l Posauv štev.Btn-h—> f |četrtkova ta sobota®* t; . ka knjižnicr j Ste*Hka Ota 2;— »e| * L .,TCJHH5“- hT-aja ^akrJan, rulttn S ff^ate^sEil ■ I jrl h™ =. zorna tvo D2o*—j^ketavttrefMrflFmi^E! BmBK i; -Din IT-,«* akasaio^D&i^lr^S 1] ^AE0^US7“P«Wto«a^ Ji g iJT*bora") se naroča kot ted*fc _■ ^JHgMMtaa 4 = lin stana mesečno 3 Dfa, &J**- s< 1 = fletno 8 .Dn» poHatno y . Dia# .Scj? ^i^mk i s ►«===:edotetno^s®*— Ko =*s*=*» sjg-- ^ I Nnrotniiruio piaiScJfrTKnoprci. ® H Jl^KM jK Posam. štev. Din 1-—, četrtkova in sobotna številka Din 2*— :-; UREDNIŠTVO .Tabora* in .Na. rodnega lista" je v Mariboru, Jurčičeva ulica A, I. nadstropje. —«• Telefon interurbao štev. 276. — «=» Rokopisi se ne vračajo. =a UPRAVA je v Jurčičevi ul. št. 4» pritličje desno. — Telefon št. 24. SHS poštno*ček. račun za -Tabor* 11.78/, za ^Narodni list* 12.853. Na naročila brez denarja ac no ozira* Inseratne cene po dogovora* Maribor, četrtek 13. marca 1924, HTTSiTi—n I I... .....'"i....... V organiziranem deiu je moč. Maribor, 12. m arca. Celjska »Nova Doba« 'jo te dni napisala sledeče upoštevan'ja vredne besede: »Stojimo predi velikimi notranjepolitičnimi dogodki, pred dalekosežnimi odločitvam*! Ako hočemo na izboljšanju in Ozdravljenju zavoženo državno politike aktivno soodločevati, ne stojimo ob stra-tvi. kot dofetisti d-n kritičarjd, vstopajmo v organizacijo stranke in uveljavljajmo v njej fevoje mislil Srni svoje zahteve. Naša !mOč leži v izpopolnjeni organizaciji stranke in. uveljavljajmo vi njej svoje (misli ii svet Društva narodov, naročil Sklenjeno je bilo, da se zaprosi predsed- tajništvu, da še pred sestankom plenuma nike vseh vlad, ki še niso sporočile svojega izgotovi in objavi izkaze o celotnem iz-mnenja o v decembru minulega leta ,vi vozu in uvozu orožja in municije v, vseh Ženevi izdelanem osnutku mednarodne državah, ne glede na to, ali so član Dru-pogodbe o »vzajemni pomoči in razoro- štva narodov ali ne... ' O-* ANGUEŠKI PARLAMENT ODKLO- / NIL OBOROŽEVANJE V ZRAKU. 1 LONI>ON, 11. maroa. (Reuter). Spodnja zbornica je z 295 proti 264 glasovi odklonila predlog, kjer se zahteva, dal mora imeti Angleška dovoljno zračnih! obrambnih sredstev, da se lahko brani proti močnejšim inozemskim’ zračnimi f-lotil jam, ki so v bližini britske -države. Nove trgovinske pogodb©. ij BEOGRAD, 12. marca. Vaš dopisnik! Je izvedel v krogih tukajšnjih Čehov, da jel bila včeraj podpisana češkoslovaško-itai lijanska trgovinska pogodba, v jeseni pa so vršijo jugoslovanslvo-eeškoslovaška pogajanja. /; Banke in devize, j } BEOGRAD, 12. marca. Pinančni minister jo odredil, da imajo banke dve tretjini za država rezerviranih deviz, ki jih ponujajo zasebni imejitelji, četrt ure pred zaključlcomi borze ponuditi nji-nistrstvom. ; » Sestava Hove belgrjske vlade. BRUSELJ, 11. marca (Havas). Misiji strstvo se je officielrio -konstituiralo. Sestoji jz 6 katolikov i-ni 5 liberalcev.' ; Kalifova protestna spomenica. ; TERRlTET-MONTREUX, 11. marcai, Kalif je sprejel dnes posebnega dopisnika Wolffbiiroja, Reuterja ah’ Agence Ha-vas. V kratkem! govoru j© kalif izjavil, da izroči svojo usodo popolnoma v roke muslimanov. Izročil jo dopisnikom! spp-meni-co za musliman skl svet, v kateri; protestira prati sklepa turške jnaradiiej skupščine, da se kalifat odpravi, ker ni'« skladu z Islamom. Smatra vse te sklepa za ničeve. To je izrecna zadeva mohamedanskega n ar od a,/ki ima polha avtoriteto svobodo o stvari odločati. 1 i '38jgg ^ Gbsodba radi umora fašistovstega - 5 j dijaka. RIM, 11. maTca. Danes je končala razprava radi umora fašistovskega dijaka« katerega so ubili socSdalisfcični omladin-ski delavci. Dva delavca sta bila abs oj e-) na na 10 let, tretji pa na 5 let ječe. Ostalih' 8 je bilo oproščenih. BORZA j CURIH, 12. marca. Pariz 22.30, Beograd 7.12, London 24.87, Praga 16.70, Italija 24.25, Newyoirk 58014, Soijja 4, Bukarešta 3. ZAGREB. 12. marca, Pariz 307.90—* 312.90, Švica 139814 — 1308. London 347.80—350.80, Dunaj 1140—1161, Praga' 233-70-236.70, Italija 338N—34034, Newr j -/Ar:’ ijMiRir-iasiMi, york 80-90—S1.90, Moč j« le y. organizaciji, lin delo rodi uspehe.* Te besedo naj bi sl globoko v srce zapisali vsi oni, ki v svoji površnosti ali pomanjikljivj politični zavednosti še ved- * , •- . ----- no -tvmavljajo svoj stereotipni izgovor. /m) “M velikem! nam j _ ^ Javnih nasto- treba organizacije, kur mas je, ■ta.U' i—1 rbTi Srt Vfll k/ln » itak ostaneano, več se pa ne da napraviti. Na stotinah \-zgledov zadnjih mesecev jo žc dokazano, kako neresnično je to. V kraju, kj«r jo imela stranka ob zadnjih volitvah 21 glasov in’ kjer se je pred 4 mteseci ustanovila organizacija, je danes na 80 vpisanih članov. Takih slučajev imamo d-anea žo polno. Ljudje sc pričenjajo-zlasti tu-df na deželi v poMi utori: za-vCc i, a je s pas in napredek edimo v tem1, ce so narod združi v močni cclodr-žavnl napredni stranki. Na laž so postavljeni; vsi oni, ki »o vedno — mnogi celo v* naših vrstah — trdili, da demio-kratslcffl stranka ni za kmeta. Kmetje u-videvajo, da jo nesmiselno copljenj9 v da je predpogoj kmečkega napredka mogočna strokovna stanovska organizacija v Kmetijski družbi ter v kreditnem1 in pridobitnem’ zadružništvu na eni strani, na diru g i strani' pa v tem, da sc vsi kmetje celo države združijo z drugimi pnidobitnimj stanovi vred v eni mogočni napredni politični, stranki, ki ni razredna. ampak vsenarodna, in to jc edino demokratska stranka. Demokratska stranka jc danes voidil-rta stranka v opozidjonalucmi bloku v Beogradu' in1 bo vodilna stranka ostala tudi v bodoče v naši državni politiki. To morajo priznavati vse druge stranke, tudi; dr. Korošec in Radie. In' čka močnejša 'bo, temi več bo lahko koristnega storila za napredek in dobrobit naroda. Moč stranko pa sloni na močni organizaciji. Zato pa se mora v demokratski stranki organizirati vse, kar čuti narodno in napredno, kar hoče gospodarski, kulturni in socialni napredek kmeta, obrtnika. rioia>»a ig uradnika! Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Cetrtok 6. marca. Poslanec Stefanovič in Novakovič stavita vprašanje na ministra za zunanjo zadevo glede komun&kej« Radičeve stranke, v katerem govori o tajnih klavzulah v sporazumu z Italijo, Dr. Ninčič izjavi, da tajnih klavzul ni. — Dr. Korošec je prispel v Beograd« —» Železniško vprašanje na reškemi ozemljit rešeno. — žemljorjfdniki ^ nameravajo združiti z Radičevcj. — Bolgari pričeli! boj proti makedonstvujočim. Republikanci na Grškem zahtevajo takojšnje jz-klicanje republike. Pefek, 7. marca. Odposlanec. Radiča g. Predavec jc prispel v Beograd, nakar so jc v muslimanskem klubu vršila konferenca med njim', Korošcem in Spahom!. —* Korošec je obvestil Davidoviča o Pr©-davčevem prihodu. Davidovič sa ni mo-^1 udeiežiti ker & fe&M Beji ožjega odbora demokratske straJnlce. — V Albaniii je sestavljena nova vlada. ^Veleposlaniška konfereruca je v navzočnosti maršala Fooha sprejela noto na Nemčijo, s katero naznanja obnovitev vojaške kontrole nad Nemčijo. — Depiu-iacija iz Slovenije je prispela v Beograt ter intervenirala v ministrstvu saobra-čaja, d« se takoj izplačajo že dovoljeni krediti za nadaljevanje zgradibe železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Sobota, 8. marca. Proračun1 ministr-fetva pravde je z večino »lasov sprejet v narodni skupščini. — G. Predavec je obiskal klerikalni in muslimanski klub' in kasneje tudi klub zemljoradnikov. Poverilnice Radičevih poslancev še danes niso bile izročene. — Demokratski klub je nadaljeval sejo o načrtu za opozicijski blok. — Bolgari aretirajo makedonske komitaše. Ogrožen položaj med Bolgari jo in Jugoslavijo. — Sporazum1 z Nemci 'jo o reparacijah podpisan. Nedelja, 9. marca. Definitivni sporazum za sestavo opozicijskega bloka dosežen'. Opozicijski blok tvorijo demokrati, SLS in muslimani. G. Predavec je predlo žil SO poverilnic predsedništvu skupščine, druge namerava izročiti šele takrat, kadar se bo po izvidih opozicijskih strank pokazala potreba, — Predavec odpotoval v Zagreb, da obvesti svojo stranko o sporazumu, Radi ocvrti se hočejo a-ktivno udejstvovati v državni politiki. Predavec izjavi, da hoče HRSS nastopati proti radikalom z vso brezobzirnostjo. Pondeliek, 19. marca. Poverilnice Rajičevih poslancev so izročene verjfika-či.iškemu odseku. — V proračunski razpravi v narodni skupščini se povzpne radikal Markovič do zahteve, da treba državi reducirati srednje in visoke šole. w" Bolgarski minister Kalfov zahteva, liaj prepusti Jugoslavija bolgarski vladi, •da nastopa po svoji uvidevnosti proti anakedonstvujuščimi. Torek 11. marca. Zemljoraldniki stopijo v opozicijski blok le, ako sestavi ■DavdKjevid ‘volilno vlado. — Radikali računajo trdbo z večino 10—12 glasov, tudi če pride 20 Radtifievoev v parlament. — ■Danes je pričela verifikacijska debata o 'Radačevskih mandatih. — Načrt invalidskega zakona je v vladi sprejet im1 miui-«ter za soc. politiko dr. Peleš ga je pred loži! kralja v potrjenje. — Minister za *nna»je zadeve je predložil nar. 'skupšči-fci zakonsko predlogo o trgovski pogodbi k Japonsko. — Termini za konvencije lAvetrijo bo podaljšani. hočejo izsiliti volitve, pa so že zopet pričeli prihajati s svojo hujskarijo in s svojimi obljubam o republikanskih čarih. Mislimo, da bo naše ljudstvo dovolj trezno in razsodno. Nas Radičevci nič veliko ne razburjajo, ker je jasno, da bodo pridobili — če bodo — samo na račun klerikalcev, Saj je Radič v svojem »Slobod-nem domu« že parkrat zagrozil slovenskim klerikalcem, da jih hoče pomandra-ti- Tako bo zaveznik Radič tepel zaveznika Korošca * Radičevsk? mandat! potrjeni. V seji verifikacijskega odseka narod, skupščine dne 11. trn. se je vršila zanimiva razprava o 20 Radičevskih mandatih. Tudi radikalci niso nasprotovali verifikaciji, ker so videli, da so v manjšini in so končno vsi mandati bili soglasno verificirani. 2e za jutri se pričakuje prihod Radičevcev v Beograd. Razvoj dogodkov bo s tem znatno pospešen- * f Ivan Gešov. V Sofiji je 11. tm. u-mri bolgarski državnik Ivan E. Gešov, star 75 let. Gešov je bi! odličen vodja narodne stranke in je po osvoboditvi Bolgarske stal v prvih vrstah bolgarskih; državnikov, bil opetovano minister in predsednik vlade. Leta 1902 je kot min. predsednik podpisal pogodbo o balkanski zvezi in pripravil Bolgarijo na balkansko vojno. Med svetovno vojno je bil odločen nasprotnik zveze Bolgarije s centralnimi državami. Vlada Stambolijskega ga je preganjala. Zadnje čase je bil predsednik bolgarske akademije znanosti in bolgarskega Rdečega križa. — Kdo vzame petletnega fantka v preskrbo ali za svojega? Dečko, sin uboge vdove, je na cesti in je nujno potrebno, da se ga kdo usmili- Pojasnila daje naše uredništvo. — Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid, To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Sfcubica Do n j a, Elzatrg št 201, Hrvatska. 