetov, pozneje pa se bo ta vrsta izobraževanja prenesla še na člane organov družbenega upravljanja pri šolali, zavodih, ustanovah, hišnih svetih itd. Tako bo postala ta šola središče 'izobraževanja za delavsko in družbeno upravljanje v celjskem okraju. Mimo tega pa bo šola sistematično in študijsko zasledovala delo organov delavskega in družbenega upravljanja in na podlagi ugotovitev pomagala pri razvijanju in utrjevanju našega družbenega sistema sploh.
Nova šola bo lahko naenkrat sprejela 30 gojencev. Šolanje takšne skupine bo trajalo 14 dni. V šoli je urejen tudi internat. Prva redna predavanja pa se bodo začela v ponedeljek, 9, dec. M. B.
Sporočamo, da je umrl FRANC SKVARČA, duhovnik:	Misijonske družbe.
Pogreb bo v soboto. 7. decembra 1957 ob 15. uri v Mirnu pri Gorici.
Sporočamo, da je po kratki bo-lezn* preminil naš dragi oče, stari oče. prastar: oče. tast. stric in svak
ALOJZIJ ŠPACAPAN železniški upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. decembra 1957 ob 15. UT; jz Nikolajeve mrliške vežice na 2alah.
Žalujoči; hčere Marija, Jelka por. Osipovič. Zofija por. 2agar, sinova dr. Avgust in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana. Nova Gorica. Maribor 6. decembra 1857.
Veliko industrijsko podjetje s sedežem v Ljubljani
sprejme v stalno službo
BULGRJMER (-časko)
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Plača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe v ogl. oddelek pod »Vesten in pošten uslužbenec.
7173-R
TOVARNA STROJIL MAJŠPERK
Nudi v prodajo državnim in zadružnim organizacijam naslednja rabljena osnovna sredstva:
Tovorni avtomobil »Opel-Blitz«, 3 t, 75 KS, v nevoz. stanju, Tovorni avtomobil »Chewrolet«, 3 t, 95 KS, v nevoz. stanju, Razmnoževalni stroj »Briico-Express« v uporabnem stanju. Prodajni pogoji in ogled osnovnih sredstev v podjetju dnevno do 14. ure. Po 31. dec. 1957 bo prodaja tudi za ostale interesente.	7175-R
ČASOPISNO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC« Ljubljana, Tomšičeva ulica 1
razpisuje
v smislu uredbe o upravljanju z osnovnimi sredstvi
Ur. list št. 52-53, 8-54, 25 in 32-54, 35-55 in 11-56
razprodaj o
sledečih osnovnih sredstev:
STAVNI STROJ »TIPOGRAF« z rezervnimi deli: matrice garmond tn petit, model za vlivanje vrst 8—12, 13—17, 18—22 in 24—28 cicero, s posebnim rezervnim kotlom za vlivanje vrst, elektromotor tn drago. — Vse v prav dobrem stanju. BRZOTISKALNI STROJ »KttNIG & BAUER«, dobro ohranjen, format 63 X 95 cm, trije okviri, kapaciteta do 1000 izvodov na uro.
BRZOTISKALNI STROJ »FRANKENTHAL« — format 50 X 70 cm, dva okvira, kapaciteta do 1350 izvodov na uro. Stroj je generalno popravljen.
OSEBNI AVTO »Opel Kapitan« — tip 52, 67 KM. OSEBNI AVTO »Fiat« 1400 »Zastava««, 40 KM. r- Oba v prav dobrem stanju.
PISALNI IN RAČUNSKI STROJI ter razni pisarniški, odvisni Inventar in opremo.
Razprodaja bo v ponedeljek, dne 9. decembra od 9. ure dalje v prostorih tiskarne, Tomšičeva ulica 1.
Interesenti naj prinesejo s aeboj pooblastila svojih podjetij In potrdilo banke, dar eo jim sredstva na razpolago.
V koliko pa ne bodo državna podjetja pokupdla razpisanih predmetov, bomo le-te prodajali tudi ostalim zasebnim kupcem.
St. 286 — 7. DECEMBRA 1957 I sloteku POBOCET1LEO ) «.1
       *•
«-
m
Nizozemci odhajalo
Holandski državljani bodo morali zapustiti indonezijsko ozemlje — Prekinitev diplomatskih odnošajev z Nizozemsko je samo še vprašanje časa
Vihar v Bjakarti
Poročila, ki zadnje dni prihajajo iz Djakarte, govorijo c hudem notranjem prerivanju. Predsednik republike Sukamo je komaj komaj ušel smrti, ko je pred dnevi neki prenapetež zagnal ročno bombo, ki je ubila 9, ranila pa 130 ljudi; na drugi strani pa je vso Indonezijo zajel val proti-holandske gonje, tako da že vsi govorijo o pretrganju diplomatskih odnošajev med Amsterdanom in Djakarto.
Kaže, da mlada indonezijska republika preživlja hude dneve, ki so po svoje odsev dediščine, sprejete od prejšnje kolonialne velesile, nekdanje gospodarice tega področja. Indonezijske notranje težave so tako hude, da danes ni človeka, ki bi znal povedati, kakšna bo prihodnost te mlade azijske države. Notranja nasprotja so hude in nedavni atentat je le potrdilo za to trditev. Prejšnji gospodarji Nizozemci so pač svoj kolonialni imperij uredili tako, kakor je prijalo njihovim potrebam in njihovi administrativni sposobnosti. Takratni antagonizmi so se osredotočili v boju proti tujcem. Po osvoboditvi in osamosvojitvi pa so se pokazala še nešteta druga nasprotja:	razlike v
kulturnem in gospodarskem razvoju posameznih indonezijskih otokov, ob tem težnja po avtonomiji in s tem boj proti centralni oblasti, vrh tega še različne politične tendence, zmeda v programih raznih strank, trenja med politiki in podobno. Zaradi tega je razumljivo, da ima odločna in dobro organizirana komunistična partija, opirajoča se na zglede, ki jih nudi vsem azijskim narodom L.R Kitajska, čedalje večji uspeh in vedno več somišljenikov...
Morda ni pretirano, če izrazimo mnenje, da že same notranje-politične razmere zahtevajo usmeritev pozornosti navzven: od tod tudi že večletna gonja za osvoboditev Zahodnega Iriana (Nizozemske Nove Gvineje). Indonezijci so osvobodili in podedovali ves arhipelag, razen nizozemskega ozemlja na Novi Gvineji. Nizozemska Nova Gvineja je daleč od Holandije in njeno edino gospodarsko bogastvo sta nafta in les. Videti pa je, da je Nizozemcem veliko do tega, da ostanejo kolonialna »velesila«, in to nemara ne toliko z gospodarskega stališča kot zaradi »ugleda«. Tudi indonezijsko nacionalno čustvovanje se bolj opira na »ugled« kot na nacionalne pravice, saj živi na Zahodnem Irianu vsega milijon prebivalcev, ki so večinoma Papuanci...
Toda ne glede na to, so Združeni narodi že četrto leto razpravljali o Zahodnem Irianu. Na letošnjem zasedanju je šlo na ostrino. Indonezijci so za vsako ceno hoteli prodreti s svojo zahtevo, naj Združeni narodi priznajo Indoneziji pravico do zahodne polovice otoka Nove Gvineje. Večina v Generalni skupščini te zahteve ni odobrila.
Odgovor Djakarte na to stališče je bil še ostrejši. Mahoma so prepovedali kakršno koli rabo holandščine, prepovedali so celo filme z nizozemskimi napisi, delavstvo ja zaseglo nizozemska podjetja, indonezijska vlada je potem ta podjetja prevzela pod svojo upravo,, vlada je poleg tega zahtevala, naj Nizozemska ukine vse konzulate in zmanjša osebje diplomatske misije v Djakarti.
Nizozemska vlada je na te ukrepe odgovorila s pozivom 45.000 nizozemskih državljanov, ki živijo v Indoneziji, naj se pripraihjo na odhod v domovino. Izjave z obeh strani kažejo, da je pretrganje diplomatskih odnošajev med Nizozemsko in Indonezijo samo še vprašanje dni.
Nizozemci se vse do danes niso hoteli sprijazniti z mislijo, da je njihov kolonialni imperij propadel, pač pa so izkoriščali svoje gospodarske položaje in svojo gospodarsko-finančno moč, da bi mladi republiki povzročali hude preglavice. To oholo ravnanje pa je čedalje bolj razburjalo občutljivo indonezijsko nacionalno čustvovanje. Zadeva z Zahodnim Irianom je pravzaprav le povod za izbruh hude mržnje proti bivšim zatiralcem. Ta napetost pa zna imeti hujše posledice; na eni strani gre za gospodarske probleme, na drugi strani pa se že vidi, kako skušajo druge velesile »posredovati«. To »posredovanje« pa bo najbrž v
škodo indonezijski suverenosti in zna še bolj zaostriti notranja nasprotja...	-sic
DŽAKARTA, 6. dec. (AP). Indonezijska vlada je ukazala nizozemskim državljanom, naj takoj začnejo zapuščati indonezijsko ozemlje, in je sporočila, da je prekinitev diplomatskih odnošajev z Nizozemsko samo še vprašanje časa.
Indonezijski minister za informacije je tudi izjavil, da bodo takoj prekinili vse trgovinske odnose z Nizozemsko. Dodal je, da bodo nizozemska podjetja, ki so jih začetek tedna zavzeli delavci, prevzela začasno indonezijska vlada, da bi zagotovila red. Računajo, da je nizozemsko premoženje v Indoneziji vredno okoli 1 milijardo dolarjev.
Minister za informacije je dejal, da nizozemska podjetja, ki so jih zasedli delavci, niso nacionalizirana, ter da so bile nacionalizirane samo nizozemske pristaniške naprave. O od-
škodnini za nizozemsko premoženje bodo z Nizozemci raz-
tvrdk, ostati na delu, sicer jih bodo aretirali zaradi kršitve odredb o »vojni in izrednem stanju«. Vlada bo tudi imeno-vala komisijo z>a vse nizozem-ske ladje, ki so v indonezijskih vodah. Indonezijsko di-
pravljali šele potem, ko bo Ni- piomatsko predstavništvo v
zozemska ugodila indonezijski zahtevi po izročitvi zahodnega Ir i jan a.
Indonezijska vlada je obvestila nizozemsko diplomatsko predstavništvo v Djakarti, naj takoj začne evakuirati nizozemske državljane. Le-teh je v Indoneziji okrog 64.000 in od teh sta dve tretjini evroazij-skega rodu. Vendar je minister za informacije poudaril, da morajo nizozemski državljani, ki so nujno potrebni za normalno poslovanje nizozemskih
SKRBNIŠKI SVET SPET OPOMINJA
. New Tork, 6. dec. (Reuter.)
Skrbniški svet Združenih narodov je včeraj sprejel resolucijo, v kateri ponovno poziva dežele, ki upravljajo ozemlja pod skrbništvom OZN, da predlože Združenim narodom poročila o datumih, ko si bodo ta ozemlja lahko pridobila samoupravo ali neodvisnost.
Resolucija je bila sprejeta s 44 proti 15 glasovom, dvanajst držav pa se je glasovanja vzdržalo. Resolucija bo sedaj v obliki priporočila poslana v proučevanje Generalni skupščini. V njej je med drugim tudi omenjeno, da je Generalna skupščina februarja lanskega leta sprejela podobno resolucijo ter ugotovila, da države, ki upravljajo ozemlja pod skrbništvom, niso izpolnile zahtev skupščine.
Pogajanja o Nilu
Kairo, 6. dec. (Tanjug.) -Danes je v Kairo prispela delegacija sudanske vlade, ki se bo tukaj pogajala o vodah Nila in njihovi razdelitvi med Sudanom in Egiptom. Sudansko delegacijo vodi podpredsednik vlade m minister za namakalna dela Hamsa Miir-gani.
Kakor piše egiptovski tisk, je bil v Kartumu nedavno dosežen sporazum med Sudanom in Egiptom o osnovnih črtah pogajanj, pri katerih bi morali določiti tudi kompenzacijo Sudanu za mesta in področja, ki bodo poplavljena, ko bo zgrajen veliki asuanski jez. Kakor se je zvedelo, sta se obe državi sporazumeli, da se vprašanje razdiletve nilskih voda tiče samo njunih ozemelj in ne še kakih tretjih držav. Prvotno hi namreč morala ta pogajanja biti med Egiptom, Sudanom in Etiopijo.
Skrbniški svet je dalje sinoči sklenil, da bo od Generalne skupščine zahteval, naj na svojem bodočem zasedanju prouči posledice, ki bi jih lahko imela ustanovitev skupnega evropskega tržišča za odvisna ozemlja nekaterih članic te skupnosti. Predlog resolucije je bal sprejet s 43 glasovi proti 14 in 7 vzdržanimi. Predlog resolucije mora odobriti sedaj še plenum Generalne skupščine.
Haagu je dobilo ukaz, naj takoj začne evakuirati vse Indonezijce, ki žive na Nizozemskem. Gre približno za 5000 Indonezijcev, v glavnem študentov, malih trgovcev in gostinskih delavcev.
Nizozemska vlada je imela danes sestanek, na katerem je proučila ukrepe, ki so potrebni za repatriacijo nizozemskih državljanov iz Indonezije. — V Haagu pa poudarjajo, da doslej vlada ni prejela uradne indonezijske zahteve za evakuacijo Nizozemcev.
Japonski zunanji minister Fudžijama je izjavil, da japonska vlada nima ničesar proti temu, da bi japonske zasebne tvrdke pomagale Indoneziji zaradi evakuacije nizozemskih državljanov. Fudžijama je dodal. da bo Indoneziji primanjkovalo predvsem tehnikov in ladij.
Agencija AFP poroča, da 3® nizozemska vlada zahtevala nujen sestanek sveta severnoatlantskega pakta. Na sestanku naj bi proučili vprašanje ni-zozemsko-indonezijskih odnosov.
ŠEPANJE
©
— HITRO NOVO SVEČKO NOTER, PREDEN MS DOHITIJO!
Tržačani zahtevalo volitve
Od našega stalnega dopisnika
TRST, 6. dec. (Po telefonu). Čeprav za danes izjemoma ni predvidena stavka v ladjedelnicah, traja mezdno gibanje z nenehno vztrajnostjo dalje, kljub ogromni škodi, ki jo trpe delavci sami in podjetje. Na včerajšnjem zborovanju so delavci zahtevali razširitev tega gibanja in zaostritev borbe v primeru, da bi se poganjanja v Rimu končala brez uspeha. V Rim so namreč te dni odšli predstavniki obeh sindikalnih organizacij, da bi na najmerodajnejših mestih rešili ta dolgotrajni spor.
Toda glavni politični dogodek zadnjih dni predstavlja odločna zahteva štirih strank — socialistične, socialno demokratske, republikanske in radikalne — naj se občinske, volitve razpišejo v roku treh.-mesecav po razpustu občinskega sveta, tako
Vsi zahtevajo odškodnino
Za Veliko Britanijo zahtevajo zdaj še ZDA in Francija^povrnitev stroškov za vzdrževanje čet v Zahodni Nemčiji
Bonn, 6. dec. (Tanjug) Kakor piše zahodno-nemški tisk, so sedaj za Veliko Britanijo še ZDA in Francija zahtevale povrnitev stroškov za vzdrževanje svojih čet v zvezni republiki Nemčiji.
Vedno manj glasov za konservativce
Liverpool, 6. dec- (Reuter). — Pri naknadnih volitvah za eno poslan&ko mesto, ki so bile včeraj v Liverpoolu, je zmagal kandidat konservativne stranke Richard Bingham. Na preteklih občinskih volitvah so prav tako zmagali konservativci, dobili pa so precej več glasov kakor včeraj. Tedaj je kandidat konservativne stranke zmagal nad laburističnim nasprotnikom z 11.969 glasov več, na včerajšnjih volitvah pa je dobil konservativni kandidat samo 4.304 glasov več oh laburista. Tako se je ponovno izkazalo, 'kakor že pri nekaterih prejšnjih dopolnilnih parlamentarnih volitvah, da konservativci izgubljajo v korist laburistov,
Ameriško zahtevo je zahodno-nemškemu zunanjemu ministrstvu sporočilo ameriško veleposlaništvo v Bonnu, kakor je bilo uradno sporočeno. ZDA zahtevajo od Nemčije še 325 milijonov mark za vzdrževanje čet v tem letu. Na osnovi sporazuma, ki je bil dosežen junija tega delta, so ZDA že prejele 325 milijonov mark, kar je ustrezalo polovici vsote, dobljene za leto 1956. Tedaj so sl ZDA pridržale pravico, da zahtevo po drugi polovici lahko postavijo do konoa leta. Po tej zahtevi z gotovostjo računajo, da bodo ZDA in Velika Britanija kljub zahodnonemškemu upiranju zahtevale odškodnino za vzdrževanje svojih čet tudi za leito 1958.
Izvedelo se je, da je tudi Francija zahtevala odškodnino.
Bondaranaike je odpotoval iz New Delhija
New Delhi, 6. dec. (Nova Kitajska). — Cejlonski premier Bandaranaike je davi odpotoval iz New Delhija v Colombo. V New Delhiju se je razgovar-jal s pre.mierom Nehrujem o mednarodnem položaju. Po poročilih indijskega tiska je Bandaranaike pozdravil Nehrujev apel voditeljem ZDA dn Sovjetske zveza za ustavitev jedrskih eksplozij dn sklenitev sporazuma o učinkoviti razorožitvi. Izvedelo se je, da sta se oba predsednika vlad ob tej priložnosti razgovarjala tudi o možnostih za sklicanje druge azijsko-alf riške konference. Proučila pa sta tudi vprašanje državljanstva Indijcev, ki so naseljeni na Cejlonu. To vprašanje se vleče že nekaj let- Na Cejlonu namreč že dolgo živi veliko število Indijcev, ki pa doslej še niso sprejeli cejlonskega državljanstva.
Tukaj smatrajo, da je tudi
do britansko - zahodnonemškega spora glede odškodnine za vzdrževanje britanskih čet prišlo prav zaradi tega, ker S£ je bonnska vlada bala, da bi ugoditev Veliki Britaniji spodbudila zahteve drugih dveh držav Po plačilu odškodnine. Kakor je bilo sporočeno, se je Velika Britanija obrnila, na svet At-
lantskega pakta in zahodnoevropske zveze, sklicujoč se na neki člen pariškega sporazuma, po katerem ima pravico umakniti svoje čete iz Zahodne Nemčije, če bi njihovo vzdrževanje zahtevalo prevelike finančne izdatke.
V letu 1957 je Zahodna Nemčija za vzdrževanje tujih čet na svojem ozemlju plačala 1 milijardo 200 milijonov mark, od česar' je Velika Britanija dobila 590 milijonov. ZDA 325, Francija 225 in Belgija 60 milijonov mark.
kot to določa zadevni zakon. To pomeni, da bi moral generalni vladni komisar, oziroma prefekt razpisati volitve najpozneje do 14. januarja 1958. leta, kar zeio verjetno ne bo mogoče. V sv.oji pismeni zahtevi stranke poudarjajo, da bodo bivši izvoljeni svetovalci sprožili pravni postopek proti slehernemu dejanju sedanjega prefekituroega komisarja na tržaški oibčini, ki bi bil nezakonit.
Enako zahtevo je postavila včeraj na svojem obisku pri generalnem vladnem komisarju tudi* delegacija komunistične partije Italije za tržaško ozemlja. Komisar jim je odgovoril, da nima namena o svojih ukrepih obveščati glede novih volitev samo ene stranke, ampak vse prebivalstvo. Deiegaaija KFI je tudi protestirala proti zvišanju tarif za vodo, plin, elektriko in tramvaj, ki ga namerava izvesti občinski komisar, ker hoče odpraviti primanjkljaj občinskega podjetja, ki ga pokriva vlada. Komisar je na to izjavil, da vlada v ta namen n® bo več dajala svojih prispevkom in jih odtrgovala od produktivnih izdatkov. Poleg tega je de-
Po obisku - nič posebnega
Med Brentanovim obiskom v Londonu ni prišlo do pomembnih sklepov — Baje se je ozračje nezaupanja med obema državama nekoliko
razkadilo
Bonn, 6. decembra. (Tanjug) Londonski dopisniki zahodno-nemških časopisov danes Po večini izražajo mnenje, da razgovori, ki jih je imel zunanji minister vou Brenta up v Londonu, niso prinesli pomembnih sklepov.
Listi dodajajo, da je obisk von Brentana kljub temu pripomogel do tega, da se je ozračje nezaupanja, ki je zadnje tedne vladalo v odnošajiih med Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo, nekoliko razkadilo.
Tisk posveča največjo pozornost soglasju obeh držav o po-r trebi vzpostavitve ozkih političnih stikov med državami, članicami Atlantskega pakta. Po, službenih zagotovilih za-hodnonemiške vlade naj bi to omogočilo širše politične diskusije med družabniki v okviru NATO in prispevalo k spremembi tega pakta iz popolnoma vojaške v bolj politično usmerjeno organizacijo. V opozicijskih krogih v Bonnu izražajo mnenje, da gre v tem primeru bolj za želje bonnske vlade, da se zavaruje pred možnimi samostojnimi akcijami posameznih članic Atlantskega
pakta v mednarodnih vprašanjih.
V poročilih iz Londona je poudarjena izjava von Brenta-na, da med razgovori niso proučevali vprašanja vzpostavitve raketnih oporišč. Listi pa prinašajo tudi poročila iz britanskih virov, po katerih je bilo to vprašanje z nemške strani označeno kot neaktualno, in po katerih naj bi bil von Bren-tano hkrati Britancem zagotovil, da zahodnonemška vlada ne bo delala težav pri ustanavlja-njp takih oporišč, če bi to vprašanje prišlo na dnevni red.
Razgovori med von Brenta-nom in predstavniki britanske vlade niso opravičili britanskih pričakovanj. Glavni deli iz poročila o razgovorih po mnenju londonskih poročevalcev niso povedali nič novega. Tega mnenja so zlasti zato, ker je v sporočilu rečeno, da so se samo posvetovali o finančnih vpra-
Egipt se industrializira
Kairo, 8. decembra. (Tanjug) Egiptovska vlada Je sprejela nekaj sklepov, ki naj bi pospešili izvedbo prvega petletnega načrta industrializacije. Predvsem so bili zvišani krediti za industrijske investicije na 230 milijonov, medtem ko so bili prvotno določeni na 180 milijonov funtov (uradni tečaj funta in dinarja je 1:860). Vlada je zavzela prav tako tudi stališče, da je načrt mogoče izvesti v štirih namesto v petih letih. Na ta način bj moral biti petletni načrt izpolnjen leta 1960. Ustanovili so tudi posebno telo, ki mu načeluje minister za industrijo Sidki in bo nadzorovalo Izvajanje načrta.
Po izjavah uradnih predstavnikov vlada smatra, da je v sedanji fazi gospodarskega razvoja Egipta treba dati prednost industriji. Delež industrije v nacionalnem dohodku Egipta znaša 11 odstotkov, konec prvega ” petletnega načrta pa bi moral biiti podvojen. Kakor je poudaril minister za industrijo Sidki, bi ta načrt moral položiti temelje za reševanje nekaterih osnovnih problemov, med katerimi: zvišanje nacionalnega in osebnega dohodka, zboljšanje življenjske ravni in rešitev problema brezposelnosti. Število zaposlenih se bo zvišalo za okrog pol milijona, tako da bo zagotovljen stalen dohodek okrog trem milijonom ljudi.
Egiptovska vlada je delno rešila problem finansiranja gospodarskega načrta. Od skupne vsote 230 milijonov funtov mora okrog 160 milijonov zagotoviti v tuji valuti oziroma v tujih investicijskih dobrinah. Kakor izjavljajo uradni krogi, j;e bilo od te vsote doslej investirano 20 milijonov. Poleg tega je sklenil Egipt s Sovjetsko zvezo načelen sporazum o dolgoročnem
industrijskem posojilu za 62
milijonov funtov, kj mora biti odplačano v 12 letih s proizvodi, ki b.i jih ustvarjala realiza-cijia posojila. Minister za industrijo Sidki je Izjavil, da si bod0 ostanek okrog 80 milijonov funtov v devizah zagotovili s Povečanjem izvoza ia zmanjša-
njem uvoza. Nekateri gospodarski strokovnjaki Egipta pa izražajo dvom, da bi bilo mogoče zagotoviti tolikšna tuja sredstva z ozirom na potrebe kmetijstva in vzdrževanje sedanjih .industrijskih zmogljivosti ter z ozirom na dejstvo, da dohodkov od Sueškega prekopa ne bodo izkoriščali v ta namen. Egipt prejema letno nad 100 milijonov dolarjev za prehod ladij skozi Sueški prekop. Večjii del teh dohodkov bodo porabili za zgraditev velikega Assuansfcega »jezu, ki ni vključen v petletni načrt, temveč predstavlja načrt zase. Prav tako poudarjajo, da so težave pni preskrbi tujih finančnih sredstev toliko večje, ker ima Egipt zunanjetrgovinski deficit za okrog 45 in plačilni za okrog 35 milijonov funtov.
Tukaj ne izključujejo možnosti, da bd Egipt dobil ponudbo drugih dežel ali mednarodnih ustanov ali pa da ibii zaprosil za dodatna sredstva za finansiranje industrijskega načrta. Ka-feoir p« j« zve-dolo, doelej
razen Sovjetske zveze nobena druga država Egiptu ni pomudila posojila, kredita ali gospodarske pomoči.
V izvajanju načrta bo torej v prvih letih, za katere menijo, da bodo najbolj kritično obdobje, odigralo najpomembnejšo vlogo sovjetsko posojilo. Pod nadzorstvom države bodo to posojilo izkoriščali tudi privatni kapitalisti.
