Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 22. V LJUBLJANI, petek, 27. januarja 3928. Posamezna številka Din 1‘-LETO V. I«luiji mk dan opoldne, tavremftt nedelje in praznike. Heaečna naročnin*: V Ljubljani in po pošti: t Din 20'—, inozemstvo Din 80'—. Neouvisan političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 23. UtfRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi §e ne vračajo. — Oglasi po tarif*, Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka ta odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633« Radič ne vstopi v vlado. Radič ne vstopi v vlado. To je na kratko rezultat dogodkov včerajšnjega dn>_. Bilo je sicer že skoraj gotovo, da Radič ne bo zvezal svoje usode s Pribičevičem, temveč raje žrtvoval problematično kmetsko-demokratsko koalicijo in se po-siu/.il realnih prednosti, ki jih daje sodelovanje v vladi. Zlasti je bilo to verjetno po nepričakovanem navdušenju Radiča za Vukičeviča in po njegovem odkritju, da je Velja Vukičevič velik človek. Pa je že tako, da je Radič bil in ostane nepreračunljiv. Dopoldne je še klical živio Vukičeviču, popoldne se že ni hotel več z njim raztovarjati. V torek je še izjavil Marinkoviču ,da vstopi v Vukičevi-čevo vlado, v sredo pa je preklical svojo izjavo. Upravičeno je dejal Marinkovič, da se ni mogoče zanesti na Radiča. G. Radič cčividno upa, da bo vendarle še zmagala njegova kalkulacija z demokratskim blokom. Toda ta račun je nad vse zgrešen. Prvaki seljačke demokracije računajo namreč, da bodo šli z njimi tudi muslimani in prav vsi demokrati. Kako silno napačen jfe ta račun, je pokazal včerajšnji dan, ko se muslimani niso niti hoteli udeležiti seje demokratske zajednice, kateri formelno še vedno pripadajo. Ravno tako pa je jasno, da v nobenem slučaju ne bodo šli vsi demokrati z Radičem in Pribičevičem. Saj je še včeraj izjavil v demokratskem klubu Marinkovič, da se na Radiča ui mogoče zanesti in vsi vemo, da Marinkovič ne preklicuje svojih izjav tako, kakor jih preklicuje Radič. Ce pa ne gredo muslimani s kmečko demokracijo, potem je večina za KDK nedosegljiva in naj bi tudi vsi demokrati šli za Radičem. Znova pa so pokazali včerajšnji dogodki, da se tudi pri nas približujemo polagoma dvostrankarskemu sistemu. Na eni strani radikali in njih zavezniki, na drugi strani demokrati s svojimi pristaši. Ko bo ena teh skupin imela jasno večino, kar je mogoče šele po razčiščenju v demokratski stranki, tedaj bo tudi padla definitivna odločitev. Dokler pa nima nobena skupina jasne večine, tako dolgo tudi ni mogbča večja izpremem-ba. Velika zmota voditeljev kmečko-de-mokratske koalicije pa je, če imislijo, da bodo oni vodili novo skupino. Vodstvo bo ostalo slej ko prej v srbijanskih rokah in njim pripade samo vloga zaveznikov. Samo želeti bi bilo, da bi čim preje prišli do dvostrankarskega sistema, ker potem je upati, da se bo pri nas manj taktiziralo, zato pa delalo vsaj nekaj načelne politike. Najbrž bi to tudi že dosegli, če bi bil g. Davidovič malo bolj odločen, Radič pa malo bolj dosleden. Tako pa je ostala situacija neizpre-menjena in bo ostala najbrže do sprejema proračuna iu davčnega zakona. Cas hiti in proračunska razprava se mora čez par dni pričeti in zato ni časa za kriza-renje in v tem je vzrok, da je ostala situacija v rokah vlade. Radltati pogoji. Beograd, 27. januarja. Ves včerajšnji dan je bil politično zelo živahen. Akcija za sestavo koncentracijske vlade je včeraj iznenada zadobila konkretne oblike. Velja Vukičevič gre za tem, da razbije prečansko fronto, a v drugi vrsti za tem, da istočasno onemogoči Davidoviča. Včeraj popoldne je prišlo do sestanka med Veljo Vukčevičem in Radičem. Toda ta sestanek ni rodil onega sadu, kakor ga je Vukičevič pričakoval. Vukičevič je zahteval od Stjepana Radiča, da se popolnoma loči od Pribičeviča in da vstopi v vlado. Na to zahtevo je odgo-govoril Stjepan Radič: 1. Da ne -more biti zadovoljen z resori, ki mu jih Vukičevič ponuja in stavlja povsem drugačne pogoje, zahtevajoč pet resorov. 2. Zahteva nov delovni program vlade in smatra, da je treba nekatere zakone podvreči reviziji. V uradni program vlade je treba sprejeti nekoliko zakonskih predlogov, ki jih smatra HSS za neobhodno potrebne. Radič je zlasti podčrtal, da se sedaj nikakor ne more ločiti od SDS in da je njegovo mnenje, da mora vstopiti v novo vlado seljaško-demokratska koalicija kot celota. Beograd, 27. januarja. Včeraj popoldne se je z velikim zanimanjem pričakoval sestanek Vukičeviča s Stjepanom Radičem. Na tem bi bil moral Stjepan Radič odgovoriti na Vukičevičeve ponudbe. Radič se je posvetoval o tem s svojimi prijatelji in je popoldne dolgo konferiral s Pribičevičem. Na tej konferenci je bil dc-sežen sporazum v sledečem: Ker je Vukičevič stavil pogoj, da pojde samo HSS v vlado in na ta način pokazal, da želi rezcep seljaško-demokratske koalicije, prekine Radič nadaljna pogajanja z Vukičevi-čem. Ko je bil storjen ta sklep, je podal Stjepan Radič na skupni seji seljaško-demokratske koalicije poročilo o pogajanjih, ki jih je imel z Vukičevičem in o pogojih, ki mu jih je stavil Vukičevič. Po tej seji je Stjepan Radič poslal ob 5.20 po Pavletu Radiču Vel ji Vukičevič« tole pismo: RADIČEVO PISMO. Beograd, 26. januarja 1928 ob 5. Gospodu Velimiru Vukičeviču, ministrskemu predsedniku v Beogradu. Gospod predsednik! Ob razgovorih o vstopu seljaško-demokratske koalicije v koncentracijsko vlado pod Vašim predsedstvom ste takoj v začetku izjavili: Sprejmem samo HSS. Ne sprejmem nikakor. SDS, ker ta ni zame nikaka stranka, temveč samo frakcija. Vi niste hoteli niti najmanj uvaževati moje informacije, da ne gre in ne more iti za to ali ono stranko posebej, ampak o njeni koaliciji, ki je celota proti vsem drugim strankam in faktorjem. Niste niti najmanj uvaževaii tega, da je bila ta seljaško-demokratska koalicija sprejeta in odobrena od hrvat-skega in srbskega naroda v Hrvatski in v ostalih prečanskih krajih tako navdušeno in enodušno, da se bo ta koalicija pretvorila prej v edinstveno stranko, kakor pa bi se razbila. Vi ste nadalje na glavni pogoj za naš vstop v razširjeno vlado, da prevzame ministrstvo financ eden od naših zastopnikov, rekli, da o tem dosedaj ne more biti govora. In šele tedaj, ako bi sedanji minister financ zaradi bolezni eventuelno podal ostavko, bi se moglo o tem govoriti. Na moje vprašapje, kaj ste odločili glede nekaterih velikih županov, s katerimi je narod do skrajnosti nezadovoljen, imenoma s splitskim velikim županom Perovičem, ste rekli: Nikar ne stavljajte pogojev, ker kar se stavlja za pogoj, to se ne izvršuje. Takoj nato pa ste sami stavili pogoj, da je vstop HSS v vlado neobhodno vezan na to, da pojdem jaz osebno v Vašo vlado. Končno sem se iz celega poldrugournega razgovora preveril, da bi bil naš in posebno moj položaj v Vaši vladi mnogo težji, slabši in hujši, kakor je bil v vladi blagopokojnega Pa-šiča in v vladi Nikole Uzunoviča. Moja dolžnost je, da Vam po posvetovanju s svojimi zavezniki in sodelavci iskreno izjavljam, da je vsak naš nadaljni raigo- vor o vstopu v Vašo vlado brezpredmeten. S spoštovanjem Stjepan Radič, predsednik seljaško-demokratske koalicije. Ko je to pisano odnesel Pavle Radič k Vukičeviču, se je na povratku od Velje Vukičeviča mudil nekoliko časa v razgovoru s Pribičevičem in Stjepanom Radičem. Nato je odšel Pribičevič na razgovor z Davidovičem v predsedništvo demokratskega kluba. Stjepan Radič je ob 6.20 odpotoval v Zagreb. Politični krogi smatrajo, da je po tem vsak nadaljni razgovor med Vukičevičem in Stjepanom Radičem prekinjen. RADIČEV REFERAT SVOJEMU KLUBU. Beograd, 27. januarja. Ob 5. popoldne bi bil moral iti Stjepan Radič k Vukičeviču na razgovor. Prej je imel Radič še sestanek z Davidovičem in Pribičevičem in je bilo sklenjeno, da pošlje Radič Vukičeviču pismo, kar