32. Številko. V UuHlfld, v petek. 8. februarja 1907. XL leto. Izhaja vsak da« »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrmite dežele za vse leto 25 K, za'pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano spošilianjem na' dom za vse leto 24 K. za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta H K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje de tele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za Ginanlla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat j— Dopisi naj se izvole frankovatf - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnifttvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj^se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Uredništva telefon it. 34. JVCesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne fttevllko po 10 h. Upravni&tva telelon št 85. Volitve no Nemškem. Državnozborske volitve na Nemškem so končale s porazom socijalne demokracije. Kakor je znano, je kancelar Bii-low razpustil državni zbor, ker večina v starem parlamentu ni hotela odobriti njegove kolonijalne politike. Najmočnejši stranki v razpuŠčenem državnem zboru sta bili centrum in socijalni demokrat}e in ker ste se baš ti dve stranki v prvi vrsti postavili po robu zahtevi kolonijalne oblasti, je vlada proglasila ti dve stranki kot interesom domovine škodljivi in obstoju države nevarni ter izdala parolo, naj se združijo vsi rodoljubni, pred vsem meščanski elementi v krepko bojno vrsto, da z združenimi močmi porazijo Črne in rdeče brez-domovince. Nevolja nemških vladajočih krogov se je v prvi vrsti obračala proti centru, ki je bil sicer prav vdan vladni služabnik, a se je v zadnjem času pač večinoma zbog tega, ker se je vse, kar je sam želel in zahteval, steklo po njegovi volji, tako prevzel, da je baš v najvažnejšem momentu odpovedal službo svojemu gospodarju in se pridružil njegovim sovražnikom. Knez Bulovr je sam priznal, da ga je ta nepričakovana afronta sicer zelo uslužnega in pohlevnega centra najbolj osupnila in da ga je drzni in prevzetni njegov nastop v prvi vrsti napotil, da je razpustil državni zbor Proglašena kampanja proti brez-domovineem je bila torej naperjena ne tolike proti socijalnim demokratom, kakor zlasti proti centru. Toda ta vojna proti -brezdomo-vincem" ni uspela tako, kakor jo je vzel v načrt kancelar knez Bulow, zakaj eeatrum, proti kateremu se je v prvi vrsti glasila volilna parola, ne le da ni bil poražen, marveč je celo izšel iz volilne borbe okrepljen in ojačen, saj si ni samo ohranil svoje dosedanje posestno stanje, temveč si je pridobil še nadaljne štiri mandate. Mesto prejšnjih 104 mandatov jih ima sedaj center 108. Taktika vlade proti centra torej ni imela uspeha, pač pa je uspela tam, kjer je najmanj pričakovala, — v borbi proti socijalnim demokratom. Socijalna demokracija je izšla iz volilne kampanje decimirana že pri prvih volitvah, pri ožjih volitvah so se pa njeni neuspehi spremenili v popoln poraz. Vladajoče kroge navdaja to dejstvo, zlasti ker je prišlo nepričakovano, z velikim zadoščenjem in knez Biilow s cesarjem vred se trudi, da bi z zmago nad socijalnimi demokrati prikril svoj poraz v borbi proti centru. Toda gostobesednost kance-larja Biilowa, če mu tudi sekundira cesar Viljem sam, ne more nikogar prepričati, da bi si bila vlada pri pravkar završenih volitvah izvojevala zmago in da slavi svoj tri um f rodoljubno mišljenje in Čuvstvovanje nemškega meščanstva. To je samo pesek v oči. Dejstvo je, da je zmaga nad socijalnimi demokrati ne enakovredno nadomestilo za očitni poraz napram centru. Slejkoprej ostane centrum v nemškem parlamentu najmočnejša stranka, skupina, ki jo bo morala vlada hote ali nehote resno upoštevati. Zato je tudi več nego gotovo, da se bo nemška državna politika gibala, kakor doslej v tisti smeri, ki bo po volji centrumu in Rimu. Kdor je torej mislil ob razpustu starega parlamenta, da bode prinesle nove volitve v zbornico krepko svobodomiselno veČino, se je korenito uračunil. V bistvu je ostalo vse pri starem ; kolikor so socijalni demokratje izgubili, to so pridobile vsaj večinoma druge svobodomiselne stranke, da bi pa svobodomiselne ideje napredovale in se širile, tega ni zapaziti. Nas seveda puščajo volitve na Nemškem docela ravnodušne, ker je za nas brez vsakega pomena, da-li ima ta ali ona skupina večino v nemškem parlamentu, saj vemo dobro, da je ena kakor druga sovražna Slovanom in bo pospeševala „Drang nach Ostenu. A i o nas navdaja z zadoščenjem, da je iz volilne borbe izšel zmagovit tudi tlačeni bratski narod poljski, ki si je priboril štiri nove mandate, da ima torej sedaj v parlamentu 20 svojih zastopnikov. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budimpešta, 7. februarja Zakonski načrt o rekrntnem konti-gentu za leto 1907. je bilspre-jet v tretjem branju, nakar se je začelo razpravljati o zakonskem načrtu glede zavarovanja delavcev za slučaj bolezni ali nezgod e. Trgovinski minister K o s s u th je izjavil, da je ta predloga prvi korak sedanje vlade na socialno-politi-čnem polju. S tem se je začelo socialno reformiranje, ki se bo nadaljevalo tako dolgo, da bo Ogrska v tem oziru stala v prvih (?) vrstah med evropskimi državami. Za tem zakonom predloži vlada zakonski načrt o varstvu delavcev, o reviziji industrijskega zakona in o zastavljalnicah. — Razprava o delavskih zavarovalnicah se bo nadaljevala v jutrišnji seji. Jutri se bo govorilo v zbornici tudi o aferi baronice hchonberger pri razpravi imunitetnega odseka, naj se izroči poslanec Lengvel. Pri tej priliki se baje razvije znani škandal pri prodaji državnih gozdov na Sedmo-g r a š k e m ; obenem pa se baje z akti in pobotnicami dokaže Fejervarv-jevi vladi, da je podkupila časopisje s 400.000 K. Pri tej priliki je pričakovati velikih senzacij. Ker je ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e izstopil iz demokratičnega kluba, odstopili so tudi ostali funkcionarji, tako da se je moral klub razpustiti. Položaj v Macedoniji. Dunaj, 7. februarja. Bolgarski minister zunanjih zadev, dr. S t a n č o v, je izpovedal dopisniku „Neue Freie Pressea o Macedonij i sledeče: „Naše prebivalstvo ne more biti ravnodušno za dogodke v Macedeniji. Pri nas živi mnogo Macedoncev v odličnih civilnih in vojaških službah, in ako slišijo, da njihovi bratje, očetje ali sploh rojaki trpe vsled pravne nesigurnosti, jim gre to k srcu ter nastane upravičeno razburjenje. Gotovo dobivajo velesile po svojih konzulih iz Macedonije prava poročila, toda jaz dobivam vendar razen teh še posebne informacije ter sem o marsikaterih ondotnih žalostnih razmerah posebno dobro poučen. Skoraj vsak dan prihajajo k meni Macedonci vedno z novimi pritožbami. Hvaležno priznavam, da je reformna akcija velesil v Macedoniji marsikaj izboljšala, toda koliko je tam še nerešenega. Ljudje, ki prihajajo k meni, niso voditelji ali pristaši čet, niti politiki. Nikakor nočem obtoževati Turčije, s katero želi Bolgarska ostati v dobrih odnošajih. Toda pravne nesigurnosti obstoje ter čujem o tem pritožbe trgovcev, učiteljev in drugih stanov. Pogosto se zgodi, da kristjane v Macedoniji zaradi resničnih ali navideznih političnih prestopkov vlačijo v ječe, v katerih kaplja voda z zidovja ter so sploh v nasprotju z vsako sanitarno dostojnostjo. Tukaj se te ljudi tlači skupaj s Turki, hudodelci. Ti Turki imajo seboj handžarje in jatagane. Kristjani [>a še žepnih nožičev ne smejo imeti. In pripetijo se pogosto izgredi, pri katerih seveda trpe kristjani. Ali je to v redu?" Te razmere po ječah je treba odpraviti ter poskrbeti, da bo tudi sodno preiskovanje hitreje in pravičneje. Ne sme ostati pri tem, da se ljudje vlačijo v ječe na sovražne ovadbe. Turški zakoni bi bili popolnoma dobri, ako bi se le izvrševali.a Dogodki na Ruskem. Petrograd, 7. februarja. Pri zadnjih hišnih preiskavah je našla policija 45 čerkeških uniform carske telesne straže. .Sluti se, da je prišla policija s tem na sled zaroti proti carju ali kaki drugi osebi na dvoru. — Nadalje so zaprli več uradnikov politične policije, ker so našli pri enem v kleti več bomb. Eden zaprtih je priznal, da se je pripravljal atentat na policijsko poslopje. Te dni se prične pri vojnem sodišču obravnava proti dvema deklicama, Klimo vi in Terentjevi, zaradi sokrivde pri napadu z bombo na Stolvpinovo vilo. SOletna Klim ova je nadalje obdolžena, da se je udeležila roparskega napada na erarni denarni transport. Varšava, 7. februarja. V Kur-sku je bil posestnik Plovkov umorjen v svoji sobi. Plovkov je bil delaven agent stranke oktobristov ter ima umor politično ozadje. Novo italijansko bojno brodovje. Rim, 7. februarja. Minister mornarice, admiral Mir a b el I o, je predložil zbornici zakonski načrt, v katerem se zahteva 160 milijonov lir izrednega kredita za bojno brodovje. Iz tega kredita se zgrade štiri velike bojne ladje kot temelj za Jadransko brodovje. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 7. februarj a. Kardinal Mathieu je prevzel danes akade-miško stolico po kardinalu Ferrandu ter je imel nastopni govor. Odgovarjal je grof d'Houssonville, ki je izjavil, da so katoliki zadnjih "25 let konkordat občutili kot nasil-stvo, vendar je krivično (?), razveljaviti konkordat na brutalen način LISTEK. Strahovale! dveh Kron. Zgodovinska povest, (Dalje.) XXII. Pred tabo klečim izvoljena Deva, ihtim in drhtim, objokana reva Saj tebi odprto je moje srce, saj tebi je znano vse moje gorje. Gregorčič. Žalost in obup sta vladala v palači malteškega poslaništva. Sklep velikega sveta, da naj republika beneška ne stori ničesar proti piratom, je vojvodo Dali Ferro popolnoma potrl, dasi sam ni imel posebnega upanja, da bi njegova prošnja obveljala. Poskusil je bil pridobiti republiko za vojno proti piratom, ker je le na ta način bilo mogoče rešiti ne le svoja sinčka nego tudi svojo hčer. a zdaj si ni vedel sveta. Minila ga je vsa volja in vsa preudarnost; močni in ponosni mož je znal samo Še jokati. — Danes je sobota, oče, je dejala vojvodinja Asunta, ko je zjutraj stopila k ležišču svojega očeta, ki je bil v nekaterih dneh popolnoma osivel in upadel. Sobota je, oče; danes pride kralj Gjačič po odgovor. Stari mož ni mogel odgovoriti. Asuntine besede so odprle vse rane njegovega srca. Ihte in ječaje je stezal roke po svoji hčeri in jo v nemi bolesti stiskal na svoje srce. — Umiri se, oče! Zdaj je zadnji čas, da se domeniva, kaj nama je storiti. Asunta se je usedla na rob očetove postelje, iu držeč starca za roko, je dejala: Odkupnina za moja dva brata je visoka Kralj Gjačič zahteva, da mu kupiš od beneške republike vojvodski naslov. To bo veljalo ogromne vsote, a doseči se da to, zakaj kapetan Desantič je izvedel, da je beneška vlada v denarnih stiskah. — Toda Njačic je razbojnik, je pripomnil vojvoda, in razbojniku ne bo republika nikdar priznala tega naslova. — Kaj pa so bili tisti Benečani, ki so si prilastili take naslove, ko so križarji proglasili Balduina bizanskim cesarjem ? Marko Dandolo in Jakob Vicero sta se polastila Gallipolisa in se proglasila za vojvodi; Marko Sa-nudo se je polastil otokov Naksos, Paros in Melos in je postal vojvoda iz lastne moči. Filokolo Navagieri je postal celo veliki^vojvoda otoka Lem-nos. Tudi ti niso bili nič drugega kot razbojniki. — A tega je že več kot kot 400 let in vrhutega so bili vsi ti možje Benečani. GjačiČu pa republika tega naslova ne bo priznala. A če bi to tudi storila, kaj mi je s tem pomagano. Ne pozabi, Asunta, da zahteva i ijačič še nekaj, da zahteva tebe za svojega sina. — Pripravljena sem na to žrtev, oče, je z mirno slovesnostjo rekla Asunta. Rod vojvodov Dali Ferro ne sme izginiti. Kaj zato, Če plačam jaz s svojo srečo in s svojim življenjem svobodo svojih bratov, ki nosita ime vojvodov Dali Ferro. Asunta je bila pač bleda kakor smrt, a govorila je s tako dostojanstveno slovesnostjo, da se je stari vojvoda glasno razjokal. — Ne, ne, dete moje, to ne sme biti! — OČe — to mora biti. Druge pomoči ni. S tem, da žrtvujem sebe, rešim svoja brata, rešim rod Dali Ferrov iu reši^| — prisegam ti to pri spominu na svojo mater — tudi človeštvo pomorskih razbojnikov. — Kake namene iinaš, Asunta'? je vprašal plaho vojvoda. Ne pozabi, da sva prisegla na Najsvetejše, da ne poveva nikomur na svetu, kake pogoje je stavil kralj GjačiČ. Ali ga hočeš mar izdati in prelomiti storjeno prisego. Nikar! Rajši smrt in sramoto. — Ne boj se, oče, je odgovorila Asunta. Prisege ne prelomim. A prisegla sva molčečnost le za toliko časa, da postanem žena GjaČičevega sina. Kaj storim potem, to je moja skrb. Oim sta moja brata rešena iz piratske sužnosti, se začne moje maščevanje. In to bo strašno. Vojvoda je sklonil glavo. Strah za sina in strah za hčer je bil tako velik, da niti jasno ni mogel več misliti. — Oče, dovoli, da jaz sama go vorim z GjaČiČem, je prosila Asunta. Ti si preslab, Gjačič ne sme slutiti, kako nama je pri srcu. — Gjačič nama ne zaupa. Boji se, da bi ga prijeli ali umorili. Hekel mi je, da posije svojega zaupnika po odgovor. — Dobro, oČe, pišem mu. A kaj naj storiva zaradi vojvodskega naslova. — Piši vojnemu ministru Zenu naj me obišče. Ponudim mu vse svoje premoženje. Zeno je pravi vladar beneške republike in njegova beseda bo odločilna tudi zdaj, kakor vedno. Asunta je sedla za mizo in naglo spisala obe pismi. Pismo ministru Zenu je sluga takoj odnesel, pismo kralju GjačiČu pa je Asunta izročila svojemu o Četu. — In sedaj, dovoli oče, da te za nekaj Časa zapustim. Pripraviti se moram za odhod. Asunta je poljubila očeta na čelo in je odšla iz sobe. Komaj pa je zaprla vrata za seboj, je bilo konee njenemu premagovanju. Jokaje se je zgrudila na kolena pred podobo Bo-gorodnice in vroče molila, proseč varstva in pomoči. Solze so ji olajšale srce, molitev ji je dala nekaj tolažbe in nekaj zaupanja, tako da je bila vsaj v stanu razmišljevati o svojem položaju in se odloČiti, kaj naj ukrene, da izvede svoje namene. Pripravljena je bila že davno na to, da bo morala žrtvovati samo sebe in postati žena Gjačičevega sina, da reši svoja brata, in v dolgih nočeh je napravljala vsakovrstne načrte, kako se osvobodi in uniči pirate, toda zdaj, ko je prišla ura odločitve, jo je vendar vse to presenetilo. — Kržan in Desantič sta edina, na katera smem računati, je govorila sama s seboj. Desantič mi je vdan is hvaležnosti, Kržan — ali me ljubi res toliko, da bi vse zame Žrtvoval ? ter reorganizirati cerkev brez papeževega sodelovanje. (Ker je papež trmast, da ni hotel sodelovati!) Cerkev ne potrebuje novega diploma-tiČnega orodja.u Novi dohodninski davek na Francoskem. Pariz, 7. februarja. Finančni minister C a i 11 a u x je predložil zbornici zakonski načrt o novem dohodninskem zakonu. Francoska renta ostane prosta davkov. Vlada je pro-računila dohodke novega davka na 120 milijonov frankov. Po državnozborskih volitvah na Nemškem. Berolin, 7. februarja. Saksonski kralj je cesarju brzojavno izrazil svoje veselje nad izidom ožjih volitev Ha Saksonskem. Cesar mu je odgovoril: „Zahvaljujem se ti iz vsega srca za tvoje zvesto čuvstvo, ki govori iz tvojih besed. Z velikim zadoščenjem sem pozdravil izid volitev in sem posebno hvaležen, da je pokazalo prebivalstvo tvoje dežele zdravo domovinsko čuvstvo. Našemu skupnemu delu za nemško domovino daj Bog nadalje svoj blagoslov.u — Potemtakem ima cesar Viljem enako vero kakor ljubljanski škof. da Bog vodi volitve v prilog kateri stranki. Dnevne vesti. V Ljubljani, S. februarja. — Imenovanja v okrajne šolske svete. Od strani deželnega odbora so poklicani v te svete sledeči člani :Za šolski okraj <' r n o ni e 1 j : J&nko Puhek, župan v Črnomlju, Davorin Vukšenič, oskrbnik v Metliki; šolski okraj Kamnik: Anton Stare, graščak v Mengšu, Andrej Mej ac. deželni poslanec V Komendi: za š o lski okraj Kočevje: Rud. Schadinger, gozdnik V Kočevju, Fran V i š n i k a r, svetnik v Ribnici; z a šolski o kraj Kranj: Ivan Urbaneič, graščak v Pod-turnu, D. Perne, profesor v Kranju: za Šolski okraj Krški: Ivan Grlobočnik, župan v Kostanjevici, Viljem Pfeifer, posestnik v Krškem: za šolski okraj Litijski: Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, Ivan Vidergar, župnik v St. Vidu : za šolski okraj Ljubljanska okolica: France Košak, deželni poslanec na Grosupljem, Gabrijel Jelovšek. župan na Vrhniki; za šolski okraj Logaški: Franc Modi c. posestnik z Lahovega. Ivan Ziherl, trgovec v Spodnjem Logatcu : za šolski okraj Novo mesto: Rudolf grof Margheri, graščak iz Sent Petra, Jožef Zurec, župan v Kandiji: za šolski okraj Postojna: Fran Arko, deželni poslanec v Postojni, Janez Zupan, župnik v Hrenovicah : za šolski okraj Radovljica: Adolfplem. Kapus, posestnik v Kamni gorici, Josip Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. Imenovanja so izpadla preoej temno, ker se je grof Barbo kot zastopnik svobodomiselnega veli- O, ko bi mu smela vse povedati. A kaj, ko sem s prisego na Najsvetejše obljubila molčečnost, ko ne smem z nobeno besedo izdati, kaj se je zgodilo in kaj me čaka, ko smem šele govoriti, ko bom že piratova žena. Naslonila je glavo ob roko in z rosnimi očmi gledala ven iz okna v daljavo, kjer se je zibalo morje v svoji večni veličastnosti. — Ah, Andrej Kržan, ko bi vedel, kako te ljubim, ti bi me rešil, ti bi me rešil. Vrnila se je zopet pred podobo Bogorodice in vnovič jokaje prosila pomoči. Pri obedu ji je naznanil oče, da je prišel star duhovnik kot zaupnik kralja GjaSiča in obljubil, da prinese Se tekom dneva odgovor. — Tudi minister Zeno je pisal, da pride še danes semkaj in da mi rad stori vsako uslugo, če ne naspro toge koristim beneške republike. Asunta je to molče vzela na znanje. Po obedu je pa poslala kapelana DesantiČu pisemce, naj jo pride Kržan o polnoči z gondolo čakat pred palačo malteškega poslaništva. (Dalje prttL) kega posestva postavil na stališča, da se ima v vsak okrajni Šolski svet imenovati vsaj en klerikalec. Vsled tega so propadli dosedanji dlani Leopold Gangl, Janko Rahne, Ciril Pire, dr. Ivan Mencinger, F. Slanec, I. Sker-bineo, F. Serko, Ivan Majzelj, Karel Maver, Fran Dekle v a, dr. Vilfan in Oton Homann. Iz šolskih okraiev Novo mesto in Radovljica je grof Barbo iztepel vse zastopnike na-rodno-napredne strauke. Bog nas varuj, da bi v deželnem odboru ne postalo pereče vprašanje o konfesionalni šoli. Grof Barbo bi moral prejkotne tudi zanjo glasovati! Čudaki so ti Nemci. V Kočevje vabijo krščanske socialiste z Dunaja, v Ljubljani pa pošiljajo fajmoštre in kaplane v šolske zastope. Dr. Schaffer bi se v grobu obračal, če bi izvedel o vsem tem! Nam je pa tudi prav, sedaj vsaj vemo, pri čem smo ! — J ni na železnica ne voli v kuriji veleposestva! Južna železnica je doslej pri volitvah v okrajne odbore na Štajerskem volila v kuriji veleposestva in je svoj glas oddajala vedno proti Slovencem. Pri volitvah v okrajni zastop brežiški leta 1^03. je njen glas odloČil, da so bili Slovenci premagani in da je okrajni zastop prišel v nemške roke. Nove volitve v ta okrajni zastop se imajo vršiti v kratkem in v vob'lni imenik je bila tudi to pot vpisana Južna železnica v kuriji veleposestva. Vsled reklamacije s slovenske strani je pa sedaj okrajno glavarstvo Južno železnico izbrisaloiz imenika veleposestva in določilo, da ima Južna železnica pravico voliti samo v kuriji vel e in d u-strijalcev. Ta odločba je principi-alne važnosti in treba je, da si jo Slovenci na Štajerskem dobro zapomnijo, zakaj v mnogih okrajnih zasto-pih je bila dosedaj Južna železnica radi tega, ker je bila vpisana v kuriji veleposestva, jeziček na tehtnici v borbi med Slovenci in Nemci za okrajne zastope. — Kočevski mandat rTages- posti* brzojavljajo iz Ljubljane, da je knez Auersperg sprejel ponujeno mu kandidaturo za kočevski državnozborski mandat. Potemtakem ne bo nič z „odrešenikom kočevske voj vodineu P e e r z e m. — K protesta čeikega dija-4tva proti teol gicni fakulteti na univerzi v Pragu Zadnjič smo ta protest objavili. Danes pa navedemo glavne stavke, s katerimi je češka akademična mladež svoj ugovor utemeljila. Evo jih! „Za profesorje in dijaštvo univerze je nečastno in kom-promitujoce, udeležiti se cerkvenih ceremonij. Univerza kot naj višji znanstveni zavod ne more bona fide participirati na cerkvenih bogoslužnih dejanjih, ker tako profesorstvo kakor dijaštvo — izvzemši prav malo manj -šino — ni konfesionelno verno. Protislovje med današnjimi vednostnimi spoznavanji in tradicionalnemu uku cerkve je evidentno dejstvo, katero ni treba šele dokazovati. Naj se na-vedejo le glavni vzroki tega protislovja: Znanost se neprestano razvija, njena znanca se vedno kritikujejo, dopolnujejo in oznanjajo; cerkev, ki je mnenja, da se ji je vsa resnica naenkrat in po nadnaravnem potu dodelila, pa trdovratno vztraja pri svojih pred davnim časom na raznih k on ciljih sklenjenih dogmah. Za o med cerkvijo in moderno znanostjo uprava ni mogoča in že zato ni mogoča, ker je cerkev po razglasih svojih papežev vso moderno znanost obsodila (tfylla-bus Pij a IX) Na cerkvenem indeksu prepovedanih beremo večino znanstvenih misi i tel j ev nove dobe, kakor so: Baco Verulamski, Kant, Descartes, Comte, Montestjuieu, Locke, Pascal, L St. Mili, Spinoza i. dr. — Udeleževanje univerze na cerkvenih slovesnostih se torej še enkrat proglasi kot neodkritost, kot znanostna hlimba, ki je v najstrožjem protislovja z znanstveno častjo vseučilišča. — Teologija ni znanost, ker svoje sklepe antici -pando ustvarja ter šele naknadno v njih po dkrepljenje znanstvena dejstva navaja. Večina teologičnih kolegij je odveč, kajti ona so psevdoznanstveni duplikati onih kolegij, ki se obhajajo na treh drugih fakultetah. Tako se n. pr. cerkveno pravo podava na juri- dični fakulteti, psihologija, praktična filozofija, cerkvena zgodovina, o rij en -talska filologija itd. se pouČujojo na filozofični fakulteti, a rasna čudeea, psihoze, eksoroiaem itd. pa spadajo v zdravniško območje. Cela vrsta znanstvenih vprašanj in strok se na ved-nostnih fakultetah ne obravnava, ker se je to obravnavanje izročilo teolo-gični fakulteti, kjer se pa to znanstveno nikakor ne iavrSuje. Teologija ima pozitivno škodljiv vpliv na razne discipline ostalih fakultet, in to zbog družabnega respekta, ki se tam pojavlja, kjer so teologi člani profesorskega kolegija. — Teologija kot fakulteta zlorablja naslov univerze kot najvišjo znanstveno instanco v propagiranje interesov rimske cerkve.a V daljnih izvajanjih, zadevajočih odstranitev teologične fakultete, se v to še naštevajo gospodarski in etični vzroki ter se opozori na visoke šole inozemstva, kjer teologija skoraj nikjer ni več — razen v Nemčiji in Skandinaviji — v kakem skladu z univerzami. — Brez lati ne gre pri naših klerikalcih. Na najostudnejši način je napadel „Domoljub" vse slovensko učiteljstvo in mu očital, da pohujšuje mladino. Pribili smo to dejstvo, Slovenec" pa zdaj pere svojega bratca in pravi, da so šla „Do-moljubova44 obrekovanja le na nekatere učitelje, ki so „Naro-dovciu. Ali bi ne bili katoliški poštenaki tako dobri, da bi povedali imena tistih liberalnih učiteljev, ki pohujšujejo m 1 a d i n o V — Bivši okrajni glavar v kazenski preiskavi. Znano je, da je bil bivši okr ajni glavar v Brežicah pl. Vistarini obdolžen, da je po -neveril večjo vsoto denarja, ki je bil namenjen v podporo kmetom, ki jim je toča pobila poljske pridelke. Štajersko namestništvo je vsled razkritij slovenskega časopisja uvedlo disciplinarno preiskavo proti Vistariniju in ga začasno suspendiralo od službe. Preiskava je trajala dlje časa in se je baje končala, kakor se je v javnost sporočilo, s tem, da je preiskovalni komisar našel vse v redu. A stvar se je vkljub temu zdela sumljiva, ker se Vistarini ni vrnil v službo, marveč je stopil v stalni pokoj. Toda stvar vendar-le ni bila tako nedolžna, kakor se je hotelo javnosti natveziti, zakaj sedaj se poroča iz zanesljivega vira, da se je uvedla proti bivšemu glavarju Vistariniju kazenska preiskava. — Merniki kandidat ¥ kroti ftkem okraju. Graščak Alfred baron M o s c o n je prijavil svojo kandidaturo v slovenskem volilnem okraju Brežice - Sevnica - Laški trg. Njegov program je, kakor pravi, varovati interese posedujočih stanov in skušati doseči sporazumljenje med narodnostmi. Baron Moscon ima v brežiškem okraju precej zaslombe in bodo najbrže njegovo kandidaturo podpirali pristaši ptujskega „Stajercau. Ker bosta v tem okraju postavili svoje kandidate tudi narodna in kle-kalna stranka, je gotovo, da pride med tema strankama do ožje volitve. Da bi pa baron Moscon v tem okraju prodrl, na to pač resno ni misliti! — Imenovanje. Pomožni uradnik pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani g. Albin Perhavec je imenovam c. kr. sodnim kanoelistom v Postojni. — iS davčne Slutbe. Davčni ofioijal K dmund Soklic, je imenovan za davkarja v IX. in davčni pristav Teodor Lappain za davčnega oficijala v X. Čin. razredu. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, (nepar) se vprizori prvič na slovenskem odru izborna Rosenowova komedija nMaČek Spaček", koje dejanje se vrši v gorenjih saksonskih Rudnih gorah in ki pomen j a duhovito satiro na nižjo politično upravo. Igra je polna pristne, osobito situacijske komike in je dosegla doslej povsodi, predvsem na Dunaju, kjer so jo dali kot literaren večer, najboljši uspeh. Nastopi skoro vse dramsko osobje. — Slovensko gledališče Snoči se je ponovila Mirbeaujeva trodejanka »Kupčija je kupčija" a g. Ign. Borštnikom kot gostom. Natura-list Mirbeau s svojo dramo ni nameraval rešiti nikakega socialnega pro- blema, hotel je le orisati značaj self mademana, ki se je pot »m svoje jeklene brezobzirnosti povzpel do bogastva, ki ga oprošoa vseh tistih spon, katere nalaga človeka slabejše individualitete družabna morala. Značaj je hotel orisati Mirbeau, zato je stopil moment dejanja v ozadje Vrši se bore malo, več se govori, ali ves dialog je tako osredotočen na glavno osebo Leohaja, da stopi njegov značaj iz okvirja kakor krepko izklesan relief Konflikt, o katerem sem govoril zadnjič, je pač nujna posledica njegovega značaja, ali prizvan je namenoma potom kontrastike v svriio, da se odurnost egoističnoga špekulanta pokaže le v tem ostrejši luči. Tako so torej vse ostale osebe le sredstvo — in zato igra stoji in 'pade z interpretom glavne vloge. G. Borštnika zasluga je torej, da je igra tako sijajno uspela. Njegov Leohat, cinik, ki z elegantno gesto ali s tem jekle-nejšo pestjo bije vsem tradicijam, vsemu idealizmu v obraz, hladnokrvni vročekrvnež, logični norec, skopi raz-sipnež — sploh ta čudoviti konglomerat nasprotujočih si elementov je kabinetna figura umetniške dovršenosti, ki se povzpne do vrhunca konec igre, ko divja v tem strastnem možu boj med srcem in dominanto njegovega značaja — logičnim suhim računanjem. Gosp. Borštnika igra je Čudovita harmonija med besedo in gesto, estetiški ubrana tudi v največjem efektu: nikdar grde linije, nikdar odurne modulacije; g. Borštnik svojih vlog ne igra, ampak živi, zato so življenje in ne samo figure. Občinstvo je počastilo rojaka-umetnika z viharnimi aplavzi in mu v znak hvaležnega priznanja poklonilo velik lovorov venec z narodnimi trakovi. — Da so bili dame Taborska in Danilova in gg. Boleška in Danilo gosp. gostu dostojni partnerji, sem omenil že zadnjič. Izrecno omenjam, da je bil g. Nučič to pot neprimerno boljši od zadnjič, ker se je izogibal neestetiški afektaciji. Bil pa je edini, ki je blagovolil upoštevati kritikov nasvet —■ gotovo ne v svojo škodo. Skoro bi se temu čudil, da ne poznam njegovega resnega stremljenja. V nas vlada namreč mnenje, da je kritika le zato tukaj, da poje prizadeti gospodi himne in ditirambe, in zato treba iti preko nje — kvečjemu, da se pošteno pljuni nanjo — kakor hitro ni zapela visoke pesmi o nedosežnosti umetništva zadnjega statistovega nadomestnika. No prav! Pa bodimo vsi sami nepiekos-ljivi in nedotakljivi umetniki — saj je vse življenje le sen in prevara. Fr. K. — Sokolova maskarada. z današnjim dnem se je začela predpro-daja vstopnic v trgovini br. Antona Škofa (Jevnikarjev naslednik) na Dunajski cesti. Vstopnice se dobivajo le proti izkazu vabila. Ako kdo izmed bratov Sokolov, ali pa izmed dotičnih, ki so dosedaj redno, vsako leto dobili vabilo, tega ni sprejel, ga prosimo vljudno, da reklamira vabilo j da se lahko konstatira, kje da ^e je zgodila pomota, ki seveda ob tako ogromni množini vabljenih ni izključena. Obenem opozarjamo, da se dobe za galerijo numerirani sedeži a "2 K. Prodaja jih br. Anton Škof. — Nevarnosti na Sokolovi maskaradL Vsake vrste nevarnosti prete ljubljanskemu barju v Narodnem domu. Poročali smo že o rumeni nevarnosti. Kratko pravdo ji sicer nameravajo narediti tivolske žabe, ali ne zaupamo jim prav! Utegne pa priti med obema vojskama do nekega kompromisa — čuje se, da je mednarodni mirovni sod že na potu v Ljubljano, da posreduje med sovražnima strankama — do nekega kompromisa torej, po katerem naj izgubi vsaka stranka enako veliko, tako namreč, da priredita vzajemuo-požrešno | večerjo in ostanejo naposled na pozorišču samo kitajske kite in žabja volna. (Na ta način se izne-bimo obeh, rumene in žabje nevarnosti, pridobimo pa važno surovino, ki povzroči brez dvoma novo industrijo v okotici ljubljanski.) Na osuŠe-nem barju, tem kraju neomejenih možnosti in neskončne podjetnosti, se seveda ustanovita takoj dve skupini industrijalcev: ena osnuje tovarno za cepitev kitajskih las, druga rafinerijo Žabje volne — Če se tako-rekoČ ne ustrašita tretje, to je rjave nevarnosti. — Merodajni ciganski krogi namreč uvide vaj o že davno, da ciganski rod, vedno romajoč od kraja do kraja, vendar nikamor ne pride, najmanj pa do kakšne veljave med velevlastmi. Zato pošljejo na osušeno barje večjo deputacijo z zastavo, ki naj preišče, če ne bi nebeški ta kraj, kinč Evrope vobče in kranjske dežele posebej, bil v stanu, stalno prikleniti nase cigansko pleme. Da le ne bi bilo treba prikleniti pred njim vsake kite in vsake žabje volne zase in sploh vsega, kar reprezentira kakšen kapital! Manj kakor rjave nevarnosti se bo bati dolgočasne nevarnosti. Te na ljubljanskem barju na pusten torek gotovo ne bo, če prav bo na njem skupina dolgočasnih Angležev pasla svoj ferbec! s — „Akademl|a". v nedeljo ob 8. uri zvečer predava v „Mestnem domuu vseučiliški profesor iz Zagreba dr. Lazar Car o „vzro-kih smrti". Opozarjamo slovensko občinstvo vnovič na to velezanimivo predavanj* ter je poživljamo, da se ga udelefti v Čim največjem številu. Pođrutnica Kranjske avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih razpošilja te dni vsem zdravnikom in duhovnikom ljubljanskim, dalje mestnim oskrbnikom za ubožce ter članom „ Vincencijeve družbeu in „Društva gospa krščanske ljubezni" naslednji dopis: Vaše blagorodje! „Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljuČihu prične današnji dan v Ljubljani z domovnim odvračanjem j etike in je v ta namen otvorila oskrbovalnico zajetičnike, ki je za sedaj nastanjena v rešilni postaji v „Mestem domuu. Svoje uspehe dosega domovno odvračanje z neprestanim nadziranjem jetičnih rodbin. Funkcijonarji oskrbovalnice — zdravnik in strežnice — obiskujejo rodbine redno na njih domu. Boln ka kolikor moč izolirajo, sorodnike in druge so-staoovalce podučujejo o varnostnih napravah, razkužujejo obleko in perilo, od Časa do časa tudi stanovanje, krepijo bolnika in oslabele rodbinske člane, osobito otroke in jim v ta namen brezplačno nakazujejo mleka, kruha in drugih redil, Če treba preskrbijo jetičniku lastno postelj i. t. d. Po izkušnjah, pridobljenih v inozemstvu in pa po „ avstrijskem pomožnem društvu za bolne na pljučih14 n* Dunaju, smatrati je to domovno odvračanje kot najuspešnejši način boja proti j etiki, in sicer iz naslednjih razlagov: 1.) Ker zatira je-tiko tamkaj, kjer ima svoje glavne vire in kjer vedno znova zajema svojo moc — v preobljudenih, temot-nih in zaduhlih stanovaliŠčih ubož-nega ljudstva, pred vsem delavstva, in 9.) ker je v pravem pomenu besede profilaktično. — Svojo skrb ne obrača v toliko na bolnike, kakor na one, ki jim preti obolenje, in sicer v prvi vrsti na otroke in druge sostanovalce jetičnikov. Le na ta način nam je mogoče izdatno omejiti j etiko. Tekom dveletnega delovanja dunajske oskrbovalnice za jetičniko se je posrečilo, preprečiti v oskrbovanih rodbinah vsakatero hišno infekcijo z jetiko, osobito tudi vsako obolenje otrok. To je gotovo pomemben uspeh, če pomislimo, da se gre Večinoma za rodbine, katerih roditelji 50 j etični in v katerih je tedaj obilo prilike za okuženje. Da postane domovno odvračanje še uspešnejše in da se podpore porabijo v pravi namen, stopila je podružnica v zvezo z drugimi društvi, ki podpirajo bolnike, tako z -Vincencijevo družbo'* in z „Društvom gosp« krščanske ljubezni14. Dalje namerava sporazumno delovati z mestno ubožno upravo in z bolniškimi blagajnami. Ze v spomladi pa prične podružnica graditi svoje lastno otroško zavetišče, na svetu, ki ga je v ta namen ravnokar kupila. V mnogih slučajih bo namreč treba skrbeti za otroke izdatnejše, kakor je to mogoče sredi rodbine, na primer pod okriljem jetične matere! Taka otroška zavetišča so v boju proti tuberkulozi največje važnosti: v njih se reši življenje