V načrtu industrializacije je najVečja pozornost posvečena
petrolejski in rudarski industriji, med projekti načrta, katerih je nad 120, so-: pristanišče in ladjedelnice v Aleksandriji, industrija kmetijskih strojev', ' rudarske opreme, lokomotiv, strojev za vrtanje petroleja, nekaj petrolejskih rafinerij, koksarna itd. Pr-ed-videAo je tudi, da bodo razširili nedavno zgrajene jeklarne v Helwanu pri Kaiiru. Njihova sedanja kapaciteta, znaša okrog 200 tisoč ton, konec petletnega načrta pa bd morala biti podvojena.
Uradni predstavniki poudarjajo, da je vlada zelo pozorno
proučila vse podrobnosti načrtov, preden je sprejela sklepe
šanjih in problemih v zvezi z vzdrževanjem britanskih čet v Zahodni Nemčiji. V Londonu tudi niso zadovoljni, da so dobila tako majhen poudarek načela medsebojne odvisnosti In druga, o kateri sta govorila v Washingtonu Eisenho\ver in Macmillan. V zvezi z vsem tem poudarjajo, da so razgovori s von Brentanom pokazali, da Velika Britanija ne goji več tistih upanj, o katerih se je londonski tisk tako razpisal po konferenci v Washintonu.
Chamounova poslanica Fejsalu
Bejrut, 6. dec. (AFP). Predsednik libanonske republike Camille Cbamoun je poslal poslanico iraškemu kralju Fejsalu, ki po trditvah obveščenih krogov v Bejrutu vsebuje libanonske predloSe za rešitev mednarodnih sporov in normalizacijo odnošajev med nekaterimi arabskimi deželami in zahodnimi silami. V dobiro obveščenih krogih poudarjajo, da je posebno pomembno dejstvo, da je bila libanonska poslanica kralju Fejsalu poslana prav v trenutku, ko je Fejsal v Riadu, kjer se razgovar j a s saudskim kraljem.
lega cij a protestirala:	še proti
vladni brezbrižnosti do rešitve spora v ladjedelnicah, proti namenu občinskega komisarja, da izroči skrb za mestno snago privatnemu podjetju, in naposled proti fašističnemu značaju obnovljenega zakona o rojstnih imenih, glede katerega pa je vladni komisar izjavil, da je šel v pozabo, čeprav je bil prav on tisti, ki ga je šele pred meseci ponovno uveljavil in nato izdal okrožnico (o kateri smo že po-* rečali), da ne velja za Slovence.
Medtem pa je tržaška Trgovinska zbornica objavila podatke o gospodarskem položaja Trsta v mesecu oiktobru letos. Iz teh podatkov sledi, da se je v primerjavi z lanskim oktobrom zvišalo število zaposlenih oseb za 283, nezaposlenih pa za 164; padla pa je malenkostna industrijska proizvodnja, za nekaj več pa potrošnja tobaka ter mesa in tudi skupna vsota vseh davkov in taks na poslovni promet je bila v prvih 10 mesecih letošnjega leta manjša kot lani.
P. L.
Ollenhauer na Danskem
Kjobenhaven, 6. dec. (DPA). Voditelj zahodnonemške socialno d emokratsk e stranke Ollen-haue.r, ki je Imel včeraj v Kjo-be.nhavenu razgovore z vidnima danskimi socialnimi demokrati, je danes odpotoval iz danske prestolnice. Podrobnosti njegovih razgovorov niso znane, kea: so bili privatne narave.
V intervjuju strankinemu glasilu »Socialdemokraten« pa je Gllenhauer izjavil: »Mi smatramo, da je atomsko orožje treba postaviti na tista ozemlja, kjer je bilo doslej, in smo mnenja, da bi mcirali nadaljevati napore za dosego razorožitve«.
Brazilija noče v NATO
Rio de Janeiro, 6. dec. (APP) Brazilsko zunanje ministrstvo je davi objavilo sporočilo, v katerem poudarja, da Brazilija n,i zaprosila za sprejem v Atlantski pakt- Sporočilo pravi, da vlada ne more proučiti možnosti takega pristopa, preden pozorno ne prouči posledic, ki b.i jih imel tak korak na sistem medameriške obrambe, na katerem temelji zunanja politika Brazilije. Ob zaključku je rečeno, da bo brazilska vlada proučila to vprašanje šele po široki izmenjavi gledišč z drugimi članicami medameriške zveze.
Sestanek Dulles-Pella 1
Washington, 6. dec. (AP). — Ameriški zunanji minister Du-11 es !bio seznanil italijanskega zunanjega ministra Pello s predlogi, ki jih nameravajo ZDA predložiti na bližnjem sestanku šefov držav Atlantskega pakta. Oba zunanja ministra se bosta predvidoma sestala nocoj po vrnitvi Pelle iz Južne Amerike, kjer je ta razpravljal z italijanskimi diplomatskimi predstavniki v tem delu sveta. Domnevajo, da bo pri tem razgovoru Peltla posebno vztrajal na pogostejših političnih posvetovanjih kot najboljšem sredstvu za krepitev enotnosti držav Atlantskega pakta.
Spet odgoditev
NEW YORK, 6. dec. (Tanjag). Sesti odbor Generalne skupščine OZN, ld se ukvarja s pravnimi vprašanji, je včeraj kot prvi končal svoje letošnje delo. Od štirih točk dnevnega reda odbor sploh ni razpravljal o mednarodni kriminalistični juriš-dikciji niti o načrtu kodeksa zločinov proti miru in varnosti človeštva.
Odbor je samo poslušal poročilo mednarodne pravne komisije o konvenciji za diplomatske privilegije in se uikvarja! z vprašanjem definicije agresije. Razprava o tem se j© začela že pred sedmimi leti in se je nadaljevala v skupščini skoraj vsako drugo leto. Dve posebni komisiji sta proučevali to zapleteno gradivo, toda brez uspeha. Tudi letos ni bil dosežen noben napredek na tem področju, v glavnem zaradi odpora zahodnih držav.. Večina pa je na koncu vendarle izglasovala resolucijo,
agrtesije s tem, da se o sklepih obvesti Generalna skupščina na štirinajstem zasedanju leta 1959.
Proti odlaganju razpravo j« bilo 21 delegacij, med njimi tudi j ugoslovanska. Jugoslovanski predstavnik Božidar .Tov a novi 5 je ob tej priložnosti izjavil, da bi bilo definiranje agresije pozitiven prispevek k mednarodnemu miru, varnosti in razvoju
mednarodnega prava ter bi pomenilo resno opozorilo more bit-nemu napadalcu. Služilo bi tudi kot vodilo pristojnim organom OZN v primeru dejanske agresije, čeprav seveda definicija
kil zahteva ustanovitev posebne-o pospešeni izvedbi petletnega ga pod/odbora z.a nadaljnje piro- sama ob sebi ne bi bila unilyer«£ n/a&pta*	učevajaje vprašanja difenicij« žalno zdravilo zaj vse težave^/'
4 str. / SLOVENSKI POBOCEVfiLEC J &t. 280 — 7. DECEMBRA 1957
W' ***
* 58S»
:	-	v
M
m
NUKLEARNA ENERGIJA
za kmetijstvo
Center za uporabo nuklearne energije v kmetijstvu v Ljubljani
Komunalna dejavnost v občinah je razgibana. V Podpeči pri Borovnici bo grajen nov most, medtem ko so dogradili enega že poleti.
v kratkem do-
n p
zračilo uspehov socialističnega humanizma
Nedavna otvoritev Vzgojnega zaveda za duševno nerazvito rriadino v Celju ni bila navadna formalnost; to niso bili le govori in izročitev ključa, tem-\ eč še nekaj več. Z začetkom funkcionalnega dela novega zavoda, v katerem so našli lep in ji rij eten domek otroci iz najrazličnejših krajev celjskega okraja, ki bi bili sicer več ali manj prepuščeni njim ne najbolj ustreznim razmeram, se je pokazala skrb naše družbe za človeka. za njegovo vzgojo, pokazali so se uspehi socialističnega humanizma. Zaradi tega namena in vsebine slavnosti, ki so jo ob otvoritvi dopolnili otroci z najrazličnejšimi pevskimi in radiacijskimi nastopi, tako v zboru, kot posamič, v dvoje in troje, je dobila izročitev doma du-
ševno nerazvitim otrokom svoje posebno obeležje.
Težnja po ustanovitvi takšnega zavoda, ali internata je nastala z razvojem celjske pomožno šole; ki mimogrede povedano dela v treh izmenah (I); in z željo, ali bolje rečeno z upravičeno zahtevo prizadetih staršev iz ostalih krajev celjskega okraja, da imajo tudi njihovi otroci pravico do primernega šolanja, oziroma do pripravljanja za delo v poklicu. Zaradi zapoznele preselitve otroške bolnišnice, je
lepa starvba na Golovcu začeia služiti novemu namenu šele z začetkom letošnjega šolskega leta. Novoustanovljeni Zavod za duševno nerazvito mladino lahko sprejme 44 otrok; s primerno dograditvijo pa bi lahko to kapaciteto povečali za najmanj 20.
S tem pa bi seveda še povečali stisko v šoli, ki že itak dela pod zelo težkimi pogoji. Zato se je z delovanjem Zavoda še v večji meri pojavila zahteva po novih šolskih prostorih za Pomožno šolo.	M. B.
Uredili bodo strelišče
Ljubitelji strelstva iz Domžal in okolice že več let pogrešajo dobro urejeno strelišče. Na pobudo ZB p.a so začeli letošnjo jesen urejevati strelišče na Pustovhi. Nekaj finančnih sredstev imajo, nekaj bodo prispevali posamezni delovni kolektivi, ostalo pa bodo opravili s prostovoljnim delom. Upati je, da bo strelišče prihodnjo pomlad že lahko služilo svojemu namenu. V.
Ogromen napredek na področ ju nuklearnih ved odpira iz dneva v dan večje perspektive za praktično uporabo atomske energije v miroljubne namene. Naša država si pomembno prizadeva, da bi v tekmi na znanstvenem iin tehničnem polju zavzela ustrezajoče mesto. V zadnjem času so se uresničila tudi prizadevanja za sistematično izvajanje pridobitev nuklearne vede ln tehnike na področju kmetijstva. To delo se je začeto tudi v Sloveniji. V Ljubljani smo dobili Center za uporabo nuklearne energije v kmetijstvu.
Jugoslovansko ustanove, ki se bavijo z znanstvenim raziskovanjem na področju kmetijskih, gozdarskih in veterinarskih ved, so se lansko pomlad dogovorile z zvezno nuklearno komisijo, kako naj se začne in organizira delo za uvajanje pridobitev nuklearnih znanosti in tehnike za napredek kmetijstva. Dogovorjena je bila ustanovitev treh centrov za uporabo nuklearne energije v kmetijstvu, gozdarstvu in veterini v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Priprave za njihovo realizacijo so hitro napredovale tako da je Center v Ljubljani sedaj dobil svojo obliko in začenja s svojim delom.
Prof- dr. ing. B. Vovk. loj vodi ta center, nam je o tem dal
nekaj pojasnil.
Kako je organiziran oenter za uporabo nuklearne energije v kmetijstvu?
Priključen je fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, določen pa je obenem za vse sorodne ustanove,
ki so sposobne v svoje delo uvesti nova sredstva, ki jih nudi atomska energija. Center ni neka nova znanstvena raziskovalna ustanova, ampak telo, ki naj v obstoječih inštitutih in drugih ustanovah začne in vskla-di delo z novimi metodami, ka-
e zarezal globoke brazde
Za nami je ostalo Imeno, ko tmo z jeepom zapeljali v hrib. Se nekaj ostrih zavojev na strmem in blatnem kolovozu in že smo se ustavili pred kmečko hi* šo. Doma nismo našli nikogar. Scsedje pa so povedali, da so v gorici. Mahnili smo jo čez travnike in mimo vinogradov še bolj visoko v hrib. Ko smo hodili nekaj časa in pomilovali trobentice, ki so s© tu in tam že povsem razcvetele, smo zaslišali brnenje motorja.
— »Smo že na cilju.« je dejal tov. Videčnik, »rigolajo...«
Pred nami se je odprl nov pogled. Na levi in desni, kakor daleč je segalo oko. so bili posejani vinogradi in med njimi majhni hrami. Skoda, da je bilo oblačno in da je v zraku visela megla, sicer b; se nam nudil že lepši razgled.
Ropotanje motorja je postajalo vedno bolj oglušujoče. Tz-za grebena, ki je vezal dvoje Gtrmih pobočij, se je pravkar prikazal traktor-goseničar, za njim še eden in na koncu plug za rigolanje. Na vrhu strmega travnika sta se traktorja zaobrnila in počasi znov3 zdrsela v dolino. Za njima se je plug globoko zarezal v zemljo in z neverjetno lahkoto odlagal velike grude.
— »Kakšna zemlja! To bo vinograd, da bo veselje...«
Sredi zorane strmine je stal moški. Ko smo se mu približali, mi ga je tov. Videčnik predstavil takole:	»To je Vilč Plevnik,
ljudski odbornik, vinogradnik ln
glavni pob o mi k za ustanavljanje vinogradniških skupnosti . •«
— »No. ja,« je v zadregi odvrnil tov. Plevnik, »če bi ne bilo vas .. •«
Sprva sem ju pustil, da sta 6e pogovorila o rigolanju in o drugih rečeh, pozneje pa sem ee s Plevniko-m zapletel v pogovor, ki ga dolgo ne bom pozabil.
— »Zanima vas naša vinogradniška skupnost, kajne?«, je začel.
Ko sem mu prikimal, Je nadaljeval;
»To je bila težka po-t. Pa tudi zdaj še ni vse mimo. Doslej nismo imelij možnosti, da bi se sami lotili večjih obnov, saj nismo imeli nit; denarja, niti strojev. Ko pa nam je zadruga v Imenem, ali bolje rečeno kmetijska poslovna zveza v Šmarju, dala pobudo za ustanovitev skupnosti, da več vinogradnikov združi parcele v en sam zaokrožen kompleks, smo se začeli posvetovati, ugibati, iskati ugodnosti itd. Kaj hitro smo spoznali skupne koristi, zato smo se trije mejaši Jože Alegro, Franc Stiplošek i>n jaz odločili zdiružlitj nekatere parcele In talko ustanoviti svojo vinogradniško skupnost ter skleniti z zadružno organizacijo pismeno pogodbo o kooperaciji. Tako smo
tudi prišli do potrebnega kredita, ki ga bomo začeli vračati s petim letom, ko bo na obnovljenih površinah dosežena tudi polna rodnost. Kredit je sicer odobren na 15-letini rok povračila. Mimo tega smo se obvezali. da bomo presežek našega pridelka prodali edinole kmetijski zadirugi, oziroma bodoči novi vinski kleti v Viirštanju.«
»Veste«, je po kratkem premišljevanju nadaljeval Plevnik, »to je edina pot, s katero bomo rešili naše vinograde, ki propadajo, saj jih 80 let, ali pa še dlje ni nihče obnavljal ln s pomočjo katere bomo Viirštanju znova priborila sloves, ki mu pripada; sloveg pridelovalca dobrih vin.
Naša skupnost zaijema 2.5 ha strnjenega in povsem novega vinograda. Zaradi enotne površine bo možna strojna obdelava-Le-to pa bo oskrbela posebna ekipa pri kmetijski zadrugi v Imenem.
Naš namen Je še po triletni vzgoji trsa zamenjati količke z žičnim nasadom.«
— »Kako pa sosedje gledajo na novo obliko združevanja?«
— »Imam občutek, da se prvi pomisleki že majejo. Sicer pa — jim tega ne smemo zameriti. Saj veste, pri nas smo se že večkrat poskusili s kakšnimi novotarijami. ki so prinašale dobre. pa tudi slabe rezultate. Zato so ljudje zdaj bolj previdni. Težko jih je na hitro ogreti za neko stvar, tembolj, če je nova in če o njenih rezultatih še niso slišali. Ljudje hočejo oprijemljivih dokazov.
Ko pa smo v naše hribe dobili dva traktorja-goseničarja ■ter plug in ko so videli, da je stvar resna, d.a se tu pridno dela in veliko nared; im da obeta nova skupnost lepe rezultate, je zanimanje za nove odnose dosti bolj pristno .. •«
Na strmini je plug" še vedno rezal globoke brazde ...
»
Nazaj grede smo se ustavili v Imenem in poklicali upravnika kmetijske zadruge Martina Turka.
Tudi tu se je pogovor vrtel okolj besede, ki je v zadnjem času zarezala globoke brazde med virštanjske gorce.
— »Veste, pa to ni edina skupnost zadružnikov na našem področju,« je začel razgovor Martin Turk. »Zaenkrat imamo že Pet vinogradniških skupnosti s skupaj 16 ha ter eno sadjarsko. k,- zajema tri ha površin. Če sodimo po tem, da je bilo po vojni obnovljenih na našem območju le nekaj hektarov vinogradov. potem pomenijo prve skupnosti, ki smo jih ustanovili letos, velik korak naprej. Na opravljeno delo smo ponosni toliko bolj. ker smo na tem področju takorekoč pionirji.*.
Kot vse kaže. bomo že v kratkem povečati število skupnosti, saj je med vinogradniki veliko zanimanje za tak način obnove. Zaenkrat jih moti le to. da bi parcele združevali. Vsak bi se najraje držal svoje krpice zemlje. Upaijmo, da bodo kmetje sčasoma sprevideli, da je takšno
mišljenje napačno in da tisti, ki so združili parcele v enoten in velik kompleks niso ničesar izgubili. temveč le veliko pridobili. Sicer pa je bolje, da te prednosti potrde samo delo, boljši pridelek, cenejša in učinkovitejša strojna obdelava in drugo.
Ko že ravno govorimo ° tem, na; vam še povem, da Pa se najdejo tudi taki, ki z nevoščljivostjo gledajo na naprede^ pri sosedu. Zato nergajo in skušajo razbijati to, za kar smo vložili veli.ko truda. Prišli smo že tako daleč, da je bila že skoraj ustanovljena skupnost pred razpadom. Takrait sm0 na pomoč poklicali upravnika kmetijske poslovne zveze v Šmarju Videčnika, ki mu ljudje zaupajo in ga imajo zelo radii. Ko so se dvomljivci z njim še enkrat pogovorili o vsem. kar jih ie skrbelo, so le sprevideli, da Imajo v skupnosti edino pot, če hočejo v vinogradništvu doseči pomemben napredek-«
*
V Jeepu. Na poti proti Šmarju in Celju.
— »Z ustanavljanjem vinogradniških skupnosti polagamo tudi solidne temelje za delo nove vinske kleti v Virštanju, z zmogljivostjo 103 vagonov. Z njo bomo dosegli tako kakovost naših vin. da se bomo lahko postavili povsod, kjer bo treba,« je še omenil Videčnik.
Ce bodo ti načrti popolnoma uresničeni, bo nova vinska klet zgrajena v dveh letih.
M. Božič
kršne nudita nuklearna znanost in tehnika. To delo ne terja le precejšnjih materialnih prizadevanj, temveč mnogo znanja in mnogo odgovornosti zaradi nevarnosti, ki so s tem delom združene. Zato je povsem razumljivo, da mora biti sistematične. ko- rd.	Ce-.	*r
opravlja svoje funkcije v tesnem sodelovanju z zvezno nuklearno komisijo, ki za delo nudi specializirana sredstva. Center se razvija v tesnem stiku s 'fizikalnim inštitutom »Jožefa Štefana«, ki bo s svojo znanstveno in tudi tehnično pomočjo v veliki meri omogočal posamezna konkretna raziskovanja in naloge centra. Toda poudarjamo, da bo Center deloval v okviru obstoječih ustanov, ki se ukvarjajo z znanstvenim in raziskovalnim delom.
V čemu obstoja poraba nuklearne energije v itmelijslv u? Doslej znane možnost; so velike, še znatno večje so na vidiku, ali pa jih je mogoče slutiti. Ne mislimo tu na nove izvore energije, ki bodo v splošnem tehnično zrevolucionirale kmetijsko proizvodnjo, prav tako kot industrijsko. V okvir dela centra ^padajo predvsem bio-loško-tehnlčni učinki atomske energije. Laik si v splošnem predstavlja »uporabo nuklearne energije v kmetijstvu« posipanje kakih snovi po polju, ki naj s svojimi radioaktivnimi učinki povečujejo pridelke podobno kot n* Pr. umetna gnojila- Tudi to obstaja, vendar še ni prekoračilo eksperimentalnega stadija, možnosti za uspeh pa prav v tej smeri morda niso
prav velike. Velike uspehe pa so doslej dosegli z uporabo obsevanja v selekciji rastlin. V mnogo krajšem času kot bi bilo to mogoče s starimi klasičnimi metodami, so vzgojili nove sorte rastlin ovsa. koruze itd. s posebno koristnimi lastnostmi. Neposredna uporaba radioaktivnih snovi, ali pa sevanje se j« uveljavilo na področju borbe s škodljivci, pri shranjevanju pridelkov, v veterinarski medicini itd.
Mnogo večje pridobitve pa je v kmetijstvu doslej doprinesla uporaba nuklearne energije posredno, to je s pomočjo radioaktivnih izotopov v znanstvenih raziskovanjih. Izotopi se v kemičnih presnavljanjih v tleh, v rastlinskem a-li živalskem telesu obnašajo enako kot navadne prvine, toda njihova pot se zaradi radioaktivnosti lahko zasleduje. Ta pojav je omogočil, da so v rekordnem času odkrili mnoge pojave iz življenja tal, rastline in živali, ki so bili do sedaj nejasni, in ki jih s klasičnimi znanstvenimi metodami ni bilo mogoče razjasniti. Mnoga od teh odkritij imajo že sedaj pomembne posledice za prakso gnojenja, z;a prehrano živali, za zatiranje bolezni in škodljivcev itd. Poleg teh pa so še mnogoštevilni drugi načini in metode porabe pridobitev nuklearnih znanosti v raziskovanjih ii,n v praksi kmetijstva, gozdarstva in veterine.
Kakšne naloge ima center?
Vprašanje obširne uporabe nuklearne energije na najrazličnejših področjih proizvodnje raistLim, živinoreje, tehnologije itd. bo tudi za nas postala jutri resničnost, če to želimo ali ne. Ne kaže nam ostati nepripravljeni na ta razvoj. To bi pomenilo zaostajanje. Zato 'je potrebno pozorno spremljati razvoj tega dela drugod- Tuje izsledke je treba kontrolirati v naših domačih tleh, klimi in naši proizvodni tehniki. Za to pa j,e potrebno organizirati ustrezajoča raziskovanja v mnogih znanstvenih delavnicah, kjer proučujejo praktične kmetijske, gozdarske in veterinar-
ske proizvodne probleme. Vzgojiti bo treba potrebne kadre, Z eno besedo, botrovati bo treba pri uvajanju tega novega sredstva v naše znanstvene delavnice ter na naša polja, v sadovnjake, drevesnice, hleve itd.
Kakšen je program dela in kakšne so možnosti za uspeh centra v bodočnosti?
Pripravljen je tečaj za člane prizadetih ustanov o uporabi nuklearne energije. Nadaljuje se specializacija osebja. Končane so priprave za dve eksperimentalni nalogi, ki bosta opravljeni v letu 3958: ena z uporabo radioaktivnega fosfora za prehrano rastlin na nekaterih talnih tipih, druga s področja uporabe steroidnih hormonov z zaznamovanimi elementi v živinoreji. Pripravljamo izvedbo še nekaterih nalog s področja stimulacije rastlin ter s področja sele-kciie rastlin. S strani centra je vse urejeno za dober začetek in za. izvedbo teh konkretnih raziskovalnih nalog prihodnje, leto.
S temi deli smo pohiteli bolj kot bo to ustrezalo stanju naših delavnic. Poslužiti se moramo raznih improvizacij. Zavedamo pa se, da se samo na konkretnem delu izobražujejo bodoči strokovnjaki. Vprašanje strokovni akov pa je na področju uporabe nuklearnih ved najvažnejše.
Nadaljnje delo ln možnosti za uspeh pa so odvisni predvsem od tega, kakšen poudarek bo imelo znanstveno in raziskovalno delo v kmetijstvu, gozdarstvu in veterini prihodnja leta
v Sloveniji. Nuklearna znanost v kmetijstvu ni neka nova znanstvena panoga, temveč samo mogočno novo znanstveno orodje, ki ne nadomestuje kla-sičnin metod dela, temveč 'jih izpopolnjuje in povečuje njihovo storilnost. Zastonj bi bilo pričakovati trajnih uspehov od centra, če ne bomo vzporedno poskrbeli za dobro opremljene klasične delavnice kmetijskega raziskovanja; laboratorije, steklenjake, vegetacijske lope, poskusna polja, poskusne hleve itd. Pomanjkljivosti teh objektov, ali pa celo biti brez njih bi pomenilo istočasno neuspeh pri uvajanju nuklearne znanosti in tehnike v kmetijstvo, gozdarstvo in veterino. To pa bi bilo več kakor samo škodljivo.
Šaleška dolina
Na sej) občinskega ljudskega odbora v Šoštanju so sprejeli statut, ki jasno opredeljuje pravice in dolžnosti članov ter poudarja vlogo krajevnih odborov. Izvolil) so tudi deset svetov in Sest stalnih komisij. Sveti bodo poslej Stelj sedem do devet članov.
XXX
V Velenju so te dni zaključili sprejemne izpite za rudarje, ki želijo obiskovati tečaj za prekvalifikacijo. Prijavljenih je bilo nad sto. izpite pa je uspešno opravila le tretjina. Pohvalno Je. da u-prava rudnika podpira to šolo in njeno prizadevanje, saj si v njej predvsem delavci lahko pridobijo osnovno izobrazbo. Tudi leto« delujejo v Velenju trije letniki te šole za odrasle.