2736 — Zavod Sv. Jeronima v Rimu nam Izročen. Danes 1‘2. tm- je bil po odredbi papeža izročen na podlagi rimskega sporazuma zavod Sv. Jeronima v, Rimu naši vladi kot last naše države- — »Mafalda« se ftf potopila. Poročajo nam: »Mafalda« j« odpotovala iz Genove dne 10. januarja t- L z večjim transportom' izseljencev in je dospela točno po programu v Buenos-Aires, dne 28. istega meseca. Vsi potniki so se izkrcali na ar gentinska tla v najboljšem1 zdravju. Ve. liko se jih je že javilo v izseljeniškem1 u-radu, a noben ne omenja o kakšnem težkem' potovanju, a kje le o nesreči. MiBli- mo, da je v našo javnost prišla ve«t o k Politične vesti. * Radičevi agenti so že zopet začeli prebavljati naše kraje. Prekmurje. Ha lože, Sotelska dolina — povsod jih je do-!V>o0. Celo leto dni so radičevskj poslanci lepo doma spali, sedaj ko so se sporazumeti z ostalimi strankami opozicije, ker Občni zbor mariborske sokolske župe. P" V nedeljo, dne 9. tm- se je v restavracijskih prostorih Narodnega doma vr-išfl letošnji občni zbor mariborske sokol-|rice župe. Tuja mu je bife fraza, izvajanja so bik vseskozi stvarna, beseda odkrita. Zabeležil se je uspeh in napredek, •i mimo so se priznale tudi napake in pedosfatki. Župni starosta dr. Pivko je o tvoril rijorovanje s pozdravom odposlancev fru&ev, ki so bila zastopana skoraj pol-- noitevilno. Pozdravil je tudi navzoče delegate saveznega starejšinstva br. dr. rtrra,- 2upa se je v preteklem letu raz-tegaiia na Stovenjigradec in tudi še nekatera druga društva na vznožju Poli orla »e želijo priklopiti naši župl. Izgubila Pa je mariborska župa v tem letu nekaj svojih najboljših delavcev, predvsem svopo prvo načelnico, marljivo s. dr. Tav-«ri|vo. Starosto mariborskega društva ar. Derneca, prvega starosto v Prager- S” Škrbina, v W ninl. V starejšmstvu ^ v]adaIa pOTK>]na teromn!Ja m medsebojno umevajo ter ™ skalnega stremljenja, k! bi škodovalo centralnemu delu V sokolskem gibanju župe pa mora podčrtati konsolidacijo notranjega dela. Tajnik br. Kocmut je podal nekaj statistike. Župa šteje 27 društev in 4 odseke. Nova društva so se ustanovila pr! Sm. Bolfeniku in Struišču, odpravka uri Dnevna kronika. — t Ivan Šubic. V torek popoldne je umrl v Ljubljani ravnatelj Srednje tehnične šole in višji nadzornik za trgovsko in obrtno šolstvo, vladni svetnik g. Ivan Šubic, po komaj enodnevni bolezni Pokojnik je bil mož širokega obzorja, svetovne izobrazbe, umetniškega pogleda, delavec redke vztrajnosti in premišljenosti ki si je zlasti za razvoj obrtnega šolstva v _ Sloveniji stekel nevenljivih zaslug- Bil je rojen 1. 1856 v Poljanah pri Škofji Loki kot sin slikarja in podobarja Janeza Šubica. Spisal je tudi več strokovnih knjig- Blag mu spomin! — Odlikovanje jugoslovanskega znanstvenika. Profesor beograjskega Vseučilišča dr. Jovan Cviiič je imenovan od pariške univerze za častnega doktorja. — Razne, celo gospodarske korporacije zahtevajo od nas, da bi jim mora celo občne zbore s celimi kolone dolgimi dnevnimi redi objavljati brezplačno- Prijatelji, vse kar je prav. Mi smo dolžil dati svojim čitaieljem zanimivo gradivo pa ne obširnih oznanil občnih zborov itc v uredniškem delu lista. Take stvari spadajo med oglase. Na željo smo pripravljeni v uredniškem delu kratko na oglas opozoriti. To na znanje vsem kor poracijam, ki imajo količkaj pridobitn: značaj. Tudi drugih društev objave so podvržene gotovi taksi. Sv. Lovrencu na Dravskem polju, pn Sv. Marjeti in pri Sv. Lovrencu na Poh Župa šteje 5690 pripadnikov, med tem. 2410 članov in 910 članic- Svoje domove imajo društva Studenci, Sv. Lenart, Središče in Gornja Radgona. Kontakt posameznih društev z župo je bil živahen, kar izpričuje 1640 številk v opravilnem zapisniku ne glede na številne okrožnice. Poročilo župnega načelnika br. Krajnca ni bilo le suhoparno naštevanje dogodkov, ampak zdrava kritika dosedanjega dela in jasen načrt za bodočnostma se je pojavila ponekod v društvih ne' ca stagnacija, utrujenost, jo treba zopet izruvati po Tyrševem načelu »vse ali nič, pasti ali dospeti«. Preteklo leto je bilo v znamenju jubilejev. Praznovala se je župna desetletnica ter dvajsetletnica Sokola v Ljutomeru in Varaždinu. Najsvet-lejša točka sokolskega dela v tem letu pa je bil brez dvoma prvi naraščajni župni zlet v Ptuju, kjer je sodelovalo krog 500 naraščajnikov- Zabeležiti Imamo štiri župne izpite. Župni tečaj je po obisku in uspehu zadovoljiv. Blagajnik br- Vašič .stavi dodatno k svojemu poročilu, ki izkazuje 147.705 D denarnega prometa v zadnjem poslovnem letu, tudi predlog, da naj znaša odslej organizacijski prispevek (vštevši sa-vezni prispevek in prispevek za poškod-beni fond)_10 D, in da se naj društvom s pretnjo izključitve naloži 10 odstotni prispevek dništvofiilu 20 odstotni prispeva okrožnih in 50 odstotni prispevek zdpmh čistih pnredaffcv.enih dohoukoa- potopljenju »Mafalde« po nesrečnem slučaju, ker j je koncem januarja potopil v Južnem oceanu nek drug transat-lantik. — Spremenjena iiaredba ra Izscljeva nje poljedelskih delavcev v Kanado. Ml nistrstvo za socijahro politiko je izdalo naredbo, da se smejo prošnje za izseljevanje V Kanado »prejemati samo od o-nih poljedelcev, kateri priložijo garan tno pismo Kanadskega izseljevalriega komisarja g. Willansa iz Antwerpna. — Brez tega pisma oblasti prošenj sploh ne bodo jemale obzir. S to naredbo zgubi moč prejšnja naredtba ministrstva, po kateri so se lahko sprejemate prošnjo tudi brez teh pišeta). — Zopet železniška nesreča. Pri Za-prešiču je v torek zjutraj par vagonov tovornega vlaka pri odhodu iz postaje skočilo s tira- Promet je bil za več ur u-stavljen. Čifoveškfh žrtev, ni bilo hi tttdH škoda je zelo majhna. Kdor hoče pisatf v Petrograd, mera na naslovu napisati Leningrad. Ruska poštna uprava je razglasila da se od L’ marca naprej pošiljke, naslovljene s Petrograd, več ne odlpremljajo, ampak samo one z naslovom Leningrad. Konec vojaške diktature na Reki. General Giandmo je 11. tm- sklical reško mestno zastopstvo v magistralno dvorano, kjer je v svečanem govoru naznanil, da je ukinjena vojaška uprava na Reki in uvedena crvilna. Zahval H se je vsem onim faktorjem, ki so ga podpirali v vojaški upravi, da se je mogel obdržati na Reki javni red in mir. — Koncil pravoslavne cerkve v Moskvi Iz Moskve javljajo, da se sveti Sinod pripravlja, da sikliče prihodnje leto koncil vseh pravoslavnih cerkva. Koncil bi se naj vršil v Moskvi 11. maja 1925. — Novi topli Izviri mineralne vode-V Vrnjački Banji so pri starem kopali šou našli novi izvir tople mineralne vode. Ministrstvo zdravja je poslalo tja komisijo, ki naj pregleda in preišče izvirek m vodo, kako bi se ista dala uporabiti za pitje in kopanje . — Wrangk>vc| — bolgarski komitaši. Beograjsko »Vreme« jroroča. da so WrangIovci, ki živijo na Bolgarskem, pod pritiskom bolgarskih oblasti sli v komitaše. Njih število je veliko- — Ljudje, kateri mislijo, vejo, da negovana, zdrava koža pospešuje zdravje in naredi pred prehlajenjem manj občutljivo. Za pravo telesno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prava negovanja lepote: lekarnarja Feller: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomai da (2 lončka s pakovanjem in poštnino 2» dinarjev); Elza-poinada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 D); Elza-lilijino-mlečno milo (4 kosi 9 pakovanjem in poštnino 40 dinarjev); najmočnejša Elza-kolonska voda 15 D; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-lili-jino mleko 10 dinarjev in drugi Elza-preparati izpolnijo vsi svojo dolžnost! Adresirati: Eirgen V. Feller. lekarnar, Stubica Donja, Elzatrg št. 201. Hrvatsko. — Ostankj Henrika Sienkievricza. — Ostanki slavnega poljskega pisatelja Henrika Sienkievicza, ki je med svetovno vojno umri v Veveyju in bil tamkaj začasno pokopan, bodo prepeljani na Poljsko. Ne pokopljejo ga pa v Krakovu, kakor je 'bilo prvotno določeno, marveč v kripti katedrale sv. Ivama v Varšavi. — Mednarodni kongres srednješolskih profesorjev. Kakor je bilo sklenjeno lansko leto na kongresu v Pragi, se vrši letošnji mednarodni kongres srednješolskih profesorjev v Varšavi. V to s vrti o je sestavljen odlbor, sestoječ iz profesorjevi Romera KviatakoTvskega I« Zbierskega. — Baronica Matilda Rotschild umrla. V Frankfurtu je umrla v starosti 92 let baronica Matilda Rotschild- Bila je vdova barona Anseltaa' Rotschilda, ki je vodil posle RotsdhSldove banke na Dunaju. Matild® Rotschild je bili znana kot žen« posebnih duševnih sposobnosti — Drznost tatov. Iz.Berlina poročajo« rafiniranem napadu »’a nekega zobozdravnika. Okrog polpočfi ga jo klicala neka oseba na telefon jn ga prosila, če lahko pnde fe njemu, da mu izdere zob. kor ima takio grozne bolečine, da jih ne more dalje prenašati. Zdravnik jo dovolil. Ko pa gre sobarica odpirati, navalijo na taja 3 lopovi z revolverji ter ju zaklenejo v sobo. Nato so zlikovci vse dragocene stvari odnesli, pretrgali telefonsko napeljavo in! še važna vrata zaklenili Zdravnik in sobarica sf.a pa lahko poslušala, zaprta v sobi, kako zlikovci nomo-teno odnašajo blago. Doseedaj šo predrz-nežev policija nj Izsdeidil«. m Njegov predlog je pozneje v posebni točki ipo daljši debati v, celoti prodrl. Prosvetni odsek br. dr. Kovačiča je lepo napredoval- Imel je dva sestanka, na prvem se je izdelal poslovnik, ki nudi delovni program za več let. Nadomestilo za župni vestnik je sedaj posebna rubrika v četrtkovi štev tki »Tabora«, ki gre Sokolu v vsakem oziru na roko in se mu je na tem mestu izrekla zahvala. Predavanj je bito iz centrale 30. kar je razmeroma precej. Skupno z Društvom ju gosi akademikov v Mariboru se pripravljajo potovalne knjižnice- Župa je izdala hrošure (Sokolski katekizem v stoven ščini in srbohrvaščini Boj za narodno državo in Zbor III.), poleg tega pa je izdalo varaždinsko društvo jepo opremljeno spomenico »Sokolstvo v Varaždinu« Strokovna knjižnica se ureja in bo v kratkem otvorjena. Diletantski oder, or-cester ir pevski kvartet so ostali le še zamislek- Premalo se posveča pozornost nagovorom pred vrsto, premalo je tudi saTiinianja za sokolsko literaturo in so-tolski tisk. Tako je n. pr. v župi le 107 naročnikov Sokolskega glasnika, kar je primeroma s Številom članstva dosti premalo. - ,^le® J'e r®farat o manjšinskem delu N>koia brata Krajnca. Zmotno je miš-jmve, da v narodni državi ni manjšinskega dola. Zadnji ekscesi nemštva so nas o tem poučili. Zato je Sokolstvo sklenilo, da v krajih, kjer vlada gospodarski močen tujeroden element In kjer je še naše iotcistoci troha utrjevati Darujte za ,Sklad otroške bolnice' v Mariboru. sokolsko delo im pošiljati tja svoje najboljše delavce. To stremljenje, ki zahteva mnogo gmotnih žrtev, naj podpirajo predvsem gospodarski krogi. Župni nadzornik br. Schaup je obiskal ob priliki občnih zborov malone vsa društva, jih bodril in svetoval. Povsod je o-pažai težko denarno krizo. Upravno poslovanje je skoraj povsod v najfepšem redu, le inventarji orodja in knjižnic so večinoma pomanjkljivi. Vriniti so se 'v društva tudi nekateri elementi, ki ne spadajo v sokolske vrste. Treba jih zopet izločiti brezobzirno. Preglednikov predlog za absolutorij je bil soglasno sprejet. V generalni debati k poročilom so sc oglasili poslanec saveznega starejšinstva br. dr. Fux, starosta varaždinskega društva br. dr. Stankovič, br. Hren iz Studencev in drugi. Podrobna jo bila zlasti debata o socijalnih nalogah Sokolstva, o ekonomskem podpiranju svojega članstva. Sokolstvo mora gledati, da postavi svoje delavce na prava mesta iu da zastavi za to ves svof vpliv. Pri volitvah Župnega starejšinstva je izvoljen z malimi izjemami stari od-oor z br. dr. Pivkom na čelu. Med slučajnostmi se je rapravljalo o listoričnem imenu župe, o delitvi župe na troje žup ttd. brez meritornih sklepov. . delegatom za savezno skupščino so se dale stroge instrukcije, da ponovo z vso odločnostjo lanskoletno zahtevo župe, naj ek.vponfirane osebe v politiki nc zayze-mato iorvih n>est v Sokolstvu. T" Mariboru', ©Te' bbb—msmmmsrn VTSBOK« fiNlSOBNf LIŠT«T. Stran'4 ■ Šola in dom. t3. i t . Dopisi. Sp. Polskava. V nedeljo popoldne se je ,vršil m Spodnji Polskavi y gostilni Jezik očistile peg, ^ J Kavčič lepo obiskan javni shod • Demo-Opilite gladko mu rujo!