68. številka Ljubljana, v ponedeljek 24. marca. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vst ro-o ge r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol letu 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 ki*., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plaćaje se od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Dpravni stvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v sredo 26. marca 1890. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V soboto dne 22. marca 1890 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se sklicuje nov OBČNI ZBOR delniškega društva „IM0BII TISKARNI" na dan 30. marca 1890 ob 11. uri dopolnilne v prostorih „Narodne Tiskarne" z istim, za občni zbor dne 22. marca 1890 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Šareni listi. ii. Sušeč je v povestnici držav in narodov osode-polni mesec, in ne po krivici pravijo, da sušeč ima rep zavit. Tudi letos so nam pomladanski vetrovi z daljnega severa prinesli skoro neverjetno novost, da je z odra dolgo posedenega odstopil mož, o katerem je bila v Evropi vera, da stoji v dvorski milosti trdneje nego sama podnožja onih spomenikov, ki so se „železnerau kanclerju" nemške države že za živib njega dnij postavili Tudi on je potegnil potom vseh državnikov, proti katerim so Bamovla-darji — v čast jim bodi povedano! — vender-le hvaležnejši nego narodovlade, kjer ministri prihajajo včasih čez noč, česar nas Francija uči. Železni kancler je vladaril celo človeško dobo. Čini Bismarckovi so znani, posebno nam Av- Btrijanom globoko zapisani v spomin. Združena Nemčija in zaveza trojedinih velikih držav Evrope so najimenitnejši izniej njih. Ali so ti čini in bodo oni Nemčiji in Evropi blagonosni? — Močno se sme dvomiti o tem. Zjedinjena Nemčija se bode sicer obdržala, ker je na skalo ljudske volje postavljena Lorena in Alzacija pa — kdo ve\ če bodeta pri njej ostali? Dobiček teh dveh deželic je proti dosedanjim nemškim gubitkom ničeven; na ravnost nevaren sad pa obraja od leta do leta ponižanje Francije, katero pomenja Nemčiji trepet, Evropi negotovost, Franciji pa množi prožnost, katero podaje rastoča srditost. Kaj pa pomeni odbačenje Rusije od strani Nemcev? — Menda je to naj-pogibeljnejši čin Bismarckove politike, ker je v tem odvratku združena nehvaležnoBt Nemcev proti stari zaveznici in dobrotnici, ob jednem pa žalitev naj-večega naroda v Evropi. Posamnika utegneš in smeš po zaslugi ponižati, ako si krepek dovolj, a ponižanje celega velikega naroda, takega kakeršen je francoski, kakeršen je ruski, to je nepremišljeno in najnečastneje za razžaljenca ter dvoje pot nevarno, ker narodi so mogočni in pa dolgoživni in torej žaljenje težko pozabijo. Ta dva čina Bismarekov^ pvl'Hke se nikakor ue moreta modra imenovati, ke; Nemčija za njiju ni prejela ravnoveljavnega nadomestila in zagotovila. Ako še pridenemo ogromno otoroženje Evrope kot nasledek tripelalijance ter neznosne davščine, katere ono zahteva, k občni negotovosti miru in k pomnoženi mejusobni nezaupnosti evropskih narodov, reči moramo, da je Bismarckovega roka v novejši vnanji politiki ravno tako malo srečna bila kolikor v notranji pruski, katero je ta mož z železno, svobodi nasprotno pestjo krmilil. Vidi se zopet, kako premoč onega državnika društvu ravno toliko kvara dela, kolikor mu koristi prinaša, in kako navadno to, kar desnica dobrot daje, levica, ki vajeta pre-nateza, pri svobodi duhov jemlje. - Pa ne mislimo prelahkoživno o nasledkih tega odstopa! Tvorbe velikih mož prebijejo dostikrat istih mož življenje. Duh Bismarckove politike utegne še nekoliko časa vladati, a samo proti Avstriji menda in Franciji, ne pa proti Rusiji. Proti naši državi ostauejo, o tem je težko dvomiti, nemške razmere iste. Dokler smo namreč znotraj tako malo jedini, tako malo samosvestni si svojih močij in tako samozaupni, dotle bodemo vedno zavezani na ponujeno nam zaslombo, dotle bodemo tudi potrebovali vodstva od drugod ter mu še hvalo dolžni. Samo ko bode naša država m okrepčala od znotraj, tedaj bode smela zaveznike si izbirati. Razmere naše države proti Rusiji so povsem nalične onim mej Francijo in Nemčijo: oboje so miru občnemu nevarne, naši državi seveda v prvi vrsti. A ravno z omenjenim odstopom odpira se tudi naši vnanji politiki dolgo časa zaprti pot: z duhom miroljubja, s premagan jem daljnosežnih načrtov proti vztoku bode se dal od naše strani tudi ta pot nastopiti, posebno ker je tu sprava z najboljšo samoolirambo v soglasji. Menda so ravno vnanje neznosne razmere, katere Nemčija čuti bolj ko druge države, privele kancelarjev odstop, Kakor je zvuuaj Nemčije najkrepkejšo se pokazala Bismarckova roka, tako moramo uzrok nje odstranjenja iskati v ravno teh razmerah; notranje nemške nazmere se kancelarjevo osodo samo pospešile. Evropi sploh, Avstriji pa posebej ta odstop dovoli prostejšega duška. Zato ga sme svet z veseljem vzeti na znanje. Ali ga pa državniki bodo znali v prid državam obrniti, to je drugo vprašanje. x. 0 novem nemškem državnem kancelarji. Izmej fenomalne trojice, ki je zjedinila nemško državo in jo dvignilo na vrhunec svetovne veljave, izginil je s eda j zadnji član, železni Bismarck, s političkega odra, na mesto njegovo pa je poklican mož, o katerem nihče ni mislil, da mu je sojeno tako visoko dostojanstvo. Zato se vse oči obračajo v generala Caprivi-ja, ki je nastopil ostalino Bis-marekovo, in kateri bode odslej imel vrhovno kontrolo vnanje nemške politike. Naravno je, da se o takem moži, ki je tako nepričakovano dobil toliko območje, mnogo piše in ugiba iu da se časniki bavijo tudi z uprašanjem: Od kod jo? Kdo so bili predniki njegovi? In odgovor na ta uprašanja je toli zanimiv, da ga neprikračenega objavljamo čitateljem svojim, kakor smo ga čitali v Dunajskem listu, ki piše : LISTEK. Ponedeljsko pismo. „Pomlad je spet!" Tako veselo žvrgole ščin-kovci in lastovke, tako proti ažurnemu nebu pis-kajo žolte trobentice in pritrkavajo nežni zvončki, katere ob Savi prav prozaični imenujejo „soldatke", tako radostno ponavlja človeški rod na svojih izletih, radujoč se probujoče se narave. Ljubljana je glede izletov bogato obdarovana, okolu in okolu nje je veliko slikovitih krajev, katerih vsak se odlikuje s svojo posebnostjo. Na Fužinah je krasen slap, a slabe krčme, „Pri božjem grobu" so ob postnih nedeljah zanimivi Bhodi, vse polno pobožnega in radovednega občinstva, katero polni deloma cerkev, deloma Anžokovo, Šepetal-čevo in drugo krčme. Prijeten izlet je na Jezico, kamor vleče poBebno novi železnični most čez Savo in v Kleče, kjer se ogledujejo poslopja iu stroji za vodovod Ljubljanski in potem pri Vilfanu na Jezici