TEO S KMETIJSKIMI PRIDELKI
Zadnji teden je bilo opaziti večjo ponudbo goveje živine, zaradi
česar so se nekoliko ziuzale odkupne cene. Izjema so teleta, katerim je n. pr. na novomeškem področju cena še nekoiiko zrasla. Poznavalci razmer na zasavskem živinskem trgu menijo, da jo vzrok za majhno ponudbo telet v tein, ker so živinorejci bolj zainteresirani na vzreji telet, odkar so je izboljšala organizacija odkupa mleka in imajo kmetje s_ tem večje dohodke. Iz novomeškega okraja poročajo, da so cene klavnim prašičem nekoliko padle, kar je pripisati večji ponudbi. Nasprotno pa je cena mladih prašičev za rejo izredno visoka. Take v starosti do deset tednov so rejci prodajali pretekli ponedeljek v Novem mestu po 5.20o din. večje v starosti od 3 do 6 mesecev pa po 10.500 din. Povpraševanje po mladih prašičih .ie še nadalje veliko.
Iz mariborskega okraja poročajo, da kmetje in pristojni gospodarski organi še vedno ne vedo, kam z okrog 3.000 vagoni krompirja. Mnogo je bilo govora o izvozu krompirja v druge republike. vendar te zamisli še niso uresničili. Tudi na Dolenjskem Je promet s krompirjem popolnoma prenehal. Neprodane so ostale velike količine. Pridelovalci kroin-pirja sedaj precej povprašujejo po kreditih za nakup prašičev za rejo in goveje živine za pitanje.
Proizvajalci zelenjave na Goriškem nudijo predvsem zelje, cvetačo in solato.
Podjetje »Perutnina« iz Ptuja Je po podatkih Trgovinske zbornico Iz Maribora uvozila večjo količino jajc. Ponujajo jih po »intervencijski« ceni 23 dinarjev. Cena je še vedno visoka in bi o intervenciji lahko govorili le ob znižanju vsaj na 20 ninarje\r.
Okraj	Cena pri KZ	Cena na drobno	Cena na debelo
KROMPIR:			
Maribor	7.50	12	8
Koper	10—12	16—20	14
Trbovlje	10	14	11
Nova Gorica	11	14	12
Novo mesto	8.75		9
FIŽOL:			
Maribor	45—60	»10—SO	50—75
Koper	75	85—120	
Trbovlje	55	70	65
N. Gorica	70	80	
ZEL.TEI			
Maribor	«	10	S
Koper	17	20—30	
Trbovlje	6	10	8
N. Gorica	9	14	13
ČEBULA:			
Maribor	40—55	60—70	50—65
Koper		35—50	
Trbovlje	4G	60	45
N. Gorica	44	50	
JABOLKA:			
Maribor	60—73	75—90	70—85
Koper	85	90—110	90
Trbovlje	53	80	70
N. Gorica	65	SO	70
N. mesto	50	60	
CVETACA:			
N. Gorica	16	25	20
SOLATA:			
Koper	55-	—70	
N. Gorica	38	55	43
orehi:			
Trbovlje		240	170
N. Gorica	170	ISO	
N. mesto	ISO	185	
GOVEDO III. KLASE:
Maribor Koper Trbovlje N. Gorica N. mesto TELETA: Maribor Koper Trbovlje N. Gorica N. mesto PRAŠIČI: Maribor Koper Trbovlje N. Gorica N. mesto JAJCA: Maribor Koper Trbovlje N. Gorica N. mesto MLEKO: Maribor Trbovlje N. Gorica
cena)
VINO:
Nova Gorica (briško) 115 (vipavsko) 115 N. mesto 118
75—130 210—270 105	260
100	250
113	210—290
118	250
170—195 300—340 205	3G0
ISO	320
210	260—340
195	320
210—225	380—400	
195—200	360	
225	360	
210	360	
215	380	
18—20	24	22
25	28	
23	26 2S	24
17	22	
13—23	36	28
32	36	
22	31	27.50
(odkupna		
21	32	
125
125
220
tstvu
Kamniška aimnazifa Direkciji železnic v Ljubljani
Dijaki in profesorji kamniške gimnazije, ki se vozimo z vlakom v šolo, ugotavljamo vsako leto znova, da z nastopom mraza ne moremo več dospeti pravočasno v Kamnik. Jutranji vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 7.45, ima, kakor hitro pritisne mraz, redno pol ure ali še več zamude. Tako se naš pouk začne namesto ob osmih, šele okoli pol devetih. Iz Domžal in bližnje kamniške okolice se nas vozi več
kot 200 dijakov — profesorji pa se vozijo celo iz Ljubljane.
Izračunajte, prosimo, koliko ur bomo zamudili, če bo vlak vozil vso zimo tako ali pa celo še slabše! Seveda nismo zaradi zamude prizadeti samo mi, temveč še mnogo d.rugih ljudi, ki se dnevno vozijo v Kamnik v službo.
Prosimo, da bi odpravili zamudo kamniških vlakov in omogočili tako vsem, ki se z njimi vozijo, redno in točno prihajanje v službo in v šolo.
Gimnazija Kmnik
ssss
Ib
PO POVESTI
XOL\VKRA
CURWOODA
RIŠJZ*.
M.MUSTSP
226. »H konca gre z njo,« Je menil Henry, »stara Je že dve, tri leta in ne bo se nikoli navadila na ljudi.« »Da, Je zamišljeno prikmal Paul, »raje strada, kakor da bi jedla. Ne mara ujetništva. Potrebuje gozd, ulovljeno hrano in svežo kri. Svobodna hoče biti.« Henry je odšel v hišo, mladi znanstvenik pa kar ni mogel ed kletke.
227. Ko Je lovec že zaspal, Je Panl še dolgo sedel pri mlsl. Podprl si je glavo z dlanmi. Od slike, ki jo je nosil v listnici, so mu misli poromale daleč na Jug in daleč nazaj v spomin. Na širni preriji je ob bregu reke zagledal kočo.
pred njenimi vrati pa ljubko dvanajstletno dekletce z debelimi plavimi kitami in modrimi očmi.
228. Videl je sebe, kako s puško v roki stopa po sledovih zajcev in stepnih volkov in deklico ob svoji strani, ki jo vsakokrat zajokala, kadar je padla od strela zadeti žival.
Da. takrat je tudi on lovil, toda deklica je zrasla v lepo dekle in na zaročni dan ji je obljubil, da ne bo vefi ubijal. Držal je dano besedo.
St. 286 — 7. decembra 1957	/	SLOVENSKI	P0R8CEV5LEC	/	sir.	5
zav
I.	DEL
Bsloebg
e pravicah
L POGLAVJE
Temsljne določbs
Clen I.
S pokojninskim zavarovanjem kot delom splošnega socialnega zavarovanja se zagotavlja deiov-nim ljudem, zavarovanim po tem zakonu, pravica do osebne pokojnine, članom njihovim družin pa pravica do družinske pokojnine.
Clen 2.
(1) Pravice iz pokojninskega zavarovanja izvirajo iz vloženega dela. določajo pa se v skladu s prispevkom zavarovanca družbi in z drugimi družbenimi interesi.
(2) Pravice iz pokojninskega zavarovanja se določajo z zveznim zakonom.
Clen 3.
Pravice Iz pokojninskega zavarovanja obstoje iz pravice do pokojnine, pravice do zdravstvenega zavarovanja in Iz drugih pravic, določenih z zakonom.
Clen 4.
(1) Pokojninsko zavarovanje temelji na načelu vzajemnosti zavarovanja in načelu samoupravljanja zavarovancev s siužbo in skladi socialnega zavarovanja.
(2) Pokojninsko zavarovanje je obvezno.
Clen 5.
(1) Finančna sredstva za pokojninsko zavarovanje se praviloma zagotavljajo s prispevkom.
(2) Iz prispevka se ustanavljajo skladi pokojninskega zavarovanja v okviru skiada socialnega zavarovanja.
(3) Obveznosti plačevanja prispevka se določajo na podlagi zakona.
Clen 6.
(1) Pravica do osebne pokojnine se pridobi po določenem času, prebitem na delu, in izpolnitvi določenih let starosti.
(2) Višina osebne pokojnine zavarovanca je odvisna predvsem od količine vloženega dela in trajanja dela zavarovanca.
Clen 7.
(1) Pravico do družinske pokojnine pridobe določeni člani družine zavarovanca po zavarovančevi smrti.
(2) Višina družinske pokojnine je odvisna od višine osebne pokojnine zavarovanca, Gd števila zavarovanih oseb in njihovega položaja v družini.
Clen 8.
(1) Pravica do pokojnine ne more zastareti.
(2) Pravica do pokojnine se s pogodbo ne more spreminjati, podedovati ali prenašati na drugo osebo.
(3) Pravica do pokojnine se ne-more odvzeti, razen v izjemnih primerih, določenih z zakonom.
Clen 9.
Nihče ne more zmanjšati ali omejiti pravic, ki pripadajo zavarovancu na podlagi zakona.
Clen 10.
Pokojninsko zavarovanje Izvajajo zavodi za socialno zavarovanje na podlagi tega zakona in v okviru njegovih določb.
Clen 11.
(1) Zavarovanci uresničujejo pravice v upravnem postopku, določenem s teni zakonom, s katerim se zagotavlja zavarovancu, da pridobi v polni meri in pravočasno pravico, ki mu po zakonu pripada.
(2) Akti zavodov za socialno zavarovanje o pravicah iz pokojninskega zavarovanja so podvrženi oceni zakonitosti sodišč po zakonu o upravnih sporih in po tem zakonu.
II.	POGLAVJE
Zsv&rGvsne osebs
Clen 15.
Tuji državljani v delovnem razmerju na območju Jugoslavije so zavarovani po določbah tega zakona, ako s tem zakonom ali z meddržavnimi pogodbami ni določeno drugače.
Clen 16.
Tu.il državljani, k! so na območju Jugoslavije v službi mednarodnih organizacij in ustanov, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev ali v osebni službi tujih državljanov, ki uživajo diplomatsko imuniteto, so zavarovani po določbah tega zakona samo, ako je to določeno z mednarodnimi oziroma meddržavnimi pogodbami.
2. Člani družine
Clen 17.
(1) V primeru smrti zavarovanca so zavarovani po določbah tega zakona:
1. zakonec zavarovanca;
2. otroci zavarovanca (zakonski, nezakonski, posvojeni in pastorki);
3. vnuki bratje in sestre zavarovanca, ki jih je zavarovanec vzdrževal, ker so brez staršev, ter otroci brez staršev, ki jih je prevzel zavarovanec v vzdrževanje;
4. starši, očim in mačeha ter posvojitelj zavarovanca, ki jih je zavarovanec vzdrževal.
(2) Člani družino iz točke 3. prejšnjega odstavka so zavarovani ob istih pogojih tudi, ako imajo enega ali oba roditelja, ki sta popolnoma ali trajno nezmožna za deio.
Clen 12.
Po določbah tega zakona so zavarovani za primer starosti:
1. osebe v delovnem razmerju na območju Jugoslavije, ki so zaposlene s polnim delovnim časom
a.:i z najmanj polovico polnega delovnega časa ob pogojih, določenih s tem zakonom;
2. ljudski poslanci, ki prejemajo stalno mesečno nagrado in odborniki ljudskih odborov na stalnih dolžnostih, ki prejemajo stalno mesečno nagrado za svoje delo;
3. izvoljene osebe na stalnih dolžnostih s stalno plačo v družbenih in zadružnih organizacijah, strokovnih združenjih in zbornicah ali njihovih zvezah, ki jim je to edini ali glavni poklic;
4. člani obrtnih (proizvajalnih, predelovalnih in uslužnostnih) zadrug;
5. člani ribiških zadrug pomorskega, rečnega in jezerskega ribištva, ki jim je pridobitno delo v zadrugi edini ali glavni poklic.
Clen 13.
Osebe, ki opravljajo samostojne poklicne delavnosti, kakor tudi osebe drugih poklicev, ki niso v delovnem razmerju, so zavarovane po posebnih zveznih zakonih podlagi določb tega zakona, kolikor niso zavarovane po posebnih določbah tega zakona.
Clen 14.
(1) Jugoslovanski državljani v
inozemstvu so zavarovani po določbah tega zakona, ako so v delovnem razmerju:
1. pri jugoslovanskih organih, ustanovah ali organizacijah;
2. v gospodinjstvih zavarovancev, zaposlenih pri jugoslovanskih organih, ustanovah ali organizacijah;
3. v drugi službi, v katero so stopili po pooblastilu pristojnega organa, kadar je vstop v tako službo predviden z meddržavnimi oziroma mednarodnimi pogodbami.
(2) Jugoslovanski državljani, ki so do pooblastilu, izdanem na nod-lasi posebnih predpisov, stopili v delovno razmerje v inozemstvu, se lahko v primerih, kadar to ni določeno z meddržavnimi oziroma mednarodnimi pogodbami, zavarujejo po določbah tega zakona, ako se prijavijo v zavarovanje prlstol nemu organu socialnega zavarovanja v Jugoslaviji In ako redno pla-„ čnlejo prispevek za pokojninsko sa varovan.le. ne glede na to. ali SO v inozemstvu zajeti s pokojninskim zavarovanjem.
III.	POGLAVJE
Osebna pokojnina 1. Pogoji ek pridobitev
Clen 18.
(1) Osebna pokojnina Je lahko enaka pokojninski osnovi (polna pokojnina) ali določenemu odstotku te osnove (nepolna pokojnina).
(2) Osebna pokojnina je lahko tudi višja od pokojninske osnove (povečana polna pokojnina), kadar je to s tem zakonom določeno za nadaljevanje deia po izpolnitvi pogojev za pridobitev polne pokojnine.
Clen 19.
Pravico do polne pokojnine pridobi zavarovanec, ko dopolni 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti, zavarovanka pa, ko dopolni 3o let pokojninske dobe in 59 let starosti, če s tem zakonom ni določeno drugače.
Clen 20.
(1) Pravico do nepolne pokojnine, če s tem zakonom ni določeno drugače, pridobi zavarovanec, ko dopolni 65 let starosti, zavarovanka pa, ko dopolni 55 let starosti;
1. ako je zavarovanec dopolnil 30 ali -več let pokojninske dobe, zavarovanka pa 25 let ali več pokojninske dobe;
2. ako je zavarovanec dopolnil 25 let ali več, toda manj kakor 39 let pokojninske dobe, oziroma ako je zavarovanka dopolnila 20 ali več, toda manj kakor 25 let pokojninska dobe, ob pogoju, da imata v zadnjih petih letih vsako leto po 7 mesecev delovne dobe ali skupaj najmanj 3 leta in 5 mesecev delovne dobe;
3. ako je zavarovanec dopolnil 15 ali več let pokojninske dobe, toda manj, kakor je določeno v točki 2 tega člena, ob pogoju, da ima v zadnjih petih letih vsako leto najmanj po 8 mesecev delovne dobe ali skupaj najmanj 4 leta in 2 meseca delovne dobe.
(2) Pravico do nepolne pokojnine po določbah tega zakona ima tudi zavarovan ec-javni uslužbenec, ki mn preneha služba z upokojitvijo po zakonu o javnih uslužbencih.
Clen 21.
(1) Delovna doba, ki Jo mora imeti zavarovanec v zadnjih petih letih po členu 20., odstavek 1, točki 2. in 3. tega zakona, mora biti dopolnjena v razdobju od dopolnjenega GO. do 65. leta starosti zavarovanca oziroma od dopolnjenega 50. do 55. leta starosti zavarovanke, ki sta do dopolnjenega 65. oziroma 55. leta starosti dopolnila predpisano pokojninsko dobo.
(2) Ako zavarovanec do dopolnjenega 65. oziroma 55. leta starosti ni dopolnil predpisane pokojninske dobe ali ako do takrat ni dopolnil potrebne delovne dobe v zadnjih petih letih, se računa
časovno razdobje petih let, v katerem mora biti dopolnjena določena delovna doba (člen 20., odstavek 1, točki 2. in 3.), nazaj od tistega dneva, ko zavarovanec dopolni predpisano dobo oziroma od kasnejšega dneva nazaj, ko je prenehalo delovno razmerje.
Clen 22.
Šteti je, da je pogoj za dopolnitev določene dobe v zadnjih petih letih po določbah člena 20., odstavek 1. točki 2. in 3. in člena 21. izpolnjen tudi v primeru, kadar je s temi določbami predpisana delovna doba dopolnjena v razdobju, daljšem od 5 let, ako je zavarovanec v zadnjih petih letih pred upokojitvijo prebil določen čas izven delovnega razmerja, ne glede na dolžino te prekinitve ln je v tem času:
1. prejemal invalidnino ali oskrbnino po predpisih o invalidskem zavarovanju ali nepolno pokojnino, ki mu je določena pred izpolnitvijo pogojev iz člena 20.. odstavek 1 tega zakona;
2. bi! prijavljen pri organu službe za Posredovanje dela, ako se Je po prenehanju delovnega razmerja prijavil v roku 30 dni;
3. zavarovanka prekinila delovno razmerje zaradi nege svojega otroka do sedmih let ali tudi starejšega. če mu je zaradi nesposobnosti potrebna stalna nega in pomoč.
2.	Pokojninska doba
Clen 23.
V pokojninsko dobo šteje:
1. čas, ki so ga zavarovanci prebili na delu kot osebe po členu
12.	oziroma 14. tega zakona (delovna doba);
2. čas izven dela in drugi čas. ki se priznava za pridobivanje ali določanje pravice do osebne pokojnine po določbah tega zakona (posebna doba).
a)	Delovna doba
Clen 24.
(1)	V delovno dobo šteje čas, ki ga je zavarovanec prebil:
1. v delovnem razmerju s polnim rednim delovnim časom, predpisanim za dela, katera Je opravljal, oziroma s časom, ki se po zveznih predpisih o delovnih razmerjih priznava kot reden de* lovni čas;
2. na dolžnostih s stalno meseč no nagrado kot ljudski poslanec In na stalnih dolžnostih s stalno mesečno nagrado kot odbornik ljudskega odbora v Federativni
ljudski republiki Jugoslaviji;
3. na dolžnostih s stalno plačo kot izvoljena oseba v družbeni ali zadružni organizaciji, strokovnem združenju ali zbornici ali v njihovih zvezah v FLR Jugoslaviji, ako mu je to edini ali glavni poklic;
4. na delu kot član obrtne (proizvajalne, predelovalne ali usluž* nostne) zadruge;
5. na delu kot član ribiške zadruge pomorskega, rečnega in Jezerskega ribištva;
6. v izvrševanju samostojne poklicne dejavnosti ali drugega poklica izven delovnega razmerja v FLR Jugoslaviji, za katerega je bil zavarovan za primer starosti po predpisih o socialnem zavarovanju ali po posebni pogodbi;
7. na obveznem praktičnem delu s polnim rednim delovnim časom v gospodarskih organizacijah ali ustanovah po končanem šolanju, ne glede na to, ali je za to delo prejemal plačo, ako je bil za ta čas plačan prispevek za pokojninsko zavarovanje;
8. na prostovoljni praksi fkot volonter) s polnim rednim delovnim časom, ne glede na to, ali Je za to delo prejemal plačo, ako Je bil za ta čas plačan prispevek za pokojninsko zavarovanje.
(2) V delovno dobo šteje tudi čas, ki so ga zavarovanci Iz prejšnjega odstavka nrebili: na letnem dopustu, plačanih Izostankih, neplačanih izostankih, odobrenih no predpisih o delovnih razmerjih, za katere je plačan prispevek za pokojninsko zavarovanje, ter na vojaških vajah, kakor tud' čas. v katerem 'p zavarovanec preloma! nadomestilo plača po predpisih o zdravstvenem zavarovanih oziroma po posebnih predpisih o nadomestilu v času odsotnosti z dela.
(3) Cas odstranitve lz službe šteje v delovno dobo. ako delovno razmerje ni prenehalo z odpustom zavarovanca iz službe, čas, prebit v preiskovalnem zaporu v teku trajanja delovnega razmerja, pa se računa v delovno dobo. ako je bil kazenski postonek s pravnomočno odločbo ustavljen ali pa zavrova-nec oproščen obtožbe, ali pa Je bila obtožba zavrnjena.
(4) Razdobja, ki so jih varovanci prebili v delovnem razmerin v inozemstvu, šteieio v delovno dobo, kadar to dolnča zakon tč).
14.	in 27.) ali meddržavne pogodbe.
(5) Ce zavarovanci ne morejo redno delati s polnim delovnim časom zaradi narave del ali organizacije dela. se ugotavlja povprečni delovni čas nn skunnem času. prebitem na takih delih v teku posameznega koledarskega meseca, ter štejejo v delovno dobo po odstavku 1. točki t tega člena tista razdobla. v katerih Je tako ugotovljen povprečni dnevni delovni čas enak nninemu rednemu delovnemu času ali pa Je daljši.
Clen 25.
V delovno dobo po členu 24., odstavek X, točka l tega zakona šteje kot zaposlitev s polnim rednim delovnim časom tudi čas, ki so ga prebili:
1. zavarovanci — invalidi dela. vojaški vojni invalidi in mirovni vojni invalidi — s skrajšanim delovnim časom, ako so zaposleni vsaj s tolikim časom, ki po presoji in oceni invalidske komisije ustreza njihovi delovni zmožnosti za delo;
2. zavarovanke s skrajšanim delovnim časom zaradi dojenja in nege otroka, do katerega imajo pravico po posebnih predpisih;
3. zavarovanci s skrajšanim delovnim časom med zdravljenjem na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju.
4. zavarovanci — s krajšim delovnim časom od rednega, če jim je bilo odobreno tako delo zaradi obiskovanja šole ali tečaja.
Clen 2s.
(1) Zavarovancem, ki ne delajo s polnim rednim delovnim časom, predpisanim za določeno delo, delajo pa vsaj s polovico predpisanega delovnega časa, šteje ta čas v delovno dobo polovično, ako je bila taka zaposlitev njihov edini ali glavni njihov poklic.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za zavarovance iz člena 25. tega zakona.
(3) Če zaradi narave ali organizacije dela zavarovanci ne morejo redno delati najmanj polovico predpisanega delovnega časa, se povprečni dnevni delovni čas ugotavlja tako, kot Je predvideno v členu 24., odstavek 5 tega zakona, ter se računajo v delovno dobo v smislu odstavka 1 tega člena tista razdobja, v katerih znaša tako ugotovljeni povprečni dnevni delovni čas najmanj polovico predpisanega rednega delovnega časa.
Clen 27.
(1) Zavarovancu, ki ga Je v teku delovnega razmerja napotila gospodarska organizacija, ustanova, državni organ, družbena ali zadružna organizacija v šolanje zaradi dokončanja začetega rednega šolanja ali zaradi strokovne izpopolnitve ali specializacije v njegovi stroki oziroma delu, ki ga opravlja doma ali v tujini šteje v delovno dobo čas, prebit v takem šolanju, oziroma strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji največ do dveh let, ako je bil v tem času v delovnem razmerju.
(2) Zavarovancu, ki v času strokovnega izpopolnjevanja ali specia Uzacije v smislu prejšnjega odstavka dela na določenem delovnem mestu s polnim rednim delovnim časom, šteje v delovno dobo vos čas takega dela, ne glede na trajanje strokovnega Izpopolnjevanja oziroma specializacije v primerih, ki jih določi sekretariat za delo pri zveznem izvršnem svatu soglasno s sekretariatom, pristojnim za zadevno dejavnost.
Clen 28.
(1) Cas, ki ga je zavarovanec-ju-goslovanski državljan prebil v delovnem razmerju pred 1. decembrom leta 1918, se šteje v delovno dobo, ako je bil prebit na območju države, v kateri so bila posamezna območja jugoslovanskega ozemlja, pa je bil zavarovanec državljan katere teh držav.
(2) Cas, prebit v delovnem razmerju v Italiji ali na okupiranem območju do 15. septembra 1947, oziroma do 26. oktobra 1954, šteje v delovno dobo zavarovancu, ki je postal jugoslovanski državljan na podlagi mirovne pogodbe z Italijo oziroma, ki je na podlagi spomenice o sporazumu o svobodnem Tržaškem ozemlju z dne 5. oktobra 1954 Izenačen v pravicah in dolžnostih z jugoslovanskimi državljani.
(3) Zavarovancem-Jugoslovan-skim državljanom, ki so se preselili iz Italije v .Jugoslavijo pred sklenitvijo mirovne pogodbe z Italijo oziroma spomenice z dne 5. oktobra leta 1954. šteje v delovno dobo tudi čas v delovnem razmer* iu, prebit preje v Italiji.
b)	Posebna doba
Clen 29.
(1)	V pokojninsko dobo šteje čas, prebit pred 6. aprilom 1941 v Ilegalnem revolucionarnem delu v državi in Inozemstvu, ln sicer:
1. Cas, ki ga Je zavarovanec kot revolucionarni delavec prebil pri opravljanju odgovornih dolžnostih v revolucionarni politični organizaciji, ako je bilo to njegovo delo njegov izključni poklic, ali pa, ako se zaradi tega dela ni mogel zaposliti;
2. čas, ki ga je zavarovanec prebil v zaporih, taboriščih, konfina-ciji in internaciji zaradi revolucionarnega dela;
3. čas, ki ga je zavarovanec preživel izven rednega delovnega razmerja, ker mu je delovno razmerje prenehalo kot pripadniku revolucionarnega gibanja, ali pa, ker mu je bilo kot takemu onemogočeno zaposliti se.
(2)	Osebam, ki jim ilegalno revolucionarno delo šteje v pokojninski staž po odstavku l tega člena, šteje v pokojninsko dobo tudi ves čas, ki so ga prebile izven delovnega razmerja zaradi bolezni ali poškodb, prizadejanih zaradi revolucionarnega dela ali zaradi posledic poškodb in bolezni, dobljenih zaradi odvzema prostosti, grdega ravnanja in preganjanja zaradi udeležbe pri tem delu.
Clen 30.
V pokojninsko dobo šteje čas, prebit v Jugoslaviji pred 6. aprilom leta 1941:
1. v stavki In lzprtju;
2. izven delovnega razmerja največ do 6 mesecev v vsakem posameznem primeru, ako Je delovno razmerje prenehalo, ker je zavarovanec sodeloval v stavki.
Clen 31.