« J kraitske stranke. Gostilniška soba je bila Ivani Vesel-Koseski.] natlačena domačih mož, ki so pozorno poslušali izvajanja obeli govornikov iz j stuina. 'Če je zlasti ženskemu spolu 'd ©padel črni metuljček", neveni, slišal1 nisem nikakc' kritike. Meni je ugajal, zato ga omenjam. Lepo obleko iri periko je imela danja iz rokoko-časa. Izmed 3 črnih noči je bila na jprikupnejša ona s pavovimi peresom' na čelu. Ljubka pomlad jo v precej uspehov. Sedaj premišljuje o svoji" usodi v/celjskem preiskovalnem zaporu. Najlepša proslava osemdesetletnice dr, Jos. Serneca v Celju. Na izrecno željo ■slavljenca, da se opusti vsaka javna proslava redkega jubileja, je Celjska poso- spremstvu šcgave.ga klovna prišla nekam hlinca v zadnji svoji seji načelstva vati- Kako je potreba ega pesnikovega y ' Maribora. Tudi pristaši drugih napred- pozno na pozorišče upamo, da se njena f^a v proslava 80-letnice svojega dolgo- . ro rt a CO\fOrn7.Q li Arin t mo in n 0410 ilčVil. I .... .... ... I . . ... _ I loln i,. - . ^ 1 ~ .. 1.. X_____ 1 i •» _ ... 17» .. sr i 'puicuuji ui us»-u -ivti-i-M. i j/''«**« n«- upuiJia, ua oc ujcuu. . .e\nxka na severozahodni me.n nasoj 'i a-1 ^ gtj-gjjk so priznali, da mani biti raz-1 sestra v naravi ne bo tako zakasnila. 'cdieKa *u .ve-lezaslužnega predsednika dr. Serneca za razna'celjska kulturna, narodna in humanitarna društva 25.000 I dinarjev. Prihodnja seja celjskega obe. sveta J se vrši v'četrtek 13. tm. ob pol 19. uri z običajnimi poročili , iz odsekov- povest o »ravbarih« v Mariborski oko-|gke pripadnosti prosili, naj bi prišla obal veselost"Na v«'p m"c^rmjobT Savinjska podružnica Slovi planin- - +• •' T 3^’ društva ima svoj redni občni zbor v so- vem le, da so bile tokrat vse okusne. Vi-jbt>to 15. tm. v hotdu Bpri Bc]6m 7 , . .v,. , ,, . ,........... —....... *„.»»»•• Začetek ob Isamo ob volitvah prazne obljube, ki jih I ^^onj-premmljeval, kaj pomenijo, ki pa| 19. uri. m r . # v. v v I (vun. ov [j 1 i'C/1 ici 11) ua iii t/i d Ijevine posebno nujna ne samo za omsvc- cep].jenosti ,v, naprednih vrstah enkrat | Manjkalo ni dražestnih cigank iri omc-1 valno delo za sole in1 doma, temveč tudi|konec, da si zasiguramo naprednjaki zo- niti bi bilo tudi še nagajivega peka v za jeduako delo cerkve m’ vseh državnih ^ bsj,0 m{>^/ ki nam po našem skupnem boli obleki. Žid' — ideja sicer ni nova — uradov, da se v XX. stoletju v prerojeni številu gre. Dokaz, da so padle besede j6 bil najboljša moška maska tempera- in wv/*rArlI n *l«n TMlnSPA« I — — X* 1. «.a. i,1. ‘» i.n I , . J. w . . I ObriciSc^iin g zbujalo občo| *------------------- — ‘Z ' atovim »le. uiffidi, im, so jiauic ooscuc je najDoljsa moška masi in novj državi prerodi tudi naša popaoe- j naših govornikov na rodovitna tla, je ta, merit Žida izborno pogojen', na govorica, naj nam kaže sledeča pri- da so zborovalci brez razliko strankar- maske kavalir j a-gigerla -le 5 M — M nr, i. A . —A M — —* 1 ■ \ 1*1 T> m v. A K ,% vfl /T \ /VMC L' 1 IZ A I Ali r -K — .at ... „ , L- aa!2 m u a r.t 1 a m.a a fa t — u ! X.1 a— a. K A I lici: s. govornika y kratkem času zopet na »En mlinar je meo tri hčere. Ta prva Polskavo. Ljudjezačno imdevati, kdo del S6m, tu * v- - . Y , ea ponesrečena imitacija naj b; bilo — j u j - i • sar.Ko jeprišodomlinara,se jepriklo- c rkv®i k Jucar, odbornik krajnegaaol- VgePkak- -e Ml‘ ^ ^ireditev s ja- Vf ^ papravfeja in no in T»roso za hčero. Ko ie mlinar vido, ske&a sveta in Posojilnice v bmartnem de.lajo v posameznih stavkih toliko na- fto in. proso za hčero. Ko je mlinar vido, da ma tak no-bl ancug, mu je dao ta star-jo hčer. Haupravbar !jb pri so žjo k no-ganf do šume. Tam pa so bit raub'ari tak pijani, da so se kotali po tleh. Te pa je haupraubar vaemo tisti štihmejsar pa je ženo zaklan, posejko ji je vse prste z ringom) vred. Pola (potlej) so se vsi odfo-rali domovi. Čez en niejsec' je pisao' 'liauprauliar mi'in a ru, da mu je žena umrla. Mlinar j« bio žalosten, pa mu je le še dao drugo hčer. Toto je glifi tak buja (ubil), pa je še piso mlinari. Tretjjkra t pa je bi o oble- 01514 lil liraU|UUIl.O » .,111111 UliVlll . ,,.Y, , . . . - .... v p lil SldVRHl TOUKO na- na Pohorju. Pogreb, katerega'je vodil g. ^Lucek letošnje se preče j živahne paki da je več pogreškov, nego beseda Pustne dobe v Konjicah m upajmo, da Tltdi bi hib prav ])isati bolj dostojno. Si- ostane nekaj razpoloženja pustnega tor- cer nihče ne zahteva, da bi nam pisali S ka tudi sc za postni cas. Dobre volje v strojem, kakor dela sodnija, občina ali Konjicah itak zelo pomanjfcuje. Gmotni g. notar, smemo pa vendar pričakovati uspeh prireditve je bil nepričakovano take dopise, da bodo za med ljudi in do-dober. Zato je ta večer gosp. predsednik stojni jugoslovanskega urada. Tolika ča-čitaTniee gledal .zadovoljno krog sebe in sa si že smejo vzeti, da napišejo dopise še tupatam izrazji Kapram' sosedom ob- j za dom, čistopis za stranko. Za občinske doklade, vozove, biciklje, sejmarino, stanovanjske zadeve, globe, cestne in policijske zadeve dobivamo take dopise, da jih nihče ne zna brati. Kako naj rešujejo županstva in kako naj s{ pomore stranka, ako ne more brati. Pritožbe so splošne, posebno v Tol ste m vrhu in okolici« Tudi župnik Franc Sinko, se je vršil dne 3. marca ob 1412. uri ob zelo velikem številu domačinov, prijateljev, znancev in' sosedov. Pogreba, se je tudi udeležilo domačo prost, gasilno društvo z godbo na čelu pod vodstvom načelnika g. Leopolda Vorša, Rajnega ohranimo y blagem! spominu. Naj počiva V miiru. Konjice. Na pustni torek jc priredila tuk. Čitalnica maškerado, po občnem mnenju najbolj uspela prireditev v za- mizja: E 1-g Celjske vesti. prtih prostorih, kar so jih nudila narod-. c , , .. čen jagra. Trikrat'je mogo priti pred-1 v' Kon-^ah tekom' ^ zadnjih mria dne 7 Mari^^rcbotnjak/v no jo je hio dobio. Toto pa ni koi buja. h • ^ vnovič, poka- Celju pa 11. tm. ga. Ema Wilfmg, bivša i - . - Y :----------- - Pelo jo je na lojterskem vozu domu, kjer . ’ se Čitalnica se m preživela, kar trafikantiinja v Gosposki ulici, ,Vj 64. letu pr?sirI10 /a snazen PaPir, ne za stare, ji je dobro godilo. Enkrat so šli rau-j ne' ’erj- prvlS asj drugih tukajšnjih na-1 starosti. N. v m. p.! jcn* strani popisane in prečrtane tis Ibari na raub. Haupraubar pa je dao ženi ™ m čustev costo radi povdarjajo in Občni zbor Kola jugoslovenskili se-43 klbčov za 13 cim'ro- Kdor je jekal zabave, 30 j« našel, kdor c, J ... , *' e Klatl( P0 niško gosto\'ainjc, naj blagovoli do 15« | Sloveniji okoli pod imenom dr- Joško idolta zmetali samo dve j so ostali na vou- ftb Pod' totema jo bila skr itn, žena. " r '(Dalje prihodnji četrtek). Je ,ni našel, je bil sam kriv. Najlepša 1^ '' V,1 wa ™»nom JOŠKO tm." rezervirati prostor pri dnevni gleda- ženska maska je bila manjša Turkinja, korespondence se je dogna- j ]iški blagajni- (Telefon št. 382.) Cene pro- vcčifl. m,. 4* c u l!°' da j.e zasledoval lahkoverne----- J-1 h | večja pa se jo odlikovala s pestrostjo ko-| j”-' Vf iaHauvcnu: žene, da| « ______________________________________________ bi utesil svoje pohotne mamene. Imel jc d- Pohorski. Francelj in Marja. čarobna pravljica s Pohorja. (Dalje.) Stori*.*» Francelj, kokor mn je riaro-1 rila Marjo. Mečf njegovim1 trdnim! spa-ftjem' je Morja ustvarjaj« in v kratkem času se j* dvigal siv oblak dušlj-ivega Na poti ga je ustavil žo čarovnik.: | »Kako je, Francelj?« , ; »Talko, saj vidite!« »Aha, resniono! Cesta je tu, tani' travnik 7, 'bleščečim jozerom. Dobro si nare-j dil! Grem’ si && natančneje ogledat!« in I odšla sta vsaksebi. ,' , .. 7. Obisk pri čarovnfej sedme dežele. prahu « ceste po rožnem travniku ^^kierl Dod^Gii^f nrib^k^r10-1110^- želia po pouku in 'nekoliko sila,« odgo- A.,A+Vo - , vKjerl P°d'rtlJe JO pričakovala čarovnica Fran-1 • .......................... ’ h *o nežne cimtke zaipirale vratca r»r«’rl v«. »i* • , , - . , ., , Ijivim gostom, dokler so n- , Celja,.ia zagi!davS!V ga' Je hitela na- oblak v bliščačem jezeru, čigaT^o-' Sl 6 vpraaanjem: *Ah n^edil?« d-arji so bili zlate ribice — kraljice voda Ponovno je šla Marjica k spečemu FranOljni. »že drugič si rešen' čarobnega tfeia in prezgodnje smirti! Škoda hi te bilo, ki si tako lop grofic; vnel s} moje srče če v plameni Ijirbczni, ki potrjuje s čini., <*.. (.HTno .. Y J .... Za te naredim, kar potreba zahteva, sa-l ^gj, V., rl-n MC oaratf a sedaj^ ji je iz- ^ hi TviJai pri tebi ljubljena...« Ni nego cfa sam^l ’ fte mogla premagati, poljubila ga je na bila Žo wi možu- G ^ .^a Posod« in odšla. ] v sedmo deS«‘ V'1 J' “ ^ . pl 1^>^dtVai: iz. jezera, semkaj!« '• • ‘firovnik. 7j mirno-tlho naglico se jc privlekel nežeft oblak iz jezeraf j 1 oh-kohl 'in že so plavali »Le pojdite gledat!« ji je odgovoril | kratko in ponosno. Jeza je udarila iz polnega žolča v glavo in skozi usta za njim: »Le počakaj, ti| smrkavec, prideva tl že do živega in tvoji pomagalki!« Vedno je mislila, da zna štorom: lože 400—600 D, sedeži 25—100, stojišča 20 D. dijaško 10 D. najpametnejša in sicer bodi delo tako, da ga Marja no bo mogla izvršiti!« Starka se je zravnala, kolikor je 9aJ njen sloki hrbet, ter zlovešče pravila: »Na visokem gorovju naj postavi v rdečem morju grad. Ko si ga prideta vidva ogledat, naj streljajo topovi in' vojaka! izza okopov in grajskega obzidja^ —* Težka naloga!« . Obstrmelar sta tako, da sta Se še pozabila materiisvetovalbi zahvaliti; slovo ml bilo med njimi v navadi. Dvignila sta _ ------- se na oblaku, k ju je prenose! nazaj vj sta pri neodkritosrčnih gostili, pri-lizo- j deveto deželo. Čarovnica se je jezila, da valcih. Tretji vzrok je vaju dovedel vi si ni mogla ona izmisliti tak« konti moje ucenostno naročje, zato mi ne laži- stavo, zavito v velike cunje tako, da ne bi vedel, ali je bil kup cunj ali česa dru-1 eega. »Kaj jc vaju, moja otroka in učenca, | privedlo k menil« ju je vprašala s hreščečim visokim glasom iz kupa, kakor bil se ji premikali ob vsakem1 izgovorjenem | zlogu zobje med seboj. »Nekaj skrb, kako se ti godi’, nekaj | varja hči ih pogleda vprašujoče svojega moža. ko ji je z zadovoljstvom prikimal. | »Prva vzroka kar pustita; v navadi j Pridirdraila pa j« po prasni cesti lopa, bogata kočija. Ropot je obudil Francelj a z sladkih, mamljivih’ sanj, me! si je svoje nezveste o«, M ^ 2airIc ge krasnejšo haa-avno sliko. Kar najbolj se jc ftavžil hajne krasoto današnjo večedke v deveti dežel! tor se spomnft da zahaja solnce in | treba iti domov, sicer ga dobi še ča-£vmk tu ter ga pjr^ je to-do,?pjjo«naredi], u ^ «*• * -•> ’ -li- < ta!