Leto 1892
885
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXX. — Izdan in razposlan dné 80. novembra 1892.
(Obsega štev. 198.—200.)
19§*
Dopustilnica z dné 21. oktobra 1892.1.
za lokalno železnico od postaje Ttumacz-Palahicze v Ttumacz.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimèrski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinSki, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je pod tirmo „ Cukrowarnia w Tiumaczu, Gumifiski, Volter i spölka“ obstoječa družba tlu-inaške fabrike za c i iker zaprosila, da bi se ji dalo dopustilo, zgraditi lokalno železnico od postaje Tlu-macz-Patahicze na progi državne železnice Stanisla-velj-Husiatyn v Tlumacz ter po nji vršiti obrat, vzvi-
delo se Nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja, imenovani koncesijonarki to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), potem zakonov z dné 17. junija 1887.1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229) podeliti takö-le:
§• I-
Pod firmo „Cukrowarnia w Tiumaczu, Gu-mitiski, Volter in spölka“ obstoječi družbi dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo napraviti kot lokalno železnico s pravilno raztečino od postaje Tlumacz-Palahicze na progi državne železnice Stanislavelj-Husiatyn v Tlumacz.
Koncesijonirano lokalno železnico je pred vsem vravnati in obratovati za javni promet blaga.
Vendar je koncesijonarka dolžna, na zahtevo državne uprave uvesti na koncesijonirani železnici pravilno vožnjo oseb, ako vdeleženci v založbo viših stroškov, ki vsled tega nastanejo koncesijonarki, v gotovini ali s poroštvom nekega določenega donosa zagotové prispevke, ki so po sodbi trgovinskega ministerstva zadostni.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nasledne ugodnosti:
(S1ot«h1»cK)
156
a) Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi'; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvarčh.
h) Oprostitev od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam ;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo dvajsetih let, računčč od današnjega dné.
§. 3.
Družba je dolžna, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončati jo naj-dalje v šestih mesecih, računeč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bo držala gorenjega rokii za gradnjo, dolžna je koncesijonarka, dati na zahtevanje trgovinskega ininisterstva zagotovilo, položivši primerno kavcijo v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, srne se izreči, da je ta položnina zapala.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarki dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§. 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne na-redbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Znesek resnične napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem naj veljä to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izguhe pri nabavi glavnice.
Ako bi po dovršitvi železnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožili obratne oprave, srnéjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor grč.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traje dopustilo, po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava.
§• 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah.
Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reč! se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in to ne samo o potovanji na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanji na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom, nadalje za vojaško stražno krdelo civilnih sodišč dunajskih, za žanda-remstvo, in pa za vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarka se zavezuje, da bo pristopila k dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripo-maganja z vozili za veče vojaške prenose, nadalje k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske, in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarko moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat.
Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali še le po" tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarko veljavo in moč, kadar se ji bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti ima koncesijonarka samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in vrste obrata, in sosebno z ozirom na to, da se je koncesijonarki, dokler se drugači ne ukrene, dodelila prostost od dolžnosti, da uvede pravilni osebni promet.
Koncesijonarka je dolžna, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1.
(Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 8.
Koncesijonarka je dolžna, v slučaji mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat v toliko in tako dolgo, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica.
§. 9.
I
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesijonarke ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
g. 10.
(Iradnjo in obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice vodi za račun koncesijonarke država.
Kako naj se vodi ta gradnja in obrat, to se vravna s posebno gradno in obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarko.
§• 11-
Koncesijonarka ima dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samö toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, raz,glašenih v prilogi C k dopustilnici 'z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63.
§• 12.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti proti plačilu napravne glavnice, ki je ob času odkupa še nerazdolžena (§. 6.).
Država ima pravico, to glavnico plačati ali v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletji na dunajski borzi zaznamovali (notirali) o državnih zadolžnicah enake vrste.