(1) V pokojninsko dobo šteje dvojno čas. ki ga je zavarovanec prebil do 15. maja leta 1954:
1. v partizanskih odredih Jugoslavije. Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije ln Jugoslovanski armadi;
2. pri aktivnem In organiziranem delu v narodnoosvobodilni borbi;
3. v zaporih, taboriščih Iri internaciji. ako je bil v boju ali izpolnjujoč naloge narodnoosvobodilnega gibanja ujet ali zaprt, ali na, ako je bil kot pripadnik revolucionarnega g'bania že v zaporu leta 1941, kolikor je v zaporu, taborišču ali Internaciji nadaljeval z delom za narodnoosvobodilno gibanje, oziroma ako je bil organizator gibania In je s svojo delavnostjo organiziral. krenil in razvijal narodnoosvobodilno gibanje v zaporu, taborišču ali Internaciji, ob pogoju, da Se je po od-hodn iz zapora, taborišča ali Internacije stavil na razpolago narodnoosvobodilnemu gibanju, nadaljujoč z aktivnim delom za gibanje;
4. v bivši španski republikanski armadi ali v vojaških oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih državah;
5. v zavezniških vojskah ali pr) Izvrševanju vojaških dolžnosti v konvojih zavezniških mornaric v dobi po 6. aprilu leta 1941, ako se je vrni! v Jugoslavijo do uveljavitve tega zakona.
(2) 'štvarovancu, ki se Je vrnil v Jugoslavijo po uveljavitvi teca zakona, šteje čas po točki 5. prejšnjega odstavka v pokojninsko dobo v dejanskem trajanju.
(3' Zvezni izvršni sv»t ho natančneje določil čas. ki po odstavku 1 tega člena šteje dvojno.
Clen 32.
(1) Zavarovancu, ki ne Izpolnjuje pogojev iz člena 31., odstavek 1 tega zakona šteje v pokojninsko dobo v dejanskem trajanju čas, ki ga je prebil do 15. maja leta 1945 pri aktivnem sodelovanju v narodnoosvobodilnem gibanju, ko jo stalno za daljšo dobo opravljal posamezne naloge oziroma dolžnosti ali posle v odborih, ustanovah ali organizacijah narodnoosvobodilnega gibanja ali po njihovih ukazih, ne glede na to, ali je to delo opravljal na osvobojenem ali neosvobojenem ozemlju.
(2) Cas Iz prejšnjega odstavka šteje v pokojninsko dobo tistemu zavarovancu, ki je stopil v delovno razmerje do konca leta 1946.
'3) Zavarovancu, ki ni stopil v delovno razmerje do konca leta 1946. se šteje čas Jz prvega odstavka tega člena v pokojninsko dobo, ako ima najmanj 15 let delovne dobe. V teh 15 let delovne dobe šteje tudi čas. ki se zavarovancu priznava v pokojninsko dobo po členu 31.. odstavku prvem tega zakona.
Clen 33.
V pokojninsko dobo šteje čas oziroma razdobja, ki jih je zava-rovanec-jugoslovanskl državljan prebil izven delovnega razmerja v času od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945:
1. ako Je bil odpuščen z dela zaradi antifašističnega in patriotič-nega zadržanja ali zaradi nacionalne, rasne ali verske pripadnosti, ali pa, ako je zaradi teh razlogov sam zapustil delo;
2. ako je zapustil delo v vojnem uradu ali podrtju;
3. ako mu je prenehalo delovno razmerje zaradi ukinitve ali prenehanja dela civilnega ali vojnega urada ali ustanove ali vojnega
podjetja, v katerem je bil na delu
oziroma dolžnosti;
4. ako mu je delovno razmerje prenehalo po sklepu okupacijsko-kvislinških organov kot posledica diskriminacije žensk:
5. ako Je prekinil delovno razmerje, ker Je bil zaradi splošnega preganjanja oseb zaradi antifašističnega zadržanja ali nacionalne, rasne ali verske pripadnost! prisiljen zanustiti mesto stalnega prebivališča:
6. ako je bil z odločbo okupacij-sko-kvislinškega organa administrativno upokojen.
Clen 34.
(1) V pokojninsko dobo šteje čas, ki ga je zavarovanec-jugoslovan-ski državljan prebil po 6. aprilu 1941 v ujetništvu okupatorja ln njegovih zaveznikov ali na prisilnem delu v državi ali v inozemstvu ali kot žrtev fašizma v zaporih, internaciji, konfinaciji, deportaciji ali kot prisilno izseljen, ako je bi neposredno pred tem v delovmem razmerju ali pa mu je delovno razmerje pred tem prenehalo iz razlogov, naštetih v členu 33. tega zakona, ali pa. ako Ima najmanj 15 let delovne dobe.
(2) Zavarovancu-jugoslovanske-mu državljanu šteje v pokojninsko dobo tudi čas, ki ga je prebil v zaporih, taboriščih ali internaciji zaradi sodelovanja v bivši španski republikanski armadi ali v vojaških oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih državah, bil pa Je neposredno pred vstopom v te oborožene formacije oziroma v boj v delovnem razmerju ali ima najmanj 15 let delovne dobe.
(3) V delovno dobo 15 let lz odstavka l ln 2 tega člena šteje tudi čas, ki se zavarovancu priznava v pokojninsko dobo po členu
31.,	odstavek 1 tega zakona.
(4) Cas. ki se priznava v pokojninsko dobo po odstavku 1 tega člena, se računa od odhoda zavarovanca v inozemstvo pa do vrnitve v državo, toda najkasneje do konca leta 1945. Cas po l. Januarju 1946 štele v pokojninsko dobo, ako se zavarovanec zaradi bolezni ali pa zaradi tega, ker Je bil proti svoji volji zadržan v ta-
borišču, ni mogel vrniti v Jugoslavijo, toda najkasneje do končane repatriacije iz ustrezne države.
(5) Zavarovancu lz odstavka l tega člena, ki je po vrnitvi v domovino po končani vojni stopil v de'ovno razmerje, se priznava v pokojninsko dobo čas od vrnitve v domovino do vstopa v delovno razmerje, ako je vstopil v delovno razmerje do konca leta 1945. Zavarovancu, ki v tem roku ni mogel stopiti v delovno razmerje zaradi bolezni ali nezmožnosti za delo, šteje v pokojninsko dobo čas od vrnitve v domovino do konca leta 1945, ako je stopil v delovno razmerje v roku 6 mesecev po prenehanju bolezni, oziroma nezmožnosti za delo.
(6) Določbe iz odstavka 4 ln 5 tega člena veljajo smiselno tudi za osebe lz odstavka 2 tega člena, ki so bile po 6. aprilu leta 1941 v zaporih, taboriščih ali internaciji.
Clen 35.
(1) Zavarovancem — bivšim državnim uslužbencem, ki po 15. maju 1945 niso bili prevzeti v službo, šteje v pokojninsko dobo čas od prenehanja službe do ponovnega vstopa v službo, ako so ponovno vstopili v službo do konca leta 1945.
(2) Zavarovancem, ki so bil! odpeljani v uietništvo kot aktivni oficirji. podoficirji ali vojaški uslužbenci predvoine Jugoslavije ln ki so no povratku lz ujetništva bili stavljeni na razpolago Jugoslovanski ljudski armad), štole v pokojninsko dobo čas, prebit^ na razpolagi od vrnitve iz ujetništva do 26. julija leta 1946.
Clen 36.
(1) Cas, prebit v Jugoslovanski ljudski armadi po 15. maju leta 1945. pa do demobilizacije, šteje v pokojninsko dobo,
(2) Zavarovancu, ki Je ostal v Jugoslovanski ljudski armadi zaradi doslužitve kadrovskega roka, pa ni bil v času odpusta iz vojske oficir, aktivni podoficir ali voia-ški uslužbenec, šteje čas, prebit v Jugoslovanski ljudski armadi po 15. maiu leta 1945. v pokojninsko dobo po odbitku tolikega časa. kolikor je bil dejansko na doslužitvl kadrovskpga roka.
(3) Osebi, k! ni bila demobilizirana. ker je bila na zdravljenju zaradi bolezni ali poškodbe, ali pa je bila demobilizirana, vendar pridržana na zdravljenju v stacionarnih zdravstvenih ustanovah, šteje v pokojninsko dobo čas bolezni do dneva odpusta iz vojske, oziroma Iz zdravstveno ustanove.
Clen 37.
(1) Cas, prebit pri vojaških dolžnostih, v ujetništvu in internaciji v vojnah od leta 1912 do leta 1920 šteje v pokojninsko dobo zavarovancu-jugoslovanskemu državljanu, ki je bil neposredno pred tem v delovnem razmerju.
(2) Zavarovancu-jugosiovanske-mu državljanu, ki ni bil v delovnem razmerju neposredno pred nastopom vojaške dolžnosti oziroma neposredno pred internacijo, šteje čas, prebit na vojaški dolžnosti, v ujetništvu ali v internaciji v vojnah od leta 1912 do leta 1920, v pokojninsko dobo, ako ima najmanj 15 let delovne dobe. V teh 15 let delovne dobe šteje tudi čas, ki se zavarovancu priznava v pokojninsko dobo po členu 31., odstavek 1 tega zakona.
(3) Cas, ki šteje v pokojninsko dobo po odstavku 2 in 1 tega člena, se priznava zavarovancu, ki Je bil v času izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do osebne pokojnine jugoslovanski državljan, pa je ta čas preživel v sestavi oboroženih sil tistih držav, katerih ozemlja so prešla v celot! ali delno v sestavo Jugoslavije.
(4) Ob pogojih iz odstavka 1 in 2 tega člena šteje v pokojninsko dobo zaavrovancu, ki je v času izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do osebne pokojnine jugoslovanski državljan, tudi cas, prebit na vojaški dolžnosti v zavezniških oboroženih silah bloka držav, v katerem sta bili Srbija in Crna gora, ali v ujetništvu kot pripadniku teh oboroženih sil.
(5) Cas, prebit v vojnah od leta 1912 do leta 1920, se priznava največ od 17. septembra 1912, oziroma od 4. julija leta 1914, pa do dneva prenehanja vojaške dolžnosti, ujetništva ali internacije, toda najkasneje do dneva splošne demobilizacije v balkanskih vojnah (14. septembra leta 1913) oziroma do 27. novembra leta 1913, ako je sodeloval v albanskem uporu, ali pa do dneva splošne demobilizacije v prvi svetovni vojni (5. april 1920).
Clen 38.
(1) Zavarovancu, ki Je postal jugoslovanski državljan po mirovni pogodbi z Italijo, oziroma ki je na podlagi spomenice « sporazumu o svobodnem Tržaškem ozemlju z dne 5. oktobra leta 1954
izenačen v pravicah in dolžnostih z jugoslovanskimi državljani, šteje .’ pokojninsko dobo čas v vojnah, ki jih je prebil kot bivši italijanski državljan pri vojaških
dolžnostih, v internaciji ali ujetništvu do 8. septembra leta 1943, ako je bil neposredno pred tem v delovnem razmerju.
(2) Zavarovancu iz odstavka I. tega člena, ki ni bil v delovnem razmerju neposredno pred vstopom v vojaško dolžnost oziroma neposredno pred ujetništvom In internacijo, šteje čas iz prejšnjega odstavka v pokojninsko dobo, ako Ima najmanj 15 let delovne dobe, ob smiselni uporabi določbe člena
34.,	odstavka 3 tega zakona.
(3) Zavarovancu Iz odstavka 1 tega člena šteje v pokojninsko dobo ob pogojih iz odstavkov 1 in 2 tega člena tudi čas, prebit v ujetništvu po 8. septembru leta 1943, in sicer:
1. v ujetništvu v zavezniških državah, ako je bil ujet pred kapitulacijo Italije;
2. v nemškem ujetništvu, ako Je bil ujet po kapitulaciji Italije.
(4) Zavarovancu lz odstavka 1 tega člena šteje v pokojninsko dobo čas, ki ga je prebil Izven delovnega razmerja v dobi od začetka druge svetovne vojne do 8. septembra leta 1943, ako mu Je delovno razmerje prenehalo, ker zaradi svojega antifašističnega zadržanja ni sodeloval v vojni proti zavezniškim vojskam. Prav tako šteje ta čas v pokojninsko dobo tudi zavarovancu, • ki je stopil v Italijansko vojsko neposredno iz delovnega razmerja, pa jo je zaradi svojega antifašističnega zadržanja zapustil.
Clen 39.
(1) Pri ugotavljanju pokojninske dobe po členih 34., 37. in 38. tega zakona šteje, da je zavarovanec nastopil vojaško dolžnost neposredno iz delovnega razmerja tudi, kadar je nastopil vojaško dolžnost v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja, kakor tudi, kadar je v tem roku nastopil kadrovski rok, pa ga je zatekla vojna med služenjem kadrovskega roka ali pa v roku 30 dni po odslužitvi.
(2) Od časa, prebitega na vojaških dolžnostih ali v ujetništvu v vojnah, ki po tem zakonu šteje v pokojninsko dobo, se ne odbije kadrovsega roka. ki pade v celoti ali deloma v ta Cm.
Clen 40.
Zavarovancu-invalidu dela, vojaškemu vojnemu ali mirovnemu mvalidu, kakor tudi zavarovancu, ki je slep, šteje v pokojninsko dobo čas, prebit na medicinski in poklicni rehabilitaciji, na katero ga je poslal pristojni organ oziroma organizacija.
Clen 41.
(1) V pokojninsko dobo šteje zavarovancem iz člena 12. in 14. tega zakona ob pogojih določenih v tem zakonu, čas, prebit, pri opravljanju samostojne poklicne dejavnosti v svojstvu:
1. kulturnega delavca (umetniki, književniki, filmski delavci, novinarji in pod.);
2. osebe, ki se Je poklicno bavl-ls z zastopanjem (odvetniki. Javni notarji ln pod.);
3. zdravstvenega delavca (zdravniki, veterinarji, lekarnarji, den-tisti, zobni tehniki, babice in pod.);
4. tehničnega strokovnjaka (arhitekti, inženirji, geometri, tehniki in pod.);
5. obrtnika;
6. osebe, ki se Je bavila z usluž-nostnimi dejavnostmi na Javnih krajih (ulični nosači, nosači potniške prtljage, ulični snažilci obutve, kolporterji in pod.).
(2) Cas, prebit v opravljanju samostojne profesionalne dejavnosti iz točk 2 do 6 predhodnega odstavka se računa v pokojninsko dobo, če je bila zadevna dejavnost opravljena na področju Ju-go='avije.
(3) Zvezni izvršni svet bo določil s svojimi predpisi:
1. v katerih primerih se čas, prebit v svojstvu osebe iz odstavka 1, točke 2 do 6 tega člena, računa v pokojninsko dobo;
2. katere podobne dejavnosti Je imeti za samostojne profesionalne delavnosti v smislu odstavka 1, točk 1 do 4 in 6. kakor tudi v katerih primerih In ob katerih to-poiib se bo čas. prebit v teh podobnih dejavnosti, računal v pokojninsko dobo.
Clen 42
Zavarovancem, ki so prej opravljali poklicno dejavnost kot kulturni delavci (člen 41., odstavek 1, točka 1.), šteje v pokojninsko dobo tisti čas take poklicne dejavnosti pred vstopom v delovno razmerje do uveljavitve tega zakona, ki jim ga na predlog ustrezne poklicne organizacije prizna posebna komisija, katero imenuje republiški svet, pristojen za zadeve prosvete in kulture.
Clen 43.
(1) Zavarovancem, ki so prej opravljali poklicne dejavnosti v svojstvu osebe, ki se je poklicno bavila z zastopanjem (člen 41. odstavek l, točka 2.) ali v svojstvu zdravstvenega delavca (člen 41., odstavek 1, točka 3.) ali tehničnega strokovnjaka (člen 41., odstavek 1 točka 4., v primerih, določenih po členu 11., odstavek 3, točka l tega zakona, šteje v pokojninsko dobo:
1. ves čas opravljanja take poklicne dejavnosti po 15. maju leta 1945 pa do uveljavitve tega zakona;
2. od časa opravljanja take poklicne dejavnosti pred 15. majem leta 1945 toliko časa, kolikor so po
15.	maju leta 1945 prebili v delovnem razmerju s polnim rednim delovnim časom ob pogoju, da so po 15. maju leta 1945 bili najmanj pet let v takem delovnem razmerju.
(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka šteje v pokojninsko dobo ves čas, prebit pri opravljanju poklicne dejavnosti pred 15. majem leta 1945, ako so bili po 15. maju leta 1945 najmanj 15 let v delovnem razmerju s polnim rednim delovnim časom.
(3) Izjemno od določb prejšnjega odstavka se zavarovancu, staremu nad 65 let, oziroma zavarovanki, stari nad 55 let, računa v pokojninsko dobo ves čas, prebit pri opravljanju poklicne dejavnosti pred 15. majem leta X£45, ako so bili po 15. maju leta 1945 najmanj 10 let v delovnem razmerju s polnim rednim delovnim časom.
(4) V dobo 5 let (odstavek 1, točka 2.), 15 let (odstavek 2, točka
2.) in 10 let (odstavek 3), se računa razen časa, prebitega v delovnem razmerju, tudi čas, prebit pri opravljanju poklicne dejavnosti od 15. maja leta 1945 do uveljavitve tega zakona. Ta čas opravljanja poklicne dejavnosti se računa tudi za priznanje sorazmernega dela časa, prebitega pri opravljanju poklicne dejavnosti pred 15. majem leta 1915 (odstavek
1, točka 3.), v pokojninsko dobo.
(5) Izjemno od določb prejšnjih odstavkov se za priznanje časa, prebitega pri opravljanju poklicne dejavnosti, računa v pokojninsko dobo tudi doba iz členov 29.,-
31., 34. tega zakona. In sicer:
1. za dopolnitev petletne (odstavek 1, točka 2.). 15-letne (odstavek 2) in 10-letne (odstavek 3) dobe, pri čemer se razdobja lz člena 31. tega zakona računajo dvojno;
2. za priznanje sorazmernega dela časa, prebitega Dri opravljanju poklicne dejavnosti pred 15. majem leta 1945 po odstavku l, točka
2. tega člena, pri čemer se razdobja lz člena 31. tega zakona računajo v dejanskem trajanju.
Clen 44.
(1) Zavarovancu, ki Je prej opravljal poklicno dejavnost v svojstvu obrtnika (člen 41., odstavek 1, točka 5) ali v svojstvu osebe, ki se je bavila z usluž-nostno dejavnostjo na javnih mestih (člen 41.. odstavek 1, točka
6.), pa mu je bilo to edini ali glavni poklic, v primerih, določenih v členu 41., odstavek 3, točka
1.	tega zakona, se računa v pokojninsko dobo od poklicne dejavnosti, ki jo je opravljal pred 15. majem leta 1945, toliko, kolikor je prebil v delovnem razmerju s polnim	delovnim časom	po	15.	maju
1945,	toda le, ako je	po	15.	maju
leta 1945 prebil v delovnem razmerju najmanj 5 let.
(2) Ves čas opravljanja poklicne dejavnosti pred 15. majem leta 1945 pa se računa v pokojninsko dobo, ako	je zavarovanec	po	15.	njaju
leta	1945 preživel 15	let	v delov-
nem razmerju s polnim rednim delovnim časom.
(3) Izjemno od določb prejšnjih odstavkov se računa za priznanje časa, prebitega pri opravljanju poklicne dejavnosti, v delovno dobo tudi doba iz členov 29., 31. ln 34, tega zakona po določbi člena
43., odstavek 5 tega zakona.
Clen 45.
(1) Zavarovancem, ki so bili prej duhovniki, šteje v delovno dobo čas, v katerem so bili kot duhovniki pokojninsko zavarovani v FLRJ Jugoslaviji na podlagi predpisov in pogodb o socialnem zavarovanju duhovnikov, v pokojninsko dobo pa šteje tudi čas pred uvedbo tega zavarovanja*, v katerem so opravljali določeno duhovniško službo, in sicer v tistem obsegu. v katerem se priznava ta čas zavarovanim duhovnikom po pogodbah o socialnem zavarovanju.
(2) Zavarovancem, ki so bili prej duhovniki, ki pa Jim Je duhovniška služba prenehala, preden Je bilo dvedeno nokojninsko zavarovanje duhovnikov, šteje v pokojninsko dobo tudi čas, v katerem so kot duhovniki opravljali tiste
službe, ki so po pogodbah o socialnem zavarovanju duhovnikov podlaga za pravico do pokojninskega zavarovanja. Ta čas se priznava v obsegu, v katerem se priznava tudi zavarovanim duhovnikom po posebnih pogodbah.
Clen 46.
Zavarovancu, ki je prekinil delovno razmerje zaradi vstopa v članstvo kmečke delovne zadruge, šteje čas, prebit v članstvu zadruge v razdobju od 15. maja leta 1.945 do. 30. junija leta 1954, v pokojninsko dobo, ako mu je bilo delo v zadrugi edini ali glavni poklic in ako je do konca leta 1954 ponovno stopil v delovno razmerje, ali se je prijavil organu službe za posredovanje dela zaradi zaposlitve, od prenehanja članstva v zadrugi do ponovnega vstopa v delovno razmerje ali do prijave zaradi zaposlitve pa ni poteklo več kot 6 mesecev.
(1) Zavarovancu, ki mu je delovno razmerje prenehalo, ker je odšel v inozemstvo kot zakonec osebe, ki je bila postavljena ali premeščena v službo pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu FLR Jugoslavije, šteje v pokojninsko dobo čas, prebit izven delovnega razmerja v inozemstvu, če ima pri določanju pokojnine najmanj 15 let delovne dobe. Ta čas se priznava v pokojninsko dobo, ako ni preteklo od prenehanja delovnega razmerja do odhoda v Inozemstvo več kot mesec dni in ako od vrnitve v domovino do povnovnega vstopa v delovno razmerje ni minilo več kot en mesec oziroma, da se je zaradi zaposlitve prijavil pristojnemu organu.
(2) V dobo 15 let iz prejšnjega odstavka šteje tudi čas, ki se priznava zavarovancu po členu 31., točka 1 tega zakona.
Clen 47.
(X) Cas, prebit v delovnem razmerju v inozemstvu, šteje v pokojninsko dobo zavarovancu — jugoslovanskemu državljanu, ki se je izselil pred 6. aprilom leta 1941, ako je v Jugoslaviji dopoinil delovno dobo najmanj 5 let po 15. maju leta 1945, ali pa najmanj 10 let skupaj pred tem dnevom in kasneje, če ni z meddržavnimi ali mednarodnimi pogodbami drugače določeno.
(2)	Po prejšnjem odstavku šteje v pokojninsko dobo samo cas, prebit v delovnem razmerju v inozemstvu, na podlagi katerega zavarovanec ni pridobil pravice - do pokojnine, oziroma rente od inozemskega nosilca socialnega zavarovanja.
Clen 48.
(1) Kot delovno razmerje po določbah tega zakona štejejo tudi dolžnosti oziroma posli, ki jih opravljajo osebe iz člena 12., odstavek 1, točke 2. do 5. in člena 14. tega zakona.
(2) Kot leto dni delovne dobe šteje 365 dni, kot mesec dni delovne dobe pa 30 dni, prebitih v delovnem razmerju.
c)	Čas, ki ne šteje v pokojninsko dobo
Clen 49.
(1) V delovno dobo ne šteje čas, prebit:
1. v delovnem razmerju do dopolnjenega 15. leta starosti;
2. v svojstvu vajenca, kakor tudi na rednem šolanju, ne glede na starost, razen v primerih člena 27. tega zakona;
3. na prestajanju kazni zapora nad mesec dni kljub trajanju delovnega razmerja.
(2) V posebno dobo šteje doba iz členov 29. do 48. tega zakona, ki jo je zavarovanec prebil do dopolnjenega 15. leta življenja, razen razdobja iz ciena 31., odstavek l, točka L tega zakona.
Clen 50.
(1) V pokojninsko dobo ne šteje čas od 6. aprila 1941 do 15. maja leta 1945 zavarovancu:
1. ki je med narodnoosvobodilnim bojem aktivno sodeloval pod orožjem v boju na strani okupatorja ali njegovih pomagačev, ali pa je bil organizator, funkcionar ali aktivni član kvislinških organizacij, ne glede na to, ali je bil
za to delo sodno obsojen ali ne;
2. ki je bil sodno obsojen za druga dejanja, ki imajo obeležje kaznivega dejanja sodelovanja z okupatorjem.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za razdobja, ki štejejo v pokojninsko dobo po čl. 31., t. 1. do 3. in čl. 32. tega zakona, kakor tudi ne za čas, ki so ga aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja prebili v okoliščinah po t. 1. prejšnjega odstavka v izpolnjevanju določenih nalog za cilje narodnoosvobodilnega gibanja. Določba točke x ' prejšnjega odstavka tudi ne velja za dobo, ki so jo osebe iz člena 38, odtavek 1 tega zakona, preživele na vojaški dolžnosti Izven ozemlja Jugoslavije.
Clen a.
(1) Osebi, ki je bila s polnomoč-no razsodbo obsojena na kazen strogega zapora zaradi kaznivega dejanja proti ljudstvu in državi ali zaradi kaznoivega dejanja proti ljudstvu in državi ali zaradi kaznivega dejanja proti narodnemu gospodarstvu in družbenemu imetju (poglavje X., XIX. in XX. kazenskega zakonika),	se
zmanjša pokojninska doba,	in
sicer:
1. če Je bila obsojena na kazen strogega zapora do 5 let, se pokojninska doba zmanjša za toliko čas, za kolikor je bila obsojena;
2. če je bila obsojena na kazen strogega zapora nad 5 let;,	ne
pokojninska doba zmanjša	za
dvakrat tolko .as, za kolikor jo bila obsojena.
(2) Osebi, ki Je bila obsojena na kazen strogega zapora nad 5 let zaradi kakega drugega kaznivega dejanja, razen dejanj navedenih v odstavku 1 tega člena, se zmanjša pokojninska doba za toliko časa, za kolikor je bila obsojena.
(3) Zmanjšanje pokojninske dobe se izvaja od skupne pokojninske dobe zavarovanca pri odločanju o pravici do pokojnine.
