222. številka. Ljubljana, sredo 30. septembra. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ■a četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za eelo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah An za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi biši „Hotel Evropa". O p r a v n i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Nar« m I u i tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Poziv na naročbo.
Vse gg. dosedanje naročnike, katerim naročnina poteče konec septembra in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda".
„tailov. NurofJ." velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta     ....    3 gld. 30 kr. Za mesec oktober  ...     I   „    IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje.
na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta .... -i- gld. — kr. Za mesec oktober ... I „ 40 „ Za gospode iic*it<i'IJ<tk na ljudskih šolah in za <tlij**ke velja zni-KU lite cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. SO kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „ —
sđitšit*nistB'iivijtt „Siav. /V«*>o «/<»**.
Občni zbor narodne tiskarne
21. sept. 1874 je bil zastopan po 156 akci jah in 18 osobno prifilih delničarjih.
Dr. Ahačič kot prvosednik naznanja zakaj je ta izredni občni zbor Bklical, raz loži, da stanje društva nij neugodno. Ker se je od početka podvzetja obilo nakupovalo za dve tiskarni več nego je bilo kupnega kapitala, naredil se je dolg. Pri zadnjem občnem zboru, koncem 1873 L, je bilo 19.000 gld. dolga; zdaj ga je uže samo 15.000 torej se je-1O0O gld. dolga plačalo in to iz dohodkov obeh tiakaruic. Da bi se še tega obligo 15.000 gld. rešili, sklical je izredni občni zbor z dnevnim redom: naj bi se ena izmej dveh tiskarnic, namreč mariborska prodala.
Dr. Dominkuš je proti prodaji mariborske tiskarne, ker nese dobiček in se bode dolg mogel s časom izplačati. Zatorej predlaga:
a) Naj se začne stibskripcija na posojilo v znesku 15.000 gld. v deležnih dolžnih pismih po 100 for. proti 6 procentnim obre-Btim in proti zastavi vsega premoženja in vseh aktivov ljubljanske in mariborske tiskarne pa samo v ta namen, da se menjični tiskarnišk dolg od 15.000 gld. poplača. To posojilo naj se v letnih obrokih v znesku najmenj 1500 forintov s pripadnimi obrestmi povrača in to po povračilnem načrtu, ki ga ima upravni odbor izdelati (s sirotinsko varnostjo). Vplačati se ima posojilna svota do konca decembra 1. 1874.
b) Ako se do konca oktobra 1. 1874 ne podpiše najmenj znesek 10.000 forintov, po tr m se upravni odbor pooblaščaj e, da sme mariborsko tiskarno pod kolikor mogoče ugodnejšimi pogodbami prodati, proti temu da bodoči za to sklicani zbor to odobri.
Ko bo obširno govorili še gg. Ffeifer, dr. Ahačič, Zapan iz Celovca, j. Pajk (kateri je številkami razjasnil dobro stanje ma riborske tiskarne), dr. Kazlag, in dr. — bila sta dr. Dominkuševa predloga enoglasno sprejeta.
Potem se je volil nov odbor. Imena gg odbornikov smo probčili v zadnjem listu.
Kranjska deželna učiteljska konferencija.
(Izv. por.)
21. septembra se je začela t Ljubljani deželna učiteljska konferencija, kakoršna se
Kantorčica.
Roman s pogorskoga zakotja.
(Češko spisala Kari i na  Svetla;  poslovenil Franjo Tomšič.) (Daljo.)
„To nij prvič, da ga nij kodar ga je najbolj treba", pozvedoval je Otik.
„Ne, tega še nij nikoli storil; vselej je prišel in kadar je vedel, da bode več dela bil je tu še bolj zgodaj kakor drugekrateu, je odgovorila Anka.
In doktorju se je jelo dozdevati, da je pod gajem, valjda prav zlo.