« ju posvari starka in pogleda oba zvitimi očmi. »Prišla sva te vprašat, ali je Marja prava čarovnica?« »Kakoršria je mati, taka je hči! Mi-slim.-pa, da ni tako močno učena, ker se jo sama učila, iz črnih buikvic, ki sem vama jih’ dala!« jo modro odgovorila čarovnica starka. »Jaz se-nf pa? ugrabil v prvi 'deželi si- si ni mogla ona izmisliti take kazni, tako krasne, tako strašne ih grozne, povrhu pa nejzvreljiivc! ‘A ••'J z neznansko naglico | na, grofiča, ki' sva ga nameilila umoriti, po mirnem v vcoerm zarji svetlikajočem Toga Marja ni dopustila, zato sva mu ozračju. Prižigalo so se So zvezde, ko sta sklenila naložiti troje delo. Prvo i n iz-se ustavila pm materr-oaravmied v sedmi mislil jaz, drugo moja ženka a je izvršil v i « . . . ' obe’ o*™*- Marija!« je povedal dn Vrag s teboj jn vse njegove umetno- »Rada bi’ na « mn h 1 - fttjU sta slavila U tre(jo m Jc ‘IX>h6ela zeQa 8. Grad v rdečem morju. "1 Prišlo je naslednje jutro, z njim) sta; bila že zarana tudi čarovnika.fta nogah’, zakaj težko sta sa pričakovala, ko bosta lahko nalomila slabotnemu Franceljni težko breme, tretje in najtežavnejše delo. V tej razburjeni nestrpnosti sta celo pozabila na spečo Marjo, kateri mora ostati, po njunem sklepu, vse tajno. Tako je poklical čarovnik, zaslišavši zunaj korake, Franclja v sobo, s klicenl pa je prebudil tudi spečo hčerko, ki !5o vstopiivšemu Franclju namignJila, naj no gleda na njo. »Kakor veš in znaš«, ga nagovori ča» izmislila tj, kj sii 'fjjgggjjr n,ekaio slajTjosRiOj »gj BOfevolac! •R&srr > »mtoiu 'jPmjuHAJrir Mariborske vesti. Mariber 19. marca lZt%, \ Čudno postopanje gostilničarske zadruge v Mariboru. . ^ Ko je povodom' nedavno izvršenega občnega zbora te zadruge g. Gjuro Va-Jjaik Obširno ožigosal postopanje prejšnjega načelnika, ki je bilo usmerjeno v nemškem dulm kot nekoč v Avstriji, je bil na istem občnem zboru z nemško večino glasov za načelnika izvoljen gosp. kavarnar Klešid. Mislili smo: mož je Hrvat m. gotovo pride v zadrugo drugačen duh. Pa čujmo: Nedavno se je vršila s strani ministrstva revizija inozemeev, ki imajo podjetja v naši državi. Ob tej priliki je bil na zadrugo poslan dopis, naj se izjavj v svojih članih. In g. Klešič kot predsednik je poslal v zadevi restavra-terje Grajske kleti, g. B. S lakta, ki je zaveden Čeh, sledečo izjavo: ManPbTcrrdne' it).' ffiarEa 1024. hik’ mariborske nakodtfosočfijalne organizacije. Ali ve o tom in' kaj poreče k temu, us se g. Klešič v imenu zadruge poteguje za inozemca-Nemca, odklanja pa državljana bratske češke države, zavednega Čeha? Dalje: na podlagi kakih dokumentov pride g. Klešič do trditve, da je ravnateljstvo južne železnice e Stik-lerjean! zadovoljno? Alj ravnateljstvo južno železnico v Ljubljani daje take u-radne izjave gostilničarskim zadrugam? Nimamo namena napadati osebo gosp, Klešiča, pribiti pa moramo nečuveni narodni škandal, ki «® ie odigral v okrilju gostilničarske zadruge. $ jfc'; Trgovski in obrtni zbornici ,]jt Ljubljana. Z ozirom1 na Vaš cen J. dopis z dno 23. tm. si usdjamo sporočiti, da podpisana zadruga nima nikakega povoda, prošnjo g. B. Šlahta podpirati. Imamo namreč dovolj naših državljanov, ki so v gostil-ničarstvu popolnoma izvežbatoi ter zmožni restavracije voditi. V češkoslovaški državi tudi našim državljanom ni dovoljeno izvrševati gostilničarsko obrt. Maribor, 30. jan. 1924. i A. Klešid, načelnik. Dvanajst dini pozneje je podal načelnik zopet izjavo, a tokrat za i nožem ca nemške narodnosti, g. Stiklerja, restavrator, ja na glavnem kolodvoru, ki se glasi: Trgovska in obrtiia zbornica f Ljubljana. Z oziram na Va- .njeni dopis z dne 8. tm. št. 548 poročamo sledeče: Gospod Franc Stikler vodi od L 1917 restavracijo na glavnem kolodvoru v Mariboru. Imenovani 'je 1. 1921 za našo državo optiiul. Ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani; ie z g. Stikler jeni jako zadovoljno In želi, da še nadalje ostane. v Mariboru. Proti bivanju gospoda Btiklerja v naši dTŽavi ni torej nikake-ga pomisleka. Pripomnimo še, da' g. Stikler ni zase prosil, da se mu dovoli bivanje v naši državi, marveč za svojo sestro, ki je pni ihjetmi zaposlena, j Maribor, dne 12. febr. 1924. A. Klešič, načelnik. Iznašamo ta gorostasni narodni škandal v javnost za enkrat brez nailaljuih knrnientarjov. Vprašamo le: ali 6o bila ta -pisma poslanca po sklepu odibora alt sa-toolsstero od g. Klešiča? V odboru gostil-1 fcičairske zadruge ima po lastni, izjavi] veliko betsedo tudi g. Žnuderl, predsed- m K poročilu o protidraginjskem shodu nas prosi g. Škrjamc, da priobčimo sledeče pojasnilo: V torkovi številki »Tabora« je bilo priobčeno, da sem jaz na nedeljskem manifestacijskem shodu proti draginji trdil, da ima Slovenija 62 od stot. vseh 2idov v naši državi- Ker to ne odgovarja resnici in jaz tega nisem nikdar izrekel, prosim, da izvolite to neljubo pomoto s sledečim dejstvom popraviti. Med svojim govorom na nedeljskem ma-nifestacijskem shodu sem navajal stati stiko ministra za socialno politiko, po ka teri je bilo od začetka leta 1922 do kooca leta 1923 za razne prestopke po zakonu 0 pobijanju draginje 832 kaznovanih oseb. Navajal sem dalje, da je od teh 832 oseb odpadlo 66 odštet, na Slovenijo, 21 na Srbijo in le ostalih 13 odst. na Hrvatsko, Slavonijo, Bosno, Bačko, Vojvodino rn Banat, čeravno se nahaja tam največ Ži dov, ki izžemajo druge prebivalce, čeravno je tam največja špekulacija z žjv-Ijenskimi potrebščinami doma in zatoraj naravno leglo vse neizmerne draginjske nesreče. Ta statistika nam pa obenem tudi jasno kaže, da je tam največje leglo korupcije, ki napravlja razne vladne organe pri popolnoma zdravih očeh — sle-Pe- — Sklepam, da se je vrinila pomota pri osluhu tega dela govora in prosim, da blagovolite to ugotoviti in pravici na ljubo v Vašem oenj. listu popravitL m1 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolženi Rudolf Ozjm je kriv prestopka po ČL IH. t. 1 zakona z dne 15. oktobra 1868 St. 14*2 d- z., storjenega 8 tem, da je kot odgovorni urednik v Ms-[ riboni izhajajoče periodične tiskovine »Tabor« zanemarjal dolžno pazljivost, Pri kateri bi izostala kaznjiva vsebina v št. 256 z dne 11. nov. 1923 objavljene notice pod naslovom »Katolik ali brez konfe-sije?«, v kateri 6e zas. obtožibelja Antona Groajnerja z naznanjanjem izmišljenih prigodb lažnjivo dolžj določenega ■nepoštenega dejanja, ki bj ga utegnilo v mislih ljudi ponižati s tem, da se trdi, da je zas. obtoži tel j, ko je bil še kot komu nist uslužben v Delavskem' domu, pri sodniji korajžno in možato izjavljal, da je brez ko-nfeftije, ko pa je prišel kot u služben ec »Straže« k sodišču in so ga vprašali po veroizpovedi, pa ji sramežljivo povesil oči in se f.lho oddahnil »katoliške« ($ 488 k. z.). Zaradi tega sc ob- dolženec obsodi po čl. III t. 5 zgora j navedenega zakona na 200 (dvesto) Din. denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 4 dni zapora in po § 389 kpr. na povrnitev stroškov koz. postopanja in izvršitve kazni. V smislu $ 39 tisk. zak. se ima razsodba brez razlogov na obsojenčeve stroške objaviti v dnevniku »Tabor« med »Mariborskimi vestmi* z istimi črkami, kakor je bila objavljena notica »Katolik ali brez konfesi-je«, v 8 dneh po dostavitvi sodbe uredništvu. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VII dne 6. marca 1924. Vrabl. m Slikarska šola v Mariboru. Interesenti niso prejeli na večkratno informacijo točnih odgovorov, zato se jih opo-zarja sedaj, da si je postavili klub »Svobodnih« nalogo, otvoriti v najkrajšem časni urejeno slikarsko šolo. Vsa tozadevna pojasnila dobe začasno pri prof. V. Cotiču, Maistrova ul. 17-11. dnevno od 11-—14. ure, ali pa pismeno na navedeni naslov. m Večerni tečaji za šivanje perila in obleke na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru se začnejo šele 17. tm. m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte z- stanovanje. Navodila so ista ; at lansko leto, samo glede znižane vožnje se pripomni, da je začasno dovoljena samo za ČSR. m SEJA GOSPODARSKEGA IN PO LITIČNEGA DRUŠTVA ZA I. IN IV. O KRAJ se vrši jutri, tj. 13. tm* ob 20. uri v prostorih tajništva JDS v Mariboru m Slovanska čitalnica ima danes, v sredo ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma važno odborov© sejo. Sklepalo se bo o proslavi stoletnice Branka Radiče vrča, m Dan 40 mučencev jc bij v ponde- Ijek 10. tm- Narodni pregovor prerokuje 40 dni lepega vremena, če je tega dne lepo vreme. Ker je bij dam lep, upamo, da se bo vsaj to narodno prerokovanje izpolnilo, ker so nas vsi ostali vremenski preroki pustili na cedilu. m Kompozicijski večer Wifltcrh«Utcr se na splošno željo dne 13. mavca Veliki kavarni ponovit m V smrt radi neozdravljive bolezni* 11. tm. so našli na Kai^arUi na drevo o-bešeno žensko Marijo Žunko, ki je živela v divjem zaikonu z nekim delavcem Ant-0. v Maistrovi ulici. Pisala mu je pred dvemi dnevi pismo, kjer mu sporoča, da gre v smrt radi neozdravljive venerične bolezni. Prepeljana je v mrtvašnico. m Najdeni predmeti v Mariboru. V času od 16. do 29. februarja 1924 so bili oddani pri kr. policijskem komisaTija-tu v Mariboru sledeči predmeti kot naj doni in se morejo od zgubiteljev dvigniti: 2 manjša bankovca; črna usnjata denarnica, vsebujoča manjšo svoto denarja in drugo; temnomiava usnjata denarnica, vsebujoča manjšo svoto denarja in zdravniški reoept; 4 ključi; krojaške škarje; volnena otročja čepica; usnjata ženska ročna torbica, vsebujoča žepni robec in nekaj para; prazna usnfa-ta rdečkasta listnica. ni Virtuoza na harfo brata Mostkr, znameniti akrobati, 2 Edison. Kaupatv trio m Mara Zlatarjeva z novim programom so glavne atrakcije Klub-barovega programa od 1. do 15. marca. Na gla-sovir igra komponist Pepo Winterhaiter. m Izgubljeni predmeti v Mariboru. V casu od 16. do 29. febr. so bili priglašeni pri kr. pol. komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot zgubljeni: črna usnjata listnica, vsebujoča približno 750 D in 2 pismi; rujava usnjata listnica, vsebujoča 25 D, sliko in uradniško Iegit-; na sne Bernhard Kos glaseča se delavska knjiga; črna kožnata listnica, vsebujoča 50 D gotovine; omot, vsebujoč 2 m belega platna in en omot, vsebujoč 1 par črnih nogavic; broša z 28 briljanti; zavojček, vsebujoč modro žensko krilo* zemljepisne knjige in žensko ročno delo; 1200 D v gotovini in 50 kodekov po 3 D; zastavljaj]ni litsek tuk. zastavljalnice, glaseč se na ime Stem; črna imitirana usnjata listnica, vsebujoča 125 do 130 D im 7000 aK v gotovini; srebrna zapestnica z zlato uro; plavi ponošeni šal; uhan v obliki zvezde s 5 malimi belimi kamenčki; zlata broša, na sredini rožica z brilanti, srednji kamen smaragd; usnjata ročna torbica, vsebujoča rujavo usnjato denarnioo z 260—.270 D gotovine, 3 parov rokavic, žepni robec iz baitista z monogramom M. S-, razne račune in na ime Mordej Rogatz glaseča se pobotnica na znesek 6000 D; konjska odeja ruja ve barve; ročna torbica, vsebujoča pribl. 