(4) Kadar se v primerih lz prejšnjih odstavkov odloča o pravici do pokojnine po prestani kazni, prestajanje kazni pa je bilo krajše od dosojene kazni, se zmanjšanje pokojninske dobe ravna po trajanju dejansko prestane kazni.
(5) Določbe iz prejšnjih odstavkov se uporabljajo v skladu in v primerih, ko je bila pravica do pokojnine uresničena pred polno-močnostjo razsodbe. V teh primerih se ponovno določa pravica do pokojnine.
Clen 52.
Ako se okoliščine iz čl. 50 in 51 tega zakona nanašajo na člane družine, se o priliki priznavanja pokojninske dobe umrlemu zavarovancu. od katerega izvaja član
(Nadaljevanje na 6. strani) j
g rtk f SLOVENSKI POBOCEVflLEC J St- 28« —7- decembra isst
on o pokojninskem zavarovanju
(Nadaljevanje s 5. strani)
družine pravico do družinske pokojnine, uporabljajo pri določanju družinske pokojnine takemu članu družine določbe ČL 51 tega zakona.
Clen 53.
(1) Osebi, ki so ji bile na podlagi rehabilitacije, amnestije ali pomilostitve črtane pravne posledice sodbe, se ponovno vzpostavi pokojninska doba, dopolnjena do dneva pravomočnosti sodbe ^ziro-ma pravica do pokojnine, pridobljena do dneva pravomočnosti sodbe.
(2) Pravica do pokojnine na podlagi ponovno vzpostavljene pokojninske dobe po določbah prejšnjega odstavka, se lahko uveljavi od prvega dneva prihodnjega meseca po tistem mesecu, v katerem je bil izdan akt o rehabilitaciji, amnestiji ali pomilostitvi.
d) Delovna doba, ki se priznava s povečanim trajanjem.
(2)	Preostanek delovne dobe po znižanju starostne meje za posamezne vrste del po prejšnjem odstavku se računa za znižanje starostne meje na ta način, da se preostanek delovne dobe pri tistih delih, za katera se zahteva za znižanje starostne meje manjše število let delovne dobe, doda preostali dobi, prebiti pri tistih delih, za katera se zahteva za znižanje starostne meje večje število let delovne dobe.
Clen 54.
fl) Cas, ki ga je zavarovanec prebil pri izredno težavnih in zdravju škodljivih delih, se računa s povečanim trajanjem, tako da se določena doba zaposlitve pri takih delih, krajša od leta dni, toda ne izpod 8 mesecev, računa kot polno leto delovne dobe, oziroma se polno leto zaposlitve_ računa v delovno dobo povečano ra določeno število mesecev, toda R2jveč za S mesecev.
(2)	Zavarovancu, ki je bil za-
poslen določen čas pri izredno te-žavnih in zdravju škodljivih de-
lih, se zniža starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine iz čl. 19 in 20 tega zakona \T določenem sorazmerju glede na trajanje dejanske zaposlitve pri takih delih, toda ne izpod 50 let starosti za moške oziroma 45 let za ženske.
Clen 55.
(1)	Cas, ki ga je zavarovanec prebil pri izredno težavnih in zdravju škodljivih delih, se računa v delovno dobo s povečanim trajanjem, ako je bil zavarovanec zaposlen pri takih delih:
1. skupno najmanj 5 let, ali
2. skupno najmanj 3 leta, ako je postal pri teh delih invalid, preden je dopoln’1 5 let pri ta-
ali na ip hil no nred-
kih delih, ali pa je bil po predpisih o invalidskem zavarovanju poslan na drugo delo zaradi pre-prečenja nastopa invalidnosti.
(2) V petletno oziroma triletno delovno dobo iz prejšnjega odstavka se računajo vse zaposlitve, ki se v smislu določb_ tega poglavja računajo s povečanim trajanjem.
(3) Starostna meja za o«ebno pokojnino se zniža samo, ako so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.
Clen 56.
(1) Kot posebno težavna ln zdravju škodljiva dela se v smislu določb tega poglavja smatrajo zaposlitve:
1. pilotov civilnega letalstva ali gospodarskega letalstva;
2. v kesonih;
3. pri potapljaških delih;
4. pri podzemljskih delih v rudnikih.
(2) Zvezni izvršni svet predpiše po dobljenem mnenju Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. na katerih drugih delih ali posameznih delovnih mestih, kjer delo zaradi težavnosti in škodljivosti povzroča takšne posledice za zdravje In delovno zmožnost, kakor dela, našteta v prejšnjem odstavku, se vračuna čas zaposlitve v delovno dobo s povečanim trajanjem in znižuje starostna meja, predpisana za pridobitev pravice do osebne pokojnine. S temi predpisi se določi za koliko se poveča dejanska delovna doba in zniža delovna doba po določbah čl. 54 tega zakona.
Clen 57.
(1) Cas, ki ga je zavarovanec prebil pri delih, navedenih v čl. 56. odst. l, točke l, 2 in 3 tega zakona, se računa v delovno dobo s povečanim trajanjem, tako da se vsakih 8 mesecev pri teh delih računa kot leto dni delovne dobe.
(2) Zavarovancu, zaposlenemu pri delih iz prejšnjega odstavka, se zniža starostna meja za pridobitev' pravice do osebne pokojnine, določena v čl. 19 in 20, odst. 1 tega zakona, za eno leto za vsaka tri dopolnjena leta take zaposlitve.
Clen 58.
(1)	Cas zaposlitve pri podzemeljskih delih v rudnikih se računa v delovno dobo s povečanim trajanjem tako, da se kot leto dni delovne dobe računa:
1. vsakih 9 mesecev zavarovancem, ki so ta čas prebili pri podzemeljskih delih v rudnikih neposredno pri proizvodnji s polnim rednim delovnim časom;
2. vsakih 10 mesecev zavarovancem. ki so ta čas prebili pri podzemeljskih delih v rudnikih s polnim rednim delovnim Časom ali pretežno pri drugih delih, zvezanih s to proizvodnjo (snemalci in merilci jam, upravniki, inženirji, tehnični referenti, poslovodje, delavci pri obrtnih delih in pomožni delavci pri snemalcih in merilcih jam, pri delavcih pri obrtnih delih in na glavnih izvoznih podzemeljskih poteh.
(2)	Zavarovancu, zaposlenemu pri delih iz prejšnjega odstavka, se zniža starostna meja za pridobitev pravice do osebne pokojnine, določena v čl. 19 in 20 tega zakona odst. 1, in sicer:
1. zavarovancu iz točke 1 prejšnjega odstavka po l leto za vsaka dopolnjena 4 leta take zaposlitve;
2. zavarovancu iz točke 2 prejšnjega odstavka po l leto za vsakih dopolnjenih 5 let take zaposlitve.
Clen 59.
(1) Zavarovancu, ki je delal pri različnih delih, za katera šteje prebiti čas po določbah tega zakona, se v delovno dobo s povečanim trajanjem, se obračunava delovna doba pri takih delih posebej za vsako vrsto del.
(2) Preostanek delovne dobe po izvršenem obračunu delovne dobe, prebite pri posameznih vrstah del po prejšnjem odstavku, se računa v delovno dobo s povečanim trajanjem na ta način, da se preostanek dobe, prebite pri tistih delih, za katera se priznava večje zvišanje delovne dobe, doda preostali dobi, prihiti pri tistih delih, za katera se priznava manjše zvišanje delovne dobe, ter se delovna doba obračunava po predpisih, ki veljajo za računanje delovne dobe prebite pri tistih delih, za katera se priznava manj-8e zvišanje delovne dobe.
Clen 60.
(1)	Starostna meja se v primerih, ko je zavarovanec delal pri različnih delih, za katera se čas po določbah tega zakona računa * povečanim trajanjem, znižuje ^orebei za vsako vrsto takih del.
Clen Biti) Zavarovancu - invalidu dela, ki je invalid I. do IV. razreda po predpisih o invalidskem zavarovanju, zavarovancu - vojaškemu vojnemu invalidu in mirovnemu vojaškemu invalidu od I. do IV. skupine, kakor tudi zavarovancu, ki je slep, se računa čas, ki ga je prebil kot invalid oziroma kot slep v delovnem razmerju s polnim delovinim časom, v delovno dobo s povečanim trajanjem, tako da se vsakih 10 mesecev take zaposlitve računa kot polno leto, starostna meja pa se zniža po eno leto za vsakih dopolnjenih pet let take zaposlitve.
(2)	Določbe čl. 54, 55, 59 in 60 tega zakona veljajo enako tu£i za zavarovance iz prejšnjega odstavka.
3.	Pokojninska osnova in višina pokojnini;
Clen 62.
(1.) Zaradi ugotovitve osnove za določanje osebne pokojnine (v na-daljnjem besedilu:	pokojninska
osnova) se uvrsti zavarovanec v ustrezni zavarovalni razred po višini povprečnega mesečnega zneska plač. doseženih v določenem razdobju dela.
Pokojninska osnova je znesek, ki ustreza odstotku povprečnega mesečnega zneska plač, predpisanega za zavarovaln? razred, v katerega sc uvrsti zavarovanec po naslednji lestvici:
trt	1
2 > o o c c>o
.
sn O
l c a
-r- t- <3
v S
•j* O. >
- °a 2. c
^ s •a « O »c o to
»o
a ,
rt
s i
d &
C rn
S <u
n c CU NJ
I-a
nad
43.000
68.5 od
43.000	m 60 od presežka plač nad 43.000
I	37.001—13.000	68,5
II	32.151—37.000	69
III	28.851—32.150	69.5
IV	26.301—28.830	70
v	23.901—26.300	70.5
VI	22.301—23.900	71
VII	20.101—22.300	71.5
VIII	18.651—20.100	72
IX	16.951—18.650	72r5
X	15.651—£6.950	73
XI	14.001—15.650	73.5
XII	13.051—14.000	74
XIII	11.801—13.050	74.5
XIV	10.751—11..800	75
XV	9.901—10.750	75.5
XVI	9.201— 9.900	76
XVII	8.451— 9.200	76.5
XVIII	7.901— 8.450	77
XIX	7.450— 7.900	77.5
	do 7.450	5.800
(2.) Ko; najnižja pokojninska osnova vsakega zavarovalnega razreda od I do XIX se vzame najvišja peko-jninska osnova neposredno nižjega zavarovalnega razreda. in sicer v zavarovalnem razredu:
I	—	25.530	din,	II	—	22.344	din,
III	—	20.195	din,	IV	—	18.542	din.
V — 16.969 din. VI — 15.945 din,
VII — 14.472 din. VIII — 13.521 din,
IX	—	12.374	din.	X	—	11.503	din,
XI	—	10.360	din.	XII — 9.722	din,
XIII — 8.850 din. XIV — 8.11« din,
XV — 7.524 din. XVI — 7.038 din, XVII — 6.507 din, XVIII — 6.123 din. XIX — 5.811 din.
(3.) Kot plača po določbah tega zakona šteje tudi del osebnega dohodka delavca. ki preostane, potem, ko se odvedejo vsi prispevki. ki se na podlagi zakona plačujejo od osebnega dohodka.
Clen 63.
Kadar se po tem zakonu ali po
predpisih, izdanih na njegovi
podlagi določa osebna pokojnina
od povprečne pokojninske osnove
določenega zavarovalnega razreda znašajo pokojninske osnove:
ra l > <
I-a	32.000
I	27.400
II	23.850
III	21.200
IV	19.300
V	17.700
VI	16.400
VII	15.150
VIII	13.950
rx	12.900
X	11.900
XI	10.900
XII	10.000
XIII	9.250
XIV	8.450
XV	7.800
XVI	7.250
XVII	6.750
XVIII	6.300
XIX	5.950
XX	5.800
Clen 64.
(1.) Najvišji zavarovalni razred, v katerega je zavarovanec lahko u-vrščen po členu 62 tega zakona, je odvisen od strokovne izobrazbe ki je potrebna za delo na delovnem mestu. na katerem dela zavarovanec (v nadaljnjem besedilu: kategorija delovnega mesta).
(2.) aZvarovanci na delovnih mestih, za katera se ne zaht_eva strokovna Izobrazba, se razvrščajo največ do XVI. zavarovalnega razreda (v nadaljnjem besedilu V. kategorija).
(3.) Zavarovane; na delovnih mestih. za katera se ne zahteva poprejšnja strokovna izobrazba, temveč prlučltev za ustrezno delo oziroma za katera se po kategoriji delovnega mesta zahteva za opravljanje administrativnih, fiTian^nnkAmprHnns.lnih. ' *	'*x
nih ln podobnjh poslov, nižja strokovna izobrazba, se razvrščajo največ do XII. zavarovalnega razreda (v nadaljnjem besedilu:
IV.	kategorija).
(4.) Zavarovanci na delovnih mestih, za katera se zahteva strokovna izobrazba kvalificiranega delavca, oziroma za katera se po kategoriji delovnega mesta zahteva srednja strokovna izobrazba, se razvrščajo največ do VIII. zavarovalnega razreda (v nadaljnjem besedilu; III. kategorija).
(5) Zavarovanci na delovnih mestih, za katera se zahteva strokovna izobrazba visokokvalificiranega delavca, strokovni vodje z ustrezajočo strokovno izobrazbo, ki vodijo posle, pri katerih delajo kvalificirani in visokokvalificirani delavci, kakor tudi zavarovanci na delovnih. mestih, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, se razvrščajo največ do V. zavarovalnega razreda (v nadaljnjem besedilu: II. kategorija).
(6) Zavarovanci na delovnih mestih. za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba, se razvrščajo do la zavarovalnega razreda (v nadaljnjem besedilu: I. kategorija).
(7.) Zavarovanec, čigar povprečni mesečni znesek plač presega za 15% najvišji znesek plače tistega zavarovalnega razreda, v katerega se lahko uvrsti po odstavkih 2—5 tega člena, se uvrsti v neposredno višji zavarovalni razred ter se vzame kot pokojninska osnova povprečna pokojninska osnova tega neposrednega višjega zavarovalnega razreda po členu 63. tega zakona.
(8) Zavarovanec ne more biti uvrščen v nižjo kategorijo delovnih mest. kakor je tista, po kateri se mu zagotavlja minimalni osebni dohodek.
(9) Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo bo izdal zaradi uporabe tega člena podrobnejše predpise o kategoriziranju delovnih mest. Glede kategoriziranja delovnih mest javnih uslužbencev izdaja Sekretariat za delo te predpise v soglasju s sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za občo upravo, glede kategoriziranja delovnih mest uslužbencev družbenih in drugih organizacij pa po dobljenem mnenju ustreznega najvišjega organa teh organizacij.
(10) Določbe prejšnjih ostavkov se ne uporabljajo za zavarovance iz čl. 12., točke 2 in 3 tega zakona-
Clen 65.
(1) Pokojninska osnova se ugotovi na ta način, da se zavarovanca uvrsti v tisti zavarovalni razred, ki zajema povprečni mesečni znesek plač, doseženih v določenem razdobju dela. ako ta zavarovalni razred ni višji od najvišjega razreda, do katerega je zavarovanec lahko uvrščen po kategoriji delovnega mesta, na katerem je delal (čl. 64). Ako je ta zavarovalni razred višji, se vzame kot pokojninska osnova tistega zavarovalnega razreda, do katerega je po določbah čl. 64. tega zakona zavarovanec lahko uvrščen po kategoriji delovnega mesta,
na katerem je delal v razdobju,
za katero je ugotovljen povprečni
mesečni znesek plač.
(2) Povprečni mesečni znesek plač se praviloma ugotavlja na podlagi plač, ki jih je dosegel zavarovanec v zadnjih 3 letih dela, prj javnih uslužbencih pa na podlagi zneska zadnje osnovne plače, ako je bil v ustreznem plačilnem razredu najmanj leto dni, in na podlagi drugih prejemkov iz naslova plače, doseženih v zadnjih 3 letih dela. Ako je zavarovanec — javni uslužbenec prejemal zadnjo osnovno plačo manj kakor leto dni, se ugotavlja povprečni mesečni znesek plač na podlagi skupnih prejemkov iz naslova plač, doseženih v zadnjih 3 letih, dela. Na zahtevo zavarovanca, se povprečni mesečni znesek plač ugotavlja na podlagi plač, ki jih je dosegel zavarovanec v katerem koli neprekinjenem triletnem razdobju v zadnjih 10 letih dela ali v katerem koli neprekinjenem petletnem razdobju v zadnjih 15 letih dela.
(3) Razdobja »adnjih let dela iz
prejšnjega odstavka se računajo nazaj od dneva izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do
osebne pokojnine ali od dneva prenehanja zadnjega delovnega razmerja.
Clen 66.
(1) zavarovancu, ki Je v razdobju, po katerem mu je ugotovljen povprečni mesečni znesek plač (čl. 65, odst. 2), spremenil kategorijo delovnih mest, ha katerih je delal (el. 64), se zaradi določitve najvišjega zavarovalnega razreda, v kateraga je lahko razvrščen po členu 64 tega zakona, določi kategorija delovnih mest, na katerih je delal najmanj dve leti v razdobju 3 let, oziroma najmanj tri leta v razdobju 5 let dela, ako je ti dve oziroma ta tri leta prebil na delovnih mestih iste kategorije.
(2) Na zahtevo zavarovanca se zaradi določitve najvišjega zavarovalnega razreda po čl. 64 tega zakona vzame namesto kategorije delovnega mesta iz razdobja, po katerem se ugotavlja povprečni mesečni znesek plač, tasta kategorija delovnih mest, na katerih Je zavarovanec delal v katerem koli neprekinjenem triletnem razdobju v zadnjih 10 letih ali v katerem koli neprekinjenem petletnem razdobju v zadnjih 15 letih.
(3)	Ako zavarovanec ni bil najmanj dve leti v triletnem razdobju oziroma najmanj tri leta v petletnem razdobju na delovnih mestih iste kategorije, se čas, prebit na delovnih mestih višje kategorije prišteje k prebitemu času. na delovnih mestih nižjih kategorij, ter se zaradi določitve najvišjega zavarovalnega razreda po čl. 64 tega zakona vzame kategorija delovnega mesta, v kateri je hil skupaj s prištetimi razdobji dela na delovnih mestih višjih kategorij najmanj 2 oziroma 3 leta.
Clen 67.
(1) V povprečni mesečni znesek plač, na podlagi katerega se razvrščajo zavarovanci v zavarovalne razrede (čl. 65) štejejo praviloma vsi prejemki, ki jih je dosegel zavarovanec iz naslova plač s stalnimi dodatki za delo na določenem delovnem mestu v rednem delovnem času.
(2) Zavarovancu — invalidu dela šteje v plačo tudi znesek oskrbnine. ki mu gre za čas zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju.
(3) Za razdobja,- ki po tem zakonu štejejo v delovno dobo, za katera pa zavarovanec ne prejema plače, temveč nadomestilo plače po posebnih predpisih (čl. 24 odst. 2), štejejo v povprečni mesečni znesek -Plač tistbrzaeski, . ki
tvorijo osnova za odmero nadomestila plače po ustreznih predpisih.
(4)	Ako z zveznim zakonom ni predpisano, kateri dodatki oziroma druge oblike dopolnilnih prejemkov in v kateri višini štejejo v plače, po katerih se ugotavlja povprečni mesečni znesek plač, lahko Zvezni izvršni svet predpiše, da se posamezni dodatki, oziroma druge oblike dopolnilnih prejemkov ne upoštevajo pri ugotavljanju povprečnega mesečnega zneska plač, ali pa se upoštevajo samo do določene višine.
Clen 68.
Za posamezne kategorije zavarovancev, pri katerih se dejanski znesek plač ne more zanesljivo ugotoviti, ker zanje ni obveznosti vodenja plačilnih seznamov oziroma drugih predpisanih evidenc o plačah, ali se iz drugih razlogov prijavljeni podatki o plačah ne morejo vzeti za verodostojne, lahko predpiše zvezni izvršni svet, da se zavarovanci razvrščajo v zavarovalne razrede na podlagi določenih pavšalnih zneskov, po kategorijah delovnih mest in dolžini pokojninske -dobe, kakor tudi, da se pokojnine odmerjajo od povprečnih pokojninskih osnov ustreznih zavarovalnih razredov po členu 63 tega zakona.
Clen 69.
(1) Polna pokojnina (čl. 19) se določi v višini	pokojninske osnove zavarovanca.
(2) Nepopolna pokojnina (čl. 20) se določi v višini 40n/„ pokojninske osnove zavarovanca za dopolnjenih 15 let pokojninske dobe in se povečuje za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe po 3o/„ od pokojninske osnove zavarovancu in po 4n/ft od pokojninske osnove zavarovanki.
Clen 70.
(1) Zavarovancu, ki Je Izpolnil pogoje za polno pokojnino (čl. 19 ali 73 odst. l točka 2), pa nadaljuje delo s polnim rednim delovnim časom, se povečuje pokojnina (čl. 69 odst. 1) po 5o/n za vsako dopolnjeno leto dela (povprečna polna pokojnina). Za to povečanje pokojnine se ne računajo leta. prebita v samostojni poklicni dejavnosti ali drugih poklicih izven delovnega Tazmerja pred 15. majem 1945, ki so šteta v pokojninsko dobo po določbah členov 41-45 tega zakona.
(2) Zavarovancu, ki Je izpolnil pogoje za nepolno pokojnino, pa nadaljuje delo s polnim rednim delovnim časom, se povečuje pokojnina po čl. 69 odst. 2 tega zakona, dokler ne pridobi pravice do polne pokojnine, nato pa se mu povečuje pokojnina po prejšnjem odstavku.
(3)	Zavarovancem, ki po Izpolnitvi pogojev za pokojnino nadaljujejo z delo pri posebno težkih in zdravju škodljivih delih (čl. 54—61), se računa kot leto dela za povečanje pokojnine po prejšnjih odstavkih ustrezna doba dejanskega dela, ki se po določbah čl. 54—61 tega zakona računa kot polno leto delovne dobe.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za uživalca polne oziroma nepolne pokojnine, ki ponovno stopi v delovno razmerje in
dela s polnim rednim delovnim
časom.
(5) Določba odst. 2 tega člena se uporablja enako tudi za uživalca
osebne pokojnine, ki mu je bila
pokojnina po tem zakonu določena pred izpolnitvijo pogojev za pridobitev osebne pokojnine po čl. 19 ali 20, odst. l tega zakona.
Clen 71.
(1) Zavarovancu, ki Je dopolnil pri posebnih težavnih in zdravju škodljivih delih tolikšno delovno
dobo, da znaša s povečanim trajanjem po čl. 54—61 tega zakona, 35 let za zavarovanca oziroma 30 let za zavarovanko, se računa vsako nadaljnje leto dela s polnim delovnim časom, prebito pri takih delih, za povečanje pokojnine po čl. 70 odst. i tega zakona tudi pred dopolnitvijo starosti, predpisane za pridobitev pravice do polne pokojnine.
(2) Kot leta dela po prejšnjem odstavku se računa ustrezna doba dejanskega dela, ki se po določbah čl. 54—61 tega zakona računa kot polno leto delovne dobe. Za
vsako tako razdobje se zavaro-
vancu poveča polna pokojnina za
S«/#, kadar pridobi pravico do nje.
Clen 72.
(!) Zavarovancu, ki je uveljavil
pravico do osebne pokojnine ln nadaljeval z delom, oziroma, ki je kot uživalec osebne pokojnine ponovno stopil v delovno razmerje (51. 70), se na njegovo zahtevo ponovno določi pokojnina, ako Izpolnjuje pogoje iz čl. 19 in 20 odst.
1, ali čl. 73 odst. 1 točka 2 tega
zakona in ako je bil po uveljavitvi
osebne pokojnine najmanj 3 leta
v delovnem razmerju s polnim
rednim delovnim časom.
(2)	V primerih iz prejšnjega odstavka se določi pokojnina od pokojninske osnove tistega zavarovalnega razreda, v katerega se
uvrsti zavarovanec na podlagi
povprečja plač, doseženih v katerem koli neprekinjenem triletnem razdobju po uveljavitvi osebne pokojnine, in sicer z odstotkom, ki ustreza celokupni pokojninski dobi (čl. 69 in 70).
Clen 73.
(1)	Zavarovanec-udeleženec nar rodnoosvobodilne vojne (čl. 31
odst. 1, točke 1, 2 In 3), ki je stopil v narodnoosvobodilni boj pred
9.	septembrom leta 1943, kakor tudi udeleženec španske državljanske vojne čl. 31 odst. l točka 4), ima pravico do pokojnine, in sicer:
1. Zavarovanec, ko dopolni 55 let starosti, in zavarovanka, ko dopolni 50 let starosti, ako imata najmanj 15 let pokojninske dobe, od te najmanj 10 let delovne dobe;
2. zavarovanec, ki ima Š5 let pokojninske dobe, in zavarovanka, ki ima 30 let pokojninske dobe.
(2) Zavarovancu-udeležencu narodnoosvobodilne vojne (čl. 31 odst. 1 točk 1, 2 in 3), ki Je stopil v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom leta 1943, kakor tudi udeležencu španske državljanske vojne (čl. 31 odst. 1, točka 4), ki ima najmanj 15 let pokojninske dobe, od te najmanj ln let delovne dobe, lahko posebna zvezna komisija prizna pravico do pokojnine tudi pred dopolnjenim 55 oziroma 50 letom starosti (odst. 1 toč. 1), ako spozna, da je to potrebno glede na splošno zdravstveno stanje in delovno zmožnost zavarovanca.
(3) Pokojnina no odstavku 1 In 2 tega člena se določi z ustreznim odstotkom po čl. 69 tega zakona.
(4) V delovno dobo 10 let. po odst. 1 toč. 1 in odst. 2 tega člena se računa čas, prebit v narodnoosvobodilnem boiu (čl. 31 odst. 1 toč. l—5), ln sicer v dejanskem trajanju.
Clen 74.
(1)	Zavarovancu-udeležencu narodnoosvobodilne vojne od leta 1941 (čl. 31 odst. 1, toč. 1, 2 ln 3), -kakor. tudiuidelaScafou-žiJanslšE; .dr-
žavljanske vojne (čl. 31 odst. 1, toč. 4), katerega osebna pokojnina, določena po pokojninski dobi znaša manj kakor looo/n, gre polna osebna pokojnina.
(2) Zavarovancu-udeležencu narodnoosvobodilne vojne (čl. 31. odst. 1, toč. 1, 2 in 3), katerega osebna pokojnina, določena po pokojninski dobi, znaša manj kakor 100e/o pokojninske osnove, se poveča pokojnina, in sicer:
1. udeležencu od leta 1942 pa do konca vojne za 900/ft.
2. udeležencu od 1943 pa do konca vojne za 60 •/•;
3. udeležencu od leta 1344 pa do konca vojne za 30 %;
4. udeležencu od leta 1945 pa do konca vojne za 10 %.
(3) Pokojnina, določena po odstavku 2 tega člena, ne more biti večja kakor pokojninska osnova.
Clen 75.
(1) Zavarovancu — Jugoslovanskemu državljanu, ki je hil ujet po 6. aprilu 1941 ter je v taboriščih vojnih ujetnikov aktivno in organizirano sodeloval pri delu za narodnoosvobodilno gibanje, se poveča pokojnina za 30 %.
(2) Pokojnina, določena po prejšnjem odstavku, ne more, biti večja, kakor pokojninska osnova.
Clen 76.
Zavarovancu, kj je uveljavil pravico do pokojnine po čl. 73 odst. 1 t. 2 tega zakona pa nadaljuje z delom ali pa kot uživalec pokonine ponovno vstopil v delovno razmerje s polnim rednim časom, se poveča pokojnina ustrezno po členu 79 odst. 1 tega zakona.
(2) Zavarovancu, ki Je uveljavil pravico do pokojnine po čl. 73 odst. l t. l in odst. 2 tega zakona, kakor tudi zavarovancu, ki mu je bil določen znesek pokojnine po čl. 74 ali 75 tega zakona, pa nadaljuje z delom ali pa je kot uživalec pokojnine ponovno stopil v delovno razmerje s polnim rednim delovnim časom, se poveča pokojnina ustrezno čl. 70 odst. 2 tega zakona, kadar znesek pokojnine, izračunan po tako povečani dobi (čl. 69 odst. 2), presega znesek pokojnine, ki mu je hila določena po čl. 74 ali 75 tega zakona.
(3) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka, ki jim je bila pokojnina določena po čl. 73 odst. It. 1 in odst. 2 tega zakona, se poveča pokojnina po čl. 70 odst. 1 tega zakona. kadar na podlagi celokupne pokojninske dobe izpolnijo pogoje za pridobitev' polne pokojnine po čl. 73 odst. 1 t. 2 tega zakona, drugim zavarovancem iz prejšnjega odstavka pa, ko dopolnijo tudi leta starosti in pokojninsko dobo za polno pokojnina po 21. 19 tega zakona.
Clen 77.
(1)	Zavarovanec - udeležene« narodnoosvobodilne vojne (čl. 31 odst. 1 t. 1, 2 in 3), ki je stopil v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom leta 1943. in udeleženec v španski državljanski vojni (čl. 31 odst. 1 t. 4), se uvrstita v
zavarovalni razred brez uporabe
čl. 64 tega zakona.
(2)	Zavarovanec iz prejšnjega odstavka, ki bi bil po plači uvrščen v zavarovalni razredi ki je nižji od X.. se uvrsti v X. zavarovalni razred, ter se pokojnina odmeri od povprečne pokojninske osnove tega zavarovalnega razreda po ČL 63 tega zakona.
Clen 78.
(1)	Ako pridobi uživale« osebne pokojnine pravico do invalidnine zaradi invalidnosti, povzročene zaradi nesreče pri delu, po predpisih o invalidskem zavarovanju,
ali pa, pridobi pravico do druge osebne pokojnine ali do družinske pokojnine, lahko uživa samo eno Izmed teh pravi« po lastni izbiri.
(2)	Zavarovanec iz čl. 12 t. 2 in 3 tega zakona, ki izpolni hkrati pogoje za pridobitev pravice do osebne pokojnine tudi kot oseba v delovnem razmerju, lahko uveljavi eno izmed teh pravic po lastni izbiri. Ako se v tem primeru določi pokojnina zavarovancu kot osebi iz čl. 12 t. 2 ali 3, dobival pa je stalno nagrado za izpolnjevanje te dolžnosti zaradi istočasnega izvrševanja druge službe v zmanjšanem znesku, se mu v povprečni mesečni znesek plač zaradi ugotovitve pokojninske osnove všteje poln znesek stalne mesečne nagrade, predpisane za druge osebe na istih dolžnostih.
Clen 79.
(1)	Zneski pokojnin izpod 10.000
din se zaokrožijo na ta način, da Se zneskj Izpod 50 din računajo kot 50 din. zneski nad 50 din pa kot 100 din.
(2)	Zneski* pokojnin nad 10.000 din
se zaokrožijo na ta način, da se
zneski izpod 50 rij n ne upoštevajo,
zneski nad 50 din pa računajo kot
50 din.
4. Izjemno dolofemje pokojnine
Clen 80.
Zvezni izvršni svet lahko izjemoma prizna pravico do osebne pokojnine tud; v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za nridobtev pravice do pokojnine predpisani s tem zakonom, kakor tudi določi pokojnino v večjem znesku, od zneska, k Ibi šel po določbah tega zakona.
IV. POGLAVJE
Posebne določbe o osebni pokojnini vojaških oseb
Clen 81.
(1)	Zavarovanci, za katere veljajo posebne določbe o pridobitvi in doilbčanju pravic do osebne pokojnine iz tega poglavja, so vojaške osebe — aktivni podoficirji, oficirji in vojaški uslužbenci Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljnjem besedilu: vojaški zavarovanci).
(2)	Določbe tega poglavja, razen določb čl. 85—88, ne veljajo za one aktivne podoficirje, oficirje In vojaške uslužbence, katerim Je služba v stalni sestav; Jugoslovanske ljudske armade prenehala zaradi izgube čina — razreda, obsodbe na kazen zapora nad leto dni ali kazen strogega zapora, izgube službe po sodbi vojaškega disciplinskega sodišča ali iz katerega drugega razloga, ki ima po določbah zakona o Jugoslovanski armadi za posledico izgubo službe v staln; sestavi Jugoslovanske ljudske armade. Te osebe Izgube svojstvo vojaškega zavarovanca in se zanje ne uporabljajo ostale določbe tega zbkona o prdobdvanju in uživanju pravice do pokojnine.
Clen 82.
(1) Vojaški zavarovanec, ki mu preneha aktivna služba v Jugoslovanski ljudski armadi, ima pravico d oosebne pokojnine, ne glede na leta starosti, ako ima naj-manf 15 let pokojninske dobe. od te najmanj 10 let v Jugoslovanski ljudski armadi. Ta pokojnina se odmeri z ustreznim odstotkom po čl. 69 odst. 2 tega zakona.
(2) V 10 let iz prejšnjega odstavka, prebitih v Jugosl. ljud. armadi se računa ves čas. ki se po posebnih predpisih priznava kot služba v Jugoslovanski ljudski armadi, kakor tudi čas. ki so ga oficirji, vojaški uslužbenci in podoficirji, prevzeti iz bivše jugoslovanske vojske v aktivno službo Jugoslovanske ljudske armade, prebili v ujetništvu.
(3) Vojaški zavarovanec nima pravice do osebne pokojnine po odstavku 1 tega člena, ako mu je aktivna služba v JugosCovanski ljudski armadi prenehala na njegovo prošnjo.
(1)	Kot čas zaposlitve pri posebno težavnih in zdravju škodljivih
delih se računa v delovno dobo s povečanim trajanjem tudi čas. ki so ga vojaški zavarovanci prebili na določenih vojaških dolžnostih, in sicer:
1. v podmornlški službi — pri vseh dolžnostih na podmornicah v opremi;
2. v letalski službi — pri dolžnostih aktivnega pilota, izvidnika, radiotelegrafista, letalskega strelca, letalskega mehanika, aerofo-tografa in pri drugih dolžnostih, pri katerih so prejemali letalski dodatek, ali kot organi sanitetne službe pri pregledovanju in treniranju letalcev v baro-komorah oziroma v letalih, ako so leteli najmanj 90 ur na leto;
3. v padalski službi — pr! dolžnostih aktivnega padalca, pri katerih so prejemali padalski dodatek;
4. v obmejni službi — v obmejnih enotah na meji pri dolžnostih komandirja oddelka (karavle), namestnika komandirja oddelka (karavle), komandirja voda ali čete, pomočnika komandirja voda ali čete. komandirja konjeniškega voda ali oddelka konjeniškega voda, četnega starešine, četnega bolničarja in četnega ekonoma, ali pri
kaki drugi dolžnosti neposredno
na meji, kakor tudi na opazoval-
nih postajah ali v enotah — usta-
novah obalne obrambe, oziroma v
enotah-ustanovah, hi so na osam-
ljenih ali oddaljenih otokih ali na težko pristopnih krajih — kjer so prejemali obmejni dodatek.
(2) Cas, prebit na dolžnostih iz prednjega odstavka, se računa zavarovancem v delovno dobo, povečan za polovico, ako so bili na teh dolžnostih v teku dveh koledarskih let najmanj leto dni.
(3) Cas, prebit na določenih dolžnostih v podmorniški, letalski ali
padalski službi se računa s povečanim trajanjem, ne glede na to,
kdaj je bil zavarovanec na teh
dolžnostih, čas na dolžnostih v
obmejni službi ob meji pa od 15.
maja 1945 dalje.
(4) Vojaškemu zavarovancu se po čl. 54 odst. 2 tega zakona zniža starostna meja za. pridobitev
pravice do osebne pokojnine po
1 leto za vsaka 3 leta, prebita na
dolžnostih iz odst. I tega člena.
Clen 86.
Ako Je čas, ki ga je vojaški zavarovanec prebil na dolžnosti iz čl. 85 odst. 1 toč. 1—3 tega zakona, priznan v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju po čl. 31 tega zakona, se ta čas ne računa s povečanim trajanjem po čl. 85 odst. 2 tega zakona.
Clen 87.
Vojaškemu zavarovancu, ki Je na vojaški dolžnosti iz čl. 85 odst.
1 dopolnil tolikšno delovno dobo, da s povečanim trajanjem po odst.
2 tega člena, ustreza pokojninski dobi, predpisani za pridobitev pravice do polne pokojnine (čl. 19), se računa vsako nadaljnje leto dela pri takih dolžnostih za povečanje pokojnine po čl. 70 odst 1 tega zakona tud! pred dopolnitvijo starosti, predpisane za prido-
bitev pravice do polne pokojala« po čl. 85 odst. 4 tega zakona.
Clen 88.
(1) Cas, ki ga je prebil zavarovanec kot vojaška oseba v aktivni službi na dolžnosti iz čl. 85 odst. 1 toč. 1 In 2 tega zakona, se računa v delovno dobo s povečanim trajanjem tudi zavarovancu, ki ni bil vojaški zavarovanec pe čl. 81 tega zakona.
(2) Cas, prebit v svojstvu vojaškega zavarovanca na dolžnostih iz čl. 85 odst. 1 toč. 1—3 tega zakona se računa zavarovancu v delovno dobo s povečanim trajanjem tudi v primeru, kadar mu je svojstvo vojaškega zavarovanca prenehalo pred pridobitvijo pravice do osebne pokojnine.
Clen 83.
(D Vojašk; zavarovanci se razvrščajo v zavarovalne razrede brez uporabe čl. 64 tega zakona.
(2) Vojaški zavarovanec se uvr-stj v zavarovalni razred po plači, k; jo je imel v času prenehanja službe v stalni sestavi Jugoslovanske ljudske armade, ako je prebil
v čin TJ oziroma razredu, po ka-teTem je Upokojen, najmanj leto dni. Ako je v tem činu oziroma
razredu prebil manj kakor leto
dni, se uvrsti na njegovo zahtevo v zavarovalni razred po plači neposredno nižjega čina oziroma razreda, ali po povprečnem mesečnem znesku plač doseženih v zadnjih 3 letih po čl. 65 odst. 2 tega zakona.
(3) V plačo lz prejšnjega odstavka šteje osnovna plača, položajna plača in povprečni mesečni znesek stalnih denarnih dodatkov po predpisih o „lačah podoficirjev. oficirjev In vojaških uslužbencev, kakor tudi Znesek iz naslova drugih prejemkov, in sicer v višin; 6590 din za podoficirje In vojaške uslužbence od XII. do VIII. razeda. ter v višini 8000 din za oficirje in vojaške usuž-bence od VII. do I. razreda.
(4) Povprečn; mesečni znesek stalnih denarnih dodatkov iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na podlagi zneska, ki ga je vojaški zavarovanec prejemal v zadnjih 3 letih neposredno pred prenehanjem službe v stalni sestav: JLA.
Clen 84.
Vojaškemu zavarovancu, kj Je bil kot aktivni podoficir, vojaški uslužbenec al; oficir poslan zaradi izpopolnitve v vojaške ali druge šole, šteje v pokojninsko dobo tudi čas. prebit na tem šolanju.
Clen 85.
Clen 89.
(I)	Vojaškemu zavarovancu, ki pridobi pravico do osebne pokojnine po čl. 19 ali 2n odst. 1 ali čl. 73 odst. 1, toč. 2 tega zakona, pa dela še nadalje kot vojaški zavarovanec s polnim rednim delovnim časom, gre za čas take zaposlitvi 5(>n/„ pokojnine, ki mu je bila določena.
(2)	Uživalcu	osebne pokojnin«,
ki	je	pridobil	pravico do	poln«
ali nepolne pokojnine kot vojaški zavarovanec (čl. 19, 20. 82 in 264), pa stopi v civilno delovno razmerje s polnim rednim delovnim časom. pripada za čas take zaposlitve 75fl/„ pokojnine, določene po čl.	69,	oziroma	po čl. 69 in	74 ali
po	čl.	69 in 75	tega zakona.
V.	POGLAVJE
Posebne določbe o osebni pokojnini uslužbencev notrimjih zadev
Clen 90.
(1) Pristojni državni sekretar z® notranje zadeve lahko odloči, da preneha uslužbencu Ljudske milice, upravnemu ali izvršnemu uslužbencu, ki opravlja posle državne varnosti ali posle kriminalistične službe, kakor tudi uslužbencu straže kazensko-popravnih domov, služba s pravico do pokojnine tudi pred izpolnitvijo pogojev za pridobitev pravice do osebne pokojnine po čl. 19 in 29 odst. l tega zakona, ako ima najmanj 15 let pokojninske dobe, od te najmanj 10 let v teh službah, Ta pokojnina se določi z ustreznim odstotkom po čl. 69 odst. 3 tega zakona.
(2) Odločbo iz prejšnjega odstavka izda republiški državni sekretar v soglasju z zveznim, državnim sekretarjem.
(3) Pravica do osebne pokojnine po odst. l tega člena se ne more priznati, ako je služba prenehala na prošnjo ali na podlagi sodbe sodišča ali pa, ako je bil zavarovanec razporejen v drugo službo katerega izmed organov za notranje zadeve.
Clen 91.
fl) Zavarovanci - uslužbenci
Ljudske milice in uslužbenci na. posameznih dolžnostih v organih notranjih, zadev, ki jih določi zvezni državni sekretariat za notranje zadeve, se razvrščajo v zavarovalne razrede brez uporabe
čl. 64 tega zakona.
(2)	Zvezni državni sekretariat za notranje zadeve določi s svojimi predpisi najvišje razrede, do katerih se lahko razvrstijo zavarovanci iz odst. l tega člena glede na pomen posla, ki ga opravljajo.
Clen 92.
Zavarovancem - uslužbencem Ljudske milice in drugim uslužbencem organov notranjih zadev se računa v pokojninsko dobo tudi čas, ki ga kot aktivni uslužbenci prebijejo v šolah zaradi strokovnega Izpopolnjevanja«
Clen 93.
(1) Zavarovancem - uslužbencem Ljudske milice, upravnim in izvršilnim uslužbencem, ki opravljajo posle državne varnosti ali posle kriminalistične službe, kakor tudi uslužbencem straže kazensko - popravnih domov se računa vsako polno leto, dopolnjeno v teh službah, kot 14 mesecev delovne dobe, ne glede na to, koliko let skupaj so bili skupno v teh službah.
(2) Zavarovancem 1z prejšnjega odstavka se po čl. 54 odst. 2 tega zakona zniža starostna meja za pridobitev pravice do osebne pokojnine po l leto za vsakih dopolnjenih 5 let prebitih v službah, naštetih v odst. i tega člena.
(3) Cas, prebit v službah iz odst. 1 tega zakona se računa v delovno dobo s povečanim trajanjem tudi, ako zavarovanec v času pridobitve pravice do pokojnine ni
uslužbenec organa notranjih zadev.
Clen 94,
Zavarovancu Iz čl. 93, odst. 1 tega zakona, ki je v službah, naštetih v tem členu, dopolnil tolikšno delovno dobo, da s povečanim trajanjem ustreza pokojninski dobi, predpisani za pridobitev pravice do polne pokojnine (čl. 19), se računa vsako nadaljnje leto dela pri takih poslih za povečanje pokojnine po čl. 70 odst. l tega zakona tudi pred dopolnitvijo starosti. predpisane za pridobitev pravice do polne pokojnine po ČL 93 odst. 2 tega zakona.
Novo!
Roger Peyrefitte
.KLJUČI SV. PETRA«
Lepo vezano 690 din. 9 V VSEH
KNJIGARNAH!
Prodamo naslednja osnovna sredstva:
TOVORNI AVTOMOBIL znamke »OPEL - BLITZ«, nosilnost 1.75 t, v prav dobrem stanju;
TRAKTOR »CASSE« v dobrem stanju, z vsemi nadomestnimi deli v rezervi;
TRITONSKI PRIKLOPNIK znamke »TAM«, v prav dobrem stanju;
2 TEŽKI TRAKTORSKI PRIKOLICI, primerni tudi za prevoz težkih traktorjev — buldožerjev — goseničarjev.
Cene in plačilo kupljenih predmetov po dogovoru.
7176-R	Podjetje	»OPEKA«,	Bilje,
pošta Renče, telefon Šempeter 28.
*
V
pnEvntvisTi
KOLEDAR Sobota, 7. decembra: Urban.
*
Na današnji dari leta 1863 se Je radii italijansm operni skladatelj in dirigent Pietro Mascagni. Zložil Je 14 oper, med katerimi je najbolj -znana »Cavalleria rusti-canac.
*
Na prirodoslovno - matematični
fakulteti je iz biologije diplomirala Vida Trost-Bratož.
Čestitamo prijatelju NOČNA ZDRAVNIŠKA DEZUR-XA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 — 7 URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN
Zdravstveni dom VIC: dr. Hodalič Milan, Emonska 10, tel. 20-497. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-438. — Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje Rimska c. 31, tel. 21-737, od 8 do 14 ure. Zdra\*stveni dom BEŽIGRAD; dr. Branko Čebin. Stoženska 35, tel. 382-297.
Zdravstveni dom SlSKA: dr. Gašperlin Janez. Černetova 31, tel. 22-881 in 22-831. Zdravstveni dom CENTER:
dr. Podobnik Jože, Gorupova l-III., tel. 21-516. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE:
Zdravstveni dom Moste. Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK:
dr. Leskovic Bogdan, Opekarska c. 8, tel. 21-829. V odsotnosti zdravnika klicat-; tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 13 dalje.
ZAHVALA
Po okrevan ju moje težke in dolgotrajne bolezni za katero sem se zdravil na kirurgični kliniki — Aseptika v Ljubljani, se tem potom vsem iskreno zahvaljujem za ves trud. požrtvovalnost in zdravniško pomoč.
Največjo zahvalo dolgujem šefu kirurgične klinike prof. dr. Lavriču za uspelo težko operacijo. kakor tudi sobnemu zdravniku dr. Martinu Košaku za vso pozornost in skrbno nego pred in po operaciji. Posebno zahvalo pa dolgujem asistentu dr. Žaklju za vztrajno zdravljenje In pomoč po operaciji, nadalje se zahvaljujem v: S. medicinski sestri Zofki, bolniškim sestram Tončki, Ani. Angelci. Mariji. Lovrotu In ostalem strežnem osebju.
Ob te.i prilik] se zahvaljujem za vso skrb. pozornost in zdravniško nego terenskemu zdravniku d- Jagodiču, kakor tudi viš. med. sestri Anici in med. sestri Mariji iz Zdravstvenega doma Vič.
Stepišnik Radivoj, Ljubljana.
ZAHVALA Ob Izgubi moje nežne In plemenite mamice se najiskreneje zahvaljujem dr. Jerku Oršiču specialistu za bolezni ušes. nosa in grla in njegovi soprogi za izredno požrtvovalnost, skrb in po-
pomoč do njene zadnje ure v težki in brezupni bolezni.
Ing. Branko Pečnik, Ljubljana.
ZAHVALA
Izrekam globoko zahvalo kolektivu Onkološkega Inštituta v Ljubljani: prof. dr. Leo Savniku, doc. dr. Ravnikarjevi, asist. dr. Poljanšku, dr. Plesničarju, dr. Jamarjevi ter ostalim zdravnikom in vsemu strežnemu osebju kakor tudj nadzorni sestri Magdi Peterlinovi za požrtvovalno delo, izredno zalaganje in skrb za mojo mamico. Njih plemeniti napori mi bodo ostali v neizbrisnem spominu.
ing. Branko Pečnik, Ljubljana
Organizacija Zveze borcev terena Center »Tone Tomšič« prireja nocoj ob 20. uri veliko partizansko veselico v prostorih EK>-ma JLA. V programu sodelujejo člani ljubljanske Opere in Ježek.
Pred vsako jedjo ali po njej ste ste prisiljeni misliti na svoj želodec, ki ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamenti. Najbrž pa še niste poskusili s preizkušenim in uftlnkovitim pri-rodnirn zdravilom:	rogaškim —
DONAT — vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah, pri »Prehrani«, »Ekonomu« in »Mercatorju«.
SUSTERSlC EGIDIJ soboslikar, sporoča, da je preselil svojo delavnico na Rimsko c. št. 14 in ge vsem cenjenim strankam priporoča za nadaijno naklonjenost.
ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJA-LJANA CENTER obvešča starše, ki bivajo na območju občine Center, da bo drugo cepljenje otrok proti otrošk-i ohromelosti v tem tednu to je od 2. do 7. dec. 1357.
Starši privedite otroke roj. v letih od 1951 do 31. III. 1957 na isto mesto, kot ob prvem cepljenju in ob isti uri, kot Je navedeno na vabilu.
Cepljeni bodo lahko tudi prvič tisti otroci, ki so bili ob prvem cepljenju odklonjeni zaradi bolezni ali so izostali.
Opozarjamo, da samo 3-kratno cepljenje obvaruje otroke pred ohromelostjo.
Inštitut »Jožef Stefan« prireja februarja 1958 praktični tečaj o fizikalnih in kemijskih meritvah z radioaktivnimi izotopi, dozime-triji in zaščiti.
Ker je število udeležencev omejeno, prosimo ustanove, ki bodo prijavile udeležence, da pošljejo prijave najkasneje do 20. decembra t. 1. V prijavi navedite udeležence po prednostnem vrstnem redu. Prednost imajo udeleženci, ki so že obiskovali teoretične tečaje na Inštitutu »Jožef Stefan*.
Po sprejemu prijav boste prejeli vsa potrebna obvestila o tečaju.
Duševna svežost, koncentracija in sprejemljivost bo lastnosti ljudi, ki redno uživajo pristni če-belni med.
Dvakrat ali trikrat na dan žličko medu, ki ga garantira v najboljši kvaliteti specialna trgovina Medex, poslovalnica Miklošičeva 30.
Kolikor plačaš — toliko dobiš I Ce hočeš prvovrstno mastno kremo, potem zahtevaj ULTRAGIN-sport kremo.
90% madežev na obleki Je mastni. »FLEK« čisti vse madeže masti, olja, znoja itd. »FLEK« moraš imeti doma in na poti.
POSKUSITE SE Vi
mm mm
NAJBOLJŠO KREMO!
Kovinsko podjetje »L I V« Postojna
r simltb&z
10 POMOŽNIH DELAVCEV,
2 ORODNA KLJUČAVNIČARJA, o STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV,
2 KOVINOSTRUGARJA,
5 LIVARJEV.
Plača po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno v okolici Postojne, nekaj stanovanj tudi v Postojni. — Ponudbe pošljite na tajništvo podjetja.	7180-R
Množične organizacije področja Vodice sporočajo žalostno vest, da je umrl po daljši in mučni bolezni tovariš
JMfl TRAVEN
član ZK, SZDL, ZB NOV, UROJ in predsednik bivše občine Vodice
Pogreb dragega nam pokojnika bo v nedeljcr, 8. decembra 1957, ob 14. uri iz hiše žalosti, Repnje 44, na
vodiško pokopališče.
Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da r^as je zapustil naš dragi ata, stari ata in brat
MfiRTIN COKAN
posestnik iz Megojnio
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 8. decembra 1357, ob L5. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Grižah.
Žalujoči: hčerki Cilka in Julči, sinova Nesti in Franci, sestra Francka, vnukinje Irena, Ida in Jožica, vnuka Erni in Cici, snahe Fanika in Mira ter ostalo sorodstvo
Sporočamo žalostno vest, da se je pri izvrševanju službe smrtno ponesrečil
Franc Kržan
šofer
Pogreb bo v nedeljo, dne 8. decembra 1957, ob 10. uri iz hiše žalosti, v Cundrovcu, na pokopališče v Brežicah. Dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Delovni kolektiv in sindikalna'podružnica podjetja »Prevoz« Brežice
Cundrovec, Brežice, 6. decembra 1957.
Za povečanje ln boljšo rast trepalnic uporabljajte priznani »RIM-MEL-TUS« in kremo na kartonih, ki jih imajo vsa drogertjel
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Sobota. 7. deoembra, ob 19.30: — Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Abonma K. (Sedeži so Se v prodaji.)