„Tega ne morem tako pustiti"! izpre-videl je; moram se teh dveh „kazimirov" kako znebiti in še denes z Enefo o celi tej neblagi povesti izpregovoriti. Pojdeni tja popoludne kakor po navadi, da bode vedela, da akoprem mi je znano, da me je ta prekanjeni fant bog ve kako obrekoval, vendar nemam  slabe vesti.   Kes da bode to huda
ura; ali ne morem si pomagati, moram jo pretrpeti. Enefa bode gotova jokala, tožila, očitala mi, da se mi bode glava vrtila, ali naj. Dokler bodem mogel tajiti, tajim rekši, da je Jenik napak slišal in če se ne bode ganila, potem jej naravnost povem, zakaj sem moral razmero z njo utajiti. Ona ne pozna mojega sveta, ki se ve da v mnogem oziru ostuden, v katerem pa vendar le uže enkrat živim ter se mu tedaj moram ne-hoteč udajati. Ona ne sluti, za kakšno iz rednost velja ljubezen, kakoršna je moja, in da se bode moja zakonska zveza z njo mnogim zdela naravnost bedarija. Moram jej to lepo razložiti, da bode previdela, da nijsem mogel drugače početi, ker sem imel vendar tudi dolžnosti do lastne osobe; razložim jej Bvoj plan, da hočem svoje znance čisto osupniti, ter ne mislim z njo prej mej prijatelji nastopiti, predno se na potovanji ne preliči v dovršeno gospo. Da bode vedela, da mislim to odkritosrčno, izprego-vorim o svojem namenu z dedčekom ter jo
ima vršiti  v smislu deželne šolske postave vsaka tri leta. Ta konferenca je sestavljena iz učiteljev od okrajnih učiteljskih konferencij izvoljenih,  vsak okraj voli dva;  razen teb so vsi  okrajni šolski  nadzorniki tudi udje konference.   Prišli so h konferenci vsi učiteljski poslanci in vsi okrajni šolski nadzorniki  razen štirih duhovnih šolskih inšpektorjev.   Ljubljanska nemškutarska učiteljska stranka, izrodek c. kr. „konštituci-jonalnega" društva, bila je kaj obilo zastopana. Videli smo v krogu učiteljev glasovite podpornike nemškovalnega „Krainischen Leh-rervereina", namreč Linharta, Simo, Garibol-dija,  Epiha,   Kaktelja,  Kustra, Wurnerja. Drugi gospodje te vladne stranke n. pr. Be-lar  in Bizjak so bili kot gostje povabljeni, brez pravice glasovanja.   Zboru je predsedoval g.  deželni šohjki nadzornik profesor R. Pirker; zborovanja se je s pravico glasovanja udeležil tudi vodja ljubljanskega učiteljskega izobraževališča g. Hrovath. Poslušalcev je bilo vse štiri dni, ko se je vršilo obravnavanje mnogo.   Ker bodemo pozneje izrekli še svoje opazke o sklepih in obravnavanjih teh učiteljev, priobčimo zdaj le na kratko  kakor se je obravnavanje po vrsti vršilo.
Predno se je začelo obravnavanje, zapeli so zbrani učitelji cesarsko pesem, in prvosednik konference je začel zborovanje z nagovorom, kateri je sklenil s trikratnim nhoch" na cesarja. Dvorni svetovalec Wid-man pozdravlja učitelje in jih zagotavlja podpore vladne. Potem se je vršila volitev stalnega odbora učiteljske deželne konference, katera je izpala z večino v smislu ljubljanskih nemškutarskih učiteljev. Drugi dan se
pričo njega objamem za svojo nevesto. To se ve da mi rrora obljnbiti, da skrije to reč še v skrivnosti".
Doktor je nalival pri obedu prijateljem tako pogosto in pridno najboljšega vina, katerega si je dal iz mesta prinesti, da sta vstavši od mize komaj na nogah stala. S težkimi jeziki sta izgovorila željo, da bi se rada malo odpočila, da bi se do večera streznila. Namenjena sta bila jutri zopet proti Pragi odriniti in hotela sta se prijatelja tedaj še nasititi in večerne ure kar je mogočo najprijetnejši z njim preživeti. Doktor nij druzega želel, spremil ja je v sobo, čakal, da sta se oba ulegla ter se ne ganil od nju, dokler ju nij slišal spati. Še le potem ja je zapustil ter gotov, da se tako hitro ne bosta prebudila, da bi mogla njegove korake opazovati, hitel je k Enefi, da bi uravnal, kar je lebetač Jenik zakrivil.