ali pa pri Muku v Klečali prav prijetno premišljuje, komu dajati prednost: vodi ali vinu. Kdor je nekoliko pogumneji, spleza na Šmarno goro, kjer uživa krasen razgled in vse drugo, kar mu krčma ponuja, ali pa se pelje v Medvode, k | »Slepemu Janezu", ali kam drugam, kjer meni, da bode dobro postrežen in da bode mej ugajajočo mu družbo. Mnogo pa je tacih, ki za vse naštete kraje in še za druge, kakor so Šiška, Bobenček, „ Amerika" in drugi neiuajo nikacega zanimanja, marveč dosledno hodijo le pod Tivoli in na idilični Rožnik. Iu ■ ti poslednji so letoa neprijetno presenečeni. Rožnik je letos na jedno stran uprav „a la riesco" oguljen. Ob prijetni serpentini, ki nas vodi na vrh k beli cerkvici in v g. Matije gostilno, je letos Be-kira brez milosti gospodarila. Mnogo lepih dreves palo je na tla in kjer je poprej bilo vsaj nekoliko sence, kaže se nam sedaj golicava, kakor da so nam tukaj „en miniature" hoteli predstavljati kos kraškega sveta. Ne more se reči, da bi g. Lassnik ne bil opravičen k temu. On je gospodar na svoji zemlji. A vender bi bili pričakovali malo več ozirnosti. Saj se sicer tako rado uaglašajo javni splošni interesi, in navadili smo se že misliti, da je to kaj več, nego gola fraza. A ta naša vera se je izgubila kakor kafra, ko smo videli, kako se ondu ravna. Gospodje strelci iu g. LasBnik ozdravili so nas ko- renito vsega optimizma. Gosp. Lassnik s tem, da je lepi Rožnik tako nelepo ostrigel in obril, gospodje strelci pa s tem, da so nam iz same zavisti zaprli prijetno stezico, po kateri smo leta in leta in tako radi hodili na Rožnik. Ćlovek bi niti besedice ne črhnil, ako bi bili od rečene stezice imeli kaj škode, a tega ni bilo, nasprotno, marsikdo je obtičal v gostilni na strelišči, da se je nekoliko okrepčal, predno jo je krenil navkreber. Zatorej prav odločno trdim, da tukaj ni bilo druzega nagiba, nego bleda zavist in po teh pre-misah lahko sklepamo, kako bi gospodje gospodarili in razpolagali, ko bi dobili ves Tivolski gozd v roke. Sreča, da se kaj tacega tako hitro ni bati, ipak moramo konstatovati žalostno resnico, da se po drugih mestih mnogo stori za olepšan je okolice, da se odpirajo nova pota, mične steze, pri nas pa se steze zapirajo, šetališča pa pustošijo. Kakor so taki dogodki obžalovanja vredni, na* vender na drugo stran veseli, da temu neso krivi naše gore listi. Mej besedo in dejanjem je splob velik prepad. „S konca jezika se rado zmika" uči naroden pregovor iu tako je faktično. Kolikokrat se baš z „Posebna ironija sme se imenovati, vredna pozornosti vseb, ki bi načelo narodnosti in pasme radi tirali do vrhunca, da ima nemška država sedaj državnega kancelarja iz italijansko-jugoslo-vanskekrvi in vojnega ministra s francoskim imenom Verdy du Vernois, kateri pripada obitelji hugenotski, ki se je po Nantskem ediktu preselila na Nemško. O genealogiji in pokoljenji Caprivija podajo heraldične priročne knjige natančne podatke. Rod ta imel je v srednjem veku svoja posestva v nekdanji furlanski vojvodini in v grofiji goriški, ki se je polagoma odloČil od Furlanije bili so plemiči „de Capriva ■ kakor so se takrat imenovali, izmej najstarejših plemenitih rodbin. „Ca-privaK (mej Gorico in Korminom) bil je stari rodni grad te obitelji. Nekateri člani te obitelji pisali so se slovanski: Kopriva iu dejanjski imajo res koprivo v grbu. Ko so se pozneje z Goriškega preselili na Kranjsko, Štajersko in Ogersko in so postali avstrijski plemenitniki, dobili so pridevek „von Nesselthal." V turških bojih odlikovalo se je več članov te obitelji mej avstrijsko vojsko. Na Prusko zaneslo jih je še le tedaj, ko je Karol Kopriva pl. Nes-selthal poročil se s Šlezkinjo Lutrovega veroizpo-vedanja in kupil posestvo v Šleziji. Njegov sin bil je prvi, ki je ime Kopriva premenil v Caprivi, opiraje se na to, da je po starih pismih zveza b staro italijansko rodbino Caprivi de Carrara-Montecucculi. Germanskega pokoljenja torej Caprivi nikakor neso". Tako nemški list. Podatki njegovi zde se nam verodostojni in trditi se skoro sme, da je sedanji nemški kancelar potomec nekdanjih slovenskih roditeljev. Praktične vrednosti to za nas sicer nema, ipak vsaj toliko je zanimivo, kakor ime Bismarck samo, katero nemški etimologi tolmačijo iz „bij smark" (bij smereko = Fiebtenschlager). Iz državnega zbora. Na Dunaji 20. marca. Danes je bila na vrsti specijalna debata zakona o hišnem davku. Načrt se je vsprejel tako, kakor ga je odbor nasvetoval. Toda tudi predlogi manjšine so bili vsprejeti, akoravno je vlada izjavila, da se zdaj na nje ne moie ozirati, večina je postala tako manjšina. Iz tega se tako razvidi, kako žele vsi poslanci olajšanja v tej zadevi, bilo to i proti vladni volji. Nekoliko poslancev desnice zapustilo je zbornico in levica, ki je za zdatno olehčanje v tej zadevi, imela je večino. Kaj se z zakonom v gospodskej zbornici zgodi, ni lahko povedati. Ako vlada ostane pri svojem mnenji in se protivi vsakemu večjemu polajšanju hišnega davka, pride zakon še jedenkrat v poslansko zbornico. Debata bila je večidel stvarna, in dolgočasna, le poslanec Menger risal je jako živo slabe nasledke prevelikega najemnega in hišnega davka. Tu bi bilo ze!o želeti, da Be Avstrija povzdigne na višjo stopinjo, kajti tako slabih in pri tem dragih stanovanj posebno v velikih mestih, kakor so v nas, ni v srednji Evropi. Poslanec L i en ha ch er in T tir k uplela sta v svoje govore borzni davek, ki bi državi lahko nadomestil, kar bi zgubila pri hišnem davku. Tudi poslušnost vlade nasproti gališkim željam se nasprotne strani poudarja, da je umetnost mejna j rodna, da ne pozna narodnosti. A kadar pride do resnice, tedaj vidimo, da je to tudi le puhla fraza. „Kača pokaže noge, kadar jo v ogenj vržeš", nemška stranka pa svojo mejnarodno umetnost, kadar je kak slovensk ali pa slovansk koncert. Tako je bilo že mnogokrat, tako tudi sedaj, ko je bil Slavjanskij v Ljubljani. Mi sicer nemške stranke nesmo pogrešali, ker je še za naB bilo premalo prostora, a zabeležiti ta faktura vender treba. Bil je namreč sklep, ne udeležiti se tega koncerta. V filharmoničnem društvu je nekdo predlagal, da bi kazalo iti v koncert, ker je to izreden užitek in so se nemški kritiki v Berolinu, v Gradci iu na Dunaji najlaskaveje izrekli o Slavjanskega koncertih. Tedaj pa je ustal pravi Tevtoburžan, če sem dobro poučen, v osebi profesorja Binderja iu zaroti! svoje nemške pristaše, češ: »Kdor je pristen Nemec, na tak koncert ne hodiu. In isto tako izdala se je parola pri turnarjih, Sklep ta niti našega obžalovanja vreden ni, narodnjakom pa vender bodi za vzgled, kako bo jim je ob jednacih prilikah ravnati. Vračati treba je omenila, Poljaki