Nedelja. 8. decembra, ob 15: Linhart: »Ta veseli dan ali Matlčelc se ženi«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so Se v prodaji.)
Ob 19.30: Goodrleh-Hackett: — »Dnevnik Ane Frank«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so Se v Drodaji.)
Ponedeljek, 9. decembra: zaprto.
V okviru praznovanja Novoletne jelke bo Drama SNG uprizarjala Golievega »Jurčka« ter Mo-drovo in Aidičevo otroško igro »Janko in Metka«. Pred vsako predstavo bo nastopil Dedek Mraz. Vodstva šol In mladinske organizacije, kj žele v okviru Novoletne jelke zakljuCene predstave omenjenih del, vljudno prosimo, da to sporofe — z navedbo dneva in ure, ki bi Jim ustrezala — ravnateljstvu Drame najpozneje do 12. decembra 1957.
OPERA
Sobota, 7. decembra: Linpaintner: »Danina«. Gostovanje ljubljanske Opere v Beogradu.
Ob 19.30: V Operi: Verdi: »Ai-da«. Gostovanje mai-iborske Opere.
Nedelja, 8. decembra, otj 15.30: V Operi: Mozart: »Figarova svatba«. Gostovanje mariborske Opere.	v
Danes dne 7. decembra gostuje v Ljubljani ansambel Opere iz Maribora z Verdijevo »Aido«, v režiji Cirila Debevca in dirigenta Jakova Cipcija. V glavnih vlogah nastopajo: Aida — Ada Sardoše-va, Hadames — Oskar Zomilk, Kralj — Aleksander Kovač, Am-neris — Dragica Sadnikova. Ram-phis — Ettore Geri Amonasro — Miro Gregorin, Sel — Bogo Lu-keš, glas svečenice — Nada Zrim-škova in celotni ansambel.
V nedeljo 8. decembra ob 15.30 uri pa bo mariborska Opera gostovala z Mozartovo »Flgaro^o
svatbo« pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija, in v režiji Hinka Leskovška k. g. V glavnih vlogah nastopajo:	Karlo	Kamušič,
priljubljena in že znana sopranistka Ondina Otta, Milena Per-totova. Miro Gregorin, Milan Go-renšek. Aleksander Kovač. Nada Zrimškova in ostali.
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža Sobota. 7. decembra, ob 20: Nuši č, »DR«. Izven.
Ob 15 in 20:	Cehov, »Striček
Vanja«. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. Nedelja, 8. decembra, ob 15.30: Večer v čitalnici. Zaključena predstava za sindikat Litostroj. Ob 20: Cehov. »Striček Vanja«. Izven.
Ponedeljek. 9. dec. ob 18 ln 20: Zaključene predstave za sindikate. Priredi društvo dramskih umetnikov MG.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 7. decembra, ob 20: Medved:	»Za	pravdo in srce«. Iz-
ven.
Nedelja, 8. decembra, ob 16: Medved: »Za pravdo in srce«. Popoldanska predstava. Izven.
Ob 20: Nestroy: »Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito«. Veseloigra z godbo in petjem. Zadnja večerna uprizoritev. — Izven.
Prodaj a vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Ljubljana — Komenskega nL 12 Sobota, 7. dec. ob 20: zaprto.
Nedelja, 8. dec. ob 16: H. Tiema-
yer: »Mladost pred sodiščem«.
Ob 20:	H. Tiemayer:	»Madost
pred sodiščem«.
Vstopnice se dobe v nedeljo od 10 do 12, od 14 do 16 ln od 18 do 20.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg St. Z Sobota, 7. decembra, ob 17:	L.
• Novy - Taufer »Mojca in živali«.
Ob 20.30: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Za odrasle. Nedelja, 8, decembra, ob 11: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Ob 15: F. Bevk: »Lenuh Pole-žuh«.
ROČNE LUTKE
Resljeva c. 36 Nedelja, 8. decembra, ob 17: - A. Papler: »Hudobni graščak«. Prodaja vstopnic od srede dalje vsak dan (razen nedelje) na upravi Resljeva c. 36, tel. 32-020, od 10—12 in pol ure pred pričetkom vsake predstave pri gledališki blagajni.
Uprava gledališča sporoča, da ja repertoar za soboto popoldne zaradi tehničnih ovir spremenjen.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 1. dec. ob 19.30: G. Axel-rod: »Sedem let skomin«. Romantična komedija v 3 dejanjih. Premiera.
Nedelja, 8. dec. ob 19.30: G. Axel-rod: »Sedem let skomin«. Romantična komedija v 3 dej. Režija: Marjan Stare, scena: Bojan Čebulj. Zveze z vlaki ugodne.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 7. dec. ob 15 ln 20: Peter Ustinov: »Romanov in Julija«. — Gostovanje v Trbovljah Nedelja, 8. dec. ob 13.30: »Dnevnik Ane Frankove«. — Gostovanje v Topolšici.
Ob 15.30: Peter Ustinov: »Romanov ln Julija«. Izven abonmaja. Ponedeljek, 9. dec. ob 20:- »Dnevnik Ane Frankove«. Gostovanje v Vidmu-Krškem.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Sobota. 7. dec, ob 19: E. Frelih: »Vrnil se je«. Gostovanje v Staršah.
Ob 20: Akademija TVD Partizan Ptuj, prireditev v gledališču. Nedelja, 8. dec., ob 16: E. Frelih: »Vrnil se Je«. Abonma in izven, gostovanje v Majšperku. Nedelja, 8. dec., ob 20: L. Verne-uill: »Potovanje v Benetke«. Izven.
Sreda, ll. dec., ob 20: K. Cašule: »Veja v vetru«. Red premierski in izven. Delo režira makedonski režiser gost Mirko Stefanov-ski.
Četrtek, 12. dec., ob 20; E. Frelih: »Vrnil se je«. Izven.
KONCSiill
Francoski violončelist Bernard Michelin, ki ga štejejo s Fournie-rom in Navarro med svetovne mojstre, bo koncertiral v ponedeljek, 9. decembra za modri abonma. Pri klavirju Andreja Preger, Spored: Pergolesijeva in Brahmsova sonata, Boccherinijev Adagio In AUegro, Fallova Španska suita in Saint-Saensov Alle-gro appassionato. Neabonirani sedeži so v prodaji na dan koncerta v Filharmoniji.
Koncertna direkcija prosi abonente belega in modrega abonmaja, da plačajo tretji (zadnji) abonmajski obrok.	K
P U- T M I K SLOVENIJA
o&&e&čdL
S TE SE Z E ODLOCILI1
kje boste letos SILVESTROVALI? PUTNIK SLOVENIJA prireja avtobusne izlete 31. decembra na SILVESTROVANJE V PORTO RO 2 (hotel PALAČE) ln v OPATIJO (hotel ZAGREB).
Za ljubitelje zimske narave bo posebno privlačen avtobusni izlet združen s prijetnim silvestrovanjem v Bohinju (hotel Bellevue) al- pa na POHORJU s prijetnim silvestrovanjem v domu »Miloša Zidanška«.
Prijave za vse izlete sprejema poslovalnica v Ljubljani.
RAZPIS)
RAZPIS
Kmetijska zadruga Griže razpl-suje delovna mesta za
UPRAVNIKA s kvalifikacijo kmetijskega tehnika, po možnosti samskega POSLOVODJO, kot Sefa trgovine z reprodukcijskim materialom ter prodaje In odkupa vseh kmetijskih pridelkov, vključno lesa.
Prl ponudbah navedite dosedanja službovanja.	R
Najboljše varčevanje, je stalno pranje z
»RIO« - Zlatorog
RAZPIS
Inštitut »Jožef Stefan«, Jamova St. 39, razpisuje naslednja delovna mesta: laboranta kemije, tehnika-konstrukterja, kleparja, ličarja,
materialnega knjigovodjo, komercialista i znanjem angleščine oz. nemščine.	R
ZAHVIU E
V bolnišnici Valdoltra Je 28. novembra po dolgotrajnem zdravljenju, že skoraj ozdravljena, od srčne kapi umrla naša ldubljena sestra in teta
ZINKA DE CECCO gostilničarka na Prežganju pri Litiji
Pokopali smo jo 1. dec. v Polju pri Ljubljani.
Srčna hvala P. Engelhardu v Kopru za ljubeznivo skrb za prevoz naše Zinke, poljskemu župniku za vodstvo pogreba, duhovnikom iz Ljubljane: prof. Stanoniku. župnikoma Janežu in Gori-činu za asistenco in vsem, ki ste jo .spremili na zadnji poti, še posebej vam. ki ste tako daleč prišli: s Prežganja. Trebeljevega, Volavelj, Jančega in Litije, vsem, ki ste z nami sočustvovali.
Prežganje, Ljubljana, Polje, Vihre. Krška vas, 6. dec. 1957.
Žalujoči: Valentin, Zani, France, bratje:	Marija Sturm. Francka
Novak, Tončka Gale, Anica, sestre: Adolf. Polde. Anton. France, Franci. Gale Lado. nečaki; Karolina Cerkvenik. Mirijoža Sturm,
Marija Frank. Olga, Marica, Anica. Mimica Komočar, nečakinje;
Marija'. Frančiška in Alojzija vdovi de Cecco. svakinje in ostalo
sorodstvo.
Vsem, ki ste našega najdražjega, nepozabnega sinka
T O M A Z K A PAVLIJA
dijaka III. drž. gimnazije spremili na zadnji poti. iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni tov. zdravnikom in strežnemu osebju otroške klinike. Vrazov trg. — Zahvaljujemo se tudi tov. razredničarki in sošolcem in drugim profesorjem za ganljive besede ob odprtem grobu ter za cvetje.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Pavlijevi.
RADIO
slovensikl festival telesne kulture (dokumentarni film); 22.00 Skupščina »Partizana« — Razgovor o telesnovzgojnih problemih pri nas; 22.15 Poznaš to melodijo? (prenos programa RAI) — Glasbene uganke z orkestrom Gorni Kramer.
MRLI OGLUŠI
SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdeluje najhitreje FOTO HOL¥S-SKI, Cankarjeva 8.
FOTO HOLYNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Fotografiramo povsod, kjerkoli želite. — Telefon 21-683.	20391
GOSPODINJSKO POMOCNICO — veščo vseh gospodinjskih del. Iščem. Naslov v ogl. odd. 26082-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO V Ljubljani sprejmem takoj. Plača dobra. Naslov v ogl. oddelku.
26070-1
PODJETJE »TRANSTURIST« —
Škofja Loka, sprejme v službo več avtobusnih šoferjev D kategorije in samostojno finančno knjigovodkin.io ali knjigovodjo za gostinski obrat. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v tajništvu podjetja. — Nastop službe takoj ali po dogovoru.	R	3587-1
TRG. PODJ. V LJUBLJANI, špecerijske stroke, išče sposobnega poslovodjo za non-stop trgovino. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Strokovna ■ moč«.	26002-1
MLAJŠO SALDAKONTISTKO — sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Saldakontistka« v ogl. odd. SP-1 NOVO ITALIJANSKO ZENSKO KOLO prodam. — Pržanjska 10. Dravlje, pri cerkvi.	195S-4
PLESKANO NOVO SPALNICO in kuhinjsko opremo prodam. — Gunclje 24, Šentvid nad Ljubljano.	25356-4
JUGOPER.ZER 9 m*, lepo oljnato sliko in Samotno pečico prodam. Boječ, Celovška 32, dvorišče.
25956-4
SPORED ZA SOBOTO
Poročaa: 5.05. b.Ott. 7.00. B.0O, 10.00, 13.00. 15.00, 17.00. 19-30, 22.00. 22.55
5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasberu spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Lepe melodije — znani napevi; 8.35 Skladbe ivana Zajca igra pihalna godba JLA pod vodstvom Jožeta Bruna; 9.00 lia-dijSka Sola za nižjo stopnjo (ponovitev); Pojte z nami; 9.30 Popevke a la carte; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Pionirski tednik; 11.15 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli; 12.00 Opoldanski operni spored; 12.30 Kmečka univerza — inž. Raoul Jenčič:
Ekonomičnost strojnega pridelovanja krompirja; 12.40 Odmevi iz Hollywooda (pianist George Fe-yer); 13.15 Non stop! (zabavna glasba na tekočem traku); 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba. vmes reklame; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17.30 Trideset minut z orkestrom Franka Cha-ckfielda; 18.00 Okno v svet: Pet dni po Češkoslovaški; 18.15 Slovenske zborovske skladbe in samospevi; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni večer; 21.00 Izbrali smo za vas; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM ZA SOBOTO
(na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Glasba ne pozna meja; 15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25—16.00 Gustave Charpentier: Vtisi iz Italije.
22.13—24.00 Zaplešimo!
RADIO — TELEVIZIJA
PROGRAM ZA SOBOTO
16.30 »Imate karto odveč?« (prikaz devetdnevnega programa na GR ln televizijska nagradna uganka — oddajo vodi Draga Rogi, uganko izvaja Zlatko Zei); 16.45 Barok v Ljubljani (dokumentarni film); 17.00 Oddaja za pionirje — Mojca in Mihec' bosta predstavila otroški pevski zbor RL p. v. Janeza Kuharja (oddajo je pripravil Stane Mikuš, režira Fran Žižek), Risani film »Pasja dolžnost«; 17.30 Elektroni in mi — Razgovor o elektronki (vodi Milenko Šober); 18.00 Šport v soboto — Športna poročila in komentar — Boksarski nastop; 20.00 TV dnevnik; 20.15 TV na TV — Pomenek o televiziji pri nas; 20.30 Kroparski kovači (dokumentarni film); 20.45 Na vrtiljaku melodij ln ritmov (zabavnoglasbena oddaja s sodelovanjem plesnega orkestra RL p. v. Bojana Adamiča (režija: Anton Marti, vezni tekst Milu Lindič); 2LM I,
Velika žehta, malo truda — če uporabljaš
»RIO« - Zlatorog
RAZSTAVLJEN TOVORNI AVTOMOBIL znamke Dodge ugodno prodamo. Agroservis, Ljubljana, Draga 41 (Koseze).	R	3569-4
KADILCI! ZETA—IBAR — ZETA — IBAR cigarete odlične kvalitete. proizvod »Duvanskog kombinata«, Titograd, dobite v vseh prodajalnah »Tobak«. Ljubljana.
R 3421-4
KINO APARAT z vsem priborom, v najboljšem stanju, zaradi nabave cinemaskopa proda Kino Domžale!	R	3549-4
STRUŽNICO prodam. Naslov v podružnici Maribor.	26049-4
KOMPLETEN COLN sistema k.aič-pasara, popolnoma nov in preizkušen, dolžine 4.20 m, reg. teža 400 kg, 4—5 oseb, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »1957«.
R. 3581-4
NOVO KUHINJSKO KREDENCO
ih globok otroški voziček prodam. Strah Jože, Sostro 35.
26035-4
OHRANJEN BILJARD prodam. — Petrič. Podutiška 40.	26030-4
NOVO MOŠKO ITALIJANSKO KOLO, otroško posteljico in rabljeno dečje kolo, prodam. Dolinar, Gregorčičeva 4-1. TRANSIT-Exsport Munchen Land-wehrstrasse 44 prodaja in posreduje pri nakupu novih in rabljenih avtomobilov, gospodinjskih električnih strojev, električnih aparatov, foto aparatov In tehničnih potrebščin, vse po exportnih cenah (s popustom), telefon 591-532.	26026-4
2 KRASNI PREPROGI, novi, »Au-
gamstan«, prodam. Naslov v ogi.
Odd.	25958-4
PUCH 250 ccm prodam. Sivec, Preska 58, Medvode.	25S80-4
ZLATO ŽEPNO URO švicarsko — moderna izdelava, prodam. Na-siov v ogl. odd.	25912-4
SLIKO, manjšo, umetniško, kupim. Ponudbe s ceno in imenom slikarja v ogl. odd. pod »Slika«.
26064-5
3 ZAZIDLJIVE PARCELE (zidava enodružinskih hiš) v Ljubljani ob Dolenjski cesti pod Rakovnikom ugodno prodam. Naslov v ogl. odd,	25950-7
PRISTOPIM K STANOVANJSKI zadrugi za gradnjo stanovanj ali hišic. Ponudbe uod »Ljubljana^ v ogl. odd.	26078-7
ZA ENOSOBNO STANOVANJE nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Januar« v ogl. odd. 26085-9 SOČUTNE ljudi prosim skromno sobico, lahko tudi potrebno popravila. Imejte razumevanje. Ostalo po dogovoru. Rezika Ce-šek. Ul. Stare Pravde 11, »Mestna porodnišnica«, Ljubljana.
26083-9
NEOPREMLJENO SOBO, proti nagradi iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«.
1957-9
ISCEMO prazno ali opremljeno sobo, lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »s-15« V Ogl. Odd.	1957-9
ABSOLVENT TEHNIKE išče opremljeno sobo za 1 leto. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«
26006-9
GOSTILNA »VESELIH PRIJATELJEV« obnavlja vesele večere v sredo, soboto In nedeljo. Podrobne informacije in rezervacije miz se poslužujte na telefon 31-450. Za obisk se priporočamo] R 3582-11
UPOKOJENKA takoj prosi zaposlitev pri manjši družini. Ljubljana, Križevniška 2.	26135-1
PRIKROJEVALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4.
24748-2
DEFEKTEN RADIO za 5000 in dva para smuči po 2500 din prodam. Naslov v ogl. odd.	26096-4
POHIŠTVO RABLJENO in šivalni stroj z dolgim čolničkom prodam po nizki ceni. Ogled v ne-delio dopoldne. Naslov v ogl. odd.	26111-4
ŠTEDILNIK »TOBI »prodam. Vug-dragovič, Osoje 3-III.	26117-4
DOBRO OHRANJEN KRZNEN plašč ugodno prodam.. Turnšek, Jesenkova 2. Ogled: sobota popoldne, nedelja, zvoni 3-4crat.
26130-4
ZENSKO SPREJMEM na stanovanje. Simnovc, Gostilniška 6.
26124-9
NAŠLA SE JE ZAPESTNICA. Poizve se v trg. »Kraš«. Čopova.
26129-10
SPREJMEM HIŠNIKA na Cankarjevi cesti št. 3. Stanovanje v zamenjavo. Informacije pri Bajc II. nadstropje.	26164-1
VISOKOKVALIFICIRAN v lesno predelovalni industriji, vešč tudi v upravi službe, z večletno prakso želi premen;) ati službo. Dopise pod »Takoj« v ogl. odd.
26202-1
ANGLEŠČINO POUCEJEM odrasle. Ponudbe pod »Intenzivno«
V Ogl; odd.	26165-2 TRICIKEL, NOV, nosilnost do
300 kg, prodam. Tržaška 15. delavnica.	26204-4
SALONSKO BAROČNO POHIŠTVO, odlično ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. 2S182-4 MOŠKO KOLO, šotor dvojček, moped, plavo obleko, trafo 3-5-8
V in pulover prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Razprodaja«.
26163-4
KOLESELJ kompleten kupim. Opis in ceno na: Turjak Jože. • Slovenj gradeč.	26191-5
KOMFORTNO dvosobno stanovanje s kabinetom zamenjam za komfortno dvosobno in eno sobo posebej istotam ali drugi e. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ta-ko1 ali oozneje«.	28172-9
DNE 4. XII. SEM NA POTI iz Študentskega naselja do univerze izgubila uro. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Naslov v ogl. odd.
261*3-10
PROSIM najditelja ženskih čevljev pred avtobusno postajo Slavnik, da jih' proti nagradi vrne v Cigaletovi 13.	26175-10
URO IZGUBLJENO na poti Center—Bežigrad znamke Delux št. 2512 prosim vrnite proti nagradi
V ogl. odd.	26169-10
Belo ali pisano — za pranje samo
»RIO« - Zlatorog
RAZPISUJEMO delovna mesta za vodjo komercialnega oddelka za zunanjo trgovino. Pogoj: predpisana šolska izobrazba in praksa v zunanjetrgovinskem poslovanju. Nastop službe takoj. Stenodaktilografinjo z znanjem administracije. Nastop službe takoj. Sprejmemo tudi avtokleparje, strojne ključavničarje, orodjarja in rezkarja. Ponudbe pod »UVOZ« v ogl. odd. R 3597-1 VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE v Ljub’;)ani sprejme v stalno ali honorarno zaiposlitev starejšega varilca, lahko je tudi upokojenec, ki bi se priučil žlebljen ju, obiskoval tovarne In uvajal ta nov postopek. Cenjene ponudbe v ogl. odd. pod »Elektroda«.	R	-1
STENODAKTILOGRAFINJO — za stalno službo sprejme Predstavništvo »ISKRE« Ljubljana, Titova 19.	R	3591-1
OPEL KAPITAN v prvovrstnem stanju, plačana carina in faktor, uporaben za taksi in podobno ugodno proda Franjo Grmek, Zagreb. Lole Ribara 24. R 3596-4 ZETA — ZETA — ZETA odlične kvalitete cigarete za dobrega kadilca proizvaja Duvanski kombinat Titograd. Dobite jo v vseh prodajalnah »Tobak«, Ljubljana.	R-ll
BOKA — BOKA — BOKA kadite
tudi VI cigareto odlične kvalitete, dobite jo v vseh prodajalnah »Tobak« Ljubljana.	R-ll
ČISTOČA V HIŠI '
S STALNO UPORABO
[SOI
Čistilo za kovine im steklo
JERETINA FRANC in IVAN iz
Straže št. 3 pri Lukovici preklicujeva in obžalujeva vse žalitve, s katerimi sva žalila člane Krajevnega odbora Rafolče, ki so dne 16. nov. 1957 reševali spor zaradi poti. Predvsem pa preklicujeva, da sva se o njih izjavila, da so bili pijani in da se prodajajo za žganje. Kaj takega ne moreva očitati nobenemu članu krajevnega odbora Rafol-če in nama ,1e žal. da sva se tako daleč spozabila v svojih besedah ter se zahvaljujeva, da so odstopili od tožbe.	R 3595-11
CAPUDER ROZALIJA iz Straže št. 5 pri Lukovici preklicujem in obžalujem, da sem dne 16. nov. 1957 žalila člane krajevne‘ga odbora Rafolče, in jim očitala nepravilnost njihovega dela v zvezi z neko potjo s tem, da sem se izjavila proti Zajcu Avgustu iz Straže, da je bila komisija pijana. Kaj takega ne morem trditi in ml Je žal, da sem se tako spozabila ter se zahvaljujem, da so odstopili od tožbe.
R 3594-11
SPORED ZA SOBOTO »UNION«: JugosL film »V SOBOTO ZVEČER«. Tednik:	I. slo-
venski festival telesne kulture. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 je matineja .istega filma.
Ob 22. premiera amer. barvnega cinemascope filma »SEDEM LET SKOMIN«. V gl. vlogi: Marilyn Monroe.
»KOMUNA«: amer. barvni cinemascope »CARMEN JONES«. — Brez tednika. Predstave ob 15, i.7, 19 in 21.
»SLOGA«: amer. barvni film »SIN ALI BABE«. Predstave ob 15, 17! 19 ln 21. V gL vlogi: Tony Curtis.
»VIC«:	amer. barvni film cine-
mascope »RIHARD LEVJESRČNI«. Predstave ob 16, 18.30 in 21. V gl. vlogi: Virginia Mayo in Rex Harrison.
Prodaja vstopnic v vseh kine* matografih od 9—11 in od 14 dalje.
.SOCA«: ZAPRTO!
MLADINSKI KINO *LM« Kotni*
nikova 8: amer. film »UPOR NA LADJI BAUNTI«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15.
Danes zadnjič!
Jutri bo na sporedu jugoslovanski film »VELIKI IN MALI«. »SISKA«:	amer. film »DAMA S
KAMELIJAMI«. V glavni vlogi: Greta Garbo in Robert Taylor. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. predprodaja vstopnic od 14 dalje. Samo še danes in jutri.
»TRIGLAV«: amer. barvni vista-visionfilm »DALJNA OBZORJA« Tednik. V glavni vlogi: Charlton Heston in Fred Mac Murray. — Predstave: ob 10, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«:	ital. film »STO
LET LJUBEZNI«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«:	—	franc,
film »OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ«, ob 17 in 19. VEVČE:	ital. barv. film »ODI-
SEJ«.
ZADOBROVA:	amer. barv. film
»POSLEDNJI APAČ«, ob 20. CRNUCE: amer. film »TARZANOVA JEZA, ob 19.
DOM2ALE: — ruski barv. film »DVANAJSTA NOC«, ob 18 in 20.
KAMNIK »DOM«: —franc. barv.
film »SENTJERNEJSKA NO C«. BLED: franc, film »JUNAKI SO UTRUJENI«, ob 17 in 20.
NOVO MESTO »KRKA«: — amer.
barv. film »DIMNI SIGNAL«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barv. cinemasc. film »PIKNIK«, ob 16. 18 in 20.
KRANJ »TRIGLAV«: — premiera franc. filma »STOPNICE ZA SLUŽINČAD, ob 19.
KRANJ »SVOBODA«: amer. barv.
film »SKARAMUS«, ob 18 in 20. KRANJ-NAKLO: amer. film »KAPETAN KERY«, ob 19. JESENICE »RADIO«: amer. barv. cinemasc. filma »INDIJANSKI BOREC«, ob 18 in 20. predprodaja vstopnic od 9—11 ure. JESENICE »PLAVŽ«:	ital. film
»V ZNAMENJU VENERE«, ob 18 im 20.
M R BIB 0 B
Sobota, 7. decembra.
Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka ul. 12.
NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Lorea »Dom Bernarde
Albe«. Red B.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia
Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave; 8.15—8.35 V plesnem ritmu — igrajo maribor-ski ansambel; 3.35—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.3o— 15.00 2elel; ste — poslušajte! 15.00 do 17.00 Prenos sporeda Radia Llubljana; 17.00—17.10 Domača poročila:	17.10—17.20 Objave; 17.20—
17.30 Nekaj slovenskih narodnih pesmi; 17.30—17.40 Radijska reportaža; 17.40—18.00 Pohorski fantje
pojo in igrajo; 18.00—23.00 Prenos
sporeda Radia Ljubljana.