Izplačavši odkupnino pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zalöge, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§• 13.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva. tudi vozil, gradivnih zâlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalögov v obsegu, povedanem v §. 12., poslednjem odstavku.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdrži koncesijonarka last pričuvnega zalöga, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imela po obračunih tirjati, potem last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne irnovine, katere si je ona sezidala ali pridobila po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
S- U.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna oprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in uka-
zati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno, kakorkoli se ji vzvidi primerno, prigledovati^ da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja ne plačuje koncesijonarka, dokler se dru-gači ne vkrene, nobenega posebnega povračila v državno blagajnico.
Koncesijonarka se odvezuje zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redü z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na povračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadninsko-uradnem nadzoru, in gledé dolžnosti, da zastonj nabavlja in vzdržuje uradne mestnosti.
§• 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tä dopustilnica, in dodeljujoč koncesijonarki pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državno-glavnem in prestolnem mestu dunajskem edenindvajsetega dné meseca oktobra- v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem in drugem, Našega cesarovanja štiriinštiridesetem.
(R) Franc Jožef h. r.
Taaffe s. r.	Stoinbach s. r.
Itacqueheni s. r.
19».
Razglas finančnega ministerstva z dné 20. novembra 1892.1.
o ustanovitvi po enega davčnega in sodnega po-kladnega urada v Kutyh, Lopatynu. Andrychowu, Zabfotowu. Mikolajowu. Makowu. Czarnem Du-najcu, Pruchniku, Sadowi Wiszni. Komarnu in Žabnu v Galiciji.
Na podstavi najvišega odločila z dné 8. febru-varja in z dné 7. septembra 1892. 1. se za občine v enako imenovanih sodnih okrajih ustanavlja po en davčni in sodni pokladni urad v Kutyh, fcopatynu, Andrychowu, Zabtotowu, Mikolajowu, Makowu, Czarnem Dunajcu, Pruchniku, Sqdowi Wiszni, Komarnu in Žabnu v Galiciji.
Vsakateri teh novih uradov je dolžan, da poleg poslov, kateri davčnim uradom pristojé kot takim, opravlja tudi posle kumulativnega sirotin-skega in sodnega pokladnega urada tistemu sodišču, katero je v njegovem stojališči.
Novi davčni in pokladni uradi naj svoje uradno delovanje pričn6 s 1. dném decembra 1892. 1.
Vsled ustanovitve gori imenovanih novih davčnih in sodnih pokladnih uradov se počenši z imenovanim časom
1.	v sodnem okraji Kuty ležeče občiue Bar-winkowa, Bialobcrezka, Chorocowa, Dolhopole, Fe-reskul, Holowy, Hryniawa, Jablonica, Kobaki. Kra-snoila, Kuty mesto, Kuty stare, Perechrestne, Polanki, Rostoki, Rožen maly, Rožen wielki, Rybno, Slobodka, Stebne, Tudiéw, Uécieryki izločujejo iz davčnouradnega okraja Kosséw ter se odkazujejo davčnemu uradu v Kutyh;