8 D, žepni robec, žepno ogfeda-Io in zlato ©vratno verižico; konjska odeja; zastavijalni listek tuk. zastavljalnice št. 730.92; abecedna trg, knjiga rujava kožnata listnica, vsebujoča invalidsko legitimacijo m spričevalo* 2 zastavljalna listka tukajšnje zastay-'Ijafoice in približno 6 D v gotovini- Kultura in umetnost x Nova učna knjiga za meščanske šole. V Mariborski tiskarni je izšla učna knjiga M. Pirc, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov bi Slovencev za meščanske šole. Knjiga ima apepobacijo in stane vezana 28 D. x Celjsko mestno sefdalisfie. 7 naj-uečjim uspehom so gostovali člani ljuhfi. dramskega gledališča v pondeliek 10- trn. na celjskem odru z noviteto »Kamela skozi uho šivanke«. Veseloigra je polna bujnega in zdravega humorja ter osoljena tudi $ prav dobrimi dovtipi. Zagotovljen ji je lep uspeh gotovo tudi v ostalih mestih. Burno ploskanje občinstva je nagradilo Ljubljančane za res dobre Kre-acije in prav povoljno Jnsceniranje igre. Sokolstvo. ugotovil že dvoje čarobnih del, da ee reži S smrti. Da pa j« to mogoče, moraš danes napravite še tretje!« Tu se nekoliko oddahne, ker se mn je posrečil uvod; o-pazdl pa je nagli jzpremembi na Fram-tefjevemi obrazu, zato se je še zaradi vesolja oddahnil, da bi v miru užival svoje Veselje nad njegovo žalostjo, a ga prekine čarovnice, nestrpna radi dolgega besedičenja. »Prav na ostrem1 vrhu one gore poeta- veliik grad, tako visok, kakor je tvojega očeta 'v prv| deželi, v sredini rdečega jezera. Ko se midva pripeljeva s krasno kočijo po tvoji oesti, da si ogledava tvoj Brad, naju sprejmi z vso kraljevsko častjo, — streljaj e topovi ob prihodu!.— Saj to j« lahko delo, sinko moj« se smeje starka Francelju, cigar prestrašena pogleda j© ujel čarovnik, ne vtideČ, da mu 5« Marja tolažilno pokimala, ter rekel: »Lahko greš takoj na delo!« Hrcd vznožjem strme gore je Francelj« dohitela Marja in vsa zasopla odgovorila na njegov vprašajoči in proseči pogled: »To čarobno delo ni lahka reč; ne morem ga izpeljati brez svoje krvi in udov. Ali *i pripravljen razsekati me?« ga je> odločno vprašala. »Ne! Tebe, ki sl ml najljubže na širnem svetu, tebe naj razsekam, da režim sebe? Cemu naj živim potem brca tebe? Tera m storim nikoli!« »Zame 6e nikar ne boj! Jaz bom potem zopet taka, povsem cela, - kakor sem zdaj!« mu je dokauovalno odgovarjala. »Če 'je takb,< pravi še nekako neodločno, »pa naj bo!« »Dobro me alušaj! Najprej naredi na vrhu strmine v zemlji jamico, potom' mi odseči glavo ter jo postavi v njo tako, da bo gledala proti koči. Moja srčna kri naj teče v jamico, ki se spremeni v rdeče jezero. Nato odsekaj palce na rokah in nogah t»r jih razstavi četverokotno okoli glave — trdnjave gradu. Slednjič odsekaj vse ostale prste, kti jih razpostavi ti, poveljnik čarobnega gradu, po tvoji volj] in potrebi za vojake. Ce boš pazil na pravilno jzvižitev, zmešava obema Čarovpiham a hudobne naklepe in krvave račune!« Med tem’ sta že dospela na oster vrh strm© gore, zatrepetalo je njegovo mlado in nedolžno 6rrce pred izvršitvijo zločina, a bil je pod njeno oblastjo: nevede 3© stegnil roko desnico po sekiri, ki mu, jo jc nudila Marja, zamežal je, se prekrižal in zamahnil... " 1 Krvnik je Izvršil svoje naloženo krvavo delo. Mogočen grad je kar vzkipel jz šum*-( če in peneče se luže krvi, zazibali so se v | šepetajočem vetričku počasni valčki id©-oega. jezera, štiri trdnjave ao gg (braajjei proti vsem stranem' devete dežele, zrastli in oživeli so iz palcev vojaki, kakor gobo po nočnem' dežju. Proti pojemajočemu drfevu je »astri poveljnik Francelj svoj pogled na prašno njegovo cesto, kli je spuščala mogočne oblake za plamenečo kočijo; izpod koles in konjskih kopit so švigale strele, plameni, Spoznal je bližajočo se čarovniško nevarnost in pretkanost. »Ogenj!« Zagrmeli so mogočni topovi, kakor odmevi so bili streli vojakov, oglat© skale so so zamajale in v divjem vrtinen zropčtale v dolino. Čarovniška trdnjava j« bila bruhajoč ognjenik. Minila je nevarnost, ker čarovnika sta se že odpeljala domov. Poveljnik je pobral svojo hrabre vojake na velik 'kup, jih razbral po deset ter se dotaknil mogočnih sten grado vih. Rane je namazal s krvjo iz rdečega jezera, glavo položil k vratu, prsti so poskočil j m «c sprijeli na topih rokah in nogah. Hipoma se je dvignila s tal Marja, zdrava, še fepia ko prej. Zdelo se jima je, kakoar bi se m© bila vCdela že več lot, »ato sta se oba Prerojena pozdravila v prvem objemu. Podala sta si še roki in šetalaz gore svoje sreče v dolino, i>#nuei.V'* (Dalje prlH.) o Sokolsko društvo v Studencih' se pridružuje sklepom bratskega društva v Mariboru in je na svoji zadnji odborov! seji dne 1. tm. izključilo člane, ki so se udeležili »Rapidove« maškerade. — Žalosten pojaiV: nacionalne nezavecfnostl članstva, ki je prireditev lastnega društva bojkotiralo, pač pa se je udeležilo ob istem času — tuje prireditve! V ostalem so dovolj tehtni razlogi, katere je navedlo mariborsko društvo. Šport. Nogometni odsek ISŠK Maribor sklicuje za sredo 12. tm- ob 20. uri v zadnji sobi hotela »Pri zamorcu« sestanek vsega svojega članstva v svrho postave moštva za Pokalno tekmo, ki sc vrši 16- tm. in volitev kapetanov. Poživljajo se pa tudi vsi člani, da poravnajo članarino za prihodnjo sezono. Tajnik. : Medklubski odbor LNP v Mariboru. Ime poslovnega odbora. LNP se j© spremenilo na »Medklubski odbor« ter sc bodo v bodoče vse važne objave vršile pod kratico MO. V petek 14. tm. ob 20. uri 3« seja MO »Pri zamorcu« ter se na njo vabijo delegati vseh klubov, ker se bodo določali termini In’ prostori za r»rven-stvenb tekmovanje. V nedeljo 16. tm. se odigra obvezna pokalna tekma Maribor : Rapid. Darovi* Za Jugoslovansko Matico. Prigodom prvega letošnjega porodniškega zasedanja na tuk. okrožnem sodišču je pisarniški ravnatelj Kraševec nabral na vstop-Bfcsiil k ftbraACavam znesek <516.75 D, , y 'SfanSofttTfe« isrSattolSiflL 'VKfr Gospodarstvo. Resolucije sklenjene na občnem zboru Glavnega Saveza jugeslov. vinogradnikov dne 16. februarja 1924 v Zagrebu: I. Resolucija glede vinske kriza Prisotni delegati krajevnih vinarskih društev in drugih gospodarskih organizacij pretresajoč vsestransko vprašanje vinske krize, ugotovijo po predlogu gg. referentov, kmet. svetnika Skahokega iz Novegamesta ter pot učitelja Pavla Lesarja iz Samobora, da je v svrho odstranitve vinske krize potrebno: 1 da se v vseh drž. trtnih nasadih razmnožujejo samo take grozdno vrste, ki dajejo vina dobre kvalitete; 2. da se skrbi za to, da se tudi v privatnih trtnicah vzgajajo le take vrste cepljenk, ki dajejo boljša vina,^ 3. da se zabrani saditev vinogradov po nižavah in na oranioah, sploh na zemljiščih, ki so sposobna za kako drugo kulturo; 4. da se oprostitev davka za novo zasajena vinogradska tla, ki niso sposobna za drugo kulturo, razven' vinogradništva, podaljša od 10 na 20 let; 5. da se strogo izvede kontrola vina, ki se konzumira, v vseh prodajalnicah in trgovinah; 6. da **e čimpreje uvede edinstveni Vinski zakon za celo državo; 7. da se pri osnovah zakonov, ki sc tičejo vimogradništva in trgovino z vinom, predno se predložijo narodni skupščini, zasliši mnenje vinarskih in drugih gospodarskih organizacij; 8. da se povodom sklepanja trgovinskih’ pogodb s tujimi državami brezpogojno zaščiti domača produkcija vina, pritegnivši k pogajanjem1 vedno tudi zastopnika našega Saveza; 9. da se pri sklepanju trg. pogodb' doseže čknvečje ugodnosti za izvoz naših Vin na inozemska vinska tržišča; 10. da si ministrstvo poljoprivrede za-sigura večjo svotp v svojem' proračunu za povadigo kletarstva in vinske trgo-!vine; . ‘ . 11, da se zgradijo. boljše železniške zveze, kjer je to potrebno; 12. da se znižajo železnišiai tarifi, Y Kolikor isti onemogočujejo izvoz vina; 13L da se osnujejo postaje za zgoščevanje vinskega mošta v svrho zvišanja alkohola v takih Krajih, kjer se produ-^rsjo vina z nizko stopnjo alkohola; 14. da se imenuje strokovnjake, ki nadzorujejo točno izvedbo zakonov in naredb. tičočih 6e pospeševanja vinogradništva tn vinske trgovine. Njih dolžnost je tudi, da organizirajo in1 vodijo statistiko, brez katere M pravega pregleda o faktičnem stanju produkcije ter o prometu iif vnovčevpnju vin in drugih (vinskih proizvodov; :. 15. da se doseže od tujih držav, s ka- terimi se sklenejo trgovinske pogodbe, carinjenje vina po odstotkih’ alkohola; te- da se brezpogojno zalbrani vsaki uvoz vina iz inozemstva: 115!' • 17. da se pospeši prevoz vina in’ grozdja po železnicah, ae ntora skrhati za to, da bb na razpolago vedno dovolj vagonov, kakor tudi, d« se pri izvozu olajša carinska manipulacija na granieah; 18. da država podpira propagando za osvojitev inozemskih vinskih tržišč, Ki jo bo pod vzel Glavni S&vez juigosl. vinogradnikov; 19. da izvoli glavni Savez v to svrho posebni odbor, obstoječ iz zastopnikov vinotržcev, vinogradnikov tor vinarskih strokovnjakov, ki ha j sestavi predloge o Kot alkih, ki jih je pOclvzeti za Propagando naših vin v inozemstvu. j - II. Resolucija glede edinstvenega vib« skaga zakona za celo državo. Po predlogu g. referenta Prof. Kait-taierja iz Zagreba fee sklone: »Pozvati ministrstvo poljoprivrede kraljevine SHS, da pusti v interesu rešitve vtlnske krize, kakor tudi v zaščito vinogradništva takoj izdelati edinstveni vinski zakon za oek> kraljevino SHS iii ^a ustavi nadaljoo redukcijo ilflfik fKKOSB&i *0 g* po- speševanje Kmetijstva, odnosno vino-gradriištva tfujno potrebni ter da že reducirane zopet pozove v službo.« « IX. Resolucija glede tranzita vina. Na predlog g. Nikola Petroviča Iz Beograda se sklene zahtevati od vlade: »Da se uveljavi iste transportne tarife, ki \ el j a jo za izvoz viria v Inozemstvo 1. zs vina, ki se prevozijo iz Splita, Kot centra proizvodnje vina v Dalroacč’^ vi Južno Srbijo: Skoplje, Kavadar. Itele«, Bitolj, da gredo kot tranzit; 2. Isto naj se uveljavi tudi za vina, ki se izvozijo iz Vršea, kot centra proizvodnje v Vbjvo-dini, iu za vina, ki se izvozijo iz Maribora, kot centra proizvodnje v Sloveniji« X. Resolucija glede zaščite domače indu-* I* »trije koojaka. Na predlog g. agronoma 5ŽLvanovnčaJiz Golobaka (Srbija) se sklene pozvati ti« pravni odbor glavnega Saveza: »Da vpliva na vlado, da zašč’ti domačo i nduetri-jo konjaka (vino»’U, iJ. mar.ca .Ii,£-j, vilti k »S.adj. in .vrtn. društvu za Sloveni jo« ter javijo svoj naslov:1 Podružnici Sadj- in virtn, društva v Mariboru — vinarska šola. v jf' v Za odbor: • ?