KINO
MURSKA SOBOTA: ob 20. amer, barvni film »STEZA SLONOV«. PTUJ: ital. barvni film »VERDI«.
2 POLNOJfiRMENIKA
tipe »Esterer« in »Pini Kay« v brezhibnem stanj u, Hr. 65 cm,
PRODAMO.
»Pini Kajj« 3« v pogonu. Ponudbe do 20. dec. 1957. Naslov v ogl. oddelku. 7174-R
S
i
Občinski ljudski odbor Črnomelj - Komisija za likvidacijo Zadružnega trg. podjetja Črnomelj
prodaja naslednje:
TOVORNI AVTO »OM«, 5-tomski, v uporabnem stanju, z 2 novima gumama in 4 rabljenimi 50%,
2 MOTORJA na bencinski pogon, »Savica«, 5—6 KS — nova,
MOTOR »FORD« V 8 (generalno popravljen),
PLUG — dvobrazdnl za »TTNIMOG« — nov,
2 STISKALNICI ZA SENO — novi,
3 REPOREZNIČE — nove,
SORTIRNIK ZA KROMPIR
ter razno embalažo za sifon in šabeso, in sicer:
30 zabojev za šabeso — 19 zabojev za pokalico — 736 steklenic za šabeso — 417 steklenic za pokalico — 129 steklenic za sifon 21 — 42 zabojev za sifon 1 1 — 240 steklenic za sifon 11 — 40 zabojev za sifon Zi l — 603 steklenic za sifon Vz l — 24 steklenic brez glav 21 — 1398 steklenic brez glav S del — 302 sifonskih glav -novih — 266 sifonskih glav - starih.
Vsi interesenti za gornji nakup naj se osebno ali pismeno obrnejo na oddelek za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru Črnomelj.	7181-R
BOMBAŽNA TKALNICA VlZMARJE sprejme Izprašanega KURJAČA
ca avtomatsko kurjenj« visokertlačnega parnega kotla. Pogoji:	kurjaškl
izpit opravljen pred letom 1-955. Prednost imajo kurjači izučeni v ključavničarski ali njej sorodni stroki. Plača po dogovoru.	7I35-R
l
♦
t
Tovarna »ZLATOROG« MARIBOR
sprejme v službo
DVA LABORANTA
s srednjo tehnično ali kemo-laborantsko Solo. Nastop tako] ali 1. januarja 1958. Ponudbe s navedbo dosedanjega službovanja pošljite na opravo
podjetja,	t
ZAKLJUČNE BITKE Na NOGOMETNIH IGRIŠOIH
Zadnje žoge na zelenem
Jesenski obračun v nogometnih konkurencah je tik pred zaključkom. V nižjih razredih so te račune že sklenili; jutri bomo potegnili črto še pod prvo consko ligo, pa rudi v zvezni ligi bomo v tednu dna imeli jesenskega prvaka. Sicer pa je sneg menda že prav blizu in slučarji ter drsalci vseh vrst že komaj čakajo, da bodo zamenjali tovariše z zelenih površin. Bela odeja in gladek led — tadva bosta odslej poglavitna terena.
V I. conski ligi imamo — vsaj mi pri nas — najhujše že za seboj, toda jutri bo le treba zavrteti še zadnje jesensko kolo, ki naj dokončno razvrsti vseh 14 kandidatov do prihodnje spomladi. Najvidnejša mesta so kolikor toliko — pri žogi se o dokončnem ne da nikoli govoriti preveč zanesljivo — že oddana, toda tod ali tam se bo morda prav jutri še komu kaj premaknilo navzgor ali navzdol. Tudi Braniku, Odredu ali Ljubljani — seveda!
METALAC V LJUBLJANI
Ljubljanski prijatelji nogometa bodo lahko prisostvovali obračunu za točke na stadionu v Šiški, kjer se bosta ob 14. uri srečali enajstorici Metalca in Ljubljane. V predtekmi bodo ' od 12.30 dalje igrali mladinci •prireditelja. Za gledalce bodo od Ajdovščine vozili posebni avtobusi. Tekmo bodo snemali ra televizijski prenos.
Ostala dva slovenska zastopnika morata na pot: tokrat oba -— Odred in Branik v Zagreb. Prvi se bo spoprijel s Treš-njevko, drugi pa z nikomer
arugim
akor z vodečo Loko-
motivo. Po .računih na papirju bi morali reči, da iz te moke
ne bo prida kruha... Ostala srečanja XIII. kola pa združu-ejjo tele nasprotnike:
lokalni aerby na Keki: Ori-jent — Rijeka, v Pulju Uljanik
— Segesta, v Kaštelu Jadran
— Elektrostroj in v Šibeniku Šibenik — Teksfcilac.
■*
V zvezni ligi so prispeli do predzadnjega kola, ki bo verjetno razčistilo vprašanje jesenskega prvaka. To odločitev bodo lahko spremljali obiskovalci beograjskega derbyja med Eadničkim in Partizanom. Tudi Crvena zvezda in BSK bosta igrala doma. Podoben domač obračun bo tudi v Zagrebu, kjer se srečata enajstorici Zagreba in Dinama, Tretjepla-sirani Hajduk mora na gostovanje v Mostar,' druga splitska enajsterica pa bo doma gostila Vardar iz Skoplja. Tudi Železničarji iz Sarajeva in Spartak iz Subotice bosta imela prednost domačih igrišč, prvi proti Vojvodini, drugi pa z Buduč-nostjo.
*
Na igrišču Krima v Ljubljani bo jutri ob 10.30 prijateljska tekma meti enajstericama Sobote iz Murske Sobote in domačim Krimom.
Se en remi Gligoriča
ŠPORT v »TV«
Programsko vodstvo televizije se je odločilo, da bo poskusilo pri prvi propagandni oddaji televizije v okviru mednarodne razstave radia in telekomunikaciji na GR prikazati gledalcem med drugim tudi neka; športa. Ta zvrst javne dejavnosti je za televizijske prenose zelo primerna, tako da bodo iz teh prvih prenosov sodelavci lahko dobili marsikatero koristno skušnjo Nedvomno pa bodo tudi gledalci v raznih športnih vložkih videli in slišali marsikaj zanimivega in privlačnega.
športni spored radijske televizije se začne drevi OB 18. URI z naslednjim; točkami:
poročila, jutrišnji športni
dogodki, napoved devetdnevnega športnega sporeda, boksarsko tekmovanje (?,ur-man (Maribor) : Ščurk (Ljubljana), Prešeren (Odred) : Šibila (Maribor), Strukar (Branik) : Gnrvas (Odred));
OB 21.30 URI: film: prvi slovenski festival telesne kulture (posnet po ekipi RTV L): "
OB 22. URI: Ob skupščini Partizana Slovenije (sodelujejo: generalni major Alujevič. Mitja Ribičič. Drago Stepišnik. Stane Lipar. Igor Prešeren. Leopold Krese. Fedor Košir. Tone Kropušek in Beno Hvala — nova pota slovenske telesne kulturg).
Hi
tifp
mm
. . . majhna, bela miška .. . svetle oči mačke ... in vse je, kot mora biti ...
Siniefični naravni kavčuk
2e leta 1911 je Harries poskušal dobiti kavčuku podobno .snov s polimerizacijo izoprena. Dobljeni kavčuk p.a se je zelo razlikoval od naravnega ter ga v kvaliteti ni dosegal. Sedaj so Amerikanci sintetizirali kavčuk Coral. struktura je zelo podobna naravnemu kavčuku. Vulkanizirajo ga kot naravni kavčuk. Co-ral ima pri pnevmatikah prednost pred naravnim kavčukom predvsem zato, ker je bolj odporen proti širjenju že začetih pretrgov in razpok.
Bevan in prijatelji dobili 7.500 funtov
Angleški časopis »Speciator« obsojen
Laburistični voditelj Aneurin Bevan. je pravkar dobil pravdo proti angleškemu	časopisu
»Spectator«. Ta pravda je zani-m.iva prav toliko zaradi sedanje politične atmosfere na Angleškem. kakor tudi glede stališča angleškega pravosodja do žalitev.
Preteklega marca so imel; italijanski socialisti svoj kongres v Benetkah. Tega kongresa se je udeležila tudi delegacija britanskih laburistov, v kateri so bili Bevan, Crossman in
generalni sekretar laburistične stranke Morgan Phili.pps. O delu te delegacije je takrat posebni dopisnik časopisa »Spec-tator« napisal, da so se laburistični zastopniki v Benetkah »samo nalivali z whiskyjem in črno kavo«.
Bevan in njegovi prijatelji so zaradi te trditve vložili tožbo. Obravnava je trajala dva dni pred visokim londonskim sodiščem. Tožitelji so zahtevali zadoščenje. Vsakdo je zahteval po 2500 funtov šterlingov.
C k&i	T~"''X__'.'C'
D-alla-S, 6. dec. V VI. kolu
mednarodnega šahovskega turnirja je Gligorič remiziral z Islandcem Olafsonom že po 16 potezah. Tudi partija med Ja-novrskim in Najdorfcm se je končala z delitvijo točke (po 20 potezah). Drugi štirje partnerji (Evans—Reshevsky in Reshev-sky Szabo) so prekinili.
V prekinjenih partijah je Olafson prizadel vodečemu La.r-
Ctidna rešitev!
Trampuž Majda, članica ZX-TK Ljubljane in Uiz. namiznoteniške reprezentance si je že preskrbela poini l>st za nastope v ČSR, kamor jo je skupaj z ostalimi določila poslati NTZJ. Vendar bo, kakor vse kaže, Majda ostala kar doma. Izvedeli smo, da je NTZJ preklicala svojo prvotno odločitev in tako bo namesto Majde odšel v CSR še pet i član moške 'ekipe Markovič I.
Znano je, da zvezni kapetan In NTZJ pri sestavljanju reprezentance za CSR nista imela preveč srečne roke. Prvotno sta namreč doicčila poleg igralk Čovičeve, Nikoiičeve, Trampuževe še Harangoza, Vogrinca, Markoviča in Uzorinca. Izbira slednjega je bila do kraja ponesrečena, saj nima niti kdo ve kakšnih rezultatov doma, ne v tujini niti ne sodi več med perspektivne mlade igralce. Rezultat te je bil tak, da so tudi pri vrhu NTZJ kmalu uvideli svojo zmoto in jo skušali popraviti po svoje. Povečali so števiio igralcev moške
ekipa na, 5 elano*.', število žensk pa znižali na 2 in tako se je Majda znašla na stranskem tiru.
Odločitev vodstvo NTZJ splošno preseneča namiznoteniške delavce v naši republiki, posebno po zadnjih izjavah zveznega kapetana, ki je obetal posveteti največjo skrb in možnost razvoja mladim ter perspektivnim igralcem in Igralkam.	N.	D.
senu prvi poraz z zmago v 59. potezi. Z uspehom prot; Evansu v 64. potezi je Szabo dohitel Larsena. Partija med Janow-skim in Resnevskim se je končala remi.
■Stanje na tabeli:	Szabo in
Larsen 3.5 (1). Janovski ;n Olafson 3. Reshevsky 2.5 (1). Gligorič 2.5. Evans 2 (1) in Najdorf 2 točki.
*
5 a h is ti Iz Vanča ve*l in Tišine so v zadnjem času odigrali več medsebojnih dvobojev, ki so se končali takole:	9:5,	6:4,
5:10. Mihalič, Stefan.ec in Grabar so bili najboljši pri Vanča vesi. Gorjup, Flegar in Ficko pa pni Tišini.	(J. G.)
V počastitev dneva republike Je
TVD Partizan Sežana priredil mladinski košarkaški turnir, ki so se ga udeležila vsa povabljena društva, razen koprskega. Rezultati: Postojna — Sežana 51:43, Ilirska Bistrica — Postojna 43;42, Sežana — Ilirska Bistrica 46:45. Zaradi boljše razlike v koših so zmagan mladine, iz Postojna pred Ostalima moštvoma, ki jima še primanjkuje tekmovalne rutine.
Takih turnirjev bi si želel.; še
več.
E. V.
Upravni odbor Akademskega košarkarskega kluba ASK Olimpije sklicuje redno letno skupščino. ki bo v torek 10. t. m. ob 17 v Balkonski dvorani Ljubljanske univerze. Trg revolucije. Udeležba za člane kluba strogo obvezna. Prijatelji kluba vljudno vabljenil
Politika n; pri razsodbi imela nobene vloge, zakaj sodišču je predsedoval vrhovni sodnik Goddard, ki velja za okostenelega konservativca in ki gotovo ni naklonjen laburistom. Poroto je sestavljalo devet moških in. tri ženske, o katerih bi na splošno ne mogli reči. da so privržene; laburistov, saj pripadajo meščanskemu razredu.
Kljub temu je »Spectafor« docela pogorel. Sodišče je obsodilo časopis, da mora plačati 7500 funtov šterlingov kot »odškodnino« za žalitev, mimo tega pa še 4000 funtov sodnih stroškov. To je kar visoka vsota, saj h; daia v našem denarju bli.zu 12.000 milijonov dinarjev. Zaradi te obsodbe so že govorili, da bo »Spe etat or« prenehal izhajati, vendar so lastniki revije izjavili, da bodo plačali, kljub temu pa še naprej izdajali list. Zanimivo je :udj to, da ie ta časopis ustanovil oče znanega laburističnega voditelja Johna Straeheva, da pa je šele pozneje list prešel v konservativce vode.
5?omsko ogrevanje letališča
Danes letala družbe S. A- S. ie redno preletavajo Severni po! na progi Amerika—Skandinavija, v doglednem času pa bo 'udi Južni po! vmesna postaja ned Ameriko in Avstralijo. Na ej progi bodo pri Rossovem norju postavili letališče. Da b:
obvaroval; mraza,
dela
NAMIZNI TENIS V ZAGREBU
Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) je poslala svoje strokovnjake v Nepal, kjer poučujejo mlade kmetijce — domačine, kako dvigniti proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov. V ta namen so organizirali v visokih predelih Himalaje mlekarske centre. Tako se morejo sedaj nomadski pastirji Nepala prepričati na praktičnem pouku, kakšne prednosti ima moderno mlekarstvo. — Na sliki vidimo, kako sušijo sir. Zmečkajo ga med prsti v neke vrste svaljke, ki jih razgrnejo po rogoznicah, da se posušijo na soncu.
MALO UPANJA Kapsule za „dviganje samozavesti
a
Drugič v kratkem razdobju bo Radniički dom v Zagrebu prizorišče velikega nameznoteni-škega tekmovanja. Po mednarodnem prvenstvu Jugoslavije bedo igrali še z.a naslove nacionalnih prvakov. Udeležba bo po prijavah sodeč zelo velika, hkrati pa tudi kvalitetna, saj so v turnirske tabele vpisani vsi najboljši Jugoslovani in Jugoslovanke.
Pri članih in članicah bo prvenstvo boj dveh generacij. Karangonzo bo skušal obraniti svoj naslov, Vogrinc ima bržkone zadnjo možnost, da postane državni prvak, mladi pa bodo naskočili z istim ciljem: da bi csvojili prvenstvo. Zreb je nanesel. da se bo junak mednarodnega prvenstva Markovič TL kot tretji nosilec že v I. kolu sestal z bivšim prvakom Žarkom Dolinarjem.
Slovenski tekmovalci pri žrebanju niso imeli sreče. Republiški prvak Teran mora že v I. kolu nastopiti proti Harangon-zu. pa tudi ostali Slovenci so v težkih skupinah. Bržkone Kern in Tomažič niti ne bosta igrala.
Pri moških II. razreda sta kot nosilca štev. 1 in 2 postavljena Ljubljančana Kocjan in Podobnik. Teran je prvi nosilec pri mladincih, Terenčikova in Plutova pa tretja in četrta pri članicah. Prav polfinalni igri slednjih s Čovičevo in Nikoličevo bi utegnili naposled vendar spremeniti vrstni red v jugoslovanskem ženskem vi'hu.
Prvenstvo bo trajalo danes in jutri ves dan.
da sta bili v tekmovanju za pokal evropskih prvakov odigrane še naslednji tekmi:	Aarhus —
Sevilla 2:0 (v četrtfinale gredo Spanci, kre so v prvi tekmi zmagal.; 4:0).; Dukla — Manchester United 1:0 (1:0) (v četrtfinale so se plasirali Angleži, ki so doma zmagali 3:0);
da so bllj v Parizu Izžrebani pari za četrtfinalne tekme v tekmovanju za pokal evropskih prvakov takole, Manchester United — Crvena zvezda A.iax — Vasas. Reai Madrid — Sevilla in Borus-sia ali CCA Bukarešta — Mila* no ali Glasgotv Rangers; te tekme morajo biti odigrane najpozneje do 28. februarja 1953;
Priljubljenost raznih pilul, ki pobarvajo življenje »rožnato«, je prešla iz ZDA tudi v Angl1-jo. Veliko popularnost je dosegel predvsem oblivon, ki ga je v obliki kapsul za uživanje izdelovala firma British Schering Limited. Dosegla je proizvodnjo milijon kapsul na teden. Še do nedavnega si je lahko vsakdo kupil v lekarni v Angliji obli-vo.n, za katerega je reklama trčila, da zagotavlja uspeh pri izpitih, v debatah, v družbi <n da celo pri zobozdravniku prežene strah. Dokazano je, da je vse to res. Oblivon, ki je kemično v glavnem metilpentilon, prežene strah. Toda strah je
Drobne zanimivosti @
ČASOPIS NA BATISTU izdaja neko ne\vyorško časopisno podjetje. List je dnevnik in izhaja na 26 straneh. Poleg političnih vesti objavlja tudi ra.zne zanimivosti. Tiskan je z barvo, ki jo je moč oprati. List uporabljajo čitatelji potem, ko so ga prebrali, za izdelovanje perila. Številka zadostuje za rjuho.
©
a
9
&
@
%
marsikje vendar-le potreben. Tragično se je končal slučaj dveh prijateljev, ki sta zaužila preveliko dozo oblivona. Izposodila sta si motorno kolo, čeprav ga nista znala v-ozifi. Oblivon jima je dal poguma ter jima je uspaval čut za odgovornost. Z vso hitrostjo sta se zaletela v telegrafski drog. Obli-
Ribe se ravnajo po soncu
Skupina kalifornijskih strokovnjakov je ugotovila, da se ribe pri svojih potovanjih ravnajo po soncu. Se prej je neki nemški ihtiolog prišel do zaključka, dia imaj-o ribe v sebi »sončni kompas«, ki jim pomaga pri njihovih dolgih potovanjih po Oceanu. Ribe je lahko navaditi, da se v zaprtih bazenih neovirano gibljejo ne glede na to, ali je dan ali noč. Če potujejo čez ocean, se ravnajo po soncu. Ponoči dn ob oblačnih dneh se tudi zmotijo v smeri, svojo napako pa popravijo, ko sonce zopet sije. Poskuse, s katerimi so to dokazali, so delali z lososi in jeguljami.
von jima je prinesel smrt. Zaradi mnogih sličnih slučajev bodo oblivon verjetno sploh prepovedali.
raj večje preglavice, predvsem oa, da ne zmrznejo skladišča ekočih goriv, so graditelji iredlagali atomsko ogrevanje. Energija bo služila za potrebno obratovanje letališča in tudi ;:a
vse potrebe centra znanstvenih baz in ekspedicij, ki bi ss nahajal? na Antarktiki.
Hormoni v živinoreji
Glavni predmet kmetijske razstave v Smithfieldu v Angl -ji, ki jo bodo odprli letos 2. decembra, je metoda vsajevan]« hormonov živini. To ni nič novega, marveč je naravni razvoj kapunjenja perutnine, pri katerem vsadijo piščancem hormone pod kožo, da bi hitreje rast-li, pridobili na teži in dajali soč-nejše meso. Kapun j eni piščanci pridobijo predvsem na maščobi, pri teletih in jagnjetih pa se razvija meso na račun maščobe.
BREZ DOLGO?...
Moj mož vztraja pri svojih načelih: ničesar ne kupi, česar ne more plačati v gotovini!
47
RVIAIAR
K
O
m
Čeljusti speče in kadeče se pošasti, ki je bila tako blizu sonca, so se za njimi zapirale. Na evropski obali so razločevali turške baterije, na azijski pa tiste starinske utrdbe, ki so se tako junaško upirale topovom najmočnejše mornarice na svetu. In ta vožnja, podobna plovbi po reki, je trajala pet ur, pluli so med dvema obalama in včasih se jim je zazdelo, da bi se ju lahko dotaknili z roko. Pluli so po deviških vodah, ki se počasi pretakajo iz Marmornega morja v Sredozemsko.
Ko so prišli iz Dardanel, je bilo sonce v zenitu. Pluli so po spominih. Nadaljevali so pot, deset milj oddaljeni od evropske obale, in proti petini popoldne dosegli tisti zgubljeni kraj na morju, kjer je pred nekaj leti izginila »Vinh-Long«. Diotretov brat in Mouchelov bratranec sta bila na krovu stare ladje, ki se je potepala na morju od kitajske vojske dalje. Poznala se nista, ker je bil eden pri strojih, drugi pa v bolnišnici. In ko sta se tako o vsem mogočem pogovarjala, sta oba mornarja z »Rože«, ki se pred osmimi dnevi niti poznala nista, dognala, da sta njuna sorodnika umrla isiega dne. Na morju, pa najsi bo kjerkoli, se ljudje zmeraj najdejo.
Nato je prišla noč, po njej so bile sem pa tja razsute luči, včasih pa jo je razživel kak daljni gozdni požar.
Ko je zvonec poklical k večerji, Jerome še zmeraj ni videl Neela, krmilo je pa držal že od jutra. Nekaj časa je čakal in ker »poveljnikov namestnik« ni prišel, se je razjezil: »Kaj? Kar ves dan me bo tako puščal pri krmilu?«
»Takoj mi ga najdi.« je naročil Christu, ki se mu je prišel ponujat, da bi prinesel večerjo.
Bil je tako razjarjen, da je mali preskakoval stopnice po štiri naenkrat in padel kot bomba v kajuto, kjer so mornarji bili pri večerji.
»Nič kaj prida ni tamle gori,« je zadihano rekel,
»gospodar je besen, za vsako ceno hoče gospoda Neela, ali veste, kje je?«
Nihče ga ni videl.
»Saj res, kam se je zaril?«
»Si ga ti videl?«
Začudili so se, mislili so, da je na poveljniškem mosta.
»Vsekakor ga je treba najti.«
Polotil se jih je neke vrste strah. Odkar je Romain izginil, niso bili mirni. Dvignili so se, pustili svoje menažke, v katerih se je strjevala omaka, in šli iskat »namestnika«. Preobrnili so vsak po svoji strani skladišče, zapuščeno kajuto, kjer je umrla tista ženska, in predpalubje. Vse zaman. Uro pozneje so drug v drugega zrli z dolgimi obrazi in si niso drznili priznati, česa se bojijo.
»Pa vseeno, saj ni imel vzroka, da bi storil isto kot stari.« je rekel Thiebot.
»Kaj se ve. kaj se človeku lahko pripeti v neznanju.«
»Res ... kaj se ve.< Neke vrste preplah se jih je polotil.
»Kaj storiti?«
»Še ga bo treba iskati.«
»Pri malem ni, pogledal sem.«
»Spi mali?«
»Spi, jasno.«
»Kaj misliš ti?«
»In ti?«
»Ce na ladji eden začne...«
Zmigali so z glavami. Bili so nemirni, vraževernost se jih je polastila. Povedali so vse Thiebotu in ker je bil gospodarjev prijatelj, je šel on na most. Njemu je bilo laže govoriti.
»Ne najdemo ga,< je rekel s sklonjeno glavo.
»Kaj praviš?« je vprašal mladi mož in se obrnil.
»Pravim, da smo ga iskali vsepovsod.«
Nato je za hip obmolknil, potem je proti svoji volji dodal:
»Da se le ni vrgel kot tvoj stric v vodo.«
»Daj no daj, ne govori prismodarij,« je rekel Jerome, skomigaje z rameni. »Daj, primi za hip krmilo, do Pere je še dve uri, grem jaz pogledat. Samo na smer in hitrost glej, saj ne bo težko.«
Prisilil se je k počasni hoji po stopnicah, da bi lahko obvladal živce. »Pa menda vendar ta presneti Neel, ki ga je rešil, ni storil tega! To bi bilo preneumno!«
Šel je v stranišče, malo zaradi tega, da bi vse preg’">dal, malo zaradi tega, ker je ostal ob kolesu ves dan. Ker nikogar ni bilo tamkaj, se je z roko naslonil na zid. Po hrbte so ga tolkla straniščna %Trata, on pa se je olajšal in zraven premišljeval.
Pred vsem mora priti do resnice, mora razjasniti sum, ki ga je obsedel in ki prav gotovo gloda tudi mornarje.
Vsi so bili zbrani v moštvenem prostoru. Ko je vstopil, so obmolknili. Nahrulil jih je:
Prava čreda bedakov ste, slabo ste iskali, saj se vendar Neel ni mogel razbliniti. V kakšnem kotu dremlje, to je vse.«
Želel je, da bi ga dobili, da bi ga jim pokazal in da bi jih pomiril in prepričal.
»Ti, Mouchel, poglej v prednji prostor!«
»Prav od tamkaj sem pravkar prišel.«
»Vrni se, slabo si gledal! In ti, Voidries, ki poznaš morje in ladjo, stopi h krmilu.« Pri sebi je pomislil: lahko gre, ker Romaina ni več tamkaj. »Pomagal boš Thiebotu, nič slabega ne bo, če bosta oba tamkaj. Ostali pa pojdita in iščite povsod! Paluba?«
»Smo jo preiskali.«
»Ste pogledali v rešilne Solne?« -
>Ne.«
\