dosežejo vse, a druge dežele in narodi niti malih zahtevanj ne. — S to novelo se vender nekoliko pomore hišnim posestnikom, ki so morali dozdaj tudi od praznih prostorov davek plačevati in za zdaj moramo biti zadovoljni i z malim; morda nam bodočnost kaj večjega in boljega prinese. Prvi predmet današnjega dnevnega reda je bila vladna predloga o polabljivosti fondovih in komunalnih dolžnih pisem, potem melioracijskih pisem, izdanih od zemeljske banke kraljevstva češkega za obrestonosno uloženje ustanovnih, puptlarnih in jednakih kapitalov. Ta zakon se je vsprejel brez debate. Zatem je sledila specijalna debata o predlogi zadevajoči premeno zakona o hišnem davku. K 1. členu je govoril poslanec Luzatto. On zmatra zakon nedovoljnim, ker se je na željo mesta Trsta premalo oziralo, da bi se namesto odstranjene svobodne luke ponižal hišni davek. Prvi člen zakona se potem vsprejme. Ćlen II. določuje, da se hišni razredni davek sme odpisati, ako poslopje nima več kot 9 Btano-valnib prostorov in ako so ti bili jedno leto neporabljeni. Manjšina je tu predlagala, da se sme hišni razredni davek odpisati sploh od vsakega poslopja (ki ima torej tudi več Btanovalnih prostorov) in nadstropja, ako je ono stalo jedno leto neprestano prazno. Predsednik daje po pomoti najprej besedo poslancu Lienbacherju in ne poročevalcu manjšine. Lienbacher zastopa predlog manjšine in opominja zbornico, da se ona ne bi dala s tem strašiti, da se s tem nasvetom uniči ravnotežje v državnem proračunu, ker vladi stoje na razpolaganje dohodki iz borznega davka. Zbornica ni kriva, da borzni davek, dozdaj še ni bil obravnavau. Iz tega pa se vidi, da so borzijanci pri vladi veliko močneji kot poslanci. Ako se more gališki zemljišno-odvezni dolg izbrisati, morejo se tudi manja zahtevanja izpolniti. Poročevalec manjšine dr. Wildauer utemeljuje svoj predlog in obžaluje, da so splošne tožbe o velikem davku imele tako majhen uspeh. Prvemu članu se mora dodati potrebna kontrola, da ne bi ostal brez veljave. Ako se more ves davek od hiše, ki stoji prazna, odpisati, tako zahteva že zdrava logika, da se mora odpisati tudi del hišnega razrednega davka, ako stoji jeden del doma prazen. (Jako dobro na levici). — Govornik kaže na to, da je zbornica že leta 1875. imela jednako stališče, kakor zdaj manjšina in pravi du je Saksonsko kraljestvo že leta 1838. uvelo zakon o hišnem davku, vsled katerega so prazni prostori domov svobodni od davka. Vladni zastopnik dr. Bo h m se obrača proti predlogu manjšine in pravi, da je hišni razredni davek dohodni davek no le pouprečni dohodni davek. Potem omenja težavnosti kontrole pri nazna nilih praznih stanovanj in pobija nasvet manjšine. Poslanec T i i r k očita vladi, da ona borznega davka ne samo ne pospešuje, ampak celo pomaga, da se odlaga. Zakaj posluša vlada tako Čezmerno borzinske kroge? Ta poslušnost vlade je velika sramota. (Radi teh izrazov se poziva govornik k z isto mero, s katero se posojuje. Ako 36 dosledno držimo tega načela, bodemo le mi na boljšem in nekaterim našincera ne bode treba dolgočasiti se pri tako ponesrečenem koncertu, kakor je bil poslednji v filharmoničnem društvu. Od 1. dne t. m. imamo v Ljubljani dve novi poštni podružnici. Obe sta tako osnovaui, kakor da smo nekje na Saksonskem. Niti besedice ni videti Blovenske in človek bi res lahko v Ljubljani v zadrego prišel, ko bi nemški ne znal. Potem pa narodni prenapetneži še tožijo, da »nemščine treba ni!" Že zaradi pošte je treba, nič manj pa tudi zaradi našega gasilnega društva, katero še vedno pridno nemškutari. Nedavno obrnilo Be je do magistrata z neko prošnjo, seveda v blaženi nemščini. Magistrat je gospodom odgovoril, naj bi vender blagovoljno malo premišljali, ali bi se ne spodobilo, da bi v bodoče ulagali take prošnje v slovenskem jeziku. Tu pa je bil nekda ogenj v strehi. Gospoda Riiting in Drelse sta se skrajno protivila, češ, dokler sta onadva (oba Prusa) pri društvu, se kaj tacega ne bode zgodilo. No, bodemo videli! Celo Bismarck je šel, morebiti pojdeta tudi gospoda Riiting in Drelse. s. redu). Dalje govornik polemizuje proti posl. Zallin-gerju in naziva zahtevanje tirolskih poslancev za svojo deželo dobiti posebno odpisanje davka naj-veča sebičnost. Tudi verska šola stoji v nasprotji 8 duhom sedanjega časa in naroda. Naj poskuša gosp. Zallinger ali Gasser to šolo upeljati v avoji rodni dolini in Čez 10—20 let se bo videlo, da-li se počuti ta dolina bolje v go.spodarskej, moralnej in verskej zadevi. — Narod zahteva gospodarske reforme, ponižanje davka itd., a ne verske šole. Potem sta še govorila poročevalec AVildauer za manjšino in posl. Cnamiee za predlog večine. Pri glasovanji se je nasvet Wildauera s 101 glasom desnice, proti 97 odklonil in člen II. po odborovej predlogi vsprejel. Potem je zbornica obravnavala o nasvetih manjšine posl. Keila, ki nameravajo, 1.) da bi se hišni davek pouižal od 26a/3°/o n{* 2-*°/o- 2 ) (la bi se planinske koče in hiše v vinogradih izrecno davka osvobodile. Poslanec Hohenlohe se izraža proti uvrstitvi Gorice v prvi razred, ker tega razreda hišni davek ju za ubogo mesto kot je Gorica previsok. Poslanec dr. Menger naglasa raimere stanovanj postajajo od leta do leta slabeje, zlasti na Dunaji in sploh v večjih mestih. Iz slabih, ozkih stanovanj izvirajo različne bolezni. Ljudje so v takih stanovanjih ne čutijo prijetno, radi tega bežijo z doma (Prav dobro na levici!) v gostilnice. Na Pruskem znaša davek od stanovanj 2—4%, pri nas v Avstriji 26a/3 in b prikladanai 45—46%. V naših industrijalnih mestih so slabe raz:mere stanovanj največ krive mnogim nalezljivim boleznim. Pri glasovanji se vsprejme prvi nasvet manjšine (ponižanje hišnega najemnega davka ua 24°/0) z 98 glasi proti 96, isto tako drugi nasvet manjšine. Pri III. členu govori poslanec Lorenzoni o pomanjkljivosti tega zakona in predlaga 2 resoluciji, za njim govore Chamiec, Zalliuger in Kroua-wetter. Pri glasovanji se predlog posl. Z al 1 i n g e r j a odkloni in člen III. kakor ves ostali zakon se je vsprejel brez premene. O nasvetovanih resolucijah zbornica danes še ni obravnavala, kar je posl. Fiegl predlagal konec seje, kar se je tudi vsprejelo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 24. marca. Škofovska izjava ni nikjer napravila tacega utiša, kakor se je pričakovalo. Prebivalstvo planinskih dežel, ki se je za LiechtenBteinov predlog toli nauduševalo, se nič ne zmeni za izjavo škofov. Pomenljivo je, kar je v tej zadevi pisal nek konservativni list. Daveč se z neko izjavo škofa Koppa, pravi, da je stališče poslancev drugačno, nego stališče škofov. Potem pa pove, da samo s cerkveno šolo prebivalstvo ni zadovoljno, temveč je treba gledati, da bode šola tudi ceneja in da se čas šolskega pohajanja skrajša. Iz pisave tega lista se da posneti, da tudi nemškim kmetom ni toliko za versko šolo, temveč le Žele, da se jim šolske priklade zmanjšajo in šolsko pohajanje skrajša z 8 vsaj na 6 let. Da imajo tudi vse planinske dežele šestletno šolsko dolžnost ne pa osemletno, bi gotovo naudu-šenje za versko šolo bilo nekoliko manje. Ce bi konservativni poslanci dobili cerkveno Solo, kakeršno žele škofje, bi se javno mnenje nemških kmetov takoj obrnilo proti njim, če bi taka šola ne bila ceneja in bi se čas pohajanja šole ne skrajšal. Da se pa prebivalstvo planinskih dežel toliko ne zanima za čisto versko šolo, pač nt/koliko dokazuje to, da tako počasi dohajajo doneski za katoliško vseučilišče. Protisemiti imajo zaznamovati nove uspehe na Dunaji Pri dopolnilnih volitvah za mestni zbor v soboto so v drugem razredu pridobili pet mandatov, jednega pa zgubili. Volilna borba je bila huda, bili so tudi nemiri in je policija več osob zaprla. Liberalci se že zaresno boje, da bodo v malo letih imeli v mestnem zboru protisemiti večino. Govori se, da je mnogo uradnikov volilo proti-semite. %'uaiije države. Zbornica francoska je na mesto Develle-a, ki je imenovan poljedelskim ministrom, bivšega ministra vnanjih zadev Spullerja s 163 proti 112 izvolila podpredsednikom. — Do velike noči se zbornica ne bode bavila z zakonom o najemu posojila, ker že ministri o tej zadevi neso jedini in je tudi v zbornici pričakovati ugovora proti posojilu. V Franclfl so se začele poskušnje za mo-bilizovanje. Take vaje bodo trajale do konca aprila. Vsak polk bodo poskusili mobilizovati v treh dneh. M" Dalje v prilogi. Priloga „8lovenskemu Narodu" Si 68 24. marca 1890. Začetni poskusi so baje ugodni. Seveda ni treba pozabiti, da je v mirnem času lož je mobilizovati, nego ob vojni, ko se nenadoma mora sklicati velika vojska in so radi pri tem pokažejo razni primanj-kljeji in ovire. Mej francoskimi zastopniki na Berolinski konferenci v varstvo delavcev je tudi jeden socijalist, katerega je vlada izbrala, ker dobro pozna težnje delavcev. Delahave, tako mu je namreč ime, se je pa Že spri z drugimi zastopniki in neče ž njimi več sodelovati. Hotel je kongresu predložiti neko socijalistično spomenico, pa so se drugi za stopniki francoski temu uprli. Tudi se ni mogel Delahave odločiti, da bi se udeležil dvornega banketa in večerne družbe pri ministru. Dva dni so ga drugi zastopniki pregovarjali, toda on neče več priti k posvetovanjem. Francoski vladi je ta dogo dek jako neljub, iu težko se bodo v Parizu v bodoče še kedaj odločili, da bi k takim posvetovanjem poslali še kacega socijalista. Del konference pa ta dogodek nič ne moti, le Bismarckova kriza je po svetovanja nekoliko zavlekla. V Kbpenicku pri Berolinu bili so 20. t. m. Bocijalistični neredi, ki so pa bili že podobni ustaji. Kaj je bilo povod neredom, ncniški listi ne po-v. do. Blizu tisoč delavcev oboroženih s cepci, kamni in revolverji, hodilo je omenjenega dne po ulicah dotičnega kraja. Sprva se polieija ni nič upala sto riti. Izgredniki začeli ho sami streljati na žandarme, kateri so potem tudi začeli streljati. Potem se je pa začel pravi boj, Da žandarme neso le streljali delavci, ki so bili nu ulicah, temveč streljali so tudi iz biš. Žandarmerija jn s sablami šla nad delavce, ki so se branili s streljanjem, kamenjem in noži. Mir so Se le napravili vojaki, poklicani iz Franko-broda na Odri. Jeden uradnik je bil pri neredih ubit, jeden žandarm težko ranjen. Drugi dan se je izdal Rtrog ukaz, da ima prebivalstvo mirovati, kajti vojaki imajo povelje, precej stieljati, ko bi se kdo ustavljal. Vse prodajalnice in gostiloice morajo se zapreti ob 6. uri zvečer. Ti izgredi so napravili veliko skrb Berolinskim vladnim krogom, ki se boje že velike ustaje socijalistov, katera bi dala vojakom dovolj opraviti. DruNelfska konferenca za odpravo rohst vit se Bedaj posvetuje, kako bi se preprečila ali vsaj omejila trgoviua z žganjem v Afriki. Žganjarska kuga se je začela namreč že nevarno Širiti me j muri. Le mohamedovsko prebivalstvo je trezno in zatorej dobiva vedno večji upliv v mnogih krajih v Afriki. Trgovino z žganjem je pa težko zatreti, ker nekatere evropsko države imajo od te trgovine lepe dobičke. Dopisi. Iz Htarcga Trga na Notranjskem 19. marca. (Šols ke z a de ve). Občini Starotrški prete hudi časi, tako hudi, da utegnejo marsika teretnu zemljaku celo obstanek onemogočiti. Slabe letine, večne povodnji, mrtva kupčija, to vsa nas stiska od leta do leta huje. A dasi je to že ob sebi britko, za nas vender ni nnjbritkejše. V zadnjem času namreč nakopičila so se nam še vse drugačna bremena. Lani je začela občina po ukazu okrajnega glavarstva Logaškega zidati jedno novo pokopališče, a širiti drugo. Stroškov ho nad 5000 gld. Obzidje pokopališča pri farni cerkvi se je razvalilo, da bo uovegu treba za kakih 3O0O gld Taista oblast zaukazala nam je, da sezidamo občinske zapore in občinsko pisarno s stanovanjem tajnikovim in slu-govim. Ker smo morali prostor kupiti in ga drago plačati, stala bo ta zgradba zopet toliko tisočakov, da je strah nauje le misliti. — Pa to bi še prebili in položili — dasi zdihovaje — krvavo zaslu žene krajcarje za blagor soseskin, ko bi mogli reči, da bo potem konec. A Čujte, namesto konca stro škov nastaja nam ravnokar bn me, ki presega vse dosedanja bremena. Zaukaxalo se nam je da na pravimo novo šolo Igavasi, ki bi fltala nad 12000 gl. ali pa v Starem Trgu leta 1871 zidano štiri r azredno šolo p odrem o in novo pet razredno za 2400 0 gld. zidamo. Res na ta način bi ceneje stala šola v Igavnsi nego v Starem Trgu. Ali ako ravno Be še do sedaj ni za ukazalo, bo okr. glavarstvo g« tovo na to prišlo, da poleg šole v Igavosi mora biti pitna voda, od katere so pa Igovčanje četi t uro oddaljeni, tedaj treba bi bilo vodnjak kopati. Veliko truda in stroškov bi bilo, predno bi se to doseglo, ker so tla neugodna. Tedaj smem reči, stalo bi blizu toliko svoto. U ukor je odmerjeno za peterorazredno šolo v Starem Trgu. Za Boga toliko stroškov h krutu! Čveterorazredna šola v Starem Trgu zdela se je šolskemu oblastvu pretesna za sedanje šte vilo ušolauib otrok, kar res ni, da bi se oporekalo Deželni šolski svet osnoval je torej še jedno samo stalno dvorazrednico v Iga vasi in jeduo eksku »nn/inn ha Jezeru da bitem potom ne samo olajšal čveterorazrednico, ampak tudi ustregel nekaterim vasem, ki so predaleč od Starega Trga. Ta ukrep, da se prerazsežni šolski okraj razkroji na tri dele in se osuuje vskemu delu Bvoja šola, je sam ob sebi gotovo vse hvale vreden in mhče bi &e mu ne protivil, ko ne bi zahteval od nas toliko žrtev iu ko bi bil dobiček res tak, kakeršuega pričakuje visoko šolsko oblastvo. A temu nikakor ni tako. Šola na Jezeru, ki bi obsegala Jezero, Laze iu Otok, nikakor ni po volji posledujima dvema aseraa, ker bi ob času vode v Cerkniškem jezeru, torej skoro ve3 šolski čas, večkrat tudi celo ieto njih otroci morali hoditi ob obrežji jezerskem, kar je Bkoro t»ko daleč, kakor tri četrt pota do Sta rega Trga. Imele bi torej samo utroška, a nič koristi. A ta šola naj bi že bila, ker bomo nosili skupno stroške in se bo mogoče uporabljal za šolo čas, ko je Jezero suho. — Vse drugačno pa je uaBprotatvo proti šoli v Igavasi. Tu naj bi osem vasij, ki bi bile sem ušolaue : Pudob, Igavas, Pod gora, Vrh, Polica, Vrševek, Kozarišče in Šmurata same zidale in vzdrževale samostojno šolo, ki bi toliko tisočakov stala. To breme je zanje neprenosno, če tudi nekoliko k njemu pripada grašćiua Šueber-ška. Po izločitvi teh vasij pa bi se še ostalim vasem in mestu Ložu naklade za vzdrževanje dosedauje štirirazrednice tako povišati morale, da bi gotovo prišel na 1 gld. davka 1 gld. naklade. —In vender bi bila korist takega žrtvovanja celo ne-zuatua! Po zračni črti imele bi res nekatere vasi bližje v šolo, a za čase zimskih žametov, katerih pri nas nikdar ne manjka, računiti nam je oddaljenost ne po uaravnostni progi, ampak samo po boljši ali slabši cesti. Ta pa je mej stranakimi vasmi taka, da se še Bsnežeuim plugom ne da razgažati, kakor se razgaža glavua cesta takoj po zametu. Torej bi Poljauci in Poličanje bili na takem kakor prej, to se pravi: njih otroci v snegu nikakor ne morejo v šolo. Na starem bi bili tudi Vrhničani in Knežanje a Šmaračani pridobili bi kaj malo. To so najbolj oddaljene vasi. Vse druge leže ob glavni cesti ali ne daleč od nje, ter ni nobeni izuiej njih pot do Starega Trga niti dolga, niti težavna. Celo na slabšem pa bi bile vse te vasi zaradi tega, ker bi morale zamenjati dosedanjo štirirazrednico z dvorazrednico. — In kdo naj bi pa veronauk učil v novi šoli? Naši gg. duhovniki imajo tako že preveč dru-zega opravila, ker jih je premalo, a fara je tako velika. Ali naj bi poleg vseh stroškov še svojega kateheta vzdrževali? — Stroški bi bili torej ogromni, dobiček pa zelo majhen in gotovo ni preveč, ako rečem, da bomo's šolo v Igavasi vsi krvavo tepeni. Da je pa temu res tako, razvidi se najbolj iz tega, da so najhujši nasprotniki Igovakej šoli ravno mej onimi vasmi, katere ž njo šolsko oblastvo osrečiti hoče. Sploh so za to šolo samo zastopnik gra-šeine Šn^berške in pa tisti podžupani, ki o vsaki priliki mislijo, da morajo za njim hoditi čez grm in strm. Večina občinskega odbora je prot' in pritožila se je na visoko ministerstvo. Pritožila pa se je zlasti tudi zaradi tega, ker je prepričana, d a bi se dosedanja štiri razrednica z malimi stroški lahko razširila v šestrazre dnico, v več nego se zahteva. S tem bi bilo ustreženo šolskemu oblastvu, a mi bi bili rešeni ogromnih denarnih žrtev. — Ker tega nekateri nečejo uvideti in ker je bila vlada menda ravno po teh slabo poučena, naj tu ob kratkem stvar razjasnim. Naš šolski okraj štel je 1. 1889. za vsakdanjo šolo godnih otrok 575, v resnici pouk obiskajočih pa 530. (Glej Ribnikarjavo Logaško okr. glav. str. 73) Ker je v dosedanji šoli samo 74 klopij (t. j. 22 + 20 + 20 -f- 12), je prostora le za 444 otrok, ako jih po 6 sedi v klopi. Ali ko bi se nadučitelju in jedni podučiteljski moči odkazalo stanovunje izven šole, n. pr. v novi občinski biši, pri katere zidanji bi se lahko na to oziralo, in bi se pre ustvorila ta dva stanovanja v dva nova razreda z 22 -H 12 = 34 klopmi, pridobil bi se prostor 34 x C = 204 otrok. Vnega prostora bilo bi po tem takem za 444 -+- 204 = 648 otrok za 118 več nego jih obislaije šolo, za 73 več, nego jih je za šolo godnih. Po ekskureudni šoli na Jezeru bi pa še od padlo kakih 50 otrok, in prostora bi bilo celo za 120 otrok več, nego je sedaj god ni b. Upajmo, da visoko ministerstvo uvaži naše razloge ter nas obvaruje gmotnega poraza. O isti stvari pisal je že g. nadučitelj G...... v 3 št. letošnjega „Učiteljskega Tovarša". Ali žal, da moram reči, da je njegov dopis nedostaten in pri8transk, a sem ter tja celo naravnost neresničen. Gospod nadučitelj niti ne ve, na Čegavi zemlji njegova šola stoji. Žalostno je, da se o stvari, pri kateri gre za naše krvave žulje, pisari v resen časnik tako — nepremišljeno. Slavno c. kr. šolsko oblastvo naj bi se na take dopise ne blagovolilo ozirati. Domače stvari. — (Dopolnilnevolitve v mestni zbor Ljubljanski) bodo, kakor Brno že omenili, dne 14., 16. in 18. aprila. Mestnega zbora klub je v sobotni seji določil, da bode shod volilcev tretjega razreda na velikonočni ponedeljek, dne 7. aprila ob 11. uri dopoludne, za drugi razred v torek, dne 8. aprila ob 7. uri zvečer, za prvi razred v sredo, dne 9. aprila ob 7. uri zvečer. Vsi ti shodi bodo v mestni dvorani. — (Tržaški mestni zbor) imel je v četrtek se)o, na katere dnevnem redu je bila tudi zg radba šeste župne cerkve v Trstu. Italijani so prav nesramno in podlo govorili proti zgradbi šeste cerkve, katera je v Trstu pač silno potrebna. Zato je pa vsacega uprav osupnilo, da je katoliški d uhovnik in poslanec slovenske okolice g Pahor iz dvorane jo popihal, predno je prišla v obravnavo ta točka. Gorje na-r odu, kjer ima takega dušnega pastirja in takega poslauca! — (Občina Jesen ica na Gorenjskem) imenovala je gosp. deželnega predsednika barona VVinklerja, povodom njegove desetletnice v seji 22. marca častnim občanom. — (Davorin Trste ujakova Blavnost) bode v soboto dne 29. t. m. v čitalnični dvorani. To se naznanja č. društvenikom vseh narodnih društev, ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Odbor „Pisateljskega društva". — (Imenovanje.) Naš rojak g. Ivan Pogorele, računski revident v Sarajevem, imenovan je računskim svetnikom. — (Otroška predstava.) Jutri v torek, dne 25. t. m. ob 6 uri popoludne, priredi dramatično društvo otroško predstavo. Igrali se bo-deta glumi „Da m o k I e j e v meč" iu »Steni p i ha r mlajši". Sedeži: 50, 40, '60 kr. Ustopnina 20 kr. — ( SI o v e n s k o g 1 e d a 1 i š če ) Se>6na bliža se koncu, obisk pa tudi. Včeruj vsaj bilo je gledališče tako prazno, kakor še nikdar v tej glediščnej sezoni. Razmerno lep dan uplival je res nekoliko, še več pa menda indolenca. Ponavljala se je jako dobra veseloigra „Vodno društvo", katero je češki spiBal dr. Josip Btolba, poslovenil pa Fran Gestrin. Ker je premijera izredno ugajala, mislili smo, da bode tudi repriza napolnila gledališče. A ten,u ni bilo tako, dasi bi igra zaslužila obdnejega poseta. Igralo se je dobro, a ne tako kakor