■ t jos. Priol, predsed. Franjo Apleitc, tajn ZAKAJ SEM ZA CENTRALIZACIJO ZADRUG ZA VNOVČE VANJE VIN? Sem g. M. Štfblerju, kot našemu naj odličnejšemu zadrugarju. zelo hvaležen, da je smatral vrednim ter je kot prvi rc agiiral na moj članek glede zadružnega vnovčevanja .vin (glej »Kmetovalca« št. 2 od 31.. jan. tl). Moj predlog je bil zamišljen in se naj smatra- le kot nekak surov načrt, kako spraviti naša vina na inozemska vinska tržišča. Ideja sicer ni nova, pač pa je za obstoj našega sloven skega vinogradništva toli važna, da se ne bo dala spraviti iz dnevnega reda, dokler se na en ali drug način ne oživotvo-ri- Rad si toiraj pustim dopasti korekture, samo da služijo stvari in nas dovedejo za korak bližje rešitvi tega nad vse perečega gospodarskega vprašanja-G. Štibler je predvsem proti centralizaciji zadružnega vnovčevanja vin, kakor je meni lebdela pred očmi in daje prednost samostojnim zadrugam za posa mezne vinarske okoliše. Toda navzlic argumentom,' ki jih navaja g. Štibler in ki so gotovo upoštevanja vredni, si ne morem kaj, še tudi ,v, naprej ostati prepričan • cebtraltšt, kar sc tiče zadrugar-stva za vnovčevanje ,vin. Kakor je znano, je pri nas usoda vsake strokovne organizacije, najsibo potem zadruga ali društvo, popolnoma odv.isnfi od ene edine osebe, če ta oseba svoj .posel razume in je dovolj -požrtvovalna in nesebična, delati za druge, organizaei uspeva; Če ne, ostane samo na papirju. Za eno veliko, »Točno organizacijo, kakor si jo predstavljam za vnovčevanje vin, ne bo težko najti zmožnega in agilnega vodjo in g;t gmotno primerno oškodovati za njegovo delo. Ne tako za manjše organizacije, za vsako posebej! Sedaj obstoječe vinarske, ozir- kletarske zadruge, ozir. društva pri Sv. Bolfenku pri Središču, v Ormožu, Ptuju, Mariboru hi Celju n. pr., si ne morejo vsaka za-se o-mislliti prvovrstnega, stroko-v.no i-n ko-me-rcijekto naobraženega voditelja. Če bj se pa, združile v zvezo ali, kakor jaz predlagam, če. bi skupaj tvorile centralno zadrugo za vnovčevanje vin, bi si lahko privoščile prvovrstnega uraduika-vodjo, ne da bi to preveč obremenilo režijo. Nadalje mislim, da ni sile, da bi sc en poskus centralizacije prodaje . zadružnih vin, ki sc v hiperkuJtiirni Nemčiji ni obnesel, tudi pri nas izjalovil. V Nemčiji sd judje in razmere pač tako zelo različne od naših, da se njihove institucije navadno ne dajo kratkomalo k nam prenesti. V dokaz, da se centralizacija gotovih akcij ahko tudi sijajno obnese, naj nam služi obnavljanje Po trtni uši uničenega vinogradništva v bivši Avstriji, ki sigurno ne bi tako napredovalo, če ne bi bile agende in vodstvo v to svrho centralizirane-Kar se tiče nakupa in razpolaganja z v-inom od strani posameznih zadrug, včlanjenih v centralno zadrugo, se jim ahko pusti do gotove meje prosta roča, zlasti glede vinske trgovine v tu-zem-stvu, le glede tipnega vina, to se pravi vinskega tipa dotičnega okoliša,in vinske trgovine z inozemstvom, bi si centralna zadruga morala ' pridržati inge-remco. _ Glede sodelovanja vinskih trgovcev pri zadrugah me je g. Št. napačno razumel. Predstavljani si vinske trgovce kot člane zadruge le v toliko, v kolikor prepuste zadrugi svoj inventar proti gotovi najemnini, s pravico do pariroipiTanja na eventuelncm čistem dobičku zadruge, car je—mislim — opravičeno. Nikakor pa nisem misli na sodelovanje .vinskih trgovcev, ki sc aktivno pečajo z vinsko trgovino, pri vodstvu zadrug. Razmerje, mpd zadrugo i-n člani vinskimi trgovci-morajo urediti pravila. Predstoječe .vrstice. na® služijo tudi cot odgovor na drugi članek o zadevi, objavljen v že omenjeni številki 2 »Kmetovalca« od 31. jan- tl. . Oba g, člankarja naj bosta prepričana, da seni sl popolnoma svesit' številnih težkoč, ki stoje nasproti ustanovitvi nameravanega (podjetja za zadružno vnov-c e vanje vin. Toda te težkoče -ne leže, po nojem mnenju, toliko v teoretičnih, ka-;SQf praktič&ih pogledih. Produ- centa danes ne bo težko prepričati o nuj,-ni 'potrebi zadružnega vnovčevanja vin Tudi se ne bojim nasprotstev že obstoječih’ vinarskih, ozir. kletarskih zadrug na-pram novi organizaciji, kakor tudi nerazumevanja vinogradniških' krogov za zadružno delovanje, ne. Vsa ta nasiprotstva bodo ponehala in sc* razblinila v nič, kakor hitro bo zadruga začela poslovati irt' bodo ljudje začeli čutiti nje blagodejen vpliv. Skrbi mi dela le vprašanje potrebnih Kletarskih priprav in inventarja za namišljeno velepodjetje- Toda tudi v tern oziru se bo dalo — upam — z združenimi močmi in z dobro voljo premagati začetne težave in premostiti zapreke, ki vodijo na cilj. , Puklavec. ■£!& —O- '•* i Vinarsko društvo za šmarski okraj je imelo dne 24. febr. tl. svoj občni zbor ob prav lepi udeležbi. Med drugim se je sklenilo zahtevati od pokrajinske zveze vinogradnikov, da čimpreje začne izdajati strokovni vinOgradarski list, kakor tudi. da se pobriga za to, da se takse na gostilne in druge obrate, ki razpečavajo alkoholne pijače, ukinejo, ker povzročajo nadalino nazadovanje vinskih cen- Na koncu občnega zbora je imel predsednik društva, okrajni ekonom g. Štamberger, interesantno predavanje o raznih vinarskih zadevah*. g Vsem planinskim odborom maribor ske oblasti. Krajni komisar za agrarsko operacije v Ljubljani razglaša: Sklicujem •pod imenom »Planinski dan« skujmo Sejo Planinskih' odborov mariborske oblasti apolitičnih okrajev Celje, Slovenj gradeč in Konjice) v Mozirju na dan 30. marca 1924 ob 11. uri' dopoldne. Dnevni red: 1, Otvoritev in pozdrav po agrarnem' komisarju. 2. Predavanje: »Agrarna po Htjfca im naše planšarstvo«, predava a-gr ar ni komisar dr. Fran' SpiHer-Muys. 3. Poročilo planinskega nadzornika. 4. Poročila načelnikov Planinskih odborov 0 stanju planin' in planšarstva v njihovem okraju in srcer: 1. lastnih (zasebnih in skupnih) planin. 2. Veleposestniških planin. 5. Predlogi za delovni program'v 1. 1924 po sledečih smernicah: 1. določitev planin, Pa katerih so ima pričeti z jz-boljševalnimi delil, 2. določitev planin, za katere je izdelati izboljševalne načrte, 5. revizija že izvršenih melioracijskih del 6. Slučajnosti. 'Dolžnost; vseh planinskih odborov je, da se tega zborovanja polnoštevilno udeležijo,- Vabljeni pa so vsi, ki se .zanima jo za povzdigo in prospeh naših krasnih planin tor za napredek našega planšarstva, posebno okrajni odbori, pa.šniške zadruge in -posamezni planinski posestniki. Planinskim odborom naročam, da izdelajo že doma v posebnih sejah podrobua poročila in' predloge ter jih prineso po možnosti spisana na zborovanje. g Agrarna biblioteka: V. knjiga: A. Hribar: Djubar i djubrenic. (Gnoj in' gnojenje). Upravo je i zašla iz štanipe peta knjiga 'Agrarno biblioteke pod gornjim1 naslovom. Auktor uam! je u ovoj knjiži na vrlo lijepi način prikazao koju važnu ulogu imade tljnbar (sta jski i vje-štački) u bilipskoj proizvodnja, te zom-ljoradriicima dao tačnu i j a snu uputu, kako se i ni a ju vladati, ako hoče, da na svojim1 zemljjš tima povedaju godišrijo svoje žetve. Velik; broj naših' zomljo-radnika drži, da je dovoljno, da obra-djnju svoja zemljišta onako kako 'su im 1 djodovj I očovj obradjivali, te su vrlo slalbo pristopačni modernim1 načinima ob rade zemlje. Nauka je dana« toliko po-kročila naprijed, da jo i zemljoradnju podrigla do znanosti, -ko.ia je postavila nova načela' i rfoVe teorije, na temelju ko-jih zemljoradnik sa što mauje truda i troška nrože da izbije iz zemlje relativno više koristi. Gospodarska osnova, plodo-red, izbor zdravog i dobVog sjemena, dobra priredba, tla, to su sve faktori, o ko-j-ima ovisi dblira žetva, a ponajglavnijl j« djubrerije tla. Vodjen mUšlju, da .ie djubar upravo duša poljoprivrede, te da zeinljn valja uz dobar rad 1 njega'dobro i djubritl, napjsao je auktor ovu knjign, pa je os im na stajsko i zeleno djubrenje htio da svrafi o soba tu požn ju zem-l,iorad-nika na važnost vještačkog d ju lira (u-mjetnog gn-ojiva). ’ • ‘i , TRŽNE CENE. ' .'7 • Vrednost denarja* Na zagrebški borzi sc je 11. 100 Jfe za.3d3 1 dolar ga 79—80 D, 100 »avstr, kron za 14 in pol para, 100 čeških kron za. 230 D, j00 francoskih frankov za 277—282 Din, 100 švicarskih frankov .za 1390 Din. Tržne cene v Mariboru 12- marca. Mleko 1 1 3.oQ-—4 D,'smetana 1 12—15, domači sir kg 9—7-50, surovo maslo kg 44—48, kuhano maslo kg 60, jajca 1.25— L50, ječinen 11 3, oves 2, pšenica 3.5P, rž-.2.50, ajda 2* jabolka kg 6—12, krompir kupček 0.25—0.50. motovilec kupček I D; cene mesu: goveje meso kg I- 25, H. 24, telečje meso kg 30—32 Din- Mariborski živinski sejem (11. trn.) Dogon 20 konj, 172 volov, 28S krav, 3 biki in 8 telet, skupno 491 komadov. Povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 12-75—13.75, poide beli 11.50—12.25, plemenski 8-50-—11.50, biki za klanje 10.75, debele • klavne krave 10.75—14.25, plemenske 9.25—10.50, za klobase 7—9, molzne in breje 9_io.25, mlada živina 10-50—13.50 D. Mesne cene za kg: .volovsko meso L 25—27, II. 22—24, meso bikov, krav in telic 19—20, telečje meso L 30, II. 26, svinjsko rneso sveže 30—40, Cene so sicer tnalo padle, vendar so še toliko visoke, da so se kupci .vzdrževali večjega nakupovanja. Za tuzemstv.o je bilo prodanih 132 komadov, za izvoz Italijo pa 15 komadov. Zagrebška vinska borza (5. trn.) Bile so same ponudbe brez povpraševanja in zaključkov. Ndtirajo: belo kmečko .vino, iz Sesvet, postavno vagon Sesvete, blago 4; staro belo. 11-odstotno, iz Subotice, franko Zagreb, blago 6.25; novo belo, 11.5 odstotno, iz Vršca, postavno Zagreb, blago 4.75; staro belo, 8.5 odst-, blago 3-75; črno, 12 odst., iz Vršca, postavno Zagreb, blago 5.50: črno dalmatinsko, 12-odst., franko Sušak, blago 5.50; kmečko belo, S—8.50-odst-, postavno Kouščtna-Zlatar, blago 3.50; belo Sv. Ivan Zelina, 9 odst., postavno Sesvete, blago 4-50; belo Okič-Plješivica, okrog 10 odst., blago 5.75, moslovaško belo, 10 odst. postavno Popovača, blago 6-50; moslovaško belo, II odst., blag® 6; rdeče. 12.4 odst* blago 6-26 dinarjev. Vinski trg (11. trn). Položaj glede izvoza nespremeti.i,en, SoČim sc za domači konzuin kupuje nekaj več- Posebno vinal iz vinogradnikov, ki se naliajajo blizu mest, gredo precej lahko v.denar. V Sloveniji so cene od zadnjega našega poročila nespremenjene. V zagrebški okolici se pa trgujejo nova vina po 2.60—5 D zal liter .po jakosti, stara vina po 8—15 za liter. Nova vina v varaždinski okolici no-tirajo med 3.50—6 D za liter. Vi okolic! Vršca se prodajajo 12—13 odst* vina poj 5—8 D za liter, južnodaImatmska vina pol 3—r4, severnodalmatinska po 2.50—3-50, Od zunanjilf tržišč so dokaj živahna avstrijsko in češkoslovaško. - i*"-; < Trg z jajci (10. fm.). Radi slabega vremena je bilo opažati v Sloveniji lahno učvrščen je ceh* Povprečne cene so 1.25 Din. komad. Isto velja za druga tržišča m državi. Učvrščeiije cen .ie beležiti tudi ;vi Londonu in Švici, dočirn je bila kupčija v Češkoslovaški mlačna. — Vremenski preobrat bo cene zopet znižal ker bo pričelo prihajati "na trg novo blago M vpčji meri. • r . Trgovina, obrt in industrija. S Trboveljska premogokopna 'družba in rudniško delavstvo. Picieli smo: Na poziv. Zveže industrijčev se je dne 10. marca tl- vršila v prostorih Zveze konferenca predstavnikov industrije v Sloveniji in zastopnikov, Trboveljske pre-mogokopne družbe. Konferenci je prisostvoval rudarski glavar g. ing. V, Strgar. Razpravo .je vodil član predsed-ništva Centrale • industrijskih korporacij g. dr. F. Windischer- Konferenca se je sklicala z namenom, da se konečno rešijo vprašanja, ki tov zvezi s stavko rudniških delavcev v letu 1923 povzročila ponovne diskusije v javnosti. Na konferenci so predstavniki industrije povdar-teli opasno krizo, ki tačas Ogroža yse industrijsko ddo, in so se odločno izjavili tako proti povišanju mezd rudar-ev, kakor proti podražitvi premoga. Eno pot drugo bi moralo imeti imslcdice, ko-jc naša industrija ne bi prebolela. Vslcd tega so izrekli željo, da sc najde druga pot, ki more ustreči položaju. Dksekuti-va Upravnega sveta Trboveljske pce-mogokopne družbe se je nato •posvetovala ter je po g. dr- R. Skubccu podala rratko izjavo, ki v bistvu obsega te do-očbe: Družba bo svojim rudniškim dc-avcern > izplačala vi priznanje povečane dcjavojjtto^t.i enkraten izreden prispe- vek, ki znaša za 'delavce I. kategorije 1000 K, v II. kategoriji 800 K* v III. in IV. kategoriji 600 K. Izplačilo tega prispevka, ki znaša v celoti nekaj na« 8 milijonov kron, to je 2 milijona Dhi. se izvrši ob prvem izplačilu mezd v me secu aprilu 1924. Konferenca je vzela to izjavo na znanje, nakar je predsedu joči s kratkim pozdravom sejo zaključil- g Otvoritev dunajskega velesejma V nedeljo 9. marca dopoldne je bil skr ivesno otvorjen šesti dunajski velesejem Otvoritve so se udeležili oficielni zastopniki in predstavite!