se je tudi zgodilo. Stjepan Radič je imel na seji kluba seljaško-demokratske koalicije govor, v katerem je navajal razgovore med njim in Vukičevičem. Radič je v tem govoru napadal Vukičeviča in izjavil, da se čudi, kako more bit predsednik vlade, saj je dokazal, da je politično slab človek, ko je nastopal proti seljaško-demokratski koaliciji kot da bi bila ta deca. Nadalje je omenil, kako je Vukičevič mislil, da bo razbil seljaško-demokratsko koalicijo, a to se mu ne bo posrečilo, ker bo iz te koalieje nastala edinstvena stranka. Nato je prečital pismo, ki ga je poslal Velji Vukičeviču. To pismo je bilo sprejeto z burnim ploskanjem. Stjepan Radič je pred svojim odhodom v Zagreb izjavil novinarjem, da je zadovoljen in da so po pismu, ki ga je poslal Vukičeviču, vsi nadaljni razgovori odveč. Dobil je brzojavko iz Zagreba, da mu je žena zbolela in da naj hitro pride domu. V vsaki drugi situaciji bi pa ostal v Beogradu. V parlamentarnih vrstah se je včeraj trdilo, da je bila vsa akcija za koncentracijo izvedena samo zato, da tbi se davčni zakon in proračun sprejela v parlamentu s čim večjo večino. Istotako naj bi se s to politiko razbila takozva-na prečanska fronta in se onemogočila Davidovičeva akcija proti Vukičevieevi vladi. Vukičevič ne bo demisijoniral. Kakor se doznava, se je odločil Vukičevič za to, da sploh ne poda ostavke. Smatra, da ima danes zelo močno parolo v tem, ker sta davčni zakon in proračun pred narodno skupščino in zastopa stališče, da sme kot parlamentarna vlada pasti samo na plenumu narodne skupščine. Dobro poučena osebnost iz bližnje okolice Velje Vukičeviča je izjavila: Bomo videli, kdo bo imel moč, da spravi današnjo vlado v krizo, vlado, ki dela na najvažnejših zakonih, na proračunu in davčnem zakonu. Stopili bomo v ponedeljek pred plenum Narodne skupščine in bomo, ako pride do krize, poimensko prešteli, da se bo vedelo, kdo je oni, ki bo moral nositi odgovornost za vse eventualne katastrofe, ki lahko nastopijo v političnem življenju, ako pride do padca današnje vlade. Na davčnem zakonu se dela pri nas že 10 let in vse stranke so se angažirale za fo, da se zakon sprejme. Vlada, ki ji je sedaj dana možnost, da se ta zakon sprejme, se ne da tako lahko zrušiti, ker bi značilo napraviti atentat na prizadevanje, da se ta zakon sprejme v skupščini. Pričakuje se, da se bodo danes pričele konzultacije na dvoru in da bo kot prvi sprejet Uzunovič. To bi pokazalo način, kako bi si situacija razvijala, ako vlada v pondeljek pade. Zanimivo je, da se je vršila včeraj seja demokratskega kluba brez muslimanov, čeprav je demokratska zajed-nica eno politično telo, ki rešuje vsa politična vprašanja edinstveno. Vsi politični krogi so zapazili to odsotnost muslimanov na včerajšnji seji in smtarajo, da so to storili zato, da se more lažje izvršiti obračunavanje med dvema demokratskima skupinama, ako pride do tega. DELJENA MNENJA. Beograd, 27. jan. V radikalnem poslanskem klubu je vesi, da je Radič odbil vstop v vlado, vzbudila veliko izne-nadenje. Oni pašičevci in centrumaši, ki se niso udeležili večerje v hotelu »Im-perial«, so bili posebno zadovoljni. Ti smatrajo, da je siluacija povoljna za akcijo, ki naj zruši Vukičeviča. Iz njihove okolice, se irdi, da bo dobil Uzunov'4 mandal ne za sestavo vlade, temveč za proučevanje situacije in ustvarjlev mož- nosti za sestavo vlade radikalov, paši-čevcev in drugih skupin, ki bi hotele vstopiti v tako vlado. Uzunovič bi bil prvi iz radikalskega kluba, ki bi javno nastopil proti Vukičevičut?). Vladni poslanci trde, da je Radič pobegnil v Zagreb, ker je včeraj prevzel nase obveznost, da vstopi v vlado, a se je sedaj temu izneveril. SKUPNA SEJA NRS IN SLS. Beograd, 27. jan. Sinoči ob 6. in pol je bila skupna seja radikalov in SLS. Na tej seji ni bil predsednik vlade, a so bili ministri in poslanci. Prvi je govoril dr. Laza Markovič, ki je vprašal, ali se more vršiti seja glede na to, ko je nejasno, če je vlada v krizi ali ne. Ako je v krizi, potem je diskusija brezpredmetna, ker lahko pride nov minister financ, ki bi se ne strinjal s tem zakonskim predlogom. Minister Veljko Kočič odgovarja, da vlada ni v krizi. To kar se dogaja, je poskus, da se -pritegnejo radičevci v vlado. Nato govori Kojič, ki se strinja z Lazo Markovičem, da je vlada v krizi in misli, da ni treba diskutirali. Za njtm govori Vasilije Trbič in minister za kmetijstvo Stankovič. Na koncu polemizira Pušenjak s Stankovičem v vprašanju zemljarine. Juraj Jankovič zaključi diskusijo s lem, da bi moral priti minister financ na skupno sejo in poda mišljenje vlade o davčnem zakonu in se gotove stvari popravijo. SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 27. jan. Včeraj popoldne je bila seja Demokratskega kluba, na kateri sta podala referate Davidovič in Marinkovič o politični situaciji. Davidovič je pojasnil poskus, da se sestavi koncentracijska vlada. Marinkovič je dejal, da je bil Radič včeraj pripravljen vstopili v vlado, a je danes svoj sklep izpremenil. NERESNIČNE VESTI O KONCENTRACIJI CEH OSLOV AŠKE VOJSKE. Praga, 27. januarja. Vojaški komisar v Košicah odločno demantira vesti o koncentraciji češkoslovaških čet na madjar-ski meji. Na Slovaškem in v Podkarpat-ski Rusiji se vrše manevri češkoslovaške vojske in je vse domnevanje o koncentraciji čet vrženo v javnost s tendenco, da se razburi ondotno prebivalstvo. NaSa mala in velika politika. Pol leta smo se v Mariboru prepirali radi n-ovih političnih kombinacij v komunanlni korporaciji. Rol leta smo pripravljali najrazličnejša kombinacije an bloke in ,ko so šli mariborski meščani dne 18. decembra lanskega leta na volišče, so bili trdno prepričani, da bodo s svojimi glasovi odločili, ali ostane Maribor črn ali,postane rdeč. Na eni strani se je oblikoval blok sooija-listov in samostojnih demokratov, na drugi blok .klerikalcev z Nemci in drugimi manjšimi skupinami. Med obema navideznima blokoma se je vršila ogorčena borba. »Slovenec«: .in »Mariborčan« sta bruhala ogenj iz žveplo na socijaliste in enako tudi na samostojne demokrate, iz mcžnarjev »Jutra«, ■Večernika«, »(Slovenskega Narcdat in »Delavske politike« ter »Volksstimme« so pa padale najdebelejše granate na klerikalce, na njihovo narodno izdajstvo itd. Listi SLS so nazdravljali zvezi marksizma s fašizmom, listi SDS pa zvezi slovenstva z nemškim nn-cijonalizmom. Bi) je boj, kaj boj, mesarsko klanje. Dne 18. decembra zvečer se je zbrala na Glavnem trgu pred mestnim tajništvom SLS množica njenih pristašev, ki je z grenkimi vzkliki in z gorečim navdušenjem proslavljala zmago svoje stranke in poniževala poražene nasprotnike: socijaliste, samostojne demokrate. Viharnemu večeru manifestacij je pa sledilo tiho in hladno jutro. Vojna je bila do-bojevana in volilci, ki so storili svojo dolžnost v zvestobi do idej in blokov, so pričakovali dneva prvega sestanka novega občinskega zastopstva. Nobeden dveh blokov ni bil sam dovolj močan, da bi izvolil župana in razvesil na magistratu bodisi črno, bodisi rdečo zastavo. Eni kakor drugi so bili navezani na odločitev »divjakov«, to je zastopnikov onih strank in skupin, ki so prodrle le z enim samim kandidatom. Pravi gospodarji situacije so bili tiste dni baš ti najmanjši. Pričela so se posvetovanja. Konferiralo se je sem, konferiralo tja, »divjaki« so navijali svoje cene, a izza vsega tega se je že takoj prve dni pričela pojavljati kontura bloka, katerega pred volitvami ni bilo in s katerim poprej ni''če ni računal. Bil je to blok meščanov proti socijalistom. Pristaši obeh predvolilnih in volilnih blokov so zmajevali z glavami. Na eni strani so se slišala začudena in presenečena vprašanja: »Kaj, mi naj bi se vezali z demokrati?« na drugi Strani so se porajali drugi, jezni in ogorčeni klici: >^Mi naj bi se zvezali s klerikalci in z Nemci?