Stev. 140.
V Ljubljani, ponedeljek dne 2.0. maja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 0 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
rraznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob . uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v ■pravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno J 10*— četrtletno I£ o‘—, mesečuo K 1'70. — 4 iriozeinstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se £	pošilja	upruvništvu.
Telefon številka 118.
:a
m
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
n:	DredniBtvo in upravniStvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma i se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla*« ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ia zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju posl pust — Za odgovor je priložiti znamko. »
•••
•••
in
Telef.m številka 118.
as
Katoliška narodnost.
Zadnje čase se je pojavila na Slovenskem t. zv. katoliško narodna mladina. Ta mladina pravi, da je narodna, toda le toliko, kolikor dopušča vera. Kadar vera in narodnost prideta v konflikt — je treba iti z vero proti narodnosti. Vera }e nad narodnostjo — prva je vera potem narodnost — tako trdijo. Ako je treba n. pr. voliti med katoliškim Nemcem in naprednim Slovencem — je treba iti z Nemcem proti Slovencu, kajti vera zapoveduje, da se narodnost podvrže, ker je katoliški Nemec veri koristen
— napi eden Slovenec pa nevaren — je treba iti z Nemcem proti Slovencu . . .
Prešeren bi rekel:	»Kako	strašna slepota
je človeka! . . .« Na Koroškem smo imeli večkrat priliko čutiti posledice te katoliške narodnosti. Drugi veliki narodi se danes več ne bore za vero — ampak zase — mali slovenski narod pa naj se bije za vero — in sam naj pogine. Naš razvoj zadnje dobe kaže, kam vodi katoliška narodnost.
Mladina, ki je katoliško narodna izhaja iz Mahničevih naukov. Da bi bila v svojih nazorih bolj trdna, ji je dr. Aleš Ušeničnik izdal knjigo »Več luči«, kjer je več Mahničevih člankov. Te članke, posebno one, ki se tičejo narodnosti, je Podvrgel dr. Rostohar strogi kritiki v »Napredni Misli«, kjer vsak lahko natančneje pregleda, kaj je to katoliška narodnost. Podajamo le nekaj podatkov:
Mahnič podaja najprej definicijo naroda ter narodnosti in pravi: »Narod je skupina ljudi, ki izhaja iz istega rodu, govore isti jezik in se po posebnih svojstvih in običajih ločijo od drugih ljudi.«
Mahnič razlaga tudi početek naroda in narodnosti. Trdi, da se je človeška družba raz-ličila po narodnostnih skupinah deloma naravnim petom, deloma pa s tem, ker je Bog neposredno posegel v človeške razmere. In sicer »naravno se je narod razvil iz družine«. Iz ene družine se je porodilo več ljudi, ki so potem vsak zase ustanovili svojo družino; iz teh družin so se razvile zopet druge itd. Tako se je krog iz enega praočeta izhajajočih čedalje bolj širil, dokler niso počasi, v teku vekov, nastali celi narodi. Narod je v svojih posebnostih baje že iz hiše svojega praočeta nekako označen. »Poglavitna dedščina pa, ki jo je narod dobil od svojih očetov, je jezik.«
Po Mahničevem ima vsak narod svojega »Adama« ali praočeta — pa menda tudi pramater — iz katerega se je razvil. Torej Slovenci svojega, Nemci svojega, Italijani, Francozi, Angleži in Amerikanci pa zopet vsak svojega.
V	drugem odstavku obravnava Mahnič o razmerju med narodnostjo in vero. Mahnič pravi, da to razmerje ni neutralno ali celo ekskluzivno, ampak narodnost je naravnost verska zadeva in dokazuje to tako-le: Narodnost je nekaj človeškega. Bog pa je absolutni gospodar človekov in vsega človeškega. Razmerje med človekom in Bogom določuje vera; zatorej zavzema vera vsega človeka in vse, kar človek dela. Ni dejanja človeškega, ki bi bilo nasproti Bogu popolnoma indiferentno; ali je dobro ali je slabo. Določevati pa, kaje je dobro, kaj slabo
— to poglavje spada v nravoslovje. Nravo-slovni učitelj krščanskemu ljudstvu je pa — duhovnik. Na drugi strani pa je vzrok narodnosti oni babilonski stolp, pri katerem je Bog ljudem jezike zmešal.
Mahnič se dobro zaveda, da je to njegovo dokazovanje v nasprotju — ali, če govorimo z njegovega stališča, vsaj v navideznem nasprotju s svetim pismom, zato se dotakne tega vprašanja rekoč: »Res je, da je narodnostna različnost posledek greha, ker, kakor priča sveto pismo, je Bog prav s tem hotel kaznovati ošabnost človeškega rodu, da je ljudem zmedel govorico in jih razkropil po zemlji. Narodnosti je dal torej početek greli. Toda ne vse, k česar početku je greh dal povod, je slabo. Tudi prisega se je uvedla radi človeške lažnjivosti — a nihče ne bo trdil, da je prisega slaba; radi bolezni je potrebno zdravilo, in vendar je zdravilo dobro. Tako zdravilo za človeški rod je bila zmeda skupnega jezika, iz katere so se porodile razne narodnosti; kajti prav s tem se je ustavilo nadalnjo razširjanje in poobčenje upornosti proti Bogu, tako da se ni okužil ves rod. Bog je skupno zaroto strl in združene moči razdvojil
—	tako je narodnostna različnost služila božji previdnosti in je posredno dobri stvari veliko koristila.« Jeziku narodnemu pa je vkljub temu še ostala pozitivna dobrota, in ta je velika.
Mahnič je potem nadalje iskal po svetem pismu dokazov in je prišel do prepričanja, da je »narodnost nekaj paganskega, pregrešnega. Kajti sveti Pavel je pridigal, da v cerkvi ni razlike med Grkom in Judom — ampak smo vsi eno . . .« Zato je narodnost paganski ostanek — pravi katolik ne inore biti naroden posebno tedaj, ako narodnost sprejema vase novo kulturo.
Zato lahko razumemo, kako morejo biti klerikalci zmožni vseh dejanj brez obzira na narodnost. Oni so narodni samo če je narodnost veri — oziroma kar je glavno — njim v korist. Po jezuitskem načelu'pa jo naravnost morajo izrabiti kot sredstvo proti napredku.
V	tej luči razumemo lahko marsikako dejanje naših klerikalcev, ki je nam z narodnega stališča nerazumljivo.
Kranjski deželni odbor — dolžnik učiteljstva.
Škandal je to, kar se dogaja dandanes na Kranjskem, da se učiteljstvu ne izplača niti pri-služenega denarja, da se izmozgava in izkuša z zavlačevanjem izplačila gmotno oškodovati socialnega trpina — slovenskega učitelja.
Krvavo prisluženi denar se izkuša odtegovati učitelju s prepoznim izplačilom zaradi maloramrnosti uradov, in po krivdi uradnega šikaniranja se prisiljuje učiteljstvo do tega, da se zadolžuje. Znana nam je politiška zloba, ki jo uganjajo v uradih razni ljudje.
Znano je že, da kranjski deželni odbor ni hotel izplačati učiteljstvu nagrad za nadaljevalni pouk in tudi ne raznih drugih nagrad. Zavlačeval je namenoma izplačilo, samo da je učiteljstvo trpelo gmotno škodo. Znana je najnovejša stvar, kako deželni odbor kranjski še do danes ni izplačal petindvajset procentnih doklad učiteljstvu in hoče naravnost izstradati učiteljstvo.
Saj si je pa deželni odbor kranjski tudi z zlobnim namenom pridržal izplačevanje nagrad in drugih stvari, ki jih je prej določeval deželni šolski svet, da oškoduje učiteljstvo, kjer le more.
I o so dejstva, ki kriče do neba, to je toliko, kakor bi deželni odbor jemal denar iz žepov učiteljstva, zakaj učiteljstvo se mora zaradi malomarnega izplačevanja že prisluženega de-
narja od strani deželnega odbora zadolževati in mora plačevati visoke obresti, ker mu dežela ne mara plačati tega — kar mu je dolžna.
Tu so uveljavljeni menda tisti nauki Krista, po katerih se ravna pri nas v deželi katoliška vladajoča stranka; tu je tisto krščansko usmiljenje; tu je zapopaden klerikalni princip iz sedem poglavitnih grehov; duševni in telesni ubijalci učiteljstva ste!
Politiški bojkot; da, tisto prokletstvo krščanske pravičnosti!
V	duši učiteljstva odmeva danes vsak glas iz slovenske javnosti, in vsa sodobna nasilja so našla v srcih in dušah učiteljstva tako krepak odmev, da bo plamen užaljenega človeka izbruhnil liki plamenu groznega požara, ki uniči vse. In tok, ki ga sade drugi z razporom, ne bo prišel na dan v obliki ponižne revolucije, temveč bo izbruh najsvetejših čuvstev užaljene slovenske duše, ki bo z anarhijo vračal dela anarhistovske družbe.
Politiški bojkot, ki je danes v slovenski javnosti rana, ki se celi, je v srcih učiteljstva še odprta, nezaceljiva rana; in narodno izdajstvo klerikalizma je najogorčenejši izraz čuvstev, ki bude v človeku sposobnosti za najhujša dejanja.
Deželni odbor kranjski hoče zbuditi v srcih učiteljstva ves gnjev in pripravlja izbruh najogorčenejših dejanj.
Danes povemo javno, da se kranjski deželni odbor norčuje iz slovenskega učiteljskega trpina in ga trpinči naravnost na inkvizacijski način.