za življenjem in ugrabi jetiki iz rok. Poudarjati je, da se podružnica pri domovnem odvračanju principi jalno ne bavi z zdravljenjem jetičnikov. Pač pa bodo njeni funkcijonarji gledali na to, da bolnik redno obiskuje svojega zdravnika in da natančno izpolnjuje njegove odredbe. V posebno neugodnih slučajih pospeševali bodo zdravljenje s tem, da tudi bolniku nakazujejo redila, če se iz varnostnih ozirov pokaže ta potreba, skušali bodo oddati bolnika v bolnico, da tako pospešujejo njegovo zdravje in varujejo ostalo rodbino. Tako namerava podružnica roko v roki z zdravniki odvračati jetiko! Obračamo se danes do Vašega blagorodja s prošnjo, da nam blagovolite naznanjati vse one rodbine, pri katerih smatrate pomoč v obliki domovnega odvračanja kot potrebno. Z ozirom na dosedaj še pomanjkljiva sredstva razvila bo podružnica v pričetku dom »vno odvračanje v polnem gori navedenem obsegu le v najbolj potrebnih slučajih. Pri vseh naznanjenih ji rodbinah pa misli ukreniti, kar je najbolj potrebno in kar se ravno da storiti. Koliko je v varnostnem oziruzestem doseženo, d a vse j etične rodbine podučujemo o varnostnih napravah in da jim redno razkužujemo obleko, perilo in stanovanje! In to se bo dalo napraviti v vsakem slučaju Naznanjene rodbine obišče najprvo strežnica, ki na podlagi priložene v praše valne pole preišče vse razmere. Kako važen higijeno stanovanj in splošno ljudsko blagostanje zadevajoč materijal se bo na ta način pridobil! Na podlagi teh podatkov odloČi odbor podrnžnioe, kako je rodbini priskočiti na pomoč. Nato se vsi člaui rodbine povabijo v oskrbovalnioo, kjer jih podružnični zdravnik preišče, tehta, in kjer obolelim in oslabelim članom nakaže redila. Rodbine nato redno obiskujejo strežnice, od časa do Časa tudi zdravnik, ki jih vedno znova podučujejo in nadzirajo, je-li pač vpoštevajo nasvet«, pravilno uporabljajo redila itd. Vsakih 14 dni se imajo vsi člani rodbine predstaviti v oskrbovalnici, da se znova preiščejo, tehtajo itd Na podlagi veh preiskav se jim dalje nakaže vse potrebno. Za gotovo se nadejamo, da bo to delovanje rodilo obilo uspeha. Prosimo torej Vaše blagorodje, da blagovolite naše prizadevanje podpirati s tem. da nam naznanite vse slučaje, v katerih se Vam tzuačeua intervencij* zdi potrebua. V to zadošča dopisnica z naslovom rodbiue, vposlana na „oskrboval-uico za jetičnike". Nadejaje se, da boste radovoljuo podpirali započeto socijalno akcijo, bilježi z odličnim spoštovanjem „Podružnica Kranjska avstrijskega pomožnega društva za bolne napi j u -e i hu. C h o r i n s k y s. r. — Naj opom niino. da obsegajo v dopisu omenjene vpraševalne pole važne podatke o rodbinskih in pr dobninskih razmerah jetičnikov, osobito pa o njihovih sta no vanjih in da se bode ž njimi dobila važua statistična tvarina za odvraćanje ljudskih bolezni. Z domov-nim odvračanjem poprijela se je Kranjska podružnica sredstva, ki je "po dosedanjih izkušnjah in uspehih edino pripravno, odvračati iz zajeziti etiko kot ljudsko kugo. Naj bi delovanje podružnice, ki bo še v do-glednem času rodilo obilo sadu, našlo primerne podpore! — „Radogoi"- Kot ustanovnik pristopil je k društvu „Radogoj~ gosp. dr. F.Novak, odvetnik v Ljubljani, s pla?ilom zueska 100 kron. Prosimo pri tej priliki vse one gospode usta-novnike, ki še niso vse ustanovnine plačali, da pošljejo ostali del ustanovnine. Z zahvalo g. dr. Franu Novaka izrekamo nujno prošnjo in poziv, naj slovensko občinstvo ne pozabi, da je njegova narodna dolžnost ska beti po močeh za vzgojo akade-iLičnega naraščaja Nedeljski počitek za dostavljanje denarnih pisem in poštnih nakaznic. Z odlokom z doe '21. januarja t. 1. št. li>14 je odredilo c. kr. postno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu z bodočim mesecem na tukajšnjem glavnem poštnem in brzojavnem ur_du za dostavljanje denarnici pi-em in poštnih nakaznic nedeljski počitek. Dostavljale se bodo pa še nadalje ekspresne take poši-"jatve in brzojavne nakaznice Potnikom in tudi drugim strankam, ki bi utegnile poprasati po došlih pismih ali nakaznicah, se bodo izplačevali nakazani zneski tudi ob nedeljah od do 11. ure dopoldne. — Poroči se 11. t. m. topni-:arski podčastnik g. J o s. Piuk z gdč. Maksimilijano Pleško, hčerko znanega dekoraterja tvrdkeNa-glasove v Ljubljani g. Fr. Pleska. topniški stotnik-čevljar s svojo vojaško patruljo pride v Ljubljano. f»'lej telegram na zadnji ^rani. — Likvidacijo je napovedala *kajšnja predilnica. — Nove samokrese dobi državna policija. Sedanji so preveliki :n nerodni. Novi so manjši in bolj :::ročni: pa tudi stanejo dosti manj. M Dom žalski Sokol" priredi t nedeljo, 10. t. m., v prostorih brata Kuharja plesni venček. Začetek ob ti. uri. — Narodna čitalnica v Kamniku. Salonski orkester priredi pred- pustno veselico v nedeljo, dne 10. t. m., v prostorih Narodne čitalnice v Kamniku. — Ogenj v Kranju. V ponedeljek zjutraj ob 2. je začelo noreti na lesenem hodniku hiše št. 8 v Kokr-skem predmestju v Kranju. Ogenj se je razširil na bližnji svinjak in streho. Z veliko silo je kranjska požarna oramba ogenj omejila. Čevljar Alojzij Kožuh in njegov oče, ki sta stanovala v hiši, sta bila komaj rešena smrti in sta zelo opečena. V hiši je .ežal tudi 751etni mrtvec Ignacij S vele na mrtvaškem odru. Morali so ga prenesti na prosto, dokler niso pogasili ognja — V Ameriko jo je hotel popihati 221etni Peter Rozman iz 'iornjih Bitenj, okraj Kranj, dasi ima se dva nabora. 4. t. m. se je pripeljal na jeseniški kolodvor, kjer ga je pa ldtavii ondotni stražnik g. Ignacij Koritnik, ki je našel pri njem le 4 K denarja in delavsko knjižico. Fant je izprva tajil, da ne misli iti v Ameriko, potem pa le priznal, da je namenjen tja in da ima neki njegov sopotovalec 430 K njegovega denarja. Oddan je bil na orožniško postajo na Jesenicah, odkoder so ga oddali k sodišču v Kranjsko goro. — Prostovoljno gasilno društvo na Bledu priredi na pustno nedeljo, dne 10. t. m. veselico s plesom v r Blejskem domu". Sodeluje sokol- ska veteranska godba iz Prvačine. Čisti dohodek je namenjen društveni bolniški blagajni. — Ponesrečil se je na Bledu na postaji železničar Josip ValiČ, ko je pripenjal vagone. Leva noga mu je prišla pod voz, ki jo je zdrobil in zmečkal, da so mu je morali odrezati v goriški bolnici. ValiČ je doma iz Žalca na Štajerskem in star 27 let. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tritč In okolico bo imela v nedeljo, dne 24. februarja ob polu 4. popoldne v gostilni g Perne-tove svoj občni zbor, h kateremu bodite p. n. člani s tem najvljudneje povabljeni — Telovadno društvo „Sokol" V Postojni priredi v soboto, dne 9. t. m. v prostorih „Narodnega hotela" svojo običajno društveno maškarado, na katero tem potom še enkrat opozarja cenjeno občinstvo iz okolice in v Postojni. Vstopnina znaša za osebo 1 K, za družino 2 K. Nemaskovani plačajo malo globo. Kakor je razvidno iz prijav, bode letošnja ma-škarada ena najbolj obiskanih «abav v letošnjem predpustu v Postojni, kajti zanimanje zanjo je vseobČno. Kdor se tedaj še ni odločil, naj to nemudoma stori, gotovo mu ne bode žal. Vozovi bodejo na dan maškarade pri vlakih, kakor tudi po trgu na razpolago. Dekoracija dvorane je končana; parketna tla so dobro zlikana, tako, da se bode lahko brez vsakega truda rajalo, dokler nam jutranje zimsko solnce ne posije v ozaljšano dvorano. Želeti je, da seje bratje Sokoli udeležijo v kar največjem številu sokolski opravi ali maskirani. Ker je to zadnja zabava v letošnjem predpustu, naj se je udeleži vsakdo, kdor le more. Prepričan naj bode, da bode tako na najdostojnejši način pokopal letošnjega princa karnevala Bratje Sokoli in prijatelji sokolske misli, na svideije v soboto, dne 9, t. m ob 8 uri zvečer v rNa-rodnem hotelu* v Postojni! Soko'ski na zdar! — II. bistiiško-trnovska čitalnica priredi dne 10. svečana v prostorih hotela „Ilirija" veselico. Spored: Gledališka predstava, razglednice, šaljiva loterija, prosta zabava in ples. — Rdeča noč v novomeški Čitalnici. Za to maškarado se vrše najskrbnejše priprave, tako da je pričakovati v vsakem oziru mnogo presenečenja in mnogo naj prijetnejše zabave. Posebno damski odbor se trudi z vso požrtvovalnostjo, da pripravi obiskovalcem kolikor mogoče prijetnih ur in vesele zabave. Sijajna točka tega večera bo brez dvoma bufet, ki bo letos na posebno originalen način prirejen. Posebno privlačno silo bo imel nadalje vinski paviljon, ne le po svoji notranji vrednosti, ampak pa tudi po svoji dražestni opravi. In prav tako čarobno opremljena bo tudi „rdeča kavarna", ki se bo ta veČ^r odprla s posebno slav-nostjo ob 11. uri. Povsod bo zabava. Na plesišču v veliki dvorani bo svirala vojaška godba, pa tudi po drugih čitalničnih prostorih se bo skrbelo za posebno razvedrilo z raznimi nastopi. — Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji je v 1. 