« Prišel je dan volitve župana in zgodilo se je, kar poprej ni bilo mogoče. Oni, ki so si stali za časa volitev nasproti kot nepomirljivi sovražniki, so si .podali roke in so napravili »blok meščanov«. Iz delov dveh sovražnih si armad se je izoblikovala tretja armada oportunističnega kompromisarstva. Pooblaščena in koncesijo-nirana zastopnica jugoslovanstva, naprednjaštva in nacijonaliz-ma se je zvezela s koncesijonirano zastopnico slovenstva in >nazadnjaštva« in zagrešila s podporo Nemcev narodno izdajstvo«, j roti kateremu se je nekoč .borila kakor križarji z neverniki. Po »izdajstvu« klerikalcev in radikalov je šla med '.izdajalce«: še SIDS in tako danes v Mariboru sploh nimamo več stranke, ki bi na bila »izdajalka«. Sami narodni izdajalci smo sedaj v Mariboru, in tako je prav, ne bomo si vsaj mogli očitati več izdajstva. Razlike, ki so nas doslej delile, so odstranjene in na našem magistratu visi poleg beio-rumene jugoslovenska državna zastava, vmes med obema pa lepo pisana frankurterica. Internacijonala je popolna in res ne vem, zakaj so socijalisti s tem blokom tako nezadovoljni, saj so oni vendar tudi in-lemacijonalisti in bi morali biti veseli, da je tako lepo zmagal del njihovega programa, pa čeprav po zaslugi drugih in ne njih samih. Včasih je veljalo, da je Amerika zemlja vseh možnih ne možnosti, zadnje čase ji pa dela hudo konkurenco naša troedina domovina SHS. Radič in Pribečevič, ki sta se leta in leta bojevala do onemoglosti za republiko in federalizacijo proti monarhiji in centralizmu in za monarhijo in centralizem proti republiki in federalizmu, sta postala prijatelja in zaveznika in ustanovila novo selja-š ko-demokratsko koalicijo. Radikali, demokrati in klerikalci, ki so si nekoč želeli smrt in večno pogubljenje so danes v vladni koaliciji. In vendar je vsa politika naših strank čisto razumljiva in neumen je, kdor se ji čudi. Za ideie pač ni šlo ne enemu ne drugemu, »republika« in »monarhija«, »centralizem« in federalizem«, »naprednjaštvo« in »klerikalstvo«, »slovenstvo« in »jugosloven-4vo« vse to so le pripomočki za volilni boi. vse to je le orožje, kakor topovi, strojnice in bombe, ki se lahko menja takoj, ko se izkaže, da več ne učinkuje. Ideja je samo ena, silna, vzvišena nad vse druge in ta ideja je: oblast vlada! Danes komaj uvideva-mo, kakšna neumnost je bil strah pred Radičevo republiko Vlado mu je bilo treba dati, pa je bil mir. Enako neumnost so zagrešili hrvatski federalisti, ko so se prestrašili Radičevega centralizma. Vlado mu je bilo treba vzeti, ipa je postal zopet prečan. Enako nesmiseln je strah pred jugoslovenstvom in slovenstvom, pred liberalizmom in klerikalizmom in nazadnje tudi pred — komunizmom. V Jugoslaviji obstojata samo dve stranki: vladna in opozicijska. Kadar pride na vlado opozicija, prevzame z oblastjo tudi program vladne stranke in kadar gre vladna stranka v opozicijo, si osvoji program svoje prejšnje nasprotnice, .pristaši se .pa med seboj sovražijo, tepejo, ubijajo in more radi — idej. — S. — Politične vesti. — Nobene demarše ne bo vsled monoštrske afere. Čeprav se v oficielnih izjavah Male antante še na lahko oglašajo upanja, da je še mogoč glede monoštrske afere pri Zvezi narodov kak uspeh, vendar pa postaja vedno bolj jasno, da države Male antante v tej stvari ne bodo dosegle več ko samo platonično zadoščenje. Na eni strani sila Zveze narodov itak nikdar ni posebno velika, kadar gre za interese malih držav, posebno nasledstvenih. Na drugi strani pa se je pojavila velesila, ki je odkrito na strani Madjanske. Italija, ki je poslala orožje, prevzema tudi moralno odgovornost iza .pošiljko orožja. Sklepi Sveta Zveze narodov morajo biti soglasni, stalen član tega sveta pa je Italija. A ne samo to. Znane so dobre zveze Ruinunije z Italijo. V težki situaciji, v kateri se nahaja Rumunija vsled Besarabije, je za njo Italija skoraj edina uteha. In ni slučaj, da je istočasno, ko je hotela Mala antanta izvršiti demaršo v Ženevi, ru-munski zunanji .minister Titulescu v Rimu. S tem je vsaka energična akcija Rumunije onemogočena. K vsem tem dejstvom pa pride še to, da Velika Britanija nikakor ne želi, da bi se vsa stvar obravnavala pred Svetom Zveze narodov. In talko ni preostalo Češkoslovaški in Jugoslaviji nič drugo, kakor da so se zadovoljile s slabotnim kompromisom in le opozorile Svet Zveze narodov na mono-štrsko afero, kakor da pri Zvezi narodov ne bi čitali časopisov. — Pač pa je še ostala tolažba, da se bo z zadeivo bavil Svet Zveze narodov na svojem marčnem zasedanju. Da pa tudi tedaj ne bo nobenega pozitivnega uspeha, je sigurno. Mnenja smo, da je glasilo Češke agrarne stranke čisto pravilno presodilo situacijo, ko je dejalo, da je Mala antanta premerila svoje moči in da je zato treba v bodoče iz največjo hladnokrvnostjo presejati dogodke. — Pred spremembo režima v Riminniji. — Regentski svet je dal sporočiti vladi, da jo smatra le za začasno. Regentski svet je stcril to .ped vtisom javnega mnenja, ki vedno bolj zahteva odstop sedanje vlade, ker je zlasti po Bratian&vi smrti liberalna stranka izgubila zaslombo v narodu. Na drugi strani pa postaja pozicija seljaške stranke pod vodstvom Mania vedno jačja. Tako je izjavil prof. Jorga, ki je voditelj vseh romunskih intelektualcev, da je edina rešitev iz sedanje težke situacije, da prevzame vlado selja-ška stranka skupno z drugimi res demokratičnimi elementi. Še večjo pozornost je vzbudila izjava generala Pozana, bivšega vriov-nega poveljnika romunske vojske v svetovni vojni, ki je enako izjavil, da mora novo vlado sestaviti Maniu. Bukareštanski listi celo trde, da bi bil Prezan pripravljen prevzeti v Maniovi vladi vojno ministrstvo, kar pokojni Bratianu ni mogel nikdar od njega doseči, pa čeprav je bil njegov osebni prijatelj. — Tudi seljaška stranka se zaveda, da je ena edina poklicana sestaviti novo vlado. Na kongresu stranke v Fckšanih je njen predsednik Mi-halake to tudi jasno izjavil in označil razbitje vladnega liberalnega bloka ter prevzem vlade po seljaaki stranki kot neodložljivo državno potrebo. Bukareštanski listi sprejmajo vedno bolj to naziranje in zato je računati s tem, da pride v Rumuniji v kratkem do velike izpremembe. To tem bolj, ker uživa sedanja vlada v tujini tako malo ugleda, da nikakor ne more dobiti posojila, ki ga Rumunija baš sedaj tako silno potrebuje. — Nezapažena zmaga Poinrare-ja. Ko je Francija preklicala svojo prepoved o izvozu kapitala, je Amerika tudi fcrmelno opustila prepoved na francoska posojila v Ameriki. Ta prepoved ni nastala, ker bi Amerika dvomila v solidnost francoskega denarnega trga, temveč ker je hotela Amerika pritisniti na Francijo in ji dopovedati, da ne dobi kreditov, dokler ne ratificira za Francijo neugodnega dogovora o odplačevanju medvojnih dolgov. Trdovratni Poincare pa je odgovoril trdoglavim Amerikancem z: ne! In z vztrajnim delom in neusahljivo voljo ni dosegel samo stabilizacije franka in ureditev francoskih financ, temveč tudi zopetno osvojitev gospodarskega vpliva finančne pozicije Francije, ne da bi pri tem sploh apeliral na ameriški denarni trg. Poincare je tako naravnost eklatantno dokazal, kaj zmore samopomoč. In če sedaj spoioča ameriška denarna centrala Franciji, da je pripravljena nalagati zopet denar v Franciji, potem je to dokaz, da so vloge popolnoma zamenjane in da je Poincare na celi črti zmagal. = Haifa ali Alexandrette? Petrolejsko vprašanje je vedno bolj v osoredju vse svetovne politike in poleg neštevilnih vprašanj razburja petrolejske magnate tudi vprašanje, ali naj bi končala petrolejska cevna napeljava iz Iraka v Haiti ali v Alexandretti. Haifa leži v britanskem ozemlju, kakor je tudi Irak pod britansko upravo, Alexandretta pa je v francoski Siriji in za njo govori ta argument, da je zveza z Alexandretto za 16C0 kilometrov bližja. Ta argument pa ni Britancem zadosten, temveč pravijo, da bi morala napeljava v Alexandretto iti čez ozeml'a, zasedena od sovražnih elementov in bi bila tako vsa napeljava ogrožena. Zvezo s »Haifo pa bi mogli britanski aeroplani redno kontrolirati. — Japonska bo zasedla tri kitajske province. Pred razpustom parlamenta je japonski zunanji minister govoril o poPž^ju na Kitajskem. Če Kitajci ne bi mogli zadostno zajamčiti varnost imetja in življenja tujcem, potem bi bila Japonska prisiljena podvzeti ( bsežne varnostne odredbe. Japonska se sicer noše vmešavati v kitajske notranje zadeve, vendar pa bi morala v tem primeru zasesti tri vzhodne kitajske province. Iz te izjave japonskega zunanjega ministra je razvidno, da Japonska samo išče ugodne prilike, da dobi vzrok za zasedbo kita skih provcinc, da dobi tako nove dežele, kamor bi mogla naseliti svoje izseljence. Zaščita tujcev je oči-vidno samo prazen Izgovor. Preobljudenost Japonske je tako velika, da se je že davno pričakovalo, da bo skušala Japonska osvojiti si novo ozemlje na Kitajskem. Japonska skuša te svoje namene izvesti v dogovoru z Rusijo in zato se tudi mudi sedaj posebna japonska misija v Moskvi. Ni izključeno, da pride vsled ostrega nasprotstva med sovjeti in Anglijo ter Amerilko do japoesko-ruskega sporazuma. Komunisti v Kantonu so poskusili priti z državnim udarom do oblasti. Poizkus se je ponesrečil in so bili takoj vsi aretiranci na mestu usmrčeni. BOJ ZA PETROLEJ. V koncentričnem boju med ameriškimi petrolejskimi magnati in britansko-holandskimi V,e je pojavil nov konkurent, ki more do temelja kpremeniti vse pogoje sedanjega boja. Svetovna petrolejska tvrdka \Volkert Brother je namreč prevzela interesno zastopstvo Te-xas Oil Company-je v Indi i in Bejrutu. Na ta način je postal nov petrolejski koncern, ki razpolaga s 5C0 milijoni dolarjev kapitala, le malo manj, ko dosedaj dominantna ameriška petrolejska družba Standard Oil Compa-ny, ki jo vodi stari Rockefeller. .Novi koncern je nastal v zvezi z bojem, ki se bo vodil med ngleško-holand«ko Royal D uteh Company-jo in Standard Oil Coinp. Vse kaže, da hoče biti nc.vi koncern v velikem boju dveh največjih konkurentov veseli tretji. V prvi vrsti bo šlo sedaj za to, kdo osvoji Azijo in njen trg. Angleški petrolejski magnati bodo morali napeti pač vise sile, da si ta trg ohranijo. Verjetno je, da bodo cene petroleja vsled velike ponudbe petroleja na vseh poljih padle. Zlasti še, ker so bila v Iraku znova odkrita velikanska^ležišča petroleja. A tudi politične posledice tega boja bodo velike in ne samo priznanje sovjetske Rusije, revolucija na Kitajskem, temveč tudi evropski politični dogodki bodo imeli v bo;u petrolejskih magnatov svoj poslednji vzrok. Na zunaj se bo seveda govorilo o demokraciji, razoroževanju, večnem miru in drugih lepih stvareh. V resnici se pa bo oboroževanje nadaljevalo in lepega dne bodo morali ljudje na vojsko, ker se niso sporazumeli petrolejski magnati. Neverjetne, za kakšne interese morajo dati ljudje svoje življenje. •v« * P Rockeieller. KRATKE VESTI. Med Japonsko in Rusijo je bila podpisana konvencija o ribolovu v Tihem oceanu. Seljaško fakulteto ustanove sov:eti v Moskvi. Fakulteta bo imela te tri oddelke: po-ljedelskc-gospodarski, zadružni in socialno-gospodarski. Madjarski vojni ataše v Sofiji je bil sprejet cd kralja Borisa v nastopni avdienci. Tudi bolgarska vlada namerava imenovati pri glavnih pcslnaištvih svoje vojne atašeje. Za poljsko parlamentarne volitve je bilo vloženih 33 kandidatnih list. Komunistične in levosoeialistične kandidatne liste za poljski parlament je glavna vo-livna komisija razveljavila. Ivan Hribar: 17 MOJI SPOMINI. Od 1853. do 1910. leta. Grad Vinica pod Trško goro. Ko nekega dne poučujem, stopita namreč v sobo graščak Germ in njegova soproga — Germ z »Jadransko Zarjo« v rokah. Na prvi pogled sem izprevidel, kaj bode. In res mi Germ pomoli »Zarjo« pod nos ter pravi: »Gospod inštruktor, ali so brali to-le? Kaj za en hudičev lump je pa to-le napisal?!« Odgovorim mu čisto prostodušno: »Jaz, gospod graščak. Saj to ni vendar nič hudega!« Germ je bil ob tem odgovoru ves izven sebe; a mož je bil redkih besedi in se ni mogel hitro izraziti. Samo videlo se mu je, da je strašno razsrjen in da išče besedi, s katerimi bi me bil prav hudo ozmerjal in morebiti celo iz hiše zapodil. To poslednje sem tudi sam pričakoval. Ko pa gospa Germova — jako inteligentna in dobrodušna žena — vidi zadrego svojega moža, prasne v prisrčen smeh in pravi: »Ne bodi no siten! Kaj pa je to pravzaprav takega?« Germ jo pogleda, pogleda tudi mene — štirje učenci, ki so krog mize sedeli, so se brez tega že jako začudeno ozirali po nas vseh — in pravi: »No, naj bo; ali to naj si »zamerkajo«, da k nam nikoli več povabljeni ne bojo.« Stvar je bila s tem končana. — V peti in šesti‘šoli smo za profesorja nemškega jezika imeli patra Stanislava Š k r a b c a. Vsled nekam čudne njegove postave, neokretnega njegovega obnašanja in momljajoče izgovarjave se nam je zdel spočetka smešen. A kmalu smo izprevideli, da v možu tiči globoko znanje in dobili smo spoštovanje do njega. Obžalovail smo le, da je podučeval nemški jezik in ne slovenskega mesto dolgočasnega in malo-podkovanega patra Bogomirja Hlebca. Pater Stanislav Škrabee me je izredno čislal. Moje nemške naloge je navadno dajal v šoli čitati in zameril tudi ni, če sem včasih v kaki nalogi, kar se svetovnega naziranja tiče, več povedal, kakor bi bil v okviru naloge povedati smel, pa tudi več, kakor se je strinjalo z njegovimi nazori in s šolskimi predpisi. Mož mi je ostal vedno v ugodnem spominu in — kakor sem kasneje videl, ko sem ga obiskaval na Kostanjevici — se me je spominjal tudi on rad. O novomeški gimnaziji se je sicer rado govorilo kot o učnem zavodu manjše vrednosti. Mislim, da po krivici. Njeni absolvent je so svoje življenjske naloge dobro izpolnjevail in so mnogi iz njih dosegli važne položaje in velike časti. Res je, da so na njej delovale nekatere učne .moči, ki predmetom, ki so jih imele po- učevati, niso bile popolnoma kos; toda kateri učni zavod nima takih učnih moči? Zato morem pa patrom frančiškanom v nekem drugem oziru dati. sijajno izpričevalo. Sicer ne vsem, pač pa devetim desetinam izmed njih. Oni so bili prepričani rodoljubi, ki so ljubili slovensko mladino in so tudi v dobah najhujšega pritiska kot profesorji skrbeli, da je postala in ostala narodno ■zavedna. Še več: oni so znali odgajati značaje. Saj so kot prepričani in neupogljivi narodnjaki sami dajali vzglede, kakršnih se je v tem oziru našlo v oni dobi na naših srednjih šolah le malo. Ko prebiram sedaj svoje slovenske šolske naloge, kar skoro umeti ne morem, da sem petošolec eno iz njih končal z besedami: >Podajmo si torej vsi Slavjani roke in prisezimo stati vsi za jednega, jeden za vse, da ho naše delo dober uspeh imelo, da procvete naša narodnost, naša omika, naša moč. Složno bratje, liajd junači « drugo pa z besedami: »Ali te pogled na naše veličastno gorovje ne bode spominjal, da delaš po vsej svojej moči za narod slovanski, da se izpolnijo besede pesnika, ki v slovanskej svojej navdušenosti govori : »Duh bratstva, krotkij, veličavij, Duh mira s nova voskresim I skažem miru slovo Slavi, Ješče ne slihanoje jim. — Iv. Aksakov«. (Duh vzvišeni zbudimo spet, Duh ljubki bratovstva, miru, Glas Slave zadoni naj v svet, In nauk nov naznanja mir.) in da sem mesto karcerja ali vsaj ostre graje pod prvo dobil oceno »e« (odlično), pod drugo pa oceno »prav dobro«. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Kralj je odlikoval komandanta naše vojne mornarice vieeadmirala Dragotina Pričo z redom Karagjorgjeve zvezde 4. razreda. — Kritično zdravstveno stanje ministra za narodno zdravje. Zdravstveno sianje minstra zm narodno zdravje dr. Saviča se ie zopet zelo poslabšalo. Vsled vnetja ledvic je nastopilo zastrupljenje krvi. — Novi jugoslovanski vicekonzul na Reki. Na mesto našega reškega vicekonzula Stojanoviča, ki je bil poklican na službovanje v zunanje ministrstvo je imenovan dr. Ribar, si« pokojnega Otokarja Ribara. Dr. Ribar je odpotoval včeraj na svoje novo mesto. — Novi turški poslanik v Beogradu. Za turškega poslanika v Beogradu ije imenovan turški diplomat in parlamentarec Nusred Sa-bulah. — II. Izredna glavna skupščina Zveze in-dustrijcev se vrši v sredo dne 1. februarja 1928 ob 10. uri predpoldne v dvorani društiva »Kazinoe, Ljubljana, Kongresni trg 1. Dnevni redi: Oblastna proračuna ljubljanske in mariborske oblasti. Obdačenje produkcijskega procesa po oblastnih trošarinah. — Za vajence se smejo sprejemati v bodoče samo »pismeni« dečki. Minister za trgovino in industrijo je izdal naredbo, po kateri se smejo sprejemati v bodoče kot trgovski in obrtniški vajenci samo dečki z osnovnošolsko izobrazbo. ^Nepismeni«, ki so bili sprejeti že pred to naredbo, se morajo naučiti tekom učne dobe privatno pisati in citati ter dokončati nato strokovno vajensko nadaljevalno šolo, sicer ne morejo postati pomočniki. Sicer je pa ta naredba za naše kraje spričo naših kulturnih razmer tako-refcoč brez pomena. — Izlet slovenskih pevcev v Prago. Udru-ženje češkoslovaških pevskih društev priredi o veliki noči, .od 6. do 8. aprila velik pevski festival. Na programu sta med drugim dva festivala, ki ju bo pelo 4800 pevcev'. Prireditev se udeleže tudi slovenska pevska društva. Izmed ljubljanskih pevskih zborov se udeleži festivala, kolikor je nam znano, •pevski zbor »Glasbene Matice«. Doslej so prijavljena tri velika poljska in 12 jugoslovanskih pevskih društev. Iz Lužice pride 12 ■pevskih društev. Iz Amerike se pripeljejo s posebnim parnikom zastopniki čeških pevskih društev. — Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova 12, so darovali za Božič po Din 20: I. 'vik Fr*n-* & sin., Maribor; Kreft Alois, Cankova; Šuštar Fran, Ljubljana; Malovič M.iijvu, iVovj mesto; Predovič Janko, Ljubljana: Gogša Jakob, Ormož; Goričar Alojz, Mozirje; H. Suttner, Ljubljana; Fran Palo-vec, Ljubljana; Jug Franc, Celje; Mariborska tiskarna, Maribor; Kuharič Ludvik, Or-mcž; Jelačin Ivan, Ljubljana; Bata, Ljubljana; Jcsip Orožen, Moste; Buzzolini, Ljubljana; Hanke & Stroinig, Šoštanj; Druškovič Josip, Slovenjgradec; Dachs Ivan, Ljubljana; Prohaska Fran, Maribor; Preis Karol, Maribor; Glaser Anton, Bezeno; Zangger Fran, CePe; Hafner L., Lesce; Ivan Jax in sin, Ljubljana; Leopold Zore, Kranjska gora; Franc Jerman, Dol pri Ljubljani. — Vsem najiskrenejša zahvala! — Zavod za socialno-higijensko zaščito de-ec v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v šolo za sestre. Opozarja se na razpis v Uiradnem listu štev. 8. Podrobnejše informacije se dobe v zavodu za soc.-hig. zaščito dece v Ljubljani, Lipičeva ulica 2 tekom dopoldneva vsak dan. — Razpisani mesti inženjerjev. Oblastni odbor kosovske oblasti sprejme dve inže-njerja gradbene stroke. Plača z dokladami znaša 4000 Din mesečno. Prošnje je vložiti do dne 1. februarja na oblastni odbor kosovske oblasti v Prištini. — Iz sodniške službe. Sodnik okraj, sodišča v Ptuju Cvetko Aschmann je imenovan za sodnika v področju višjega dež. sodišča v Ljubljani. — Iz državne službe. Rudolf Mate, doslej v Belem Monastiru je imenovan za komisarja železniške in obmejne policije v Koprivnici. * Plavanje v švedskih šolah obligatcn predmet. Švedski parlament je sprejel zakon ,'na podlagi kateraga se ima v.peljati plavanje na vseh švedskih osnovnih in srednjih šolah kct rbligaten predmet. Kdor se ne izkaže z državnim izpričeval««, da zna plavati, ne sme biti sprejet niti v državno niti v privatno službo. Ideja je posnemanja vredna. — Drago plačani sodrugi mednarodnega proletariata. Funkcionarji mednarodnega proletariata, člani mednarodnega urada dela v Ženevi pač nimajo vzroka, da bi se pritoževali radi slabih plač. Pri nobenem uradu in pri nobeni organizaciji ni toliko sinekur kot pri omenjeni 'proletarski organizaciji. Vrhovni vratar in čuvaj poslopja mednarodne organizacije dela ima 10.000 švic. frankov (okoli 1CO.OOO dinarjev!) letne plače. Pisarniški 'tajnik in stenograf-strojepisec imata po 65.000 frankov (okoli 650.000 Din), osebni tajnik predsednika Alberta Thomasa pa 84.000 frankov (okoli 840.000 Din). Šef kabineta ima 170.000 frankov (okoli 1,700.000 dinarjev) na leto. Albert Thomas, predsednik organizacije sam pa 'ima 750.000 švicarskih frankov ali 7,500.000 dinarjev na leto! — Padanje števila porok na Dunaju, število porok na Dunaju neprestano pada. Leta 1013 je bilo sklenjeno na Dunaju 30.136 zakonov, deset let pozneje pa samo 16.288. Zlasti močno nazaduje število porok na Dunaju od leta 1924 dalje. Statistiki računajo, da bo padlo letos zopet za celih 1200. Če bodo Dunajčani tako nadaljevali, bo padlo število zakonov v trinajstih letih na — 0. Vsak tretji zakon je na Dunaju dandanes civilen. — Novo mesto pri Dunajn. Južno od Dunaja ležeče občine Liesing, Atzgersdorf in Erlaa se pogajajo že dalje časa .med seboj o tem, da bi se združile v eno mesto. Občine so tekom časa .tako narasle 'in se druga drugi tako .približale, da se spaja več cest druga z drugo, ne da bi bilo opaziti meje med občinami. Če se projekt izvrši, bo novo mesto s svojimi 20.0C0 prebivalci poleg Dunajskega novega mesta in St. Poltna po velikosti tretje nižjeavs tri jako mesto. — V Italiji hočejo dvoboj odpraviti. Iz Rima poročajo: Po novem načrtu kazenskega zakona, ki se predloži v kratkem parlamentu ter bo nedvomno sprejet, bo kazniv tudi dvoboj. Kdor se bo dvobojeval, bo šest mesecev sedel, vrhutega .pa plačal še denarno globo. V slučaju smrtnega izida se zviša kazen na dve leti zapora. Kdor bo dvomil o pogumu onega, ki je dvoboj odklonil, bo kaznovan z občutno denarno globo. — V Italiji je bil preje dvoboj posebno med politiki zelo uzuelen. Tudi Mussolini, ki slovi kot eden najboljših sabljačev, se je bil. Prav posebno razširjen je bil pa dvoboj med novinarji. Še pred par leti je imel eden od večjih rimskih listov svojo lastno dvorano za 'borenje. — Briand v Jules Verne-ovem romanu. Kot poroča »Berliner Tageblatt« iz Pariza, je razkril Lucien Descaves ob priliki stoletnice Jules Verne-ovega rojstva, da je ovekovečil Jules Verne v romanu »Dve leti počitnic« malega dečka, ki ga opisuje tako-le: »Posebno priden ni, pač pa je izredno inteligenten. Če hoče, mu 'pomaga njegov .izborni spomin in njegova izredna razumnost do tega, da je prvi. Je pogumen, spreten in podjeten. Nikdar ni v zadregi za odgovor. V dnu svoje duše je dober deček, dasi mu ni mnogo do 'tega, da bi se vzorno obnašal in se radi tega od svojih angleških tovarišev na prvi pogled razlikuje. Je, da ga karakie-riziramo z dvema besedama, »zelo francoski«, vzbuja pozornost, ker se nehote od drugih razlikuje.« — Ta deček se piše še danes tako kot se je pisal pri Jules Verne-u, samo ena črka je drugačna. J. V. Briani, šolarček iz Nantesa, ki ga je vzel Jules Verne včasiii seboj v gledališče, ni nihče drugi kot Ari-stide Briand, sedanji francoski zunanji minister. — Severoameriški rudarji za prohibicijo. Iz Washingtona poročajo: Severoameriški rudarji so pozvali prohibicijski biro, da naj pobija z vsemi močmi vtihotapljanje alkohola v premogovnike v Pennsylvaniji. Rudarji so izjavili, da je povzročila prodaja vtihotapljenega alkohola v rudnikih več umorov. — Velik dar kalifornijski univerzi. Gian-nini, predsednik in ustanovitelj italijanske banke v San Franciscu, je izjavil, da podari glavni del svojega premoženja v znesku 1.500.000 dolarjev kalifornijski univerzi v svrho pospeševanja znanstvenih raziskovanj. — Železniška nesreča na progi Zagreb — Split. Med .postajama Primorski Dolec in Ca-bin je skočil predvčerajšnjim neki tovorni vlak s tira. Vsled nezgode 'je bila proga v daljavi kilometra tako poškodovana, da je bil za vso noč prekinjen promet. Človeških žrtev ni bilo. Brzovlak Split—Zagreb je imel 12 ur zamude. Škoda še ni precenjena, računa pa se, da je znatna. — Akcija splitske policije zoper prostitucijo. Splitska policija je uvedla veliko akcijo zoper prostitucijo. Ob tej priliki je razkrila v predmestju leglo nemoralnosti. Lastnik lokala je imel pri sebi več deklet, ki jih je prodajal moškim. V starem delu mesta je bita aretirana radi zvodstva neka gospa. V njenem stanovanju je zasačila policija in flagranti več deklet in mladeničev. Razven tega je aretirala policija nekega delavca, ker je defloriral lSletno deklico. — Drzna pustolovka ogoljufala ljudi v kamniškem in litijskem okraju za 68.000 dinarjev. V Kompoljah je bila v pondeljek aretirana Marija Streharjeva iz Krašnje. Marija Streharjeva je bila med vojno in po vojni — dokler je šlo — verižnica, pozneje tibotapka, končno .je pa, ko tudi ta posel ni več nesel, je postala goljufica. Nakupila je nekaj blaga, ki ga je prodala .pod ceno. Pni tem je ljudi nalagala, da je blago zato tako po ceni, .ker je vtihotapljeno. S teni si je pridobila velik krog reflektantov. Namignila je, da ima še dosti blaga na razpolago, da pa rabi denar. Ljudje, ki bi bili radii kupili tako ceneno blago, so ga plačevali kar v naprej. Ker pa blaga niso dobili, so ovadili Maričko končno orožnikom. Kolikor je doslej ugotovljeno, je osleparila Marička razne ljudi v kamniškem iu litijskem okraju za 00.000 Din. Goljufica sedi sedaj v preiskovalna«) zaporu dež. sodišča v Ljubljani. — Padla dijakinja. Te dni je bila aretirana v Veršecu neka 151efria deklica, ki je nosila čepico študenta IV. gimn. razreda. Dekletce je vršilo pod različnimi imeni razne goljufije. Kupovala je na ime gimnazijskega ravnatelja in več drugih oseb blago na kredit. Pred kratkim pa se je nastanila pri neki ženski, vlomila v njeni odsotnosti v njeno omaro, si prilastila vso gotovino .ter izginila. Ko so jo aretirali ter ji preiskali jetra in obisti, so ugotovili, da imajo res opraviti z bivšo gim-nazijstko. Preiskava je med drugim tudi ugotovila, da je bila mlada deklica vlačuga. — Samomor ruskega emigranta. Ruski emigrat Janko Cedro, ki je bil uslužben v -Gornjim Kovilju (Bačka) je založil nedavno V Beogradu kavcijo 10.000 Din. Te dni se je mudil v Beogradu, kjer je izvedel, da je denar izgubil. Vrniivši se domov je pograbil lovsko puško, nastavil cev pod brado ter jo z nogo ir,prožil. Obležal je pri priči mrtev. Uvedena je preiskaiva. — Kuga v Indiji. V Indiji je izbruhnila kuga. V okolici Kaiderabada umre vsak dan do sto ljudi. Epidemija je povzročila pravcato preseljevanje narodov. Nan 150.000 ljudi je zapustilo v paničnem begu domove. 26.000 beguncev sc sprejele državne zdravstvene institucije. — Največji ognjenik na svetu bruha. Največji ognjenik na svetu Krakatau na otoku istega imena med Sumatro in Javo je pričel te dni nenadoma eopet bruhati. Od 8. do 12. so našteli 30 erupcij. Med prebivalstvom je izbruhnila panika. Otok je razmeroma dobro naseljen. Ker se je bati nemirov, je poslala nizozemska vlada tja bevne ladje. Zadnjikrat je bruhal vulkan leta 1883. Tedaj je bila uničena skoraj polovica otoka. 1 red emocijo je obsegal otok >3.5 kvadr. kilometrov, po erupciji pa samo še 15.3 kv. km. Tedaj je poginilo nad 20.00' • ljudi. — Kata trofalni orkani v Ameriki in Angliji. V južnih in vz. odnih ameriških državah so besneli te dni katastrofalni orkani, ki so porušili številne hiše in številne telefonske in brzojavne proge. Tudi v Ne\vyorku je škoda znatna. Na strehi neke enajstnadstrop-ne palače je prevrnil orkan tank za vodo. Tank je prebil štiri nadstropja. Domneva se, da je bilo pri tem več ljudi ubitih. Iz Alto-ne (Penn .yivanija) p r eajo, da je moral Chantberiin, ki je nadaljeval svoj polet kljub orkanu, zasilno pristati. Aeroplan je poškodovan, leialec pa je ostal nepoškodovan. — Pravtako je povzročil katastrofalen orkan v raznih krajih južne in srednje Anglije veliko škodo. V mane’ esiterskem kanalu sta se potopili vsled orkana dve ladji. Temza je prestopila na raznih krajih bregove. — Ka*ast ofa 11 aivečjega belgif kega parnika. Največji belgijski potniški parnik »Eli-s ibeth ille«, ki je vršil službo med Anver-som in belgijskim Kongom, se je v bikini maroške obale potopil. Na parniku se je nahajalo več sto potnikov, med njimi tudi več višjih uradnikov belgijskega ministrstva za kolonije, ki so se vračali v Anvers. Parnik se je nenavadno hitro potopil. Prvovrstni parnik je bil last »Compagnie Maritime des Congo belge«, ki pa vest o potopu parnika demantira. — Goljufija s ponarejenimi žeton1. Francoska policija je obvestila budfmpeštansko, da se nahaja v Budimpešti neki ženski član zmane sleparske družbe, ki je operirala v igralnicah na francoski rivieri s ponarejenimi žetoni. Llubllana 1— Gosp. Julij Betetto, naš priljubljeni mojster-pevec praznuje v prvi polovici feoru-arja svoj 25-letni jubilej umetniškega delovanja. 1— Ruska Matica. V soboto, dne 28. t. m. se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje g. lektorja ruščine na univerzi dr. Nikolaja Preobraženskega o predmetu: »Aleksjej Tolstoj«. Začetek ob 19. uri. Vstop prost. 1— Lastnike in rejnike psov v Ljubljani z začetnicami rodbinskih imen Z in ž opozarjamo, da morajo dne 25., 26., 27., 28., 30. in 31. januarja 1928 ustno prijaviti svoje pse mestnemu magistratu. (Mestni trg. št. 2, II. nadstropje, soiba št. 41.), in sicer od 8. do 12. ure dopoldne ter plačati obenem za leto 1928 takso v znesku Din 100.— za vsakega psa. Prijaviti je mestnemu magistratu brez izjeme vse pse, tudi pse - čuvaje, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, neizvzem-ši pse na Barju in v Spodnji šiški. Takse oproščeni, so le psi čuvaji. Ali je smatrati psa za čuvaja, o tem odloča mestni magistrat. Izrečno pa opozarjamo vse ljubljanske lastnike in rejnike psov, da bo mestni magistrat — pričeilši s 1. februarjem 1928 — zaračunal vsem zamudnikom pasjo takso v dvojnem znesku. Kdor imed ljubljanskih lastnikov in rejnikov psov ne bo do dne 31. januarja 1928 izvršil predpisanih prijav, bo tudi kaznovan z zapomni do dveh mesecev, oziroma z globo do 3000 Din. Tozadevni razglas mestnega magistrata je nabit po mestu. 1— Maškerada »Ljubljanskega Sokola«. Na pustni torek se bodo vsi prostori »Narodnega doma« spremenili v razkošno Španijo — »Karneval v Sevilli«. — Po pripravah sodeč, bo letošnja prekašala vse dosedanje maške-rade — bo pa tudi poslednja — ki se bo vršila v gornjih in spodnjih prostorih Narodnega doma. Maribor. m— Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne JŽ9. t. m. ob pol deseti uri dopoldne v dvorani Zadružne Gospodarske banke (Aleksandrova cesta 6). Dostop samo proti članski izkaznici za .1927. Celje. PRORAČUNSKA DEBATA V CELJSKEM OBČINSKEM SVETU. V torek zvečer se je vršila seja občinskega sveta, ki je trajala skoro do polnoči, jier je bila seja v glavnem določena le za obravnavo proračuna, je izjavil župan dr. Goričan, da bo na interpelacijo kluba SDS glede reklamnega kioska pred hotelom Unibn odgovoril na bodoči seji. Nato je dobil besedo finančni referent dr. Vrečko, ki je cbjasnjeval posamezna poglavja proračuna od pestaivke do postavke, (Gl. Narodni Dnevnik« št. 19: Proračun Celja za leto 1928.) Vsled nujnih in neodložljivih del, predvsem regulacije Savinje, so se morala marsikatera dela začasno odložiti, ponekod pa je bilo mtžnd vstaviti le .manjše vsote, kakor pa se je želelo. 