Račune, ki so jih preganjani napredni učitelji predložili že pred dvema letoma kranjskemu deželnemu odboru, in ki jih je kranjski deželni odbor dolžan plačati, jih še do danes ni poravnal. Kranjski deželni odbor daje torej preganjano učiteljstvo na inkvizacijsko nate-zcvalnico in ga trpinči na naravnost nečloveški način.
To so stvari, ki naj zve javnost, zakaj ta dejanja morajo roditi odpor, ki mora postati smrtonosen za sedanje anarhistične razmere.
Rusija in Turčija.
Evropske diplomacije danes ne zanima več italijansko turška vojna, ker je prišla že zdavnaj do prepričanja, da ni mogoče nikako uspešno posredovanje, da se bo moral boj končati s konečno kapitulacijo Turčije. Tem večje skrbi pa delajo diplomaciji poročila o stališču ruske vlade, ki motri razvitek vojne navidezno z največjo nevtralnostjo, obenem pa pripravlja najdalekosežnejše odredbe, ki prav nič ne dokazujejo skrajne miroljubnosti ruske vlade. Turška javnost je radi ruskega stališča skrajno prestrašena, ker dobro ve, da Turčija ne more pričakovati ničesar dobrega, ako poseže v italijansko - turški konflikt Rusija le z najmanjšim podhvatom. Ze precej časa je tega, ko je obiskal ruski mornariški minister Sevastopol, skoro nato pa so prišla poročila, da so posamezni oddelki ruske mornarice zapustili pristanišče in da so jih videle ladje na odprtem Črnem morju, in to vedno v bližini Bosporja. Turška vlada je res takoj vprašala rusko, kaj pomenja to nenavadno križarjenje ruskih bojnih ladij v bližini Bospora, a ruska vlada se je izgovorila z nenadnim izgovorom, naše ladje le manevrirajo.
Rusija je pričakovala italijanske akcije pred Dardanelami, a tudi vedela za posledice te akcije, to je za zaprtje Dardanel. Ko se je
to zgodilo je bila tudi Rusija prva, da je vložila, in to temeljem službenega poročila prijateljsko noto, v kateri se izjavlja proti zaprtju. Ruska vlada pa gre še naprej in zahteva povračilo za škodo, ki jo je pretrpela ruska trgovina vsled izjemnih odredb Turčije. Lahko bi se torej trdilo, da Rusija še vedno pričakuje nadaljevanja italijanske akcije pred Dardanelami, ker sicer bi ruska mornarica ne čakala pred Bosporom. Ponovni italijanski napad na Dardanele bi pa gotovo izzval Rusijo, da stopi v akcijo tudi ta.
Ruska diplomacija danes trdovratno molči, nikdo ne ve natančnih podatkov o namerah in naklepih ruske vlade, zato pa to skrivnostno pripravljanje vzbuja čimdalje hujše skrbi.
DNEVNI PREGLED.
Gostinčar — branitelj krščanstva. Kranjski klerikalni poslanci v državnem zboru so poverili poslancu Gostinčarju važno in hvaležno nalogo. Kakor so nekdaj papeži imenovali francoske kralje zaščitnikom katoliške vere, tako so tudi klerikalci poverili Gostinčarju to vzvišeno nalogo in mu poverili častni naslov zaščitnika katoliške vere v avstrijskem državnem zboru. Na prvi pogled je to malo čudno, ker je med klerikalci več duhovnikov in med njimi celo doktorjev teologije, ki bi jim ta naslov bolj pristojal, ali tudi Gostinčar se odlikuje v ti vlogi. Navadno sicer dremlje na svojem udobnem sedežu v parlamentu, kakor hitro se mu zdi. da je vera v nevarnosti, pa se dvigne in z vso svojo zgovornostjo zavrača napadalce. Govoranc si sicer ne more privoščiti. ker taki intermezzi pridejo prehitro in ni mogoče, dobiti pravočasno človeka, ki bi mu mogel sestaviti primeren govor, zato se omejuje na same medklice. Ze zadnjič je pri vprašanju posl. Breiterja glede izrabljanja dvora v reklamne namene povodom evharističnega kongresa. Gostinčar branil katoliško vero. včeraj pa je nastopil proti Masaryku in očital delu pesnika M;icharja svinjarske tendence. Seveda je dobil od vseh strani take odgovore, da je umolknil, posebno, ko so se mu muzali celo njegovi somišljeniki in mu noben ni hotel pomagati. Zato je seveda moral hitro utihniti, ker mu je zmanjkalo besed, a odgovarjati ni mogel, saj mu ni Masaryk povedal, da misli govoriti o zadevi. Pa vendar se je Gostinčar počutil prav dobro, saj je imel priliko, da je pregovoril besedo, ki mu gre tako rada in lepo iz ust, rekel je: svinjarija! ter bil zadovoljen in srečen. Tako je zopet minul dan, ko je Gostinčar dokazal. da klerikalci niso mogli nobenemu vrednejšemu poveriti naslova zaščitnika katoliške vere v avstrijskem državnem zboru!
Prof. Masaryk o naših klerikalcih. Klerikalna delegacija v drugi ljudski poslanski zbornici je vsled svoje škandalozne politike in žalostnega slovesa iz prve ljudske zbornice, kakor znano, zgubila ves svoj upliv. Nekdaj tako mogočni dr. Šušteršič, ki je vodil za nos »Slovansko enoto« in ž njo vse slovanske poslance, ki so bili združeni v tej parlamentarni slovanski zvezi, je danes omejen samo na peščico svojih najožjih pristašev. Nihče mu noče več na lim. Razumljivo, da je v takih okoliščinah Šušteršič spoznal za najbolje, ako se umakne v vladni tabor., kjer se je vedno počutil tako dobro. Sramotna politika slovenskih klerikalcev v državnem zboru je streznila vse pametnejše slovanske elemente, ki sedaj odklanjajo vsako skupno delo z izdajalci. Kak ugled uživajo naši
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski.
Cigan je stal ravno, kakor je bil privezan k drevesu. Niti ena kroglja ga ni zadela. Strelci brezdvomno niti pomerili niso vanj. Bil pa je podoben mrliču.
»Sram vas bodi. gospodje!« zakliče Mar-čev jezno; »vstrelite še enkrat!«
Znovič se je ponovilo povelje. Puške so zopet počile... Cigan je pobesil glavo in roki sta mu omahnili. ..
Na griču med vstaši se je začulo glasno ploskanje.
»Vaša kazen, gospodje, je to pot bila ta, da sprejmete krst krvi... Zahvalite se velikodušnosti Ognjanova in usmiljenju bojnega sveta«.
Ko so nesrečneži razumeli, da so rešeni, ozirali so se plašno okrog, kakor sprebujeni iz hudih sanj...
Od utrdbe pa se je razlegalo novo, radostno ploskanje.
XXX.
Stremska dolina je izbruhnila!
Čudno, čudno!... Nerazumljivo!... Grozno!... A do tega trenutka še nič in ničesar... Kaj neki delajo? Kaj dela Bela Cerkev! Molče, kakor bi bili izumrli... Molčč! Grozno molčanje. strašno!... Ne drznem si niti misliti, da stoji ondi s prekrižanimi rokami in da so s po-
svetovanjem dospeli k razumu... Ali ne pravi ta bedak rcsnico? Vendar ondi je Sokolov, ondi je Popov, je urednik ... Ondi so moji sokoli... Fantje, da bi jih bilo treba iskati, same ognjene glave. Kaj čakajo? mar čakajo na me? toda ako ne pridem, ali nemara poginem. ali se ne poprimejo ničesar? Ali so gluhi in slepi, da ne vidijo ničesar? Klisura je vstala. Kcprvštica vstala. Panagjurište vstalo, Srednja Gora gori. Samo Stremska dolina spi? Ali se je pripetila nesreča, ali so naleteli na nekako naglo oviro? To pa je nemogoče. Ako Bela Cerkev ne more vstati, zamore poslati četo. v kateri bo nameščen vsaj vsak deseti... Zamore obedriti druge ... Toda ona stoji, stoji... Vse novice to potrjujejo ... A tako veliko navdušenje!... Tako resne priprave, ki so se tam vršile! ... Ali se to res godi tudi po drugih mestih! Nesreča, prokletstvo božje visi nad Bolgarskim ...
S takimi mračnimi misli je Ognjanov, spreoblečen v Turka, korakal danes previdno iz doline Stare Reke v Stremsko dolino.
Kakor vemo, dne 20. aprila je bil na poti preko Klisure proti Beli Cerkvi z namenom, da jo razburi, brž ko udari ura splošne vstaje. Toda ura je še istega dne udarila v Klisuri. Ves osupel od burje v trenutku groznih duševnih muk, se je on slepe vrgel vanjo, hoteč svoje bolečine zadušiti v viharju borbe ter bodisi najti smrt med boritelji za svobodo domovine. Toda sovražnik se ni prikazal. Zveza Klisure z Dolino je bila pretrgana ... Ognjanov je prebil pet dni in pet noči v utrdbi, rabotajoč z mrzlično naglico nad uredbo vstaje, mučen od nepotrpežljivosti, da bi končno poizvedel, da je vstala tudi Bela Cerkev... Ognjanov je s krvavečim srcem proklinjal slučaj, ki ga je privedel v Klisuro... Videl je, kako škodljivo
je delovalo na duha vstašev to zlokobno molčanje. kako nevarno je omejevalo gibanje ... Zaman si je prizadeval, da bi ojačil tovariše, zaman se jim je pridtiševal. češ da čaka vsaki hip, da vstane Bela Cerkev in za njo da vstanejo tudi druga mesta. Končno je. tudi sam začel izgubljati nadejo ter je z grozo predvidel katastrofo, ki je pretila Klisuri in vstaji. Tu se je odločil k koraku drznemu, da, znorelemu; skozi razjarjeno turško prebivalstvo je hotel splaziti v Belo Cerkev in jo razburiti.