1906 oskrbovala 1845 bolnikov, med katerimi je bilo 15'i'J Kranjcev. Od oskrbovanih bolnikov je bilo ozdravljenih 1140, umrlo jih je (JI, ostali so pa ali še v oskrbi, ali pa so zboljšani ali ne-ozdravljeni zapustili zavod. — Poročil se je 2. t. m. učitelj g. Jožef Tratar iz Mokronoga s poštno oficijantinjo gdč. Zofijo 1 u-vanec iz Ljubljane. Iz Zagorja ob Savi. Tu se priredita na pustno nedeljo, dne 10. februarja v dvorani g. R. K. Michel-čiča rŽupanova Mi cika", veseloigra v dveh dejanjih in „Poljub", veseloigra v enem dejanju. Pri obeh igrah gostujeta gdč. Vida Kečevar-jeva in gdč. Berta Bergantova, člani* i slov. dež. gledališča v Ljubljani. Pri predstavi sodeluje slavni zagorski tamburaški zbor. Začetek ob pol H. uri zvečer. Po predstavi ples. — Nova železnica. V Grebinju je bilo 3. t. m. posvetovanje interesentov za zgradbo železnice Zeleni Travnik (Štajersko)- lvnica-Sv. Ožbald-Spodnji Dravograd-S t. Pavel-Celovec. — Sv. Vid pri Grobelnem. Dne 10. svečana prirede tukajšnji narodni diletanti veseloigro „Pravica se je izkazala". Pri igri sodeluje mešani zbor in šentvidska godba. — V fiont Lenartu v Slov. goricah so na shodu 6. t. m. „povenii" mandat kandidatu Maliku sledeči Germani: Sedminek, dr. BeneŠ, dr. Petrovič in davčni pristav DrobniČ. — Detomor in poskusen samomor. Poročali smo, da so dne 1. t. m. našli v mariborski stolni cerkvi mrtvo letno brezposelno deklo Marijo Janko iz Slivnice pri Mariboru. Ko je Janko uvidela, da ne pomaga več tajiti, da je res rodila pred par dnevi, se je zaprla v sobo ter si z britvijo prizadela dve hudi zarezi na vratu. Zdrav- niki so jo obvezali in prepeljali v bolnico, potem preiskali stanovanje ter našli pod kopalno kadjo — mrtvega otroka. Potemtakem so nehote zalotili drugo detomorilko, čim prve še vedno iščejo. — »Nedolžni Nemci". Včeraj se je vršila v Gradcu obravnava proti delavcem A. Lavrenčičeve žage v Thalu pri Gradcu, ker so dne 2. septembra 1. 1 nekoliko premikastili nemško družbo v gostilni Eokharda. Nemška družba je namreč prišla pijana v gostilno ter izzivala. Pri obravnavi pa so se Nemci kazali kot prava jagnjeta. In res so bili vsi Slovenci kruto obsojeni, in sioer Štefan D r e o in Viljem Oblak v devetmesečno, Avg. Rozman v desetmesečno, Ferd. Rozman in Vinc. Dreo v osemmesečno težko ječo. — Slovonako tamburaška društvo ttTriglav" priredi v soboto, dne 9. t. m. predpustno veselico v gostilniških prostorih gospe Uršule Breskvar, Velike čolnarske ulice št. 17. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 vin. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. — Za 17.910 kron menic je izgubil v Gorici Ivan Ušaj. — S samokresom le streljal v nedeljo zvečer na plesu v Ločniku pri Gorici neki Forcessin. Ustrelil je šestkrat in zadel nekoga v Čelo, drugega v usta in tretjega v grlo. Seveda so ga zaprli. — Smrtna nesreča. (34letnega nočnega čuvaja južne železnice v Trstu, Franca Leharja je zgrabil vsled njegove neprevidnosti stroj in ga vlekel par metrov naprej. Ko so ga potegnili iz njega, je imel strašne rane na glavi in telesu in je umrl na prenosu v bolnico. — Poskusen samomor. 34letni čevljar Marij Furlani v Trstu se je naveličal življenja in skočil v morje, a so ga Še o pravem času rešili na suho. — Žrtev burje. Skladiščnika Avgusta Perpiča v Trstu je burja vrgla s tako silo na tla, da so ga ranjenega prepeljali v bolnico. — Slepar. V Trstu so aretirali 191etnega trgovskega agenta Josipa D., ki je na sumu, da je falsificiral neke papirje in ker je zapravil 20 K, ki mu jih je dala neka natakarica, da bi jih poslal po pošti naprej — Vlom. V prodajalnico jestvin Ivana Dionisiov Trstu so neznani tatovi vlomili in odnesli 895 K denarja ter več drobnarij. — Nova ladjedelnica v Trstu. „Štabilimento tecnico" zgradi v Sv. Roku pri Miljah novo ladjedelnico za trgovinske ladje. Stala bo 2 do 3 milijone kron in bo urejena tako, da se bo moglo staviti v doke po šest ladij. — Skala ga lO Ubila. Ponesrečenec, o katerem smo včeraj poročali, da ga je v kamnolomu v G var-dieli ubila skala, se piše Vladimir Zelen in je doma iz Senožeč. — Za sezldanje kapele 700 avstrijskim vojakom, ki so leta 1813./14. služili v Schvvarzenbergovi armadi in po hudih bojih umrli v kraju Riedern na Badenskem v ondotni vojaški bolnici za mrzlico, se nabirajo po vsej Avstriji doneski in se je sestavil v ta namen odbor. Prispevki se pošiljajo na Karla Batt-1 e h n e r j a na Dunaju, I Renngasse 7 ali Jurja Eichingerjana Dunaju, I. Milchgasse 1. Posredovalnica gostilni-carske in kavarnarske zadruge je v mesecu januarju posredovala v 49 slučajih za vseh vrst uslužbence gostilniške in kavarnarske stroke. Gospodje člani zadruge naj se bla-govole vedno le na ta svoj posredovalni inštitut obračati, ki jim je gotovo najcenejši, najbolj zaupanja vreden in siguren. — Domača češka pleana veselica bo v soboto, dne 9. t. m. v gostilni g. I. Vettra v Florjanskih ulicah Št. 6. Vstopnina znaša 40 vin. Konj skočil v Ljubljanico. Danes okoli 6. ure zjutraj je pred Schrevevo pekarno v Gradišču stal v sani vprežen konj posestnikovega sina Jožefa Vidmarja iz Slapa. Bil je sicer privezan z vajeti za vezna vrata, a ko se je začel plašiti, se je odtrgal in dirjal proti kazini. Pred uršulinskim samostanom je zadel v sani posestnika g. Vrhovca iz Šiške, katere je precej poškodoval. Tudi g. Vrhovec je bil v nevarnosti, a k sreči ni zadobil nevarnih poškodb. Konj je potem dr vil s sanmi mimo kazine po Kongresnem trgu, kjer se mu je vprega pri saneh odtrgala in je potem sam še hujši pridirjal do ljublja-nične železne ograje med KrejČivo in Gerberjevo hišo. V ograjo se je zagnal s tako silo, da jo je polomil in nato skočil v Ljubljanico, iz katere so ga izvlekli šele pri Frančiškanskem mostu. Pri padcu se je konj poškodoval po nogah in tudi notranje po-fkodbe so neki opasne. Konj je star štiri leta, vreden 300 K in so ga takoj odvedli v živinozdravnico, kjer ga upajo še ozdraviti. Ko bi se bilo to pripetilo proti osmi uri, ko je po ulicah mnogo ljudi in ko gredo otroci takrat baš v Šolo, bi bilo težko brez večjih nesreč. m — Za debeli četrtek. Že snoči se je razširila po mestu novica, ka tera je krožila še danes, da so včeraj v Šiški ubili neko žensko, a nihče pa ni vedel imena ubite, ampak je le vsakdo trdil, da je to slišal praviti od drugih „ zanesljivih" ljudi. <» kaki ubiti ženski ni niti govora, pač pa so govorico morali vsekakor zanesti domišljavi ljudje, ki znajo napraviti iz komarja kamelo. Povod govorici je najbrže dala, kakor se nam poroča, neka rabuka v gostilni pri „Korelnu". Neki Ooepek, Vrhove in Rozman, vsi čestilci jeruža, so se bili namreč našemili za „maškare" in šli potem v navedeno gostilno in zahtevali jeruša. Ker je bil pa Ocepek že itak pijan, mu gostilničar ni hotel ustreči, kar je dalo povod, da so se spravili nanj in ga premikastili. Zadnja dva sta ušla, a ju je pozneje v Ljubljani prijela policija, prvega pa je aretovalo orožništvo in takoj odvedlo tukajšnjemu okrajnemu sodišču. Za njim je šel prav do „kiše pokore" velik trop otrok, ki so v svoji naivnosti bogsigavedi kaj vse pripovedovali radovednim ljudem in slednjič tudi „ub li ženo". — S hudobijo apojena tatvina. Včeraj se je vtihotapil v podstrešje Boštjančičeve hiše v Kolodvorskih ulicah dosedaj še neznan tat in tam pokradel iz omare za 124 K ženske obleke. Tat je moral biti pravi hudobnež, kajti kar je ni mogel pokrasti, jo je pa ožgal in s tem napravil do 50 K Škode. — Služkinji Ani Stojnčevi je bila v Florjanskih ulicah ukradena 10 K vredna zimska ruta s črko A. — Žejni fantje. Danes ponoči so fantje v Velesovem postali žejni, in ker je bila ura že polnoči in je bila Sajevčeva gostilna zaprta, so začeli gostilničarja klicati, kateri jim pa ni hotel odpreti. To