}! industrije trgovine. g Dobava mehkega stavbenega Ie«a Pri ravnateljstvu državnih železnic Zagrebu ec bo vršila dne 29. marca tl ofertalna licitacij« glede dobave mehke ga stavbenega lesa iraznih dimenzij. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarn} trgovske in obrtniške zbornice v, Ljubljani interesentom na vpogled. s Dobava posteljnine. Pri odeTenju' za Snomarieo v Zemunu se bo vršila dne 29, marca ti ofertalna licitacija glede doba ve 1000 slamo i c, 1000 'blažim in 2000 pre vlek za blazine. Predmetrui oglas z na tančnejšimi podatki 'je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v, Ljubljani in teresentom na vpogled. z Dobava stavbenega lesa. Pri ml' aristrstvu za agrarno reformo v, Bcogra1 tiu sc bo vrš Ha dne 24. marca tl. ofertalna licitacija glede dobave stavbenega lesa za 4000 naseljeniških hiš- Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v, pisarni trgovske In obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom na vpogled. ! Obiave. % Odborov«, seja ISŠK Maribor se vrši v četrtek 13. trn. ob 20. uri v klubov! sobi v Grajski kleti. Prisotnost obvezna. •—Tajnik. : kuj *>-! § Slovanska čitalnica ima sejo v sredo 12. tm. ob 20. uri v Narodnem: domu. — Sklepajo 6c bo o proslavi stoletnice rojstva Branika Radičeviča. Seje »e udeleži t-udi zastopnik tukajšnjih Srbobrvatov. | % Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru v albi vse svoje redne im sode bijoče člane na izredni občni albor, ki se •.vrši vi petek, dne 14. marca tl. ob' 20. uti zvečer v prostorih Matice po sledečem dnevnem' rodu-, i. poročilo o odstopu ee ilokupnega odbora orkestralnega odseka; 2. volitve novega odbora in 3. slučajnosti. Ker j« ta občni »bor za nadaljni obstoj orkpcsiralbcgR odseka velike važnosti, 'je dolžnost vsakega, člana, da pride ha občni zbor. • ’ *''■ 1 § Anonimnemu poročevalec. Gospod G. dobiVa že 8 mesecev anonimna ptema o gotovi osebi, katero dolži vseh mogočih nečastnih dejanj. Gospod G. prosi anonimnega pispa, da ga pusti v miru z osebami in' stvarmi, katere njega' prav rrfo ne interesirajo. Obrne naj1 se n« pristo> tte osebe, drugače bo prodal gospod G. vsa ta pisuva policiji, 542 $ Nabavljalo« zadruga državnih n-službencev v Mariboru reg. zadruga1 omejeno zave«, j,ma redini občni abot dne 25. marca tl, ob 9. uri v dvorani gt, 53 v I. nadistropjUi mariborskega okrožnega sodišča s sledečimi dnevnim redom: L Konstituinanj« skupščini 2, Eventuelno izvestilo revizorja o reviziji. ®. Sklepmd računan s poro6jK>mi upravnega irS nadzorstvenega odbora, sklepanje razrešnici in! o razdelitvi dobička. 4. Volitve celokupnega upravnega in nadzorstvenega odbora. 5. Sklepanje o vjSini zadolženja zadruge. A Dopolnitev oz. npremanrba člena 84 pravil v zvezi b čl. 54- 7. Slučajnosti: pri tej točki sk> dopustni le nasveti, brez obveznih sklepov, ker se PP pravMih urimo objavljenega dnevnega reda snop »klepati le se o vodstvu občnega zbora in o sklicanju novega občega zbora. Kot izkaznico naj prinese vsak član a seboj zadružno knjižnico; brez te ni vstopa. Pet dni pred sestankom občnega zbora m slicer od poeenši 18. marca do vštevši 23. marca tl bodo sklepčni računi razpoloženi na splošen vpogled zadružnikom) v zadružni pisarni Stolna ulica 5 I. Ako bi občni žbor ob’ določeni uri n« bil sklepčen, vrši se iate-dne db 9.30 nni ravnotam in s istim dnevu im redom občni zbor, ki je aklep-ce» i» M štovalp došiib čjatft«. § Prihodnja odborova seja Zdravni škega društva v Mariboru se vrši y pe tek 14. marca tl. ob 6. uri zvečer yi kolodvorski restavraciji vi Mariboru. § Glasbena Matica. Vsi pevci in pevke se pozivajo k točnemu pohajanju pevskih vaj. Glasom zboravega sklepa pri zadnji vaji ne sme nihče nastopiti, ki ne bo vadil v zboru teh zadnjih 14 dni- — § Mariborska podružnica Sloven. pia ninskega društva javlja, da se vrši njen V. redni občni zbor v četrtek 20. tm. ob 19. urj zvečer v restavraciji Narod, do ma v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelnika, 2. tajnika, 3 blagajnika, 4- računskih pregledovalcev, 5. markacijskega odseka, 6. odseka za gradlbo koče pri Ribniškem jezeru, 7. volitev. novega odbora za dobo 3 let, 8. slučajnosti. Ker gre za volitve novega odbora, se .vabijo .vsi člani k polnoštevilni udeležbi. 1, m, a/m Zanimivost!. r Leto 1925 — sveto leto. Po stari ka toliški šegi bo izdal papež 29. marca bulo, v kateri se leto 1925 proglasil kot sve to leto. Ta cerkvena svečanost še datira iz Mojzesovih časov. Judje so imeli vsa ko 50. leto velik praznik, a papež Bonifacij VIII. je to šego prevzel za katolj. šiko cerkev in proglasil vsako 100. leto kot sveto. Kasneje je bil ta rok reduciran na 50 lot, a papež Sikst IV. ga je zmanj šal celo na 25 let V svetem) letu prihaja v Rim veliko romarjev. Vatikan se že sedaj pripravlja za te svečanosti in. zn stanovanja romarjem. V zadnjem svetem letu 1900 je prišlo v Rim za časa papeža Leoaia XIII. nad milijon romarjev. r Galantni statističarjl. Profesorji a-merikanskih vseučilišč so po dolgem raz iskovatiju prišli do zaključka, da. je žena inteligentnejša kot moški- Trdijo namreč, da je žena vsaj do 25. leta superiorna možu- Kakor se izraža v številkah, je m teligertca pri dijakinjah 1.96 proti 1.50 pri dijakih. Dijakinja stara 14 let je ,v;eč vredna kot 16-tetni dijak* JMtlkiiftli*: Za smeh. Od veselja je jokala. »Zakaj jokaš, ljubljena moja?« vpraša mladenič deklioo, katero je pravkar zaprosil za roko. »Ali sem tc razžalil?« — »Ne, mili mo. Jokam od veselja. Mama mi je vedno pravila, da sem tako grda, da bi za mc še osel ne zaprosil, eto, zdaj pa je vendar eden to storil.« ; Eno mu manjka. Jetniški nadzornik jetniku: »Kako vam gre? 'AH ste zadovoljni?« — »0, hvala, gospod nadzornik, vsega imam zadosti, samo za ključ bi Vas prosil!« iz življenja in sveta. Nuajevanje oranž po Dalmaciji »Dubrovniški list« od 16. februarja prinaša poziv ing. P. Zeaa, kjer zahteva od merodajnih faktorjev, naj h-i se začela saditi v Dalmaciji oranžna drevesa. — Kar se tiče podnebja, je južna Dalmaoi-ja za vzgajanje oranž izvaivredno pripravna. To je razvidno že i® tega, d« v privatnih vrtovih in) oranžen!jah ti sadeži krasno uspevajo. Oranže zahtevajo mediteranski klima, zato najlepše uspevajo v južni Italiji, sr« Sardiniji in Sioi liji, gotovo tudi v južni Franclji, kjer je ooie dV>r (zlata dolina) dobila ime od o-ranž in po njih zlati barvi. Domovina oranž so obale Gangesa in Inda, od tam *o (bile prenešene najprejo v Španijo* potem) pa tudi v drugo kraje Sredozemskega morja. Razun tečnega in sočnega, vsakomur ananeg« sadu, jki j® dober za Jedjm samo surov, temveč tudi kot mar-metada, se uporablja oranža tud} v jmdu-stciji m sicer .največ radi dišečih’ eteričnih olj. Teh je veliko v «vo#u. y ne*re-lem sadu i« v Skorji zrelih sadov. Ta eterična olja se mnogo rabijo v parfim*-riji (Kan do Lok>igne), milarstvu, kosmatih, pri fabrikacijl slaščic, r farmaciji itd. Raeun tega se dela iz ne»reRh sadov taikozvani »aranaini«, Videtj, je torej, koko bi bilo koristno, da bi se pričelo s poeajevamjem! naših dahriatinskih kro- - Henri d’ 'Almeras: N ^ Zakonsko življenje nekdaj in sedaj. % . r (Dalje). T (Glej »Narodni list* z dne 6. marca tl.) Z ogromno kitajsko državo je združena država in svet zase: Koreja. Zakonsko življenje je ohranilo ondi popolnoma orientalski značaj- Kakor v, arabskih deželah, tako je tudi v Korejii rodbinska hiša prava ječa ža ženske; iz nje prihajajo le ponoči, da napravijo tuintam kak obisk. Obsojene so k popolni nevednosti in izločene iz družabnega življenja; žive v suženjstvu po diobnem položaju- Kakor pripovedujejo potniki, ne spa da Kotejanee v vrsto ljubosumnih mož. Tudi če izve, da ga žena goljufa, se za to ne zmeni in se dela, kakor da nič ne vidi m nič ne sliši. Kadar pa postane pustolovščina njegove žene že preveč znana, mora nekaj storiti. Ima pravico, pre-šustnico usmrtiti. Te pravice se navadno poslužujejo samo bogataši. Reveži: delajo drugače: denar je tudi v Koreji gospodar in opeharjeni soprog rajši cfa ženo v najem, če jo hoče kdo vzeti. Po godbe te vrste niso baš redke in jih nfb če ne jemlje za hudo- Kitajci in Japonci so sila občutljivi, če jih kdo tlači v isto vrečo. Imajo sicer enake telesne posebnosti m tudi enako vero, po nravih in šegah pa se zek> raz likudejo: ženitovanjski obredi na Japonskem so zelo malo podobni opisanim kitajskim šegam- Predvsem je treba omeniti, da je Japonka — vsaj v. nižjih slojih — popol noma podrejena moževi vodji, ima tedaj mam svobode kot Kitajka. Kot hčerka je izročena nai milost in nemilost očetu, kot soproga pa možu. Oče jo omoži, ne da bi jo kaj vprašal. Lahko jo tudi proda ali pa najame za cvetlične čedne. Tako postopanje nikogar ne pohujšuje jn celo dekleta se ne zavedajo, da so one čaščena. Če imajo kaj dote, se na ta način najlažje omože, večkrat celo po lastnem okusu. (v Ženitovanjske šege so pri bogataših prav čedne m nič manj zapredene- Tako sc ,vsaj dozdeva nam Evropejcem, zla sti pa Francozom, ki smo radi, če so poročni obredi kar najbolj enostavni Ko so se stariši po .večkratnih in obsežnih posvetovanjih sporazumeli, sc sestane oboje rodbin, vsaka posebej, (Jo ločenega dne navsezgodaj. Vsaki izmed bodočih zakoncev se vozi na posebnem vozu in po posebni poti na grič, kjer se vrši poročni obred. Stariši, prijatelji in nekoliko gostov korakajo za vozom. Proin drži m rokah bodljikavo žico. Zaročenca pristopita s plamenicama V roki, se postavita na določeno mesto: mož ha levico, žena na desnioo od bon-za, ki ima izvršiti žerotovanjslci obred. Nlevcsta zažge pjameniro v eni izmed svetilk, nato pa nažge ženinu. Po kratki bonzovi molitvi je obred končan: ženin m nevesta sta združena za ceto življenje. Navzoči veselo vzfr Hkato m medse-Krfnim častitkam ni kraja ne konca- Nato še mlada zakonca darujeta bogu s pasjo glavo dva bivola- Zunaj stevoosflno 9ežgejo nevestine igračke, namestu njih pa fl podare kolovrat. Nato krene procesija po istih stop-•nteah in v istem rodu proti moževemu doma ki je od strehe ppdsbhi ribam, }tj $0 Predaja na velike le za trgovce, Naročuje se pri Mariborski tiskarni d. d. sena učiteljski zbor Državne trgovske šole v Mariboru a je njih višji nadzornik, gospod vladni svetnik, višji Šolski nadzornik za obrtno In trgovske šolstvo, ravnatelj tehn. srednje šolo, odlikovan z redom v Sv. Save IV. reda itd. da* M. t m. nenadoma preminul. Visoko spoštovanemu nepozabnemu predstojniku in vele* zaslužnemu in idealnemu Šolniku in znanstveniku ohranimo hvaležen in trajen spomin. MARIBOR, dne 12. marca 1024. 