Izpostavil se je nezaslišani nevarnosti in nezgodam. 1 oda z razburjenjem Bele Cerkve bila bi se vrgla iskrica vstaje tudi na druga mesta, pripravljena na vstajo, ob vznožju Stare Planine. Tudi v tem slučaju bile bi turške moči razdeljene. Klisura rešena, požar razširjen in kdo ve? vstaši bi zmagali... Mnogi veliki prevrati imajo svoj izvor v malenkostnih okoliščinah ... Za takšno posledico se je že izplačalo, izpostaviti se nevarnosti. In tako drzen čin je našel svojega človeka.
Ze je bil poldan, ko je dospel v Dolino. Ta je bila v polnem razcvetu, pogreznena v senco in zelenje. Kristalnati potoki so žuboreli po livadah, ozaljšanih z hrastovjem obraščenimi griči. Tu je dolina pod lazurnim nebom in radostnim svitom solnca bila posebno smehljajoča in razkošna, slično podzemeljskemu raju. Ni pa obračala nase pozornosti popotnika, ne videčega ničesar od tega ...
Bilo bi mu lepše, ako bi jo bil videl v plamenu ...
Pot ga je peljala skozi turško vas Rahman-laro. nahajajočo se povsem blizu Klisure. Brez strahu se ji je približal. Ko je korakal med rožnatimi vrtovi na koncu vasi, vstavilo ga je ne-koliko obreženih Turkov; bili so stražniki.
»Od kod prideš, brate?«
»Iz Altunova.«
»V Ahijevo... Ah je tam mirno?«
»Hvala Bogu. ondi je mirno.«
Ognjanovu se je skrčilo srce od bolesti.
»Ostani rajši tukaj v vasi. Jutri napademo Klisuro.«
»Bomo videli... Z Bogom!«
In Ognjanov vnide v vas.
Na ulici je vladalo izvanredno čilo življenje. Turki so v krdelih drvili semtertje, oboroženi od nog do glave. Kavarne so bile tudi napolnjene; prodajalnice polne, gostilnice isto tako. Bilo je očividno, da je bilo tu nekoliko stotin ljudi, ki so dospeli iz sosednjih vasij, da napadejo Klisuro. Vas Rahmanlari je služila za zbirališče. Prestrašen po strašni predslutnji, ki se je tikala usode Klisure. je Ognjanov skušal poizvedeti nekaj bolj odločnega o Beli Cerkvi; še zmerom je verjel, da je nemara vstala v poslednjem trenotku... S takšno nadejo je hotel vniti v gostilnico, v kateri je bil krčmar človek, rodom iz Bele Cerkve. Toda vsled strahu pred nekako podlostjo ni vnišel tjekaj. Korakal je dalje, ogledujoč se pazljivo, h kateri skupini Turkov bi se imel približati. Slučajno je šel mimo »mečete«. Videl je. da je bilo ondi vse polno ljudi. Pri vhodu je bila prava gneča pobožnih Turkov, pa še zmerom so prihajala nova krdela. Godilo se je ondi nekaj nenavadnega.^ Ognjanov je razumel, da ima gotovo »hodža« ondi pridigo, da bi še tem bolj razvnel fanatizem teh razbrzdanih tolp. Polastila se ga je nepremagljiva radovednost in radi tega se je pomešal med pobožni narod. Ni se motiT: uprav v tem hipu je stopil pridigar na leseno stojalo, ki v turških cerkvah služi za prižnico. Pri luči je Ognjanov dobro opazil, da to ni bil navadni vaški hodža, marveč »softa«, ki je ve-rojetno nalašč dospel iz K.
klerikalci v državnem zboru pri slovanskih poslancih, so zvedeli klerikalci v petek, kp jim je vrgel prof. Masaryk sledeče zelo značilne besede v obraz: »Stranka, kateri pripada poslanec Gostinčar in ki je doma zagrešila protikul-turno dejanje s tem. da je pustila propasti slovensko gledališče in protinarodno dejanje s tem. da je ovadila g. Ribnikarja radi septem-berskih dogodkov, se ne sme vmešavati v debato glede Macharjeve čitanke.« Tako uničevalne obsodbe o politiki naših klerikalcev do-sedaj še ni izrekel noben človek. Klerikalci bodo seveda sedaj molčali kakor grob o tej strašni blamaži in zlili zopet ves svoj žolč na najodličnejšega poslanca v avstrijski poslanski zbornici. A naj vpijejo kakor hočejo, pomagalo jim ne bo nič. Sedaj vedo vsi avstrijski poslanci. kaki elementi se nahajajo med njimi.
Kaj bi bilo, ko bi ne bilo našega Gostinčarja. Naši klerikalci so v petek izvršili v državnem zboru zopet »velikansko delo«. Uničili so prof. Masaryka. delo samo pa je izvršil poslanec Jože Gostinčar. Leviti, katere je bral našim širokoustuežem prof. Masaryk. so spravili klerikalce popolnoma iz sebe. »Kaj bi bilo, ko bi ne bilo našega Gostinčarja, tako stoka sobotni »Slovenec«. Vse bi nas svobodomisleci požrli.« A v tem usodepolnem trenotku je kakor »deus ex machina« vstal Gostinčar in preprečil hujšo nesrečo. Kaj zato. če so klerikalci doživeli radi njega še večjo blamažo. Bolha, ki se upa stopiti proti slonu, zasluži pohvalo, pa naj opravi svoje delo kakor že hoče.
»Svinjam je vse svinjsko,« te besede je zaklical češki socijalni demokrat Stejskal v petek v državnem zboru poslancu Jožetu Gostinčarju. ki je upil, da so v čitanki znanega češkega pisatelja Macharja, svinjarije. Pametnejšega odgovora res ne bi nihče mogel dati. Poslanec Stejskal je zadel v živo. Jože Gostinčar je divje skočil po koncu, a ust ni mogel odpreti. Spomnil se je najbrže na razne »svinjarije« v svojem glasilu »Naša moč«, spomnil se je na svinjski »Slovenčev« članek povodom državnozborskih volitev 1. 1907. z naslovom »Buffalo Bill.« spomnil se je na »najodličnejše« proizvode slovenske književnosti — umazane škofove brošure. V takih okoliščinah je res najboljše. če človek molči, da si še bolj ne umaže svojih ust in se še bolj ne blamira. Besede državnozborskega poslanca Stejskala »Svinjam je vse svinjsko« si naj naši klerikalci zapišejo v zlato knjigo in nastavijo kot »Motto« delovanja klerikalne stranke.
Klerikalci pred sodnijo. V četrtek 23. t. m. se prične pred celjsko poroto razprava radi sleparije pri predzadnjih volitvah v c. kr. trgovsko obrtno zbornico. Obtoženi so hudodelstva zlorabe uradne oblasti oz. goljufije po §§ 101 in 197 k. z.: Ivan Kregar, znani bivši klerikalni državnozborski kandidat v Ljubljani, obrtnik, ki naj bi podvrgel obrtni stan klerikalni stranki’ njegova žena Elizabeta, Frančiška Štefetova, žena »Slovenčevega« urednika Štefeta in Iva« Eržen, ki je bil takrat uslužben v pisarni kranjske trgovsko-obrtne zbornice. Trudili so se klerikalni prvaki spraviti s sveta to afero, toda v preiskavi so bili podani taki dokazi sleparije, da ustavljenje sodnega postopanja ni bilo mogoče na nikak način.
Včerajšnja nedelja je bila zelo oživljena. 2e dopoldne so šle vojaške godbe po mestu in so zvabile za seboj mnogo mladega meščantva. Koncert v »Zvezdi« je bil zelo dobro obiskan. »Zvezda« je bila polna — prav v resnici polna
—	tako, da je bila kar gnječa v senci kostanjev. Igrala je sicer godba Belgijcev — toda kdo bi na to mislil. Komadi so ugajali. Popoldne je občinstvo deloma odšlo na izlete, deloma pa se je zbralo pod Tivoli. Po nogometni tekmi se je pomikala tisočglava množica proti hotelu »Tivoli«.
V	podnožju hotela je igrala godba združenih gorskih polkov. Mogočno so odmevali glasovi trompet nad vsemi tivolskimi drevoredi in po vsem tivolskem gozdu. Del meščanstva je šel v hotel Tivoli — večina pa se je ustavila v prijaznem kotu pod hotelom, kjer so razni paviljoni skrbeli za jed in pijačo. Točil je tam gospod Stepič svoje vino, Žalska pivovarna svoje pivo — dobile so se klobase itd. Tako se je razvila prava meščanska pomladanska veselica. Bilo je vse natnešano in vse v najboljši volji. Vsega je zmanjkovalo — pa nič hudega, Ljubljančan zna biti včasih prav zadovoljen — ljudje so ležali po travi, po gozdu, povsod, kjer so mogli — poslušali s godbo, jedli in pili Zvečer so začeli sami peti. Večer je bil čudno krasen, dasi nekoliko hladen. Okoli pol devete ure so začeli leteti z Grada raketi, kar se je prav lepo videlo. Rekli so, da jih je bilo premalo. Grad je bil razsvetjlen najpreje v rudečem pozneje v modrem ognju — kar se je iz daljave čedno videlo. Sploh bila je vesela nedelja. Veselico pod »Tivoli« je obiskal tudi g. župan dr. Tavčar, z nekaterimi mestnimi svetniki in deželni glavar dr. Šušteršič. Pozno v noči so odhajale množice v mesto. — Danes ni javnih koncertov •— koncert je zvečer v kazini, pač pa opozarjamo na kres, ki bo gorel zvečer na Golovcu pri Anžičevm hotelu.
Iz Borovnice: Včeraj dopoldne ob 11. uri se je vršilo slavnostno odkritje nagrobnega spomenika Fran Paplerju, bivšemu nadučitelju v Borovnici. Odkritje se je vršilo na zelo veličasten način. Nagrobni spomenik so ranjkemu postavili prijatelji, katerih je imel Papler dovolj, ne samo med Borovničani .temveč tudi drugje. Nad vse veličastna je bila udeležba iz Ljubljane, a tudi Borovničani so pokazali, da spoštujejo moža, ki je vse življenje deloval v njih blagor in prid. Odkritja se je udeležila korporativno bo-rovniša požarna hramba. Pokojnik je bil namreč tudi vnet gasilec. Častna straža ob grobu so bili borovniški sokoli, kajti »Sokol« se je tudi korporativno udeležil odkritja. Nadalje je bila soudeležena borovniška šolska mladina z učiteljskim zborom. Poleg tega p' prijatelji ranj-kega Paplerja iz raznih krajev. Nagrobni spomenik je v ponos borovniškem pokopališču in je vreden spomina na blagega moža, ki počiva pod njim. Svota, ki je ostala še od spomenika, se je pa naložila v hranilnici in od nje obresti se vsako leto nakupi in porazdeli med borovniško mladino nekaj mlandinskih spisov. Odkritje je
otvoril »Ljubljanski Zvon«, ki je pod spretnim vodstvom skladatelja in pevovodje g. Zorko Prelovca pel nagrobnice. Nagrobni govor je imel g. deželni poslanec Engelbert Gangl, ki je v vznešenih besedah proslavil spomin pokojnika: »Kakor je kamenosek postavil spomenik pokojniku, ki ga je izklesal iz surovega neotesanega kamna in napravil iz tega umotvor; tako si je postavil tudi pokojnik žive spomenike, kajti tudi on je napravljal iz surovega inaterijala umotvore, umno je vlagal kali znanja in omike v mladino in napravil iz nje omikane ljudi.« Ljudstvo je šlo do solz ginjeno iz pokopališča in ohranilo lep spomin na pokojnika. Pokojni Papler je bil učitelj v Borovnici od leta 1875 do 1903.
Narodni doin v Ljubljani. Zbirališče Slovencev bi mislil vsakteri naših rojakov in Slovanov, kateri posetijo našo slovensko presto-lico. a koliko presenetenja. To je le ponosno ime stavbe, ki pa niti pri merodajnih faktorjih ne zasluži tisto, katero bi moral imeti tak narodni hram. Težko je človeku pri srcu, ako pride kak slovanski gost ali zunanji rodoljub v Ljubljano in poseti Narodni dom trdno uverjen, da dobi gotovo stalno slovensko družbo in kako začudeno vprašanje po naši narodni mlačnosti, ko niti v takih prostorih, kakor je Narodni dom ne najde družbe, katero je pričakoval. ker se žal poslužujemo marsikaterikrat raje lokalov, katerih lastniki so naši zagrizeni nasprotniki, namesto, da bi podpirali naša domača podjetja in domačine. Restavracija Narodnega doma s krasnimi prostori in velikim senčnatim vrtom, nudi dobro pijačo in dobro kuhinjo po zmernih cenah, poleg tega je sedanja najemnica soproga moža, ki že skoraj 30 let deluje na narodnem polju in gotovo zaslužita. da ju podpirajo narodni krogi v naj-obilnejši meri. Določili naj bi se večkrat gotovi večeri za Narodni dom, na katerih bi lahko dobili v Ljubljano prispeli rodoljubi slovensko družbo. Merodajni krogi blagovolite upoštevati ta nasvet in skušajte Narodni dom nekoliko oživeti.
Domač prepir. Tam v kamniškem okraju v neki hiši ni bilo miru. Očim in njegov popol-sin se nista mogla razumeti. Zato je prišlo večkrat do prepira. V nekem takem prepiru je mladi fant osuval svojega očma z nožem okoli vratu. Rekli so. je bila težka telesna poškodba. Drugi pa so bili mnenja, da je to domač prepir. ki pravzaprav javnost nič ne briga. Tudi očim je trdil, da ni bilo tako hudo pri onem tepežu. V soboto je bila obravnava pred sodiščem in sodnik je obsodil fanta na en teden, da bo v hiši mir — če bo.
Sodnik vit. dr. Grasselli je imenovan za okrajnega sodnika v Ljubljani.
Besedilo k anši včerajšnji sliki bi se moralo glasiti: Kristus je rekel, ako vas kdo vdari po levem licu, nastavite mu še desno, jaz pa (doktor Krek) vam povem, ako vas kdo vdari po levem licu, vdarite ga vi dvakrat po desnem nazaj!! ...
Sub auspiciis imperatoris. V soboto ob 11. dopoldne je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem zdravilstva sub auspiciis imperatoris Slovenec dr. Hugon Robič, sin deželnega odbornika. Cesarski namestnik je izročil pro-moventu briljanten prstan. Dr. Robič je že lansko jesen dovršil vse rigoroze in je sedaj služboval kot sekundarij v graški bolnici.
Pri ustanovah za slepce je s šolskim letom 1912/13. podeliti tri mesta. Ustanove se uživajo v odgojevalnici za slepce v Linču. Pravico imajo do teh mest na Kranjskem rojeni, ubogi, slepi otroci obojega spola v starosti 7 do 14 let. Ljubljanski prosilci vlagajo svoje prošnje pri magistratu, drugi pa pri svojih okr. glavarstvih do 10. junija t. 1. Prošnje je opremiti z običajnimi dokazili. Cenjene čitatelje prosimo, da opozore na ta vladni razpis stariše, ki imajo slepe otroke, a so za izobrazbo isti sposobni.
Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje mizarska dela za notranjo opravo za novo šolsko stavbo v Trstu. Interesenti naj se zglase v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Narodni dom ob delavnikih od 4. do 6. ure popoldne. kjer se jim ho dalo potrebno pojasnilo glede števila in velikosti posameznih objektov. Na pismene oglase se bo dalo tudi pismeno pojasnilo. Oferti se imajo položiti v družbeni pisarni vsaj do 26. maja. — Vadij znaša 10% ter ga ima isti, kojemu se delo izroči, položiti v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v 3 dneh po prevzetju dela. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metcda v Ljubljani 18. maja 1912.
Otokar Boleška — se je zastrupil. Dolgoletni priljubljeni član slovenskega gledališča g. Otokar Boleška. sedaj član praškega narodnega gledališča, je bil že delj časa skrajno nervozen in po zdravniškem predpisu jemal v po-rnirjenje veronalne praške. Ker pa je nervoznost vedno naraščala, je v hudem napadu včeraj vzel preveliko dozo praškov, kar je pa povzročilo zastrupljenje. Njegovo stanje je jako nevarno.
Bolgarska kraljevska rodbina na Dunaju.
Bolgarski kralj nenavadno rad potuje in se le malokedaj nahaja v svoji prestolnici Sofiji. Kralj je radi tega skrajno nepriljubljen med bolgarskim narodom kljub temu, da si je pridobil nevenljivih zaslug za razvoj bolgarske države. Kralj Ferdinand posebno zelo pogosto prihaja v Avstrijo, zlasti na Dunaj, kjer se navadno mudi delj časa. Kakor poročajo časopisi, pride dne 1. junija zopet tjekaj. To pot tudi s soprogo in prestolonaslednikom Borisom.
Moravski poljedelci na Rusko. 10. t. m. se je odpeljalo 30 moravskih poljedelcev na Rusko. Tam se hočejo seznaniti z društvom »Rusko zrno«, ki ima namen mlade Ruse pošiljati k nam. da se priuče našemu poljedelstvu. V Vilni je moravske možake pozdravil kmet Sa-moljud, ki se je bil učil poljedelstva na Moravi.
Samomor dveh dijakov. V Tridentu sta se dva gimnazijca zastrupila z arzenikom, ker sta bila iz gimnazije izključena. Kje sta dobila strup, še sedaj ni znano.
Cela družina umorjena. Družina Laczinski se je pred kratkim izselila iz Moskve v Varšavo, potem ko je zadela glavni dobitek v znesku 600.000 K. Včeraj so celo družino, obsto-
ječo iz moža, žene in treh otrok našli mrtvo. Najbrže so bile žrtve najprej zastrupljene, nakar so jim odrezali razbojniki glave. Hišna je nenadoma pobegnila, vsled česar se splošno sumi, da je ona izvršila krvava dejanja.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda. »Za očetovo rešitev« je drama polna krasne realistike z tragično vsebino. Za humor skrbe amerikanska veseloigra »Njegova ločena žena« in izborna humoreska »Uspeh glumaštva» z Maks Linderjem. Zadnja predstava je na vrtu, kateri je popolnoma prenovljen .
Crne koze v Krakovu. Na neko anonimno ovadbo je policija v Krakovem priredila v hiši čevljarja Palčevskega hišno preiskavo in razkrila, da ima cela družina črne koze. Ko je policija hotela odvesti bolne otroke v bolnišnico, je prišlo do velikih kravalov. Po pravcati bitki se je šele policiji posrečilo spraviti bolnike v bolnišnico. Hiši so nato spraznili in desinfi-cirali. Proti rodbini čevljarja je uvedena kazenska preiskava..
Vohunstvo. V mestu Uharinski v Galiciji so aretirali soprogo orožniškega stražmojštra Klosovskega radi vohunstva v korist Rusiji. Moža so že poprej zaprli v Bohinji.
Zarota na ruskih vojnih ladijah. Preiskava je sedaj dognala, da je bilo onih 40 ruskih mornarjev, ki so bili aretirani v Helsingforsu radi uporništva, v zvezi z zaroto, katero sta sklenili posadki v Kronstadtu in Helsingforsu. Zarotniki so hoteli umoriti več oficirjev; izdal jih je neki mornar potom pisma na šefa brodovja. Izdajalec je izjavil, da mora izvršiti somomor, ako ga oblasti ne vzamejo v varstvo. Voditelji zarote se že nahajajo v zaporu. Mornar, ki je ovadil zarotnike, se je iz strahu pred maščev-njem obesil pred svojo posteljo.
Železniška nesreča. Ravnateljstvo državnih železnic v Budimpešti je dobilo obvestilo, da je na progi Budimpešta—Reka in sicer v bližini postaje Raazilas zadel brzovlak št. 1006 v neki tovorni vlak. Lokomotiva in spalni voz brzovlaka sta bila težko poškodovana. Izmed popotnikov ni bil nihče ranjen.
Boj z anarhisti. Španske oblasti so zvedele, da nameravajo anarhisti zopet vprizoriti atentate na razne visoke dostojanstvenike. Ko je včeraj četa stražnikov v Barceloni zasledovala anarhiste, so se anarhisti postavili v bran in pričeli streljati. Dva stražnika sta bila v boju nevarno ranjena. Konečno se je policiji in orožnikom posrečilo, anarhiste aretirati in jih odvesti v zapor.
Svojo ženo umoril. Delavec Leo iz Reke je umoril svojo ženo z nožem. Umor je izvršil v trenotnem blaznem napadu.
Dober plen. Milanska policija je napravila v soboto dober plen. Aretirala je tri mlade elegantno oblečene gospode in našla pri njih za 10.000 lir dragocenosti in 1900 lir denarja. Med dragocenostmi je bilo 19 zlatih in 29 srebrnih ur. 14 zlatih verižic, 21 zlatih zapestnic, 76 parov uhanov in 195 zlatih prstnov. Tički so najbrže vse to blago nakradli.
Nameravani atentat na ruskega carja. Moskovska policija je dobila obvestilo, da nameravajo revolucijonarji povodom odkritja spomenika carju Aleksandru III. v Moskvi izvršiti atentat na carja Nikolaja II. Odkritje spomenika bi se imelo vršiti na binkoštne praznike, a je slavnost radi smrti danskega kralja preložena na 12. junija. Dosedaj je aretiranih že okolu 100 oseb.
Največja bojna ladja na svetu. V New-Yorku so spustili v morje dreadnought »Te-xas«. ki je sedaj največja bojna ladja na svetu in prekaša tudi vse angleške največje bojne ladje tako po hitrosti kakor po teži.
DRUŠTVA.
»Sokolu I.« za zgradbo je naklonil kavar-nar »Avstrije« br. J. Stritar 10 K mesto venca na krsto blagopokojnega gospoda Fr. Levca, merosodnika. V veseli držbi pri br. Bončarju pa smo nabrali 16 K in sicer 8 K za zgradbo »Sokola I.« in 8 K za zgradbo »Sokola II.« Denar je dvigniti pri tajniku »Sokola I.. Srčna hvala cenjenim darovalcem. Na zdar!
Petdesetletnica »Društva zdravnikov na Kranjskem«. K tej slavnosti so dosedaj priglasili svojo udeležbo: Za »Zbor liječnika kraljevina Hrvatske i Slavonije« v Zagrebu predsednik dr. Ivan Kosirnik, ravnatelj in primarij bolnice milosrdnih sester, podpredsednik dr. Pavel Culumovič, kr. županijski fizik in ravnatelj obče javne bolnice milosrdnih bratov, tajnik dr. Radenko Stankovič, blagajnik dr. Oskar Weiss, urednik »Liječničkega Vijestnika« dr. S. Šilovič, knjižničar dr. Janko vitez Thierry, primarij bolnice milosrdnih sester in dr. Miroslav Cačkovič, kr. županijski fizik in primarij bolnice milosrdnih sester. Za »Srbsko lekarsko društvo« v Belgradu dr. Vojeslav Subbotič, šefkirurg obče javne bolnice in dr. M Ivkovič.
Trst in Primorje.
»Dan« in društva v Trstu. V zadnjem času smo bili primorani krčiti reklamne notice od društev v Ljubljani, ker so bile predolge in se z njimi le mori ljudi. Isto bomo morali storiti tudi s tržaškimi društvi, ki nam sedaj pošiljajo prav dolga poročila za razne prireditve. Priznamo, da se Ljubljana in Trst razlikujeta glede društev in da imajo v Trstu vsa društva, celo kolesarsko društvo, velik naroden pomen, ki ga v Ljubljani nimajo. Toda vsled predolgih društvenih vesti mora sedaj odlagati zanimivo gradivo iz Primorja. Vsled teh okoliščin smo sklenili, da od sedaj naprej poročamo od društev, ki nam pošljejo programe raznih prireditev — prav kratko obvestilo. — Prosimo torej p. n. društva, da vzamejo to na znanje in se po tem že sama ravnajo ter nam pošiljajo prav kratka obvestila, ki jih potem prav rade volje priobčimo. — Pričakovati pa smemo, da nam za reklamo, ki jo opravljamo, potem društva o važnejših prireditvah preskrbe tudi kratka poročila.
Minula so tri desetletja, odkar je »Sokol« razprostrl svoja krila čez tržaško ozemlje m zanesel tja duh velike sokolske ideje. — T rnje-
va je bila pot, po kateri je hodilo,to pryo tržaško sokolsko društvo, prestati je moralo obilo težkih bojev za svoj obstanek v onih burnih časih ,ko se je začela zbujati narodna zavest med doted^j od vseh merodajnih činiteljev zanemarjeni in v splošnem razvoju oviranimi tržaškimi Slovenci. Toda »Sokol« se ni ustrašil teh bojev, kajti železna volja njegovih voditeljev mu je dajala življensko moč in silo, s katero objema danes ne le Trsta samega, ampak tudi mična predmestja in vasice divne naše okolice, katere vznožje tako ljubko poljublja sinje Jadransko morje. — Uspeh napornega dela in trdne volje »Sokola« so danes številna sokolska društva v bližnji in daljni tržaški okolici. Vsa ta društva, katera so se prvotno zbirala pod zastavo tržaškega »Sokola«, so si ustanovila veš-jo organizacijo, »Tržaško sokolsko župo,« katera priredi v proslavo tridesetletnice prvega sokolskega društva na tržaškem ozemlju svoj II. župni zlet dne 16. junija 1912 na Opčinah. Živo so nam še v spominu nepregledne množice zavednega slovenskega ljudstva, ki so pred tremi leti prihitele na prvi zlet primorskih Sokolov, katerega velika in nad vse prisrčna slavnost se je vršila v divnem gaju naših belih Opčin. In ravno tja pohite letos množice iz bližnje in daljne naše slovenske domovine, da na zeleni ravnici poleg ponosnega Obeliska primerno proslave tridesetletni jubilej ustanovitelja tukajšnjih sokolskih društev, da se tam na lastne oči prepričajo o napredku in razvoju tržaškega Sokolstva zlasti zadnjih treh let. — Ta zlet pa ne bo le jubilej tržaškega »Sokola«, ampak bo obenem tudi proslava razvoja in vzbujene samozavesti tržaškega slovenstva sploh. — Mili bratje! Vabimo Vas, da prihittte ta dan tudi Vi k nam, da s svojo navzočnostjo povečate to sokolsko jubilejno prireditev ter daste s tem moralno oporo tržaškemu Slovenstvu v nadalj-nem težkem boju za njegova sveta prava. — Bratje! Z odprtimi rokami pričakujejo Vas naša srca na II. zletu »Tržaške sokolske župe« in tridesetletnici tržaškega »Sokola«! Na zdar!
Priprave za veliko slavnost Šentjakobske Čitalnice so v polnem teku. Vse tekmuje, da izpade ta slavnost čim sijajneje in častneje za tržaško Slovenstvo. Priglašenih je že zelo lepo število društev k sodelovanju pri tej pomembni slavnosti.. Prostrani vrt Konsumnega društva «Jadran» bo spremenjen v pravcati gaj. Slične slavnosti so velikega narodnega pomena, zato je nujno potrebno, da se pri takih slavnostih združi vse kar narodno čuti, da ostane slavnost ljudstvu v živem spominu, ter posebno vpliva na mlačneže. Apeliramo zato ponovno na vsa bratska društva naj se udeleže te slavnosti, da s svojo udeležbo skažejo Čitalnici, kot najde-lavnejšemu tržaškemu društvu svoje simpatije ter obenem pripomorejo, da bode ta slavnost velika manifestacija narodne misli v Trstu. Pridite dragi bratje, dne 2. junija v Trst, da se skupno navdušimo za skupne cilje.
Nogometna tekma.
Studentesca sportina (Trst); S. F. K.
Hermes 2 : 1.
Včeraj je bila zelo lepa majniška nedelja, ki je izvabila mnogo Ljubljančanov na izlete in na razne zabave v ljubljanski okolici. Vkljub temu je bila nogometna tekma na tivolskem travniku dobro obiskana; lahko rečemo, da je bilo do 2000 gledalcev, dasi so se nekateri zadovoljili s tem, da so gledali s ceste.
Tržaški dijaki (med njimi so Italijani, Nemci in en Slovenec) so se pripeljali v Ljubljano z vlakom opoldne, na kolodvoru so jih sprejeli ljubljanski dijaki, s katerimi so znanci že izza lanske tekme, ki je izpadla neodločno (2 : 2). Tržaške dijake je spremljal zopet g. prof. Maehr, ki je navdušen sportsman in bi ga v tem oziru lahko postavili za zgled našim profesorjem. Gotovo lepo vpliva na vzgojo, ako se profesor skupno z dijaki udeležuje tekem. V nedeljo so Ljubljančani in Tržačani skupno nastopili v Celovcu in dosegli zmago. Kakor sli-šimi, pridejo v nedeljo Celovčani v Ljubljano.
Včerajšnja tekma.
Tržačani so nastopili v črnobelih barvah s krepkim visokim moštvom, ki je že pred igro dokazal nekako samozavest. Naš Hermes je bil zopet skombiniran iz članov prvega moštva in iz rezerve. Onega izbranega moštva, ki nam je lani priboril par lepih zmag, ni letos več. Toda s tem nečemo reči, da so mlajše moči za nič. Nasprotno: včeraj so se naši mlajši dobro izkazali. Seveda v obrambi ni več one sigurnosti. Branitelji morajo biti krepkih postav, da krepko odbijajo. Urnost in izurjenost sicer marsikaj nadomestita, vendar — ne vselej, Včerajšnja obramba ni bila silna po telesih, bila pa je agilna in požrtvovalna, ter je rešila, kar se je dalo rešiti. V splošnem so telesno Tržačani prevladovali nad našimi, toda naši junaki so se izkazali. Rezultat je sicer 2:1, torej za naše poraz, po igri soditi pa to ni bil poraz, nasprotno. Hermes je igral zelo lepo in ko bi ne bilo »smole«, bi bilo skoraj gotovo zopet enako.
Igra.
Ob treh so nastopila moštva. Hermes je igral od solnca in po vetru — torej ugodno stališče. Takoj od početka se je pokazalo, da bo boj hud in da nobeno moštvo ni pripravljeno zapustiti polje poraženo. Tržačani so pritiskali in .po četrt ure se jim je posrečilo doseč prvi uspeh — iz kazenskega sunka, tem mislijo, da je bil of side). Hermesov golman je letel ven
—	in bil je prvi gol. — Hermes se jg ojunačil, in je dosegel nekaj »kotov«, pa tudi nekaj ugodnih pozicij. Lep strel iz daljave 15 metrov je šel ravno nad vrata. Izkazalo se je desno in levo krilo s svojo odločnostjo — levo z vstraj-nostjo, desno s samozavestjo — toda sreča ni bila mila. Tržačani so spoznali nevarnost položaja — pritisnili so in so dosegli drugi gol —-golman je zopet letel nasproti. Tako je kazala polovica 2 : 0 za Tržačane.
V	drugi polovici pa se je Hermes zbral.
Posebno leva stran je bila izborna — mirna, premišljena igra. Tudi obramba je bila
na mestu, tako da je imel Hermes več od igre. Dolgo se ni hotelo Hermesu posrečiti, da bi dosegel uspeh — šele v polovici druge ure se je posrečilo dati novi gol. Sledilo je nekaj dobrih situacij, ki so ostale neizrabljene — do konca Je oblegal Hermes — razun par izletov na gorenjo stran — nasprotno branko pa brez uspeha. Golman Tržaški je vse vjel. Tako se je igra končala 2:1.
Občinstvo je bilo zelo mešano, bilo je tudi precej Nemcev in nekaj Tržačanov. Po igri je dina napravila igralcem navdušene ovacije. Po vsem soditi, bo ljubljansko moštvo kmalu zopet v dobri formi in bomo videli lahko še lepe igre.
Turška cenzura.
V	sedanjem času, ko je časnikarju res zežko pisati naravnost in brez ozira na levo in desno, ker nad njegovim peresom plava vedno rdeč svinčnik strogega cenzorja, se mnogokrat trdi, da so časnikarske razmere res turške. Kake so pa te turške razmere, pripovedujejo turški časnikarji, ki so imeli nesrečo izvrševati svoj posel že za časa absolutizma Abdul-Hamida. Sedaj priobčuje nekaj teh časnikarjev svoje spomine, iz katerih se lahko spoznajo razmere v oni dobi. Za časnikarje so bile izdane posebne odredbe, ki naj jih vodijo pri urejevanju listov.
Te odredbe določujejo, da naj se v prvi vrsti piše o dragocenem zdravju visokega sultana, o stanju letine, o napredku trgovine in obrti v Turčiji. Ne priobčuj nikakih podlistkov, ki jih v nravstvenem oziru ni odobril minister bogočastja. — Ne priobčuj literarnih in znanstvenih člankov, ki so predolgi, da bi izšli v eni številki, nikdar pa ne napiši pod članek: Nadaljevanje sledi! Nikdar ne dopusti natisniti koncem stavka več pik ali črt, ker tak tisek vzbuja hudobne in grešne misli ter slutnje in more vznemiriti ljudstvo. — Nikar ne priobčuj osebnih stvarij; kadar dobiš poročilo, da je ta ali oni uradnik zaprt radi tatvine, umora ali drugih zločinov, dodaj vedno, da tega ne veruješ. da je treba vse še prej dokazati; sploh pa je najbolje, da o takih stvareh sploh ne pišeš!
—	Prepovedano je priobčevati odprta pisma in spomenice na državno upravo! — Izbegavaj vedno pisanje o zgodovini in o zemljepisju, nikdar pa v svojem listu ne omeni Armenije! — Strogo je prepovedano poročati o atentatih na inozemske vladarje in o ustaških pokretih v katerikoli državi, ker ni dobro, da bi turško lojalno in miroljubno prebivalstvo zvedelo za take stvari. Konec te odredbe pa pravi, da se o teh določbah ne sme v javnosti nič pisati, ker bi se našli gotovo zlobni ljudje, ki bi se smejali ali kritizirali iste.
Cenzorji so z največjo strogostjo pazili na to, da so se izvrševali ti predpisi z največjo točnostjo.
Bile so pa tudi besede, katere niso smele biti natisnjene v turškem časopisju. Izmed teh nevarnih besed omenimo: konstitucija (niti v medicinskem smislu), svoboda, revolucija, evolucija. enakost, bratstvo, domovina. dynamo, dynainit, narod, internacionalno, prestolonaslednik. republika, decentralizacija, poslanec* senatorji, reforme. Macedonija, Kreta, autono-mija.
Vsled cenzure je bilo poročanje turških listov včasih skrajno smešno: tako so morali turški listi poročati, ko je bil umorjen predsednik francoske republike Carnot, da ga je nenadno zadela kap, da je umorjena avstrijska cesarica umrla vsled pljučnice. O bratu in bratili listi niso smeli pisati, ker je imel sultan brate katere je sovražil, ker so mu stregli po življenju. o bolnikih se ni smelo pisati, ker se je o sultanu govorilo, da je bolni mož ob Bosporu.
O	solnčnem in luninem mrku se istotako ni smelo pisati, ker bi bila na ta način radi polu-mesca užaljena mohamedanska vera. In takih odredb je bilo mnogo, mnogo!
Tako je bilo včasih na Turškem, danes je sicer boljše, a mogoče izda gospod Čuvaj za Hrvaško enake odredbe!
In kdo ve. ako bi ne bilo tudi našemu državnemu pravdniku jako všeč, ako bi smel kon-fiscirati po takih odredbah!
Leta 1851.
Ako človek preiistuje stare knjige, najde marsikaj zanimivega. Mi tako govorimo o napredku. ako bi pa vse natančno preiskali, pa bi videli, kako smo nazadovali.
Dobil sem slučajno »Slovensko Bčelo«. ki jo je začel Anton Janežič izdajati 1. 1850 v Celovcu. »Slovenska Bčela« je prinašala povesti, pesmi, jezikoslovne razprave, zgodovinske stvari o Slovanih poleg tega pa je njen urednik Janežič zbiral »Zmes« in razne stvari pod naslovom »Med in pelin«, kjer je opozarjal na razne važne narodne dogodke. Ti zapiski so nam danes lahko v marsičem merilo, da vidimo. kako je bilo takrat in kako je sedaj. Ako je na Kranjskem za spoznanje boljše, bomo pri marsikateri opembi videli, koliko je drugod slabše. Podajamo podatke deloma dobesedno, deloma po vsebini. »Bčela« piše:
Preblagorodni gospod Janez baron Štrojs-nik, poglavar Koroške in preblagorodni gospod Gustav grof Chorinsky, poglavar kranjske kronovine. sta tudi med našimi naročniki. (Str. 15.)
Živila Ihovska županija, po nemško Len-dorf blizo Celovca v čajnskej (Pultschnigg) fari. la županija je menda nej perva na Koroškem. ki ima zraven nemškega nadpisa tudi slovenski na svojem pečatu (str. 16.)
*
Naš koroški rojak, sloveči domorodec gospod Simon Rudmaš. c. kr. vodja nemških šol v 1 erstu je te dni sem u Celovec poslal nekaj iztisov časopisa »Jadranski Slavjan«. da bi se wed najboljše slovenske učenike razdelili. (81ede imena obdarrovanih.) Pod tem:
Vesela novica: Ravnokar je prišlo našemu poglavarstvu, da je gori imenovani visoko učeni gosp._p. n. Simon Rudmaš za šolskega svetovalca na Koroškem izvoljen.
*
Iz Št. Andraža smo dobili radostno novico, da slavni rodoljub g. korar Rozman bogoslovcem IV. leta. katehetiko in pedagogiko pred-naša ne samo v Slovenskem, temveč v književno ilirskem jeziku. Slovensko duhovsko stylistiko, spovedništvo in homeletiko mi je sam knezoškof slavni slovenski spisatelj Slomšek vse v čistej slovenščini.
*
Tukajšnje visokovredne gospe nune Uršu-linarice so že pretečeno leto nekatere deklice u slovenskem jeziku podučevale. Veselo je bilo pri skušnji mlade deklice — tverde Nemke
—	viditi in slišati, gladko slovensko brati, lepo in pravilno na tabli pisati, celo slovensko slovnico iz glave povedati. Letaš se je črez 20 učenk za slovenski navk oglasilo, se ve. da celo mesto od tega govori, i vsi, posebno stariši
deklic, to hvalijo, (str. 30.)
*
Iz Štajerskega se nam piše vesela vest, da so si občine Jarenina. Vajgon in Kaniža slovenske pečate napravile.
Učenci v Celovcu izdajajo list Slavija dvakrat na teden, njih knjižnica ima 80 knjig. Janežič prosi za knjige.
*
Za gotovo zvemo, da se zapisniki pri sodnijah v Kapli, u Blibergu in Doberlejvesi v slovenskem jeziku pišejo. Slava tako slavoljub-nim in ljudomilim uradnikom, (str. 47.)
V Gospo Sveto je prišel »slavni slovničar in slovarničar gospod tehant Murko« in je tam v žagredu našel vse nemško »dasi se pri zgodnji maši slovensko pridiga in oznanuje.« Vzeme svinčnik in zapiše v knjigo po slovensko: »Za-naprej slovensko pišite, alj kar niste vredni slovenski kruh jesti. (str. 60.)
Kar so začele šole na Slovenskem ptujega duha otresavati iti bolj domorodno, bolj po slovensko se obnašati, se otroci v ednem letu več nauče. kot poprej u 5—6 letih. (str. 61.)
Vsi slavjanski časopisi sedaj na koncu šolskega leta oznanujejo. kako je slavjanščina u minulem šolskem letu u šolah napredovala. Tudi »Ljubljanski časnik« (tedaj uradni slov. pisani list) je popisal slovesnost, s kateroj se je šolsko leto u Ljubljani končalo. (O slovenščini pa — ne govori). Moramo taj mi naznaniti, kako se slovenščini v Ljubljanskih šolah godi. Častite gospe nune, so prave domorodke, one čislajo in učijo iskreno in postavno slovenski jezik... Od latinskih šol slišimo vesele glase: dijaki se pridno uče, ne samo slovenski, temuč tudi ilirski, češki in ruski jezik...
V Celovcu se v duhovšnici poučuje slov. jezik po dve uri na teden, (uči Fr. Zorčič). Imamo mnogo gospodov bogoslovcev, ki dobro znajo ilirsko, češko in rusko. Knjižnica šteje že 600 knjig u vseh slovanskih narečjih. L. 1846 sta jo gosp. Majar in Kosar vzbudila.
Latinske šole v Celovcu štejejo 826 učencev, med njimi se je 150 učencov slovenski jezik učilo, 95 rojenih Slovencev in 55 rojenih Nemcev. (12 učencev se je priglasilo za posebno skušnjo za darila). Sostavek, ki ga je gosp. Jumper za to nalogo napovedal: što je slavjanska vzajemnost? Jeli potrebna? i kako ju čemo doseči.« so nekteri s kirilico napisali, vsi pa izverstno sostavili. Ilirska slovnica in ilirske pripovesti so šle, kot bi rezal, in »Vukov novi savet«, ki ga prej nobeden učenec ni vidil, so nekteri tako gladko in lepo čitali in poslovenili, ko bi bili rodjeni Rusi al Serblji. (Učenci so bili obdarovani z denarjem). Tude slovenski pripravniki so se letaš pervokrat v slovenskem jeziku podučevali. Bilo jih je 8. U nemških šolah se tudi letaš o slovenščini ni bilo glasa, ako
ravno je mnogo učencov, ki nemški ne znajo. Ali slišimo, da se bode to prih. leto bolje poravnalo in da se bode v novo napravljenej realki
i	slovenski jezik učil. — Pri Uršulinkah se je učilo 12 deklic slov.
*
Žalostne glase slišimo iz kanalske doline.
Tam gorej je marsikateri gospod, ki ni vnet za šolo. še menj pa za slovenščino. Groza je nekterega učitelja' slišati slovensko brati; si misliš da kak Indijanec iz Ipawanhie v svojem jeziku kaj pove. Se ve. da taki gospodi niso za
slovenske šole. (str. 80.)
❖
Tudi tam gorej med Nemci in Italijani v kanalskej dolini živi in dela marsikteri vlaste-riec za povzdigo šol in slovenščine. V Žabnicah sta gg. Škerbina in Ožgan, u Rajfelu je g. Žo-fran. ki u svojej nemškej šoli slovenske otroke
—	slovensko uči.
(Dalje.)
Naj novejše vesti, telefonska poročila.
KRIZA NA OGRSKEM.
Budimpešta. 19. maja. Predsednik poslanske zbornice Navay je podal radi neznosnih razmer v parlamentu demisijo. Na njegovo mesto kandidira večina grofa Tiszo. Večina je sklenila, da nastopi s skrajnimi sredstvi proti opoziciji.
SRSKA MINISTRSKA KRIZA.
Belgrad, 19. maja. Kralj Peter je sprejel demisijo ministra Protiča in Stefanoviča, vsled česar je podal ves kabinet svojo demisijo. Kralj je sprejel tudi to demisijo in sestavo novega .ministrstva poveril sedanjemu ministrskemu predsedniku Milovanoviču.
ALBANSKA VSTAJA.
Skoplje, 19. maja. Število Albancev, ki so doma v orožju znaša nad 12.000 mož, ki so razdeljeni v štiri oddelke po 3000 mož. Albanske čete operirajo zopet proti Kačaniku, kjer so pred leti dočakali Turki grozen poraz.
MACEDONIJA.
Sofija. 19. maja. Včeraj se je vršilo tukaj veliko protestno zborovanje glede Macedo-nije. Po govorih prof. Coneva in Vasiljeva je bila z velikanskim navdušenjem sprejeta resolucija. da se mora upoštevati član 23 berlinskega dogovora, po katerem se mora podeliti Macedoniji avtonomija. Tudi bolgarska vlada se pozivlje v peticijo, da naj zastavi vse. tudi najskrajnejše moči, da se uresničita določbi berlinskega dogovora.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni niš popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji lnserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nrl zvečer.
Cenjenim gostom, ki prihajajo v Trst javljam, da dobe prenočišče v ulici Carradovl št. 18. dve minuti od južnega kolodvora. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj gostilne N. D. V.	336—15
Išče se hlapec h konjem za razpeljavanje piva. Imeti mora dobra spričevala, ter biti bolj prileten. Nastop 1. junija. Plača po dogovoru. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.	357—2
Odda sc na deželi trgovina z mešanim blagom na račun proti primerni kavciji. Natančneje v »Prvi anončni pisarni«.	358—2
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 18. maja do 25. maja.
	Cene v kronah	
	od	do
1 kg govejega mesa 1 vrste ....	1 80	2 —
1 . . .H.		160	1 80
1 . . III		1 50	1-70
1 „ telečjega mesa		1-60	2 —
1 . prašičjega mesa (svežega) . . .	1-60	240
1 . . . (prekajenega) . .	2 —	2-40
1 . koštrunovega mesa		1 50	1-60
1 . masla		260	2-80
1 . masla surovega		2-50	2-70
1 , masti prašičje		2-	2-10
1 . slanine (Speha) sveže		1 70	1-90
1 . slanine prekajene		1 90	2"—
1 , sala 		190	198 i
1 . čajnega masla		3-37	3.60 j
1 . margarinskega masla		210	2 20 |
1 jajce 		—•06	-•07 !
1 liter mleka		—■20	—■22
1 . . posnetega		—•08	-•10 j
1 . smetane sladke		—•—	_ •—
1 . . kisle		•80	-90
1 kg medu 		1-20	1-40
1 piščanec		1-10	1-50
I golob		—•56	-•60
1 raca 		2-40	260
1 gos		5-50	650
1 puran		7-—	7-50
100 kg pšenične moke št. 0 ....	36-30	—•—
100 . . , „ 1 . . . .	36-10	—•—
100 . . „ „ 2 . . . .	35-80	—•—
100 . . . . 3 . . . .	35-30	—■—
100 . „ . „ 4 . . . .	34-40	—•—
100 . . . . 5 . . . .	33 60		•—
100 . . . . 6 . . . .	33 —		.	
100 . , . . 7 . . . .	30-	—•—
100 . , „ . 8 . . . .	2050	—•—
100 . koruzne moke			26-50	—•—
	48 —	
100 , . .11			45 —		•	
100 , ržene moke			34-—	—•—
1 liter fižola			—•28	-•44
1 „ graha	,	—•36	— 4)
1 „ leče	,	—■82	—•36
1 „ kaše 		-•22	-■24
1 ričeta		-•20	—•22
100 kg pšenice		24‘-	_•—
100 rži		20 50	—■—
100 „ ječmena		20--	
100 „ ovsa 		22--	
100 „ ajde		22-50	_•—
100 „ prosa belega		19-—	—•—
100 „ koruze stare		21-50	—•—
100 „ „ nove 				—•—
100 „ krompirja		10 —	10-50
100 ,, činkvantina 		22-50	—•—
100 „ sena	'*	5-50	6--
100 „ slame	*	5 —	5-50
100 „ stelje	•	2 —	210
100 „ detelje	•	6-	6-50
Cena trdemu lesu za m3			9-50	10---
Cena mehkemu lesu za m3		8*—	850
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	18-—	Četrt leta	...	K	4*50
Pol leta	...	K	9*— , En mesec	...	K	1‘50
V upravništvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	...	K	5-—
Pol leta	...	K	10'—	En mesec	...	K	1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
—	416 —
Le ena stvar je na svetu, preko katere ni mogoče: smrt. Vse drugo se prilagodi, zmanjša v bolečini in v radosti, zakaj človeški duh skuša brez prestanka najti si pribežališče, ki je dosti varno za najhujše prepade življenske usode. Kadar razruši vihra vse stavbe, vse načrte v naši duši iri je misel pognana iz svojega bivališča sanj. se udajamo korak za korakom, popuščamo in se končno čutimo srečne pod slamnato streho. Ali Passavant tem vse-občnirn občutkom ni bil pristopen ...
Passavanta je zadela najhujša nesreča, ki je v onih časih sploh mogla doleteti plemiča. Passavant se je smatral za brezčastnega v očeh kraljevih, v očeh Odettinih. In edina rešitev iz tega stanja, ki ga je grizlo hujše, kakor največja nesreča, kakršnakoli že bodi. je bila nada, poiskati si smrt. ki bi mogla vsaj deloma ublažiti brezčastnost. Celo dopoldne se je odločeval, na katero stran naj bi krenil, da bi bil preje odrešen razjedajoče ga muke. Passavant si je želel smrti, vse njegove misli so se osredotočile na en sam krik celega njegovega trudnega bitja: umreti, umreti...
Solnce je kazalo poldne, ko je plemič zopet zajahal konja, ki se je sam od sebe obrnil proti severu. Ježa je uplivala pomirjevalno na njegovo razburjenost in po par urah nepretrganega dira se je polastila njega in živali huda lakota. Bila sta na cesti, vodeči v Dammartin in Passavant, ki mu je bila okolica poznana je vedel, da morata skor.o dospeti do krčme »Pri svetem Eliji«. Preiskal je vse žepe, da bi iztaknil kak novec ali brez uspeha. Na dobro srečo je torej zavil na dvorišče krčme, gruden
—	413 —
— Dal sem jih vreči v ječo!
— In mogel bi jih videti?
— Pridi!
Bruscaille,	Bragaille in	Brancaillon	so
trdno spali, ko sta vstopila vojvoda in Saitano.
Po dolgem mikastenju se je posrečilo kapitanu spraviti jih po koncu. Ječa je bila močno razsvetljena in ob svitu plamenic je trojica zagledala obiskovalce...
Sledil je trojen	krik groze in strahu.
Ubogi vragi	so	se stisnili	v kot, vrtili oči,
da se je kazala le belina in stiskali so čeljusti, da Je bila ječa skoro polna škripanja z zobmi.
Saitano je stopil v sredo ječe in jih pogledal od blizu. Obličje mu je spreletel radosten smehljaj in zamrmral je sam pri sebi:
— Ali je mogoče, da so oni! Ali mi usoda hodi po roki! Da. da. zadnji čas je. da se izvrši, kar je bilo nameravanega ...
Z močnim glasom je zaklical:
— Ali ste vi. živi trije?
Hropenje trojice se je spremenilo v renčanje besne zveri... Besede niso spravili iz sebe.
— Oni so! je dejal Saitano in se obrnil k ostalim. Idimo od tod. sicer pomrjo od strahu!
Zapustili so ječo. iz katere je kmalu udarilo za njimi zamolklo tuljenje.
— Visokost, je dejal Saitano na hodniku, trojica je kakor nalašč ustvarjena za me.
— Ob desetih zvečer bodo obešeni in potem so ti na razpolago!
— Visokost, je sedaj zaklical Saitano. Dajte mi jih žive! Ne bojte se, umro tako gotovo pri meni, kakor na vešalih.
Hiša Saint-Pol.	104
Na senčnatem vrtu restavracije „Narodni dom“
v Ljubljani
se toči pivo vrček po 22 vin., vino liter od 88 vin. nadalje. Zajtrki (mali guljaž) od 20 vin. nadalje. Kosilo od 60 vin. nadalje. Večerja od 40 vin. nadalje. — Velik prostor za balincanje in zaprto kegljišče. — Ob neugodnem vremenu je na razpolago velika arena, kjer so cene enake kakor na vrtu.
K obilnemu posetu vljudno vabi
Marija Dražllova, restavraterka.
Krojaštvo
Ivan Kersnič
v Ljubljani 249
St. Petra cesta št. 32,1. nad.
najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
Glavno zastopstvo dunajske družbe
za gradbo centralne Tentilacijske kurjave s svežini zrakom
v Ljubljani, Nova ulica štev. 3
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd.
.A.. SKAZA, glavnizastopnik za Kranjsko in Primorsko.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-:::	nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :::	26 vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
v
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel. pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg.
NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
1
„DAN“ se prodaja po vseh
tobakarnah po 6 vin.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
PR. KAPUS, LJUBLJANA
Marije Terezije cesta štev. 11, Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednlce na peresih, podobe, zrcala
otročje vozičke
Itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Cene nizke!	Izdelki	solidni!
9 Uiitš
ZA BIRMO! ™
Najboljši in najcenejši vir za nakup birman-■-- skih daril. — 1
Največja izbera ur, zlatnine, srebrnine.
Srebrne moške ali damske ure po K 9 80; zlata damska ura K 23 —; sreb. verižica KS — ', sreb. dvostranska veriž. (zelo moderna) K4-—.
Ljubljana,
Prešernova ulica št. 1
(samo nasproti franč. samostana).
Lastna tovarna ur V Švici. Precizijake ure Alfa, Union, —----- —Seeland.
1887 Jubilejni cenik zastonj! 1912
'V’
Fr. Čuden,
r
»
priporoča
Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
obleke, klobuke in slamnike za dečke, kakor tudi oblekce za deklice.
Velikanska izbera izgotovljenih oblek za gospode in najnovejša konfekcija
■   ...... —..... za	dame.	... ...... ............
v.
j
T&SSšS! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “ooT
Stritarjeva, ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistib
411 01 2 0
—	414 —
— Bodi. je dejal vojvoda po kratkem pomisleku. Ob desetih zvečer bodo pri tebi. Odgovoren si za nje! Ali kako jih boš krotil sam?
Saitano se je nasmehnil in dejal:
— Videli ste. kako so se me prestrašili. Kadar bodo pri meni. bodo še ponižnejši!
-	_ — Prav imaš. je zamrmral vojvoda zamišljen. Bili so popolnoma omamljeni. Idi sedaj, čarovnik in glej, da me ne varaš. Zakaj iskal bi te in magari. da bi moral za teboj na dno pekla.
— Visokost ve. da ne bo treba hoditi tako daleč za menoj. Evo vam tega praška! Dajte trojici obilo jela in pila in natrosite jim to v vino. Zaspali bodo in sledili sami od sebe brez obotavljanja. Visokost, ob desetih zvečer pridem sam po nje...
Saitano je izročil prašek kapitanu, pozdravil vojvodo in se odstranil.
Zgodilo se je, kakor je dejal. Kakor hitro so zaužili predložena jim jedila so padli v čudno omotico. Blebetali so najraznovrstnejše stvari, smejali se, meli si roke in hodili brez prestanka po ječi gor in dol. Ko je odbila ura deset, se je ječa zopet razsvetlila in Saitano jih je odvedel seboj v svojo hišo. Vojvodov! ljudje so ga spremili do temne ulice in se potem vrnili. Saitano je vodil trojico kakor otroke, posadil jih na klopi in skoro so bili s pomočjo babure trdno povezani, da se nihče ni mogel ganiti brez prestanka pa so še vedno govorili.
Ko sta bila gotova, je Saitano poslal Ge-rande spat. sam pa je začel delati potrebne priprave ... Dal jim je piti in skoro so utihnili...
—	415 —
Sedeli so na klopeh z odprtimi očmi in gledali Saitana...
—- Flamel piše: preskrbi si tri otroke! je mislil Saitano. Otroke mlade krvi, čistih sokov. Niso več otroci, ali v treh dneh naredim iz njih deteta. Naredim, ker taka je moja moč! Otroke naredim iz njih in kdo mi pravi, da ne bo njih kri enaka krvi mladoletnih? ...
Sedel je k mramorni mizi in se zamislil. Trojica je sledila vsakemu njegovih gibov z očrni. Ko se je zopet vzdramil, je stopil pred nesrečneže, ki so naenkrat turobno zatulili.
—	Molčite, je zaukazal, in poslušajte me, Otroke napravim iz vas in mladost vam povrnem. Tu pijte in umirite se. V treh dneh bo delo končano!...
Pili so zopet in zaprli oči.
Saitano je ugasnil gorečo bakljo in legel po dolgem oblečen, kakor je bil na belo mra-morno ploščo...
Nad Parizom je raztezala gluha noč temni svoj plašč, pošit s srebrnimi zvezdami.
DRUGI DEL.
I.
Potovanje Passavantovo.
Plemič Passavant se jebil ustavil, kakor rečeno v pariški okolici v stanju tiste velike brezbrižnosti, ki jemlje človeku sleherno voljo in zanimanje do življenja. Dolgo je ležal zleknjen po zmrzli travi; novembersko jutro mu je kmalu vrnilo njegovo prožno zavest in cel nočni dogodek se je do peščice natančno pojavil pred njim.
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku ::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh. • •
Oglase za ,DAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.