2.	v sodnem okraji fcopatyn ležeče občine Barylöw, Batyjöw, Chmielno, Hrycowola s Podmana-sterkom, Kustynom in Rudenkom ruskim, Luszköw, Lopatyn,Manastyrek, Mikolajöw z Adamöwko in Ster-kowcem, Romanöwka, Ruda z Wçglarki in Mam-czuri, Rudenko lackie, Smarzöw z Barszczovom, Stanistawczyk z Bordulaki, Stotpin s Kasztelany, Strzemilcze sè Zahalko, Szczurowice, Toporöw z Lentkowom in Toporowskim, Tröjca s Kuty Aröjeckimi in Lçtkowom, Turza z Baczko, Bažany, Hucisko in Lasowy, Uwin, Zawidcze z Brandisöwko izločujejo iz davčnouradnega okraja Brody ter se odkazujejo davčnemu uradu v fcopatynu;
3.	v sodnem okraji Andrychöw ležeče občine Andrychôw, Frydrychowice, Gtçbowice z Lozy,
Inwald, Nidek, Ponikiew s Kozieiicem, Kaczyno in Hobolom, Roczyny z Brzczinko, Rzyki, Sulkowice, Targanica, Wieprz ad Andrychöw, Zagörnik izločujejo iz davčnouradnega okraja Wadowice ter se odkazujejo davčnemu uradu v Andrychowu ;
4.	v sodnem okraji Zablotöw ležeče občine Borszczöw, Chlebiczyn polny, Dunycze, Džurow, Iliiice, Kielichöw. Nowosielica, Oleszköw, Popielniki, Rožnow, Rudniki, Tröjca s Cuculinom, Trošcianiec, Tuczapy, Tuluköw, Zablotöw izločujejo iz davčnouradnega okraja Sniatyn ter se odkazujejo davčnemu uradu v Zablotöwu;
5.	v sodnem okraji Mikolajöw ležeče občine Brzezina, Gzernica, Demnia, Drohowyž, Ilöw, Krup-sko, Malechöw, Mikolajöw mesto s Prynio in Radzie-jowom,Nadiatycze,Piaseczna, Rozdöl mesto z Olcho-wom, Rozwadöw, Rudniki s Gošcincem, Stulsko z Wolo malo in Wolo wielko, Trošcianec, Ušcie, Weryii izločujejo iz davčnouradnega okraja Žyda-czöw ter se odkazujejo davčnemu uradu v Mikolajowu ;
6.	v sodnem okraji Maköw ležeče občine Biala, Bienköwka, Budzöw, Grzechynia, Jachöwka, Juszczyn, Kojoszöwka, Maköw, Skawica, Zawoje, Zarnöwka izločujejo iz davčnouradnega okraja Myslenice ter se odkazujejo davčnemu uradu v Makowu;
7.	v sodnem okraji Czarny Dunajec Chocholöw ležeče občine Ciche, Czarny Dunajec, Dlugopole, Dzial, Dzianisz, Miçdzyczerwienne, Odrow^ž, Pie-ni^zkowice, Podczerwone s Kaniöwko, Ratulöw, Stare Bystre, Wilöw, Wröblöwka, Zalužne izločujejo iz davčnouradnega okraja Nowytarg ter se odkazujejo davčnemu uradu v Czarnem Dunajcu;
8.	v sodnem okraji Pruchnik ležeče občine Bystrowice, Chorzöw, Czqstkowice, Czelatyce, Czu-dowice, Hawlowice dolne, Hawlowice görne, Jo-dlöwka. Kramarzöwka s Iioluczem, Pruchnik mesto in vas, Rqozyna, Rokietnica, Rozbörz dlugi, Rozbörz okr^gly, Rzeplin, Swiebodnu, Tuliglowy s Piaski, Tyniowice, Wçgierka, Wiechowice, Wola rzeplinska, Wola wçgierska izločujejo iz davčnouradnega okraja Jaroslavelj ter se odkazujejo davčnemu uradu v Pruchniku;
9.	v sodnem okraji Sqdowa Wisznia ležeče občiue Bortiatyn, Chorošnica in Nowosielica, Czy-zowice, Dmytrowice in Koniuszki, Dolhomošciska, Dydiatycze, Krölin, Ksi§žy most, Kulmatycze, Ma-kuniöw, Mistycze, Mokrzany male, Mokrzany wielkie, Niklowice, Orchowice s Holodöwko in Kocierzynom, Podliski, Sanniki, Sadowa Wisznia, Przedmiešcie in Kqty, Stomianka sè Slaboczem, Stojafice, Szeszero-wice, Tuliglowy in Piaski, Twierdza, Wiszenka,
(Slov«nl«oh.)
156
300.
Razglas inisterstev za finance in trgovino z dné 26. novembra 1892.1.