'Kar se tiče novega parnega kopališča je treba poudariti, da se še OUZD desedaj ni konkretneje izjavil, da bi se moglo na to napravo v proračunu ozirati. Tudi javnega stranišča v bližini kolodvora se ne bo moglo postaviti, kakor se tudi v tej proračunski dobi ne bo nabavil avtomobil za škropljenje ulic, ker bi bili stroški preveliki. Večja skrb .pa se posveča v tem proračunu mestnim revežem, ki so bili do sedaj najbolj zapostavljeni. Neugodno finančno stanje dovoljuje le postopno uresničevanje načrtov, ker bi bilo iluzorno misliti, da se^o moglo pri teh raz-r merah dovršiti vse naenkrat. Pričakovati je bilo, da bo opozicija dvignila glas v obrambo mestnih interesov in sicer objektivno in preudarno. Drugače pa je n a stepi la celjska opozicija, ki je hotela na eni strani čim več investicij, na drugi strani pa je zahtevala čim večje štednjo. Povest o sitem volku in celi kozi pa je žal le povest. Morda bodo to sčasoma speznali tudi nekateri celj-ski cpczicijonalci. V imenu kluba SDS se je oglasil k debati prof. Mravljak, ki se je zavzemal v interesu slednje za redukcijo slug na mestnem magistratu in tudi naglašal, da naj se županu t ksekutiva ne orne,uje in le njemu prepušča nadzorstvo. Stavil je tudi pismene predloge SDS. Naslednji govornik je bil Komavli (sc.). Za stanovanjsko bedo se ne išče odpomoči v tej meri, kakor zahteva nujnost; omenja pomanjkljivo poslovanje mestnega fizikata, ki ne pregleduje stanovanj, i ravi, da je našel stanovanje, vsled katerega so postali stanovalci škofulozni. Tudi on je stavil nekatere predloge. Nato je župan na predlog občinskega odbornika mag. pharm. Posavca odredil tričetrturni odmor. Po 21. uri se 4e seja nadaljevala. Fin. referent dr. Vrečko je odgovoril na očitke opozicije in se čudil nekaterim tako poznimi predlogam, ko je bila vendar prilika predlagati jih pri sejah finančnega odseka. Izrazil je veselje, da je poročevalec SDS drugega mnenja o novem parnem kopališču, kakor pa »Nova Doba«, ki se je ob priliki tega predloga prav neumestno šalila. Glede nekaterih predlogov, pa se je med večino in opozicijo dosegel sporazum, tako glede dohodninskega davka magistratnih uslužbencev, ki ga prevzema občina za to leto nase (predlog SDS) in glede poviška plače mestni babici (predlog soc.). Govorili so še dr. Ogrizek, občinski svetnik npag. pharm. Pesavec, prof. Mravljak, upravitelj Pirekoršek, Ko-nrivli in drugi, nakar je dal župan dr. Goričan predloge SDS (izvzemših glede ‘katerih se je dosegel sporazum) na glasovanje. Predlogi so bili odbiti, ravno tako nekateri predlogi socialistov. Nato je bil proračun za leCo 1928 z glasovi večine sprejet. Glede nekateri’) postavk je odbčinski odbor pooblastil župana, da jih izplača (v kolikor ne presegajo dvanajstin). SVARILO TRAFIKANTOM! Radi znižanja procentov je vrnilo v Karlovcu 40 trafikantov svojo koncesijo. Odbor Udruženja trafikantov svari vse trafikante, da posamezni ne sledijo temu zgledu. O tem ali bo potrebno seči po skrajnih sredstvih, bomo odločevali samo vsi skupaj, posamezni, 5e tudi požrtvovalni nameni, ne zajamčijo nobenega uspeta. Prepričani pa smo, da ne bo treba seči po skrajnih sredstvih, kajti naše zahteve se obravnavajo sedaj v finančnem odiboru, in je finančni minister že pristal na revizijo prodajne provizije, tako, da imamo upravičeno upanje, da bo izid za nas ugoden. Tovariši in tovarišice! Vi ste sedaj na lastni koži občutili, kaj pomeni, če ne držimo skupaj. Ogromna škoda, ki ste jo pretrpeli, presega sto in stokrat, tistih par dinarjev mesečne članarine. Zato pristopite vsi k Udruženju tobačnih trafikantov. Dopisna karta na tajništvo zadostuje. Odbor Udruženja tobačnih trafikantov. OBOKI ZBOR LJUBLJANSKEGA ŠPORTNEGA KLUBA. Sinoči se je vršil v posebni sobi gostilne »Činkcle« redni letni občni zbor »Ljubljanskega športnega kluba«. Otvoril ga je klubov predsednik, polkovnik v pok. g. Bleiweis, ki je pozdravil vse navzoče. Tajniško poročilo je podal klubov tajnik kapetan v pok. g. Gregorič. Predvsem se je spomnil tekom preteklega leta umrlih članov inž. Viktorja Zupanca in dr. Demetra Bleivveisa, ki sta bila zvesta in požrtvovalna člana že skozi 19 let od samega klubovega postanka. V počaščenje spomina omenjenih članov so se navzoči dvignili raz svoje sedeže. Sport.no delovanje kluba se je v preteklem letu zadovoljivo razvijalo. V klubu živo delujejo veslaška, plavalna in smuška sekcija. Zlasti žiivahno se je izkazal vodni šport, tako veslaški kot plavalni. Zelo veliko je bilo nedeljskih izletnikov na navadnih čolnih, ki so prirejali celodnevne izlete po Ljubljanici do Podpeči, kjer je bil opoldanski odmor, nakar so se vrnili v Ljubljano. Na lanskoletnem plavalnem tekmovanju za državno 1 rvenstvo je častne zastopal klub g. Marko Bleiweis. Zimski šport se radi pomanjkanja snega v ljubljanski okolici ni mogel razviti in intenzivnejše gojili. Na razpolago je ostala le Kranjska Gora, ki pa je precej od rolk in zahteva veliko prostega časa. Klub ima na treningu v Kranjski Gori med moštvom, ki nas bo zastopalo na letošnji olimpijadi v St. Moritzu in ki ga vodi in trenira Norvežan inž. Hannsen, svojega člana dr. Stanka Kmeta, ki vzbuja .precejšnje upanje na uspeh. Vprašanje zgraditve lastnega tenis-prosto-ra se še do danes ni moglo povoljno rešiti, ker klub ne razpolaga z zadostnimi gmolenimi sredstvi. Na kopališču na Ljubljanici se je klubovo poslopje zelo 'popravilo, tako na pr. se je prekrila streha, zgradile so se damske garderobe in damsko solnčno ležišče, vpeljalo se je električno luč itd. Blagajniško poročilo je podal ravnatelj g. Malenšek. Računi in knjige so bile vseskozi v popolnem redu, kar je ugotovilo poročilo preglednikov računov, ki so predlagali blagajniku absolutorij. Dalje so .poročali podrobnejše o delovanju posameznih sekcij načelniki sekcij. O plavalni sekciji je poročal dr. Vinko Kramar -šič, ki je ugotovil, da se klub ni mogel tudi v preteklem letu enako uveljaviti, kot v prejšnjih letih. Predvsem je tega krivo premalo število dobrih plavačev. Napredoval pa je zlasti \vaterpoolo. O veslaški sekciji je podal poročilo g. dr. Souvan. O zimskem športu je poročal dr. Zupanc, ki je ugotovil, da šteje smuška sekcija okoli 30 članov in člamic, mod katerimi prvačita ga. Franja Naglas in dr. Stanko Kmet. Obravnavale so se še razne druge klubove notranje zadeva, talko glede uporabe klubo-vih čolnov, glede narašča'a, glede damskega članstva, glede dijaštva itd. Razvila se je daljša defbaiia, nakar je bilo soglasno sprejetih več konkretnih predlogov. Pri volitvah revizorjev in v klubovo razsodišče sc bili izvoljeni isti člani kot v preteklem letu. Prosveta. W EDEKINDO V A »GLASBA« NA MARIBORSKEM ODRU. Po uprizoritvi različnih klasičnih in mo-(iernih komedij smo doživeli te dni premije-ro moderne tragedije. G. Pregare mas je po svojem povratku iz Dalmacije seznanil z We-dekindovo nravstveno igro »Glasba”. »Glasba« sicer ni najbolj tipično Wedekindovo delo, gotovo pa vsebuje vse značilnejše elemente njegove vstvarjajoče sile, ki ja rodila dinamično dramo in z njo pokret, ki se je razraste! zlasti v nemški dramatiki v mogočno drevo. Fabula je enostavna: Očarujoča moč glasbe zavede mlado nadarjeno dekle na umetniško pot k slavi, toda njeni živci niso tako močni, da bi oddeli vsem nevarnostim, ki se pojavljajo. Ljuhavno razmerje z učiteljem glasbe, poročenim Josipom Reisnerjem jo pripelje v ječo, kjer sedi radi odprave ploda, od tu jo vodi do tragedije nezakonske matere in po smrti otrokovi do blaznosti. Kljub temu vsebuje drama razen mnogih globokih misli tudi pogumno obsodbo sodobne zakonodaje, sistema jetnišniške uprave in škodljivega moralizma, katerega tipični predstavnik je v »Glasbi? pisatelj Franc Lindekuh. Uprizoritev sama se ponaša z dobra režijo, primerno inscenacijo in deloma mnogo nadpovprečno igro poedinih protagonistov in celotnega ansambla. GJavno obiležje ji daje plastično izoblikovana vloga mlade Klare IIjjlinervvadlove, v kateri je pokazala gdč. Anta Kovačičeva veliko sposobnosti in mnogo globokega in prepričevalnega občutja. V prvi sliki je bila sicer še malo nesigurna, pozneje pa je rastla vsestransko in dosegla v zadnji sliki višek, na katerega je lahko ponosna. Mojstrsko figuro je ustvarila tudi gdč. Kraljeva v profesorjevi ženi Elzi. Pravilno je interpretirala značaj povprečne, malo omejene, toda v bistvu dobrodušne ženske, tako da je stala pred nami resnična in prepričevalna tudi v najbolj kočljivih trenutkih, le v prvi sliki je tudi ona tu in tam še kolebala Kljub temu je potrebno, da spregovorim par besed o njenem jeziku, ki nikakor ne odgovarja poslanstvu poklicnega slovenskega odra. 'Ne vem, ali zadeva tu vsa krivda njo samo, ali tudi prevajalca g. Pregarca, ven- dar je potrebno, da se v bodoče čuva.slovničnih napak, nepravilnega naglašanja in zamenjave širokih in ozkih vokalov. Jezik naših igravcev je splošno pomanjkljiv, jezik Glasne : je pa deloma naravnost neužiten. Ga. Zakrajškova je bila tipična jetmška paznica, arogantna, brezsrčna, ordinarna in Klare, vendar bi v prvi ali drugi vlogi raje tudi izborna mati nesrečne Klare, vendar bi v prvi ali drugi vlogi raje videl drugo igralko, kajti igranje dveh vlog, ki medsebojno nista v nikakršni zvezi, neprijetno moti celoten vtis G. Vladimir Skrbinšek je pokazal v vlogi profesorja Josipa Reisnerja močno oblikovalno silo. Vloga zahteva igralca boljših kvalitet in g. Skrbinšek nam je povedal tudi tokrat, da je ena naših najboljših moči. Želel bi samo malo več modulacije razpoloženj, več razlike med občutjem ljubimca in moža, ki mu je ljuhavno razmerje v napoto. Pisateljeva zamisel Reisnerja ni tako arogantno brezdušna, kakor ga pojmuje in interpretira g. .Skrbinšek. V vlogi ravnatelja jetnišnice je izoblikoval g. Stankovič .veren tip nadutega pedanta. Ta vlcga spada med njegove najboljše. Isto velja tudi o originalnem pazniku g. Pavla Koviča. G. Rasberger je dobro pogodil brezdušnega in spekulativnega moralista pisatelja Lmdekuha in ga podal z vero in doslednostjo, ki zasluži polno priznanje. G. Danes je v zdravniku dr. Schvvarzkopfu pokazal dobrodušnega člove-vekoljuba iti diskretnega psihologa. Skratka, s to predstavo moremo biti popolnoma zadovoljni, razen, kakor že omenjeno, z njenim jezikom in njegovo izgovarjavo, katerga motijo tudi razni hrvatizmi, kakor n. pa me je sprejel igralec Karno v svojo pantomimsko družbo. V Angliji zelo cenijo pantomimo in tudi jaz sam sem se za to umetnost zelo zanimal. Zato sem bil jako srečen, da sem se ji mogel posvetiti. — Vprašam se ,pa, ali bi megel uspešno nastopati v pantomimi brea pomoči svoje matere. Ona je najbolj nadarjena igralka, ki sem jo sploh kdaj videl. Cele ure je stala pri zentirale. Ko so se vračali vezavi slavnostne povorke iz avenije Champs-Elisee-a mimo zun. ministrstva, je bila razebešena na poslopju afganistanska zastava, ki je sicer ni bi-loravno lahko dobiti. Sredi zastave je mošeja, s perjem okrašen šlem, nad tem pa dvoje prekrižanih mečev. Kralj jo postaven mož, resnega, pametnega obraza. Oblečen jo v uniformo. Turški listi ga hvalijo kot protagonista evropejske civilzacije v svoji državi in kot modrega vladarja. Ponovno naglašajo njegove simpatije za Francijo. Da bo prestolonaslednik Hetayatulah v Parizu študiral ter obiskoval oficirsko šolo v Saint-Cyru, se smatra kot znak posebnega zaupanja. Predvčerajšnjim je bil velik sprejem v mestni hiši, včeraj zvečer je bila prirejena afganistanskemu kralju na čast v Elisee-u velika slavnost. : Portret potvarjalcev slik v muzeju. Tedni se je vršil v Hamburgu proces zoper dva izredno velikopotezna potvarjalca slik Peitza in Cordesa. Možakarja sta stara trgovska prijatelja. Že leta 1911 sta izdelovala skupaj umetno beljakovino. Kupčija se je obnesla. Peitz in Cordes sla si pridobila znatno premoženje, tako da bi bila imela pravzaprav za vse življenje dovolj. Kljub temu ,pa sta jela v času inflacije, ko je bilo vsled obilice denarja veliko povpraševanje po umetninah, falzificirati slike. Preitz je pričel najpreje s pristnimi slikami. Kot verdžmik si je znal v prvih povojnih letih, ko je primanjkovalo živil, preskrbeti vsak čas dovolj moke itd. Za živila je kupoval cd umetnikov slike. Seveda je prodajal živila za oderuške cene ter umetnike nesramno izkoriščal. Eden od njih ga je moral portretirati. Sliko je prodal in danes visi v narodnem muzeju. Kmalu pa je postal še bolj predrzen: Zahteval je od umetnikov da so kopirali dela starejših umetnikov ter jih označevali s signaturami originalov. Kopije je nato prepariral, da so iz-gledale stare, nakar jih je njegov kompanjon prodajal za originalne slike. Cortes je inse-riral v vseh mogočih listih. Osleparij je celo, več veščakov. Kupčija je sijajno uspevala, dokler ni prišla slvar končno na dan in sta prišla Peitz in Cortes, ki sta prisleparila ogromno premoženje, končno na zatožno klop. iPeitz je odnesel tri leta ječe ter ima plačati 10.000 mark globe, Cortes jc bil obsojen na poldrugo leto ječe, njuna posredovalca Prediger in Becher pa sta dobila vsak ■pol leta ječe. PRISPEVAJTE V FONI) ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN U3IETN0STI IN ZA NARODNO GALERIJO V LJUBLJANI. oknu, gledala na ulico in izražala s svojimi rekami, očmi in ebrazem vse, kar se je spodaj godilo. S tein, da sem jo opazoval, se nisem samo naučil izražati občutkov z rokami in obrazom, temveč tudi študirati ljudi. Njen dar opazovanja je bil vpra.v čudovit. Tako je na primer neki dan zjutraj videla, kako odhaja naš sosed Mili z doma. Rekla mi je: »Poglej ga no Milla, kako zanikrno koraka. Njegovi čevlji niso osnaženi, glede jezno in stavit grem, da se je tepel s svojo žerto in odšel brez zajutrka. Glej ga, v kavarno gre, tam bo zajutrkoval.« V teku dopoldneva sem zvedel, da se je bil Mili res pretepal s svojo ženo. Ta način opazovanja je bila najdragocenejša stvar, 'katere m je megla naučiti moja mati, kajti na ta način sem spoznal, kaj se zdi ljudem smešno. — Zato gledam ,pri pripovedovanju svojih filmov občinstvu z enim ečeseni na film, drugo oko in obo ušesi so pa usmerjeni na občinstvo. Takoj opazim, kaj je za gledalca smešno in kaj ni. Ce se na primer pri več predstavah občinstvom« smeji pri dogodku, katerega sem si zamlsiil (kot smešnega, skušam priti na to, kaj je bilo napačnega v moji ideji ali v njeni izvršitvi ali pa v fc-tografiji, katero so posneli. Večkrat se mi dogodi, da se občinstvo smeji, koder tega niti nisem pričakoval. Takoj postanem pezeren in skušam razkriti, odkod ta smeh. Če grem gledat enega svojih filmov, sem takerekoč podoben trgovcu, ki opazuje, kako se oblačijo njegovi odjemalci 'kaj kupujejo, ali kaj delajo. (Dalje prih.) VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi naifinejSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajta ponudbe. Talatan Mav. 2389. Tehnično In hlgijenitno najmoderneje urejena ktsarna v Jugoslaviji. Pitama s Ljubljana, Dunajska ceste !L la, II. nadstr. C Carlntko poiradnlikl In ipedidjikl buraau »GROM « LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naalev brco Javkami „QROM». Talafen S4S4. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavija vsa v to stroke spadajole posla najhitreje In pod kulantnlml popoJL Zastopniki druibe spalnih vos S.O.S. sa ekspresne pošiljko. » iHBBeaieaeiEi Oglašujte v ..Narodnem Dnevniku' ibi MALI OGLASL Zs vsako besedo se plsie 50 psr. Zs debelo tisksso ps Din 1.—. šivilja, dobro izurjena, išče službe. Gre šivati tudi na dom. — Naslov v upravi lista. Koks - čebin Woltova IIU.. Telef. ‘JOBS. Proda se lepa, srebrna, starinska moška verižica in ura, primerna za narodno nogo. _ Natančnejše se izve v upravi lista. TISKARNA MERKUR I I TRG.- IND. D. D. IUST1 LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 —■SJKSS&hA rLB3CV,SB ladsjstetj« Atefcossder Zelesnifesr. — Urejajo« Vladimir Pretek. — Zs tldtsmo »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vri v Ljubljani.