jih je tako spravilo v ogenj, da so začeli okrog hiše razbijati in ker le ni bilo miru, je začel gostilničar streljati in obstrelil tri razgrajače, katere so danes pripeljali v deželno bolnico. — Žensko zlato uro s črkami M. Z. je pogrešila te dni v svojem stanovanju na Marije Terezije cesti št. 10 Šivilja ga Helena Zabavniko va. Ura je vredna 64 K in je uzmovič dosedaj še neznan. Delavsko gibanje. Včeraj ye j- odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Hrvatov in 10 Slovencev, nazaj je pa prišlo 19 Macedoncev. V Scheibbs je šlo 19, v Heb 25, v Inomost 16, v Ljubno pa 20 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 19 Koče-varjev. — Izgubljene in najdene reči. Hlapec Ignacij Zaman je izgubil mal beležnik, v katerem je imel bankovec za 10 K. — Neka gospodična je izgubila zelenkasto tobačnico s srebrnim okvirjem, vredno 6 K. — Hišnica Ana Škofova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja in jo oddala na magistratu. * Najnovejše novice. Umrl je bivši angleški minisLer lord Goseh en. Zadela ga je kap. — Župan dr. Lueger se je dal prevideti. Moči mu rapidno pešajo, ker ne more sprejemati nikake hrane. — Do osem metrov visoke snežne zamete imajo v Bregenškem gozdu in dolini Monta-ione. Ves promet, tudi železniški je stalno ustavljen. — Pun t na vojni ladji. Na ameriški vojni ladji „Tenessee" so se spuntali mornarji ter streljali na Častnike. Ustrelili so enega častnika, več pa so jih ranili. — Riehlovka II. Na Dunaju so zaprli „salon" uradniške vdove Zofije Herzfeld. Ženska je med eskorto k sodišču pobegnila ter je še niso dobili. — Po božjem ukazu je v Lainsu na Tirolskem zblaznela kmetica prerezala vrat dvema otrokoma svojega svaka. — Častniški namestnik Richter iz Trsta, ki je bil obtožen sokrivde na samomoru Pavle Vudler iz Štajerske, je bil v Benetkah oproščen. — V plesno dvorano so prijahali v Debrecinu trije hu-zarski častniki. Magistrat jih je ovadil vojnemu poveljništvu. Izpred sodit n. laienske obravnave prod deželnim sodiščem. Kdor išče, najde, tako bi se moglo reči pleskarju Valentinu Šu-b i c u, ki je znan, da nad vsakim človekom otresa svoj jezik, zlasti če je pijan. Tako se je lotil tudi dninarja Štefana Mar t i u Čiča iz Nove vasi, ki je delal pri zgradbi farne cerkve v Žireh, in ga jel psovati. Mar-tinčiČ je v svoji jezi skočil k njemu, ko pa vidi, da se Šubie oborožuje s kamenom, udaril ga je z nekim lesom po desnih spodnjih laktih in mu zdrobil kost. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. K obsodbi o brekovalca Jožefa Jeriča, brivca v Ljubljani, ki je bil, kakor smo 31 prosinca med svojimi dne/nimi novicami poročali, na 14 mesecev težke ječe obsojen, se sledeče poroča: Obdolženec je bil v vednem nasprotju s tukajšnjo policijo. Kakor je kot priča zaslišani Gabriel U r a b e c izpovedal, pravil mu je Jerič v tukajšnji deželni bolnici, da bo že policiji eno zasolil, da bo svet izvedel o njenem nepravilnem postopanju. Istotam je tudi priči Ivanu Radovanu omenil, da je napravil ovadbo, ker je redar z njegovo priležnico slabo ravnal. Iz res je napravil dve skoraj dobesedni pismi, od katerih je eno poslal tukajšnjemu deželnemu predsedstvu, a drugo žu.ianu, polno izmišljenih dejstev zlasti zlorabe uradne oblasti tukajšnje mestne policije. Jerič odločno taji, da bi bil on pisec teh ovadb. Ker so pa zapriseženi izvedenei za pisanje od očno oddali svoje mnenje, daje v obeh slučajih pisava obdoiženoa ena in ista, in ker so prej navedene priče potrdile Jeričevo v bolnici oddano mržnjo do policije, je prišlo sodišče do prepričanja o krivdi obdolženčevi. Telefonsko in brzojavna poročila. Dunaj 8 februarja „Wie-ner Zeitung" javlja, da je ca-sar podelil bivšemu predsedniku poslanske zbornice grefu Vet-terju in žjpanu Lueger j u ve liki križec Franc Jožefovega reda. Šef prezid jalnih uradov v ministrstvu notranjih del dr. S c h m it t-Gasteiger je dobil komturski križec, sekcijski svetnik dr. Schener, ki je pri sestavi volilne reforme igral veliko vlogo, pa red železne krone II. vrste. Ounaj 8. februarja. Leugerju se je zdravje obrnilo nekoliko na bolje. Vid mu je vsled bolezni tako opešal, da ne more več Čitati. Praga 8. februarja Češki agrarci bxio med drugmi kandidirali v državni zbor: princa Ferdinanda Scbwarzenberga, grefa Sylva-Taroucco, barona Parisha in grofjk Deyma Budimpešta 8. februarja. Imunitetni odsek je sklenil, dovoliti sodno postopanje proti posl. Leugvelu, ki ga toži bivši minister Polonvi. Rim 8 februarja. Vatikan od klanja ponudbo francoske vlade dati cerkve duhovščini za 18 let v najem, dasi so se vsi francoski škofje izrekli za vladno ponudbo. Madrid 8. februarja. Vsa Španska je pod snegom. V Madridu je 13 stopinj mraza Zgodilo se je mnogo nezgod. Vsa oranžna žetev je uničena. Berolin 8 febrarja. Glasilo bavarskih klerikalce? priobčuje pisma, ki jih je državni kancelar knez B ii l o w pisal generalu Kaimu v z i devi volitev. Bulow Je cdredil preiskavo. Kaža se, da je bilo vlomljeno v stanovanje, kjer s d bila ta psma shranjena: vbmi-telji so pisma prepisali, izvirnika pa pustili na svojem mestu Gospodarstvo. — Pozeba trt. Od vseh strani, zlasti iz Nižjeavstrijskega in iz Štajerskega prihajajo poročila, da so tam trte močno pozeble in vsled tega se obračaj© oblasti in trgovci do podpisanega radi nakupa cepičev v naših krajih Tako piše na pr. c. kr. vinarsko nadzorstvo v Klosterneuburgu, da ima po naročilu c. kr. poljedelskega ministerstva nakupiti za nižje-avstrijske vinogradnike 1 do 2 milijona trtnih cepičev. — Ker je lahko mogoče, da pri nas, vsaj v bolj gorkih krajih, kakor na Vipavskem in Belokranjskem, trtna očesa niso pozebla, priporočam našim vinogradnikom, posebno onim, ki imajo sledeče trtne vrste saj ene: silvanec, bur-gundec, veltlinec, laški in nemški riz-link, spanjol, portugalko, rdeči vrh, zastavica in frankinjo, da cepičev ne mečejo proč, ampak da jih spravljajo in podpisanemu takoj naznanijo vrsto, število ter ceno cepičev, ki j h imajo za oddajo. Cepiči se pripravljajo na sledeči način. Vse zdrave mladike, ki imajo debelost navadnega svinčnika, ali ki vsaj niso znatneje debelejše (toraj najbolje 7—9 mm debele) se režejo na 1 m ali vsaj 80 cm dolžine (vrhe stran), osnažgo se ročic in se vežejo po 100 v eno butaro. Bu- tare se spravijo v klet ah kak drug prostor, za silo tudi na prostem in se zakopljejo v vlažen pesek ali rahlo zemljo. — Cena takim 1 m dolgim cepičem je navadno 10—12 K za tisoč. — Seveda je treba pobirati oe-piče vsake vrste zase, kar mora biti zanesljivo in le od zdravih mladik, kar se spozna po tem, da so očesa, ako se jih po dolgem prereže, popolnoma sveže zelena. — Natančno navodilo glede ravnanja s pozeb-lj enimi trtami pri režnji, dobi lahko vsak vinogradnik brezp lačno pri o. kr. vinarskem nadzorniku B. Skalickem v Rudoltbvem, razposlalo se bo pa tudi na vsa županstva V vinorodnih krajih Kranjske. — B o -huslav Skalickv, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko. } i Usi, Ki nimajo slasti do jedi ali jo imajo le malo, ki jih muči težka prebava, zaprtost telesa, gorečica, napenjanje, prevelika tvorba kislin, ki jih boli glava in želodec, dosezajo s porabo pristnih Bradvjevih želodčnih kapljic izvrstne uspehe. — Dobivajo se po lekarnah. C. Brady, lekarnar na Dunaju F. Fleischmarkt t—386, razpošilja po 6 steklenic za K 5 —, 3 dvoj-nate stekl. za K 450 poštnine prosto. 482 Borzna poročila Ljubljanska „Kreditna banka v LJubljani". Uradni icurzi duri. Dorze 8 februarja* iyu7 4 4' , •V t * i-T , majska renta . . 4*2t70 srebrna renta . !•, ivstr. kronska renta 4»/t „ zlata *•, ogrska kronska renta #•/, . zlata 4*/, posojilo dež. Kranjske 4l ,°, posojilo mesta Spljet 4«VC „ * Zadar !*/,•/, bos,-herc. železniške posojilo 1902 . . 4#. češka dež. banka k. • . * o zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom k. o j 10- pr. . zast. pismi Innerst hranilnice.... 4» , zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . , z pis. ogr. hip. ban. , obi. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . cbl češke ind. banke c>rior. lok. želez. Trsi- Poreč..... 4". prior, dolenjskih Žel. t6, prior j«ž. žel. kup. */eVi 4* av^tr. pos. za žel. a. • Srečk«. fcečke od 1. 18601 , . . , od 1. 1864 . . . . 