Wojkowice, Wola arlamowska, Wolostköw, Wol-czyszowice, Zagrody, Zarzycze, Zawadöw izločujejo iz davčnouradnega okraja Moščiska ter se od-kazujejo davčnemu uradu v Sadowi Wiszni;
10.	v sodnem okraji Komarno ležeče občine Andryanöw, Brzeziec, Buczaly s Hermanom, Burcze, Chlopy, Gzulowice, Horožanna mala, Horožanna wielka, Honiatycze, Holodöwka, Jakimczyce, Kahu-jôw, Katarynice s Horbulo, Klicko, Kolodruby, Komarno mesto, Koniuszki krölewskie, Koniuszki tuli-glowskie s Krukawcem, Litewka s Horbulo, tow-czyce, Malpa, Monasterzec, Mosty z Dniestrzykom in Swiniuszo, Nowawies z Jasinovom, Mielniczne, Pily, Poddoliny in Swiniusza, Podolce, Podwisokie z No-wosiölki, Podžwierzyniec, Pohorce z Ostrovom, Porzecze zadwörne z Gruntom, Powerchöw, Rumno, Ryczychöw, Saskadominikalna, Susulöw, Tatarynöw, Tulyglowy z Jasinöw, Terszaköw, Werbiž z Saj-kowem in Debino izločujejo iz davčnouradnega okraja Rudki ter se odkazujejo davčnemu uradu v Komarnu;
11.	v sodnem okraji Žabno ležeče občine Bie-niszowice, Biskupice z Zawierzbiem, Borusowa, Chorqzec, Dçblin z Nowopolem, Grçboszôw, Gorzyce z Adamirzem, D^bröwka in Pilcza, Hubmice, Jadow-niki mokre, Jagodniki, Karsy, Kozlöw, Klyž, Konary, Lasköwka partirtska ali Ghor^žec, Lubiczko, Miecho-wice male, Miechowice wielkie, Nieciecza, Odpo-ryszöw z Lasköwko, Otfinöw z Gzyzovom, Gruszöw, Janikowiec in Pierszyce, Paluszyce, Pasieka, Pilcza telichowska z D^bröwka in Niwki, Podlasie dçbowe, Podfilipie, Siedliszowice, Sieradza, Sikorzyce, Ušcie jezuickie, Wietrzychowice sè Simaszowicami in Pasieko, Wola grçboszowska, Wola rogowska, Wola želichowska, Žabno z Targoviskom in Za-kirchalem, Zalipie s Kozubicami in Niwkami. Žela-zöwka, Zelichöw sè Zapastewnicami izločujejo iz davčnouradnega okraja D^browa ter se odkazujejo davčnemu uradu v Žabnu.
Steinbach s. r.
o izpremembi oblasti za uvozno zacolovanje, ki jih imajo colnije pri blagu t. št. 124. c) in d) v prometu po pogodbi.
Porazumno s c. k. trgovinskim ministerstvom in vdeleženimi kraljevo-ogerskimi ministerstvi se spisek o oblastih colnij za uvozno zacolovanje (priloga B k §. 21. izvršitvenega predpisa k čolni tarifi, izdanega dné 25. maja 1882, 1.) izpreminja takö, da se more v prometu po pogodbi zacolovanje bombaževe preje t. št. 124. nad št. 29. do št. 60. angleške opravljati pri malih colnijah I. razreda, zacolavanje bombaževe preje ostalih številek pak samo pri vé-likih colnijah II. razreda.
To ukazilo zadobi moč s 1. dném decembra 1892. 1.
Steinbach s. r.	Bacquehein s. r.
Popravek.
V XLVI1. kosu Državnega zakonika, izdanega dné 28. oktobra 1891. I., v št. 154., v katerem se objavlja spisek colnij in colnišč, postavljenih v avstrijsko-ogerskim colnem okoliši, prečrtati je na strani 404. pod št. 28., lit. c) navedeno podružnico velike colnije v Feldkirchu: Bangs-Rheinüberfuhr.