pri premijeri. Opažali smo nekatere negotovosti v spominu. Gospej Borštnik Zvonarjevej, ki je včeraj v tej sezoni poslednjikrat uastopila, poklo nilo je občinstvo šopek z lepim darilom, g. Boršt-n ika pa za ulogo kajžarja Rakca odlikovalo pri odprtem prizoru s priznanjem. Izmej ostalega igralnega osebja imenovati nam je gospodični G os tiče v o in Nigrinovo. pg. Sršen, Slavko, Danilo, Verovšek inŠturm. — (V Carigrad') odpelje se jutri iz Ljubljane družba 6 oseb, mej njimi meBtni odbornik in tiskar g. Anton Klein, tiskar* K o v a č, gospa M a ter na. Zabavni ta izlet pioračunjen je na par tednov in stane s8mo vt žnja tja in nazaj 1400 gld. — (Prememba v posesti.) Graščino Ko-stel na Kranjsko hrvatski meji kupil je žid Feliks Neuberger za 25 000 gld., katere mu je posodila ogerska eskomptna banka. Torej nekako „Sud-mark" Nr. II. — (C. in k r. vojno ministerstvo) je z naredbo z dne 3. marca 1890, deželnobrambovsko ministerstvo pa z naredbo z dne 8. t. m. odredilo, da se ima pri vseh vojaških oddelkih in na vseh vojaških zavodih, oboroženih s puško Mnnnlicher-jevo, uvesti pregledovalno zrcalo (Visitir-Spiegel), katero je izumil g. c. in kr. nadporoenik Frido-1 in Kaučič. Ob jednem je prijioročilo tega zrcala nakup. Veseli nas izredno, da se našega rojaka in jako plodnega pisatelja izum pripoznava s tacega mesta. — (V muzejskem društvu) čital je preteklo soboto gospod profesor A K a s p r •.-1 svojo obširno in temeljito razpravo o Valvazorji kot posestniku. Podal nam je nekoliko životopisnih podatkov, potem pa se bavil z njegovo vzgojo in poudarjal zlasti, kolike važnosti je bilo njegovo po tovanje po Italiji in Franciji. Nadalje pripovedoval je, kako je Valvazor pričel svoje slavno doto „Khre des H e v z o g t b u m s K r a i n" in kakšne (»vire mu je bilo premagati. Pismeno prosil je doneskov razne graščake in dostojanstvenike, r iz vse dežele odzvalo se jih je samo 7 njegovemu odzivu, iztnej mest samo dve. Ta ueuspeh na ni uplaši), marveč še bolj ohrabril in z neumorno silo poprijel se jo svojega dela. Potem je gospod profesor Kaspret jako objektivno razpravljal o Valvazoijevem delu in o posamičnih knjigah »ploh, kazal kje in zakaj da je njegovo delo nedostatno, nezanesljivo. Izmej najboljših partij je n. pr. v Valvazorji* ona o reformaciji in protireformaciji, ker je vse zajeto iz pristuih virov. — Naposled predstavljale so se nam Valvazoi je ve posebnosti, kako se nekateri dogodki ponavljajo in zakaj, njegove razprave o čarovnicah, njegovo kritično mnenje o torturi in njegova iskrena ljubtz. 1. ) Občno znamenje kranjskih gasilnih društev sta dve sekiri na v s križ z gorečo bakljo v sredi. 2. ) Službina obleka: a) Bluza iz temnomodrega sukna, na pokončnem ovratniku rodeča našiva z gasilnodrušt-venim znamenjem iz rumene kovine, rudeča volnena naramnica na levi rami. b) Hlače iz temnosivega (novosivega) sukna z rudi čim ušitkom. c) Čepica iz črnega sukna, po vzorci čepic pomorskih častnikov, z rudečezlato vrvico (žno-rico) in z gasilnodruštvenim znamenjem, d) Čelada iz kovine po Dunajskem vzorci in s krajevnim grbom. e) Plašč iz vojnosivega sukna z rudočimi nadivi. f) Vsi gumbi so rumeni ter imajo gasilno-društveno znamenje. 3. ) Delavna obleka obstoji iz močnih dvojšert-natih (cvililmatili) hlač in bluze. 4. ) Oprava: a) plezalcev: svetla čelada iz medi z rumenim grebenom in s tilnim okriljem, v službi tudi 8 tilnim odbojnim usnjem, črnorudeč progast volnen z usnjem podšit pas, špičasta sekira, karabinar in kavelj, plezalska vrv z ob-rokorn in karabinarjem, piščalka na rudeči spleteni vrvici, ustna gobica in svetiljka. Namesto plašča nosijo plezalci kratko vrhnjo suknjo; />) b ri z g al n i č a r je v : črno lakovana čelada z rumenim grebenom in volnen črnorudeč progast pas. c) Varuhi navadno nimajo čelad, ampak čepice, nosijo volnen črnorudeč progast pas, omejilno vrv z obročkom in karabinarjem, ter rudečo obvezo nad levim komolcem. 5. ) Znamenja večletnega službovanja se nosijo na levem rokavu, in sicer: po 5 letnem službovanji 1 ozek rudeč trak „ 10 „ „ 1 širok „ „15„ „ l„inl ozek trak „ 20 „ „ 2 široka trakova, „ 25 „ „ 2 „ in 1 ozek trak i. t. d. 6. ) Znamenja za prednike, in sicer za višje stopinje: bela čelada z rumenimi okovi, z 1 a t o-upletene rozete na pokončnem ovratniku, ru-dečezlate naramnice in vrvice za piščalke; razven tega nosijo višji predniki na čepici pod gasilnodruštvenim znamenjem jedno gumbico, ki je z istim zvezana z rudečezlato vrvico. Predniki nižje vrste nosijo črne čelade z belimi okovi, bele rozete na ovratniku in ru-dečerumene volnene vrvice. II. Posamezno. 1. ) Načelnik: Bela čelada z rumenimi okovi in rudečim žimnatim čopom, svetla sekira na ru-dečezlati prepasnici, bluza ali paradna suknja, na pokončnem ovratniku 11 i zlate rozete in za tai-stimi gumbića, na desni rami široko spletena naramnica, rudečezlata spletena vrvica za piščalko: čepica z vezenim znamenjem in gumbico, rudeče obrobljen plašč s črnim žametnim ovratnikom, ru-dečimi našivi in gumbicami. 2. ) Poiluačelnik: Jednako načelniku, vender nima čeladinega čopa in namesto spletene, ima gladko naramnico na levi rami. 3. ) Poveljnik oddelka: Dve zlati rozeti na ovratniku, gladka, rudečezlata naramnica, črnorudeč volnen pas, drugo kakor št. 2. 1) Poveljnikov namestnik, poročnik, tajnik, blagajnik: Jedna zlata rozeta na ovratniku, vse drugo kakor št. 3 , samo poročnik nosi naramnico na desni strani. 5. ) Zdravnik nosi črno čelado z belimi okovi, genovski križ z rudečo obveznico nad levim komolcem, namesto sekire nosi na pasu torbico za zdravila; drugo kakor št. 4. 6. ) Vežbalec, oskrbnik orodja in četovodja nosijo črne čelade z belimi okovi, čepice brez gumbiće, na ovratniku tri bele rozete, rudečerumene volnene naramnice, piščalko na jednaki vrvici; plašč, pas in sekiro kakor moštvo. 7. ) Strojevodja, cevivodja in brizgalniđki mojster imajo čelado z belimi okovi, dve beli rozeti, drugo kakor št. 6. 8. ) Trobentač, kurjač in povezač cevi imajo po jedno belo rozeto, vse drugo jednako moštvu. Čestita zavezina gasilna društva se pozivljejo, da si omislijo vse te nove oprave vestno po teh propisih; kar imajo pa oprave v zalogi, koja bi ne ugajala napominanim propisom, naj se ista, kolikor dovoljujejo v to svrho namenjeni novci, polagoma preustroji. Vzorci razpoloženi so na upogled v glavnem založišči Lju bi j a n skega gasilnega društva in pri gasilnih društvih v Kranj i. Novem mestu in v P ostoj i n i. Vsakeršna pojasnila rade volje daje zavezin odbor in na dotična vprašanja takoj odgovarja. Kranjske deželne gasilnodru&tvene zaveze odbor. V Ljubljani ""v 1. dan marca 1890. Franc Doberlet, predsednik. Za \ niinjo porabo. Bolečine udov, protinske in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se z gotovim uspehom ozdravijo z Moll-ovim „Francuskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dtinaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (f>5 - 3^ Poslano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasanju. — 1 škatljica a 15 pil 1& kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred i»oimre|un|em t»e |ttko ■vari. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rudečo tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveli Leopold** in našo firmo lekarna „pri ay. Leopolda", Dana), mesto, Eeke der Npiegel- and Plankensjaeiae. — V LJubljani se dobivajo pri goap. lekarjl CJ. Pleeoli-JI. (1068—13] Meteorologično poročilo. .J.JUBLJANSEI IW stoji za vnc leto g 1*1. I.<»0; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. t+jes Javna zahvala. Akademičnemu društvu „Slovenija" na Dunaji blagovolili bo podariti kot podporni člani sledeči gospodje: Gosp. Ivan Plantan, c. kr. notar v Radovljici, 25 gld.; g. Ignacij Kovačič, veleposestnik pri sv. Luciji pri Tolminu, 5 gld.; g. Anton Kupljen, c, kr. notar v Černomlji, 3 gld.; g. Fran Ferfila, uradnik v plinovi tovarni v Gorici, 5 gld.; g. Janez Navratil, vodja pomožnih uradov v finančnem ministerstvu na Dunaji, 6 gld..; g. Radivoj Poznik, inženir v Dunajskem Novem mestu, 6 gld.; g Simon Pogačar, zasebnik na Dunaj'* B gld-; g- Josip Abram, pravnik in drugovi v Trstu, 6 gld. Akademično društvo „Slovenija" izreka vsem tem blagodnšnim podpornikom svojo najsrčnejšo zahvalo. Na Dunaji, 23. marca 1890. Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji. Za odbor: Lavoslav Batič, Vekoslav Kokalj, tač. predsednik. tač. tajnik. Zahvala. Za velikodušni dar — 15 gld. — katere je izvolil slavni odbor kmotsko posojilnice na Vrhniki poslati v podporo tukajšnjim revnim učencem, izrekata podpisana v imenu obdarovunih najtoplejo zahvalo. V Borovnici, dne 23. marcija 1890. Fr. Papler* .los. Verbic, voditelj šole. predsednik kraj. šol. sveta. rJTtijc»i: —— 23. marca. Pri Slonu z Fischor, Lipiner, Neumann, Wiplinger, KiiBshauer, Rreuer, Fiirber z Dunaja. — Mally iz Zagona. Spaiapan iz Pulja. — Selak iz Daruvara. — Smola iz Postoj i ue. Pri Mali«'i i Rott, Abeles. Signer, Kalin z Dunaja. Ginrguli Vi. Trstu. — grof i uja Stella, Widman, Rezzonica iz Benetk. — Weiss iz Siska. — Szanto. Schlesingor iz Budimpešte: Pri AVMtrijNkem cesarji : Auri! z Dunaja. — Snoj iz Turjaka. — Rozman iz Podnarta. Pri južnem kolodvoru: Mceraus iz Trsta. — Wuzber iz Lese. Tržne cene v BLJiitiljaiRi due 22. marca t. 1. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ O 08, Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, , Leča, „ Grah, Fižol, Maslo, Mast, Speh' trišen kgr. kr *l.;kr.| . 7 16 Speh povojen, kgr. . — 68 • & 50 Surovo maslo, „ — 9.=i| 5 &< Jajce, jedno : . , . .Mick--, liter .... H 2i 4 — — I 91 5 16 Goveje meso, kgr. - 60, 1 5 — Telečje „ — «4 6 — Svinjsko „ „ — 65' i 3 3^ Koitrunovo , „ — 4"; lo — PiŠan eo...... — Tf>: 10 _ Golob ...... — 25 11 — Seno, 100 kilo . . . 2 05 1 16 Slama, „ „ . . . ! S 23 o> Drva trda, 4 □metr. j 6 80 1_ bb ., mehka, 4 „ j 4 2U Dan Cas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 23. marca. 22. marca. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 732"6 mm. 732 8 mm. 734-4 mm. 4 2° C 116° C 5-4° C brezv. si. zah. si. szh. megla d. j as. jas. 0 40 mm. dežja. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7360 mm. 735-0 mm. 735-8 mm. 0-2°C 130° C 5-6° C brezv. si. svz. si. svz. megla jas. d. jas. 0-00 mm. Srednja lalom. temperatura 71° in 63°, za 2-8° in 1-8° nad Diansujslaza, borza dne 24. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj 86 45 86 70 109-80 li 1 95 981-— 808-76 119*70 Papirna renta..... gld. Srebrna renta ..... „ Zlata renta...... „ 5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije..... „ London........ „ Srebro ........ „ Napol......... „ C. kr. cekini...... „ Nemške marke..... „ - gU 1-46 5 62 58 70 danes 86-60 86 80 109 70 101 90 931 -o()7 25 11970 9-467, 5-62 .-8-67«/, 4<»/0 državne srečke ii I. 1854 251 gld. 132 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1861 100 . 176 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4°/0....... 101 „ — „ Ogerska papirna renta 5°/0 ...... 97 , 55 „ Dunava reg. srečke 5u/0 . . . 100 gld. 120 „ 25 . Zemlj. obč. avstr. 4zlati zast. listi . . 117 „ 50 _ Kreditne srečke......100 gld. 185 „ 75 m Rudolfov,; srečke..... 10 „ 19 , tO „ Akcijo anglo-avstr. banke . 120 . 150 , 50 , Trammway druftt. velj. 170 gld. a. v.. . 218 „ — „ Izurjen notarski pisar Ponudbe vsprejema upravništvo „Slovenskega Na- J34—4) SreDma kolajna na ovetovni razstavi v Parizu 1889. Dobiva se v vseh tralikab in prodajalni cah galanterij. (6) Glavna zaloga: OTTO KAN IT Z & CO., Dunaj. .134) 99 Ces. kralj. privilegov. zavarovalno društvo na 'Iti? življnije in proti škodam Avstrijski #ki«is;** na Dunaji, I.„ Eiemergasso ftt. 2, v lastni liiši- Polno uplačani deleži in druga jamcilna sredstva, ustevši letna zavarovalna upla-9 čila družbe iznašajo čez 10 milijonov gold. čez 12 milijonov gold. Družba zavaruje: a) proti škodi, prou-sročeni po ognji, streli, paru ali razpoku kotlov, po gašenji, raz-rušenji in odstranjt nji oprave iz hišnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, daljo proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.; i>> proti škodi po ognji aH streli ob času žetve poljske pridelku in dotična gospodarska poslopja -, c) proti ikodl pO toči poljske pridelke na travni kdi, njivah; d) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji. Zavarovanje proti nezgodam še ni uvedeno, si. občinstvo bodo pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati. KiiMtopi društva: V BrUn: Veliki trg št. 10, „ PestiDunajska cesta št. 3 in Ladijska cesta št. 2, i „ Inoiuostu: Marije Terezijo cesta št. 37, „ Krakova: Szevvska ulica št. 6, „ Lvova: Marijin trg št. 8, na iivl |enje dlovoAlco v vseh kombinacijah, n. pr.: za slučaj smrti ter Isplata takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino-, za slučaj smrti in pri protlzavarovanji z oproščenjem nadaljnlh uplačil premij ter izplačuje dohodke I rente i v slučaji onemoglosti; na doživetje, preskrbUenJe v starosti, na doživetje določene ddbe pri otrocih, ter izplača Kuvarovaoo vsoto dotičnomu savarovanoti. Vsprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo do-hodarino (rento), preskrbnino 'penzijo; vdovam ter vzgojilno rento otrokom, po najktilantnejšfh in najnižjih pogojih posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od nje izdanih p lic. v Mouakovem: Kostthor 3 I, „ Pragi : Nabrežje št. 10, „ Sti-aasburgu: Kraljeva cesta 6 I, r Trsta: Via S. Nikolo št. 4, na Dunaji: Riemergasse št. 2, v lastni hiši. V vseh vetjih okrajih avstrijsko-o gorske države poslujejo glavni in okrajni zastopi družoe, kateri radovoljno dajejo pojasnila, "brezplačno uročujejo prospekte in ponujalno pole ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko "v G-rsuđ-Ci.. (99-4) Pisarna: L, Albrechtgasse št. 3, II. nadstropje. Glavni zastop v pri Josipu Perhauc-u Šelenburgove ulice hiš. štev. 3 ■■♦♦■Mausi»«BjMH»«nBj»«BjiMHiOalMal^HHHI dvojno, marčno, kozlovo in bavarsko pivo v sodčkih po ib, XU in Va hektolitra in v steklenicah po Vti 7/io in 1 liter po najktilantiiejših cenah priporoča slavnemu občinstvu ter prosi za mnogobrojna naročila l i 2 I : SIMON Posestnik združenih pivovaren v Žale i in Lahkem trgu. M" ZSsLlogre piva.: V LJubljani pri g. J. O. Juvančlč-u v Slakl. V Korminu, Goriol in v Sagradn pri g. Giusseppe Bussiani-Ji v Gradiški. V Herpeljab-Kusina pri gospej Samsa v Horpeljah V Divači pri g. Andr. Obersnel-u. V Trbovljah pri g. Franu Follak-u. V Brežioah pri g. F. Presker-Ji. Na Krškem pri g. F. Vanlč-i. V Oelji pri g. Oto Kuster-Jl. V St. Jurji na juž. železnici pri g. Rud. Dobovišok-u. V Mozirjl pri goapei Rozi Lipold. V Mistljl pri g. Jak. Prevalni^-u. V Bovnioi pri g. A. Fabianl-Ju. V Relohenburgu pri g. Gustavu Unsohuld-u. (251—1) I : l ♦ l i I i i ! Št. 4932. Razpis službe. (247-1) Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane je popolniti službo ■♦♦20r»vn»* J Z letno plačo 1800 gld. in s pravico do štirih v mirovnino uštevnih petletnic, znašajočili po 10°/o zistemizovane plače. Pogoj je, da mestni fizik ne sme izvrševati privatne prakse zunaj mesta. Prošnje, katerim mora poleg dokazil o starosti, znanji jezikov in dozdanjem službovanji, biti priloženo spričevalo ob ugodno prebitem fizikatskem izpitu, je uložiti do 20. aprila 1890 in sicer potom predstoječe gosposke, če se prosilec nahaja v javni službi. Mestni magistrat Ljubljanski dne 20. marca 1890. Župan: Grasselli. 20 ft s s t in 4 s rt Najprimerneje velikonočno darilo! PESMARICA. Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesnij. Ceuai Mehko »rasni HO Ur.. » poito 1» kr. vet". Elegantno vezani 1 «1.1. •£» Ur., s polfio I tfl.l. 30 kr. Dobim -• V ..Vir...I nt I i —■»:■■-« i iL V l.jll iljlllll. — Nilrofiil ee |>:i lalik.t tinl. v \mki hiikv-arni. Najprimerneje velikonočno darilo! N C s* CD J? I I I Ir Poslano. Proti zastopniku zavarovalnega društva „Slavije* Frančišku Hribarji iz Vodio uložili srao zatožbo pri okrajnem sodišči v Kamniku dno 2h. tebruvarija t. 1. St. 836 radi prestopka proti varnosti na ćasti po §§ 487 in 488 kaz. zak. Pri javni glavni obravnavi, ki se je vršila dne 17. t. m. pri napominanem okrajnem BodiSči, je zatu/.oni Frančišek Hribar izpovedal, ter se jo v zapisniku priobčila nastopna isjitVH. katero je /atoženec tudi podpisal: (260) Ker sem jaz govoril, kakor sem slišal, da je zavarovalna družba , Azlenda" proč, da je „Phonix" prevzel in da tudi e. kr. priv. zavarovalna družba „Oesterreiehischer Phonix" nič boljši ni, preklicem te besede popolnoma, ker sem prepričan, da ti zavarovalni družbi „Azienda" in „Oesterreiehischer Phonix" popolnoma po postavi delata in skrbita za svoje zavarovance in da sta dobri." C. kr. priv. zavarovalno društvo „Avstr. Phonix'" na Dunaji. Opozarja se na razglas, objavljen v štev. 67. „Slovenskoga Naroda" z dne 22. marca zastran zagotovljenja zakupne oddaje, oziroma zalaganja drv za postajo Celovec s Št. Petrom vred za čas od 1. dne septembra 1890 do konca avgusta 1891. Natančneji pogoji se lahko ogledajo v C. in kr. vojaškem pre-skrbovalnem niagacinu v Celovci do dne 31. marca t. I. mej 10. in 12. uro dopoludne. (237—1) Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8 priporoča svojo bogato zbirko nagrobnih križev pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali tudi surovih. Dalje se priporoča zu. Jzrtelov.iitje grobnih in tU i «;orkvenšli omrežij (<;;,Unnj i. t. d. (78—4) Zahvala. Začetkom tega meseca je moje pohištvo popolnoma pogorelo. ..A/zie ml;*"" sedaj ces. kr. priv. zavarovalnica »Avstrijski Pli6nix" na Dunaji, pri katerej je bilo pohištvo zavarovano, eenila je škodo nemudoma, ter mi vso zavarovalno svoto po glavnem zastopstvu v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 3 precej izplačala. S tem se isti toplo zahvalujem in omenjeno zavarovalnico vsakemu priporočam. Log, 20. marca 1890. (249) posestnik v Logu št. 7. Pod Trančo št. 1 *l T Oni^T r/S T Gledališke 1 J J . OV^JtVLjl^ [mice št, 6 J priporoča (184-4) veliko izbor najmodnejših klobukov za pomlad in poletje, posebno praktičnih gumijevih patentnih ventilatorjev, katerih p6t ne premoči, in pristnih angleških klobukov, jako trajnih; ravno tako uriiformskih klobukov in kap za c. in kr. državne uradnike. Za poletje priporoča veliko izber najmodnejših slamnikov. lil v- "•/*"■ • ?'•!•>• •••♦v. -v. | SE Razprodaja. % | Slavno občinstvo uljudno opozarjam, da sem provzel M. ItoHNiimuoto t zalogo stefelstit ^ na Velikem trgu ^ ter razprodajam jjtp^ mnogo poil tovarniško ceno y^ 4{ najrazličnejše steklo, porcelan, beloprsteno robo, 4t svetilnice, slike, ogledala, podobe, lestence itd. itd. )*y "W V obilno nakupovanje so priporočam odličnim spoštovanjem ^ P. Kajzel ff (215—3) stelclar :n.cx Starem -trgfu.. ^riDiDiQiQQiQrSiGiGiQ Zahvala« Minoli mesec je požar mojo hišo popolnoma uničil. C. kr. priv. zavarovalno društvo „ Avstrijski Phonix" na Dunaji, pri katerem je bilo pohištvo zavarovano, cenilo je škodo nemudoma, ter mi zavarovalno svoto takoj, ne da bi bilo kaj odtrgalo, po glavnem zastopstvu v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 3 izplačalo- Priporočam omenjeno zavarovalnico vsakemu ter se isti tem potom toplo zahvalujem. V Bizoviku, 1. marca 1890. Anton Đx»icel, (249) posestnik. i) Za čas stavbe priporom Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg«, 10 v velikem izboru in po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štorje /a štokodoranje, drat in oveke, sainokoln.ee, vezi za zidovje, traverze in stare 'lrznišk za oboke. lisi sine znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (l)achpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-diliui ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako Re tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—14) Za poljedeljstvo: "WM Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zrairom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Drago ti n Url bar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". J 70