9 uzske ..... _ zem. krad. 1. emisij«' u ogrske hip. bank t , srDske a frs 100 m turške..... tisi lika srečka . . Kreditne 9 ... hiomoške 9 . . - Krakovske 9 . . Ljubljanske , . . Avstr. rdeč. krila , ... Ogr. . • • • • - Rudolfove • . » . Salcburške , . • Dunajske kom. . ... Delate*. Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne del« Avstr. kreditne banke Ogrske m . 2ivnostenske w Premogokop v Mostu (Brua j Alpinske montan .... Praške žel. ind. ar. . . . ?lma-Muranyi ... rboveljske prem. aValfcc Avstr. oroise tovr. dru»a* Ceike sladko; lJ9 L6 10 *>0 117 30 95 85 114 35 99 10 it4 60 99 85 B'ago i*9 35 100 40 £9 35 117 50 96 C5 114- h :00 '0 10J bi 100 86 99 60 100 80 99 76 100 75 9^40 99 BO «0» 301 101-26 6- j • 7 -- • t.*' — j I 1 ; 100-l| 100- !j 100 I hjO - *9 90 v8 7. 315 -101 66 216 — 266 60 152 10 21'6-it 284 7t> i: 0 f 0 100 - 68 65 £8 76 446 - 77 92 bb 47 -28 -*6 82 497 - 165 2b 686-10 I7b8 — 1 r>87Ž5 835 -j 244 7f> 7'.7 621 60 2666 ] r69 7r 282 — C62 - 148 U 96 19-09 ?3 60 24-417 52 9660 263 4r4 100*60 1U«> 20 99 75 317 - 101 66 218 10 2'8 6 64 10 28325 294 75 260 50 109 69 15 24 75 i*6- 90 <8 -oŠ — 49 -30- I 60-9* 607 - ,66 26 <86 10 1768 — 688 25 8Hb 75 24675 769 -622 PO 2B65 — 57 75 283 -666 -*50 — 11-40 19 11 25 58 24 08 17 72 v 65 z 63 c titn« oe)ne * 8u«li»no^ti. Dne 8 teornarj* 1907 FieiiicA ca »pni , , , at Ml aa Čas opazovanja Stanje barometra V 1U1U *6 ti Vetrovi Nebo 7. 9. 4V 737 6 -0-6 brezvptrno oblačno 8. 7. zj. 737 6 — 1 6 -! Hvzhod ohlapno * 1. pop. 736 6 -1-4 sr. jvzh. oblačno Raznašalec posten in trezen, M takoj SfKlaM. Kje, — pove upravni&tto „Slov. 466—1 Naroda**. Gospodične iz trgovine ali uradnice ga spre|me|0 m 5tanoYio|e In brano. Jvj.», — pove Upia\u*atvo „Slov. Hiša ▼ LJubljani. enoaadstropDa h tremi 8ti.in»vttii|. pii dve sobi in eno mesečno aob<> ter Hobro id«>č<» ftpacorijsko prodajalno s Hkladisčem, uUtjo, ob širD'in rtvoriAčem in v rti mi so proda prostovoljno. 473—1 Kje, pove upravo. n!*>*o/ Naroda**. Pes ptičar nemške kratkodlačne pasme, 2 in pol It ta •far, leta lep in brez madeža, po lovcu veA(aku voeljao, se pod zmernimi pogi m M. Balija. Vsem, ki se čutijo tedne in onemogle ki »o nervozui in hrez eneriije daie Sai»at< gt d Dove iiOjpn-s^e moči in poguma Sijajno pa j* ocenil) vrč np^i. 3000 ppfesorji»v in /dra^nik-v. Na proda 1 po le^aniub in dro penjali. Kn šnre razpošiljata gratis in franko a 11 e r & Cie. Berlin SW 48 in pene ratno zastopHtvo (j. Krady, Dunaj, l. 2\\) © © © ® © ® ®l®l®l©l©l©l© Prevzetje gostilne. slavnemu občinstvu vijuiiii" Dazuaoiam, da s em prevzela dne 7. februarja t. 1. dobroznano gostilno ,prl črnem orlu* u CJc5pc5Kib tilicor) peleg l}ercelnc ^auornc Točila bodem dobra printna vina ter slovito gdssko marčno pivo. Skrbela bodem za dobrO kuhinjo io točnog M&rbuo pi^trtrtoo. Za obilen obisk se priporočam 491 -1 Marija Perlici go*tilničarka. ©l©l®l®l©l®l© © © © © © ® © ® ®l®l®l®l©l© 0«s. kr. avstrtjak« 4rlavn« leleznloe. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta li u5 predooldoo Odhod te Linbltane fni. ieLi f-to »jutra). Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. M-30 pre ipuidn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. !-O0 oopoidnh Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. e OO pop"'d 'e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. / 08 ztfe6«r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. *o-23 ponori Osebni vlak v smeri : Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Lfvblfauio t nt. toL: 7-00 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. a*4>4 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja Osebni v tak ii Oa**c< c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Lin.* Prage, Dunaja zahodni kolodvor. S 3 2 popoi-ine Osebni vlak iz 9tra2e Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoidn*.. Osebni vlak iz Selctaia Celovca, Inomosta, Monakovega. Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. 1 8-35 cw6er. Osebni vlak iz Straže- IcrpHt Novega mesta, Kočevja. 8-43 zeder. Osebni vlak iz Prage, Linca Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. zel ii 34 ponoći. Osebni vlak iz Pontabijt Trbiža, Trsta c. kr. d. i., Gorice c. kr. d f Odhod la Llublfano dri. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik 2*09 popoldne. Mešani vlak v Kamnik 7 tO zvaoer. Mešani vlak v Kamnik, to 40 .:ono6i Mešani vlak v Kamnik. (Samt v oktohru in le ob nedeljah in praznikih Dohod v Mobllano dri. kolodvori o 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO BO predpoldne Mešani vlak iz KamviHt« 8-IO zveOer. Mešani vlak iz Kamnika. O BB ponoOl. Mešani vlak iz Kamnika. (Senat v oktobru in le ob nedelja U in praznikiO. (Odhodi in dohodi so naznačeni v sred.-!)«-evropejskem času.) G. kr. varate'jstvo državnih železnic v Trstn TELEGRAM. 150.000 kron zagotovila |o poloiU impresario za kopniftkega čevljarja-stotnih in vafaiko patml|o iz Berolina, katari pridalo na potovanju po vsem avotn v nodoijo, 10. tebru-aija 1007 v LJubljano in nasto-ptjo oh osmih zvečer v hotelu nUNIOlf". WkW~_ Samo en na-atop 1 3g| 375 Nihče naj ne zamudi si ogledati tega moia svetovne slava. Prav dobro ohranjen klavir ae proda za 80 gld. Breg st. 16, L nadatr. tsi z Vabilo na katera se vrsi v gostilni „pri Cenkarju" v soboto in pustni torek ———— ve« dan. • Svira po vsem svetu znana godba. Wa»«4»p»fiiit ■*«~*a>e»t*a* Priporoča t*e za obileu <>hiAk Fran Slatnar, 472—1 goatiiuiČar. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5*50 K. Vb led ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko r«no: par mo&kih in par ženskih čevljev, črnih ali navih na trakove z moćno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. V*l -4 pari HRino 5*50 K. Za naročitev zadostuje dolgost 476 Razpofiiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Nengajajoče rad zamnuiam Učenca u krojaško obrt sprejme Jos. Rojina 3t 5 Ejttbljana, Selanbargovc nt 5. Sprejme ae več mizarskih pomočnikov vajenih stavbnega dela, proti dobri plaSi. 474-1 Ponudbe na Vekoslava ŠeSek, Zg. Oameljnl nad LJubljano. Trije marljivi dečki se sprejmo ta vajence pn večji čre>l|ar*ki obri. Dečki, ki bi »e r*<1» Ah učit. naj piftejo »a Jožefa Streicber v LonČu (Deutsch-Lands berg na Štajerskem. 413-3 Dvoje elegantnih stanovanj se za maj odda v vili Kytka na Dolenjski cesti in sicer 1.) 4 sobe, predsoba, kuhinja z vsemi pritiklinarai in porabo vrta; v pritličju ali v prvem nadstropju 2) dve sobi in kahiuja z vsemi pritiklinami in porabo vrta v sourerrainu. — Več se pozve na .Zelenem hribu", I. nadstropje. 393—3 stanovanje v prirličja i 2 sobama, kabinet« m, kuhinjo, hteri«*, drvarnic* in porlstr Siem se odda za majev termin Pred igriščem št. 3 na levo. 470—1 Vrč «e poizvr- pn gdč. Jnlijaoi Premk v Gradišča št 2, II. nadstr. „JYa mnoga leta" klicat a k imendanu Soržovej mami v Skofji JLoki Otc in paula. 468 titffi fefc " ^»'^a--djjA jč'fS a» j"7]j 1 ii 1 Ravnokar izšel Hribarjev najnovejfi »Splošni naslovnik' uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega in stolnega mesta Ljubljane ter voj-zzzz^zzzzzz: vodine Kranjske. : Ta najnovejša vsem uradom, trgovcem in zasebnikom neobhodno potrebna knjiga obsega na 30 polah velike oblike nad 100.000 naslovov industrijcev, uradov, duhovščine, učiteljstva, obrtnikov itd. Ljubljane in cele Kranjske in je edina te vrste. Cena 10 kron, po posti 30 vin. več. — Naroča se v založni knjigami Dragotina Hribarja v Ljubljani. «31 3 rti 'j* > II : h. Prua ljubljanska velika žsalnica kaoe Karel PlanlnšeK Uumjann, Dunojsta cesto. o o o O 0 O 0000 Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava ; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri- inanejše zmesi. - - -........-- Prodaja iz higijeniških posod za kavo. 3936 15 Sredqja vĆerajSnja temperatura:—(J-.'i° nor-aaaJs :--l*i»* — Padavina v mm (JO. ff Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podrainlca v SPUETU. Stritarjeve ulice It 2. Podrntnlca v CELOVCU. lnlika glavnicu Bi. 2,000.000. Hraerval tonil tUL »OO.O«« i IG priporofca k žrebanju dne 16. februarja I0O7 kr.nd.«*i-^STp. K 5*50; glavni dobitek K 90*000. aa. « aa mu samo. Vloge na knjltlce m tekoči račun obrestuje od doe vloge do dne v*diga Promese Izdajatelj in] odgovorni urednik : R a s t o PustoslemSek Lastnina in tisk „Narodne Uskarneu 9