663 Tifkf; Mariborska tiikmtto 4, 4. «KTfc vrsBORi f»Nxm>HNi 'List«?; 5msumt&s* 'TV 'HafnjomT^jjre lsfHTaSčariDSt fferajo ure3 ribičevo mrežo. Vse ribe fi?te j,8at se gnetejo, da bi prišle y mrežo, gor-. fje pa tisti, ki se je tujek,, zakaj zaman: je njen trud, da bi prišla iz nje.'« i. Demosien označuje m nekem svojem govoru splošen grški nazor o ženi: »Kur-tizane imamo za to, da sl sladimo žrvlfe-i inje, žene pa, da nam rode potomec, da nanvstae^^io Jn ..imajo 'v redu našo hišo.« (Dalje prUtodnjlčJ Razno. r r Koliko se pokadi v ^Jugoslaviji? Let® '•3391, je bilo prodanega v naši državi vsakimeftec povprečno 116.000 kg tobaka, ,164 milijonov cigaret in! 1.701.000 cigar. V leto 1022 se je prodalo povprečno 543.000 'tk« tobaka, 155 milijonov cigaret in! 4 mfl-•liljane ciigar. Razvidno je, da večje šte-'jvjio ljudi kadi navaden tobak, modlom' j, ko se število cigaretnih kadilcev zmianj-,'mrje. Obratno se zvišuje število kadilcev •cigar. f, r Koifko nas stane predsednik’ vlade? ;.‘Po rnovem' bndžetu in: po zakonu o uradnikih dobiva predsednik vlade letno: plače 120.000 D, poslanskih dnevnic • 108.000 D, specijaJSiih dodatkov 126.000 D, dodatkov 60.000 D, za cigarete 36.000 D, za avtomobile 100.000 D, .torej vsega 450.000 dinarjev odnosno 37.000 dinarjev, mesečpo. Razu n' tega irri;a predsedni k vlade -diRpozi cijski fond 800.000 dinarjev im to tako, da se izplačuje polovica v frankih, kar »naša prilično 2.390.000 za predsedništvo vlade. Ne dopade se gosp. Bašiču zastonj predsedaviški stolec. r Starost čokolade. Čez par dni bodo •proslavili Francozi 400-letnico čokolade. Čokolada je iznajdena prvikrat v Mcksf-ki od Cortesovih tovarišev. Leta 1&24 je prišla prvič v Evropo. Celili 130 let se je o njej slabo govorilo, ker se je redko uporabljala- Ko pa je enkrat znani kardinal RicheuJieu izpili eno čašo čokolade m rekel, 'da ga je ozdravila od neke bo-1 lezni, takrat je pričela karijera Čokolade. Tako na pr. je imela Marija Terezija satiro 2 strasti: kralja in čokolado- šele v 18-tem stoletju je cena čokoladi toliko padla, da so jo lahko pili tudi siromaki vsak dan. In kakor je pri nas udomačena kava, tako je na zahodu čokolada. r Po vsej s|lf bi moral biti mrtev. — Neki Francoz Pand Francom Flour vodi hudo bitko za svoje življenj« s francosko birokracijo. Trdi. da je ipri življenju in> misli, da lahko dokaže svoj obstoj, a ob last j so popolnoma drugega, mišljenja ter so ga enostavno j>rogla®ile kot mrt- vega. Leta 1916 je. dobil Flour dopust od svojega polka jn med tem, ko je bil doma, 'je dobila njegova žena sporočilo, da je v vojski padel. Zahotita sta, seveda iposmrtnico : a jako vesel način’ proslavila. »Umrli« je nato izjavil svojemu poveljniku, da smrt za enkrat še odklanja in da so namerava zopet k četi vrniti. To. so je tudi zgodilo in za mrliča proglašeni mož je. preživel vojno v najboljšem1 zdravju. Preteklo leto je doživel: zakonski par zopet novo presenečenje. —-»Vdova« Flour je doibilh službeni pozjv, da vzdigne vojno odlikovanje, katero je 'bilo naknadno podeljeno njenemu, pokojnemu možu. »Umrli« je šel osebno k oblasti in povedal, da je v resnici še živ, da pa je pripravljen sprejeti visoko odlikovanje. Začctkolm1 tega leta j*e dobila »vdova« ponovno sporočilo, da .je »truplo njenega moža« prepeljano iz provizoričnega groba v nov grob' pri Bar de Duea, ter je bila pozvana, da se udeleži pogreba. Tudi mož !jo šel na »proslavo« inf gledal s 6vajo »vdovico« lastni pogreb’. Sedaj jo J>a dobila »vldova« še ealo pismo, kjeT vprašajo oblasti, kakšen napis želi na spomeniku svojega moža. Žena je naročila oblasti, naj napiše: »Tu-no počiva Paul Fraaieois Flour.( to«.■.<. ‘<»;i d' r Paleologne slika koffec boljševizma. Bivši francoski poslanik v Petrograidul Paleologne je imel v Parizu predavan je o sedanjemu -položajni v Rusiji. Dejal je, da je danes boljševizem1 v Rusiji v krizi, katera bo končala s katastrofo, ako mu ne pride angleški kapital na pomoč. Pa-leolbgue je piopričan’, da se latentna kri-< za boljševizma občuti v narodu. Katastrofa boljševizma bo pričela s pogro-nuomJ na Žide. Pokazal io pismo nekega trgovca Žida iz Jeikatermo&Iavai. v katerem ta omenja Kritičen1 položaj Židov, ki ' postaja vsak dan slabši. Želi hitre pomo- j či za izesel jevanje Židov, da se prepreči krvavi pogrom. Pogromu na Žide bo sl®-] idila politična zarota V Moskvi. PaleolO- . giuie misli, da bodo sovjeti na mah’ zginili1 iz Rusije. Pri precenjevanju vseh mogočnosti za ureditev nove Rusije se mora misliti ha to, da je 93 odstotkov ruskega naroda kmeti jskega, kateri me bo hote! vrniti zemlje, katero min jie poideRIa revolucija. Misel na vpostavo nekdanjega, carstva je popoln orni® opuščena V slučaju, da se ruski narod odloči za monarhi-' 'jo, bo to liberalna monarhija s paria« mOntarmo vladavino, a najbolj gotovo je,, Ba postane iz Rusije anešoanska.repub- lika. Mala oznanila. Knjiga „BABlLOH*K A. UGANKA« je *a •srečelovee najbolj*#, zanjka. Dobi ee v vseh knjigarnah, 406 Dalmatinska klat ▼ Barvarski nHei it. 3 zopet oeK dan od' - prta. Toči se pristno belo in . črno vino. 553 Anglaikl pouk po konverza-oijski metodi od Charles Par-mentor, sa začetnike kakor , vnapredujoče. Kurze r skupijo'': »ah od 2—5 učencev in po-I } zameznikL Ifaalov Kamniška jr cesta 6/1. 561 2—1 Telit o podjetje sprejme ▼ služ-i,. ho oblastvene Izprašanega kurjača za parne kotle, ka-f: teri je ie vsaj 35 ali 40 let Firstar in po možnosti samski. ^Pismene ponudbe naj ge vpoi-'Tljejo z navedbe starosti, stann |v’> (samski ali oženjen, koliko o-r-., trok), prepisi spričeval terzah-? tevki plače na »Sirojilno to-l! vamo«, Polsela pri Celju. , 657 2-1 [Soba z-dvema posteljama brez f hrane se takoj odda. Krčevina, f Praprotnika ulica 141. 460 Soba z dvema . posteljama jn ^ hrano se takoj odda. Naslov h' pove epsava lteta. 661 iOva kaeerčke (barceija) na L , prodaj. (Gerenta- ulica št. 8. j,' Studenci. 558 'ZuiMjam-stinennl* (Sso-• bi in kuhinjo) v bližini Naredil'-ne bank* z stičnim stanova* . njem ob Dravi ali pri južnem kolodvoru. Ponudbe ped »Ta- koj«, na apravo 662 »Tabora«. Dve komplntal postelji is ' mehkega lesa in otročki vo-f- riček na prodaj. Trazovn-ulica r čt.. S. »pritličje, desne. 559 iVHn^^dvema stanovanjema, er-. tem In enim oralom njive, f' stoječa na maji Studenc, se f,C radi preselitve proda. Naslov v »pravnjčtvu lista. 550*3—i; bokal za ključavničarsko i dntavnlco s* iič* v sredini - -r9ests Maribora. Ponudbe na *-'*gl*3ai zavod Sulnik, Maribor, • Gosposka 36. 653 Ulm* pohištvo, omare, postelja, umivalo* miza, dobro jt. ohnnjeno, trdi les je-radi od-, potovanja po ceni na predaj. rSfitfeviaa št. 199, » 2—J P. n. občinstvu naznanjam, da sprejmemo vsa tapetniška in mizarska popravila in to; za predelavo madrae, otoma-nov, divanov, garnitur, zaves, rolete in vsa mizarska dela. Popravila se izvršujejo strogo higienično in radi tihe sezone mnogo cenejče. Državni urad niki imajo popuet. Lastne tapetniške in mizarske delavnice. Odlikovani, zapriseženi cenilec. Jagodič & Sajko, Maribor, Rotovški trg 3, pri glavni poiti. Zalega pohištva. 555 M*torno In M#1 jonsko vajeni brivski salon Fr. Novak, Aleksandrova testa 22, s* cenj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki za lastne brini o orodje. Uradnikom in poduradnikom predplačilu popust. 2622 50-33 Trgovska hlla v Mariboru na zelo ugodnem prostoru na prodaj. Pojasnila pri upravitelju A. Skasa, Maribor, Krekova ulica 16. in pri lastniku Robert SlShr, St-Pfiltea, Schiefl-etattpromenade 3, Osterreich. »2 10-7 11! Pozor 111 Po ugodni ceni si nabavite najnovejse vrst roletOV, (šolnine zavese za okna), kakor tudi iz lesenih Sipk, katere so ceneje kot platnene in trajnejše. Lastne ta-petailke in mizarske delavnice. Jagodič Sc Sajko, Maribor, Rotovlki trg 3, pri glavni pošti. Zaloga pohičtva. 554 PREMOG iz svojega premogo-kopa pri Veliki Nedelji predaja , Slovenska premogokopna dražba* z o. z. v Ljubljani, Woifova ulica it. 1(1. 290 Utin* ponjav* za veteve in konje, gamaše, nahrbtnike, potne kevčeke in torbice, gonilna jarmana v vseh širinah i. t d. priporoča hran Kravos, Aleksandrova e, 13. Slemjkev trg 6. S4& ’ ' ' « ' •Kupim večje arondtrano posestva v okolici Maribora. Le resne ponudb* s-najnatančnej-tim opisom in zadnjo ceno na upravo lista pod „TakoiSnja gotovina 543«. 643 3—3 Na pradaj nova, mehka spalnica. hrastovo pobarvana kompletna Din 2600. Aleksandrova cesta *t. 203, mizarstvo. 538 3—2 ■HHiHiiiniiaimnMniaiaiHni KEMIČNA PRALNICA IN BARVARIJA JOS. REICH, LJUBLJANA podružnic« Maribor tšjudno naznanja, da je, • 1. marcem preselila tvojo poslovalnico iz Gosposke ni. 38 v Slovansko uk 8 dvorišče desna BIMIšMIHMilH—l Klobuke, žepke najsovslš« obIHc« od 30 D naprti ter parilo, samoveznlce, čevlje, dežna plaiče itd. po najsolidnejčih cenah nudi Jakob Lah, Maribor, Ota val It. S. trg VIUM PICK Tel. 334 Maribor Aleksandrova cesta 26 Tel 334 ponuja ratn* tekstilno in manufakturno blago po najnižjih cenah. Urška, al’že veš da je dobil A. VICEL, MARIBOR Glavni trg št 5 emajlirano težko posodo znamke .Goliath« i* lažje vrste, češkoslovaškega proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robe najboljše vrste. Vse kupuje pri njem; zato hiti, da ne za-214 mudil. 40—3 Kdor hoče dobro zobno kremo, nal se prepriča, da je to la ITO ki se povsod dobi Zanesljiva in preiskušana SEMENA za zelenjavo in cvetlice dobite kakor vsako spemlad v vrtnariji J. Jemec, Razlagova ulica 11 in na stojnici Glavni trg. 506 10—6 Pristopajte k Jugoslo venski Ravnokar della nova izbira modernih moških klobukov od D 90 naprej Velika kavarna »/,9. zvečer */%9. zvečer Četrtek 13. marca 11 f se ponovi Sodeluje pojačan salonski orkester KARLANEK ia virtuoza na harfo Dirigent; J. KAPLANEK j Na glasovirju: Komponist * 366 3—2 Podpirajte slovenske tvrdke! Izšel je ročni Zemljevid slov. ozemlja V merila I r600.000, priredil ravnatelj nfiteljiKa Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tlak litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsega >ae ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je namenjen predvsem šolski mladini. Cena zemljevida v štirih barvah Din 9*—, isti zemljevid v osmih barvah Din 10*—. i d. d. Podpirajte sokolski tisk! Edino le električni BRZOVflR in POTflPLJALHIK patenti p. HEUREKA dasta v momentu vrelo vročo ali mlačno vodo. Dobivajo se Pri lastnike M. Nerat, Slovenska ul. 12 kjer se vidijo tudi vsi apa-ratl v funkciji. 30—8 366 : EaaeendJ »T»ker*. — Odgovor*! «*«&£; RndoU Onm. — Ravnateljstvo In javlja žalostno vest, < vladni svetnik, viš šolstvo, ravnatelj