Ko se je doktor Podgajske hiši bližal, . videl dedčeka v kosto odhajati.
je začelo obravnav je o k rajnih lolskih i vetih. Poročilo je imel t tem predmeta prof. Linhart in nasvet«.val, naj ie krajnim Šolskim svetom odvzame pravica pred imenovanjem nasvetovati učitelje, in naj se ta pravica izroči deželnemu šolskemu svetu. Profesor Wurner nasvetuje, naj se ta pravica le pusti krajnim svetom tistih občin, katere imajo uže od prej pravico nas veto vanj a ali prezentacijo. Predlog se s doatavkom profesor VVurnerjevim sprejme.
O drugi točki dnevnega reda: „Kako bi se v okom prišlo p o m a n j k a n j u učiteljev, na Kranjskem" poroča okrajni šolski nadzornik prof. Gariboldi. On v imenu stalnega odbora učiteljske konference nasvetuje, naj zbor izreče: Šolstvo se na dalje smatra za državno stvar; plače*učite\jev na Kranjskem naj se, da izseljevanje najboljših učiteljev iz Kranjskega neba, urede tako, da imajo učitelji na meščanskih šolah najmanjšo plačo 900 gl.; učitelji v Ljubljani 800 gl.; učitelji na deželi po 700 in 600 gl. Razen tega naj ima še vsak učitelj prosto stanovanje in ravnatelji šol remuneracije za vodstvo.
Pripravniki, ki obiskujejo ljubljansko učiteljsko izobraževališče, naj imajo tiste olajšave zarad vojaščine, kakor učitelji. Tudi naj bi se 131etni dečki lahko sprejemali v pripravni kurs učiteljskega izobraževališča. Pri debati o tem predmetu se oglasi učitelj g. Jer še in nasvetuje, naj bodo plače učiteljev na deželi vse brez izjeme po 700 gld., ker imajo učitelji na deželi dosti več stroškov za knjige in časnike, nego učitelji v mestn. Učitelj g. Borštnik iz Šmarja želi, da bi se tudi velikost stanovanja bolj na tanko opisala, ker to ne zadosti, ka se samo reče, dve sobi, in kar zraven gre; nego mora se na tanko izreči, kako velike morajo biti. Ko je g. učitelj Mrcina nasvetoval velikost ■ob, sklene se debata in sprejmo se vsi predlogi odborovi, kakor tudi pristavka Borštnikov in Mrcino v. Predlog, ki ga je stavil Jcrše, nij dobil potrebne veČine.
Tretja točka obravnavanja je bila: „Kakšne ovire so, da se ljudske šole na deželi tako neredno obiskujejo?" O tem poroča okrajni šolski nadzornik učitelj g. Kuster iz Kranja. On stavi sledeče nasvete: Šolnina naj se v vseh ljudskih šolah odpravi; krajni šolski sveti naj se prestroje
„Ako me je zagledala ter starca proč poslala, moram se pripraviti na redno pridigo", mislil si je ter se k smehu silil, ki mu pa ni šel prav nič od srca.
Vstopivši v sobo se je strmeč ogledal; bila je prazna. Enefina miza pri oknu zapuščena, v največem neredu, in zraven njega na tleh je ležalo nekaj, kakor kup ženske obleke. Ko je po naključbi njegovo oko pozornejše na tem zaostalo, je še le izpoznal, da je to sama Euefa. Počivala je s telesom na tleh, z glavo na stolu. Po njeni podobi je bilo videti, da ne sedi tako le trenotek, nego mnogo, mnogo ur; da se nij zgradila le po naključbi, nego pobita z nekim neprevidnim hudim udarcem.
„Ti si bolna" ! vzkliknil je Otik, ter je poln strahu k njej priskočil in vse drugo nad to mislijo pozabil.
Ona je odrla oči — bile so do krvi za-rudele, in pogledavši nanj, jih zopet tako naglo zaprla, kakor bi jej bilo šinilo v ne-boge, krvavo objokane oči, goreče Železo.
in naj se jim strogo naroči, da na tanko paze na tiste starše, katerih otroci šolo neredno obiskujejo, da se starši kaznujejo; naj se dalje gleda na to, da se bode vero nauk redno in le v Šoli učil. Zapisnike o odločnostih (absencijab) naj nčitelji na tanko vodijo. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Moti-itnje tleJsele
V LJubljani 29. septempra.
Ceiki listi ne nehajo hudo pikati se. Zastonj pridiguje zmerni dnevnik „ Posel z Prahy" mir starim in mladim, kazajoč, kako razpor zmirom bolj globoko v narod zarezuje, socijalno življenje nemogoče dela, društva razbija, in apatijo rodi, kako ljudstvo narodnim časopisom več ne apa in je čedalje bolj zbegano. — Prav tako je pri nas Slovencih tudi, torej jemljimo i mi uk iz tega.
MMrvatski sabor je v seji 25. t. m. na neizvesten čas odložil svoje seje, ker je zakonodavni odsek jako z delom preobložen, in mora torej časa dobiti, da vse osnove izdela.
Ogcrshn država se je v zadnjih letih magjarske svobode tako strašno zadolžila, da stoji pred prepadom bankrota. Vseh dolgov vkup ima 1158 milijonov ! Od tega mora plačati na leto 58 milijonov interesa, zraven če Železniške garancije 22 milijonov in 3 milijone za cesarja. Poleg tega mora vsako leto 25 milijonov za skupne stroške imeti — torej 114 milijonov v roke vzeti predno na svoje potrebe misliti more. „P. L." pa pravi, da tacemu telesu, ki notranje vene in hromi, milijon bajonetov ne bode pomagalo.
Vilfan Je rtriitve.
Novine „Mt»iski ItFir" izhajajoče v Petrogradu prinašajo Članek, v katerem razlagajo, kako srčno je bil naš cesar na Češkem sprejet in zadovoljnost cesarjevo s tem. Na koncu pravi Članek: „Zdaj so vsi prepričani, da mej Čehi in mej cesarjem more nastati najsrčnejše zbliženje, da le ne bodo temu na potu avstrijski ministri."
r Ml<'pnhtit/tn' fw(t»tt'aisvu objavlja pismo Gambette, v katerem ta pravi, da imajo volitve generalnih svetov, ki se bodo vršile 4. okt., političen značaj; onć bodo ob novljen protest dežele proti obnašanju narodne zbornice in proti legitimističnim in bo-napartističnim restavracijskim poskušnjam. Francija naj zopet izjavi, da hoče republiko. Generalni sveti bodo imeli spolniti nalogo, podučevati nove socijalne oddelke in posvetiti demokratijo v javne, zares svo-
Otik je ponovil svoje vprašanje še občutljivejše.
„Uže sem prebolela", odgovorila mu je po tihem ali glave nij vzdignila.
„Kdaj si zbolela, in kaj ti je bilo? Ali si denes po noči bolehala?"
„Boleham uže dolgo, jako dolgo."
„A jaz nič o tem ne vem! —"
„Boleham, kar tebe poznam . . ."
To je bilo to se ve da gorše nego pridiga in naj grenkejše očitanje. Danes ga je prvič tikala; če ravno jo je Otik doatokrat prosil za to, ga prej vendar nij hotela, zdaj ga nij veselilo, ko je slišal, da je njegovo željo končno uslišala. V tem „ti" je bilo nekaj zaničljivo zoprnega, kakor bi se mu s tem nikakor ne bližala, nego ga pod sebe, globoko pod sebe poniževala.
„Kako to misliš?" zajed ja on.
„Teško je dopovedati, kako to je, ko v človeku nrce poka," in pri tej besedi se jej je zgrudila glava se stola na tla.
„Enefa!" vsklikne doktor najviše ginjen
bodne institucije. Te volitve bodo pripravljale na volitve v narodno zbornico, ki je uže ob vso moč. Gambetta pravi, da je še čas, da si Francoska da definitivno vlado."
Serrano bode najbrže prevzel povelj ništvo armade centra. Mej tem bode Jo-vellar nadomestoval generala Pavi a. Vojaške čete bodo najprvo Laguardio napale. — B a s a i n e pride po zimi z družino vred v Madrid. Soproga je uže tam.
List škofa Martina iz JPaderttomđM prinašajo nemški listi uže od besede do besede. Martin pravi, da njegova dejanja ni jao dejanja opozicijonalnega duha proti državnemu redu, da so le branjenje, katero dolžnost zahteva. On ne oponira ■ tem proti državnemu redu, ako ne sodeluje pri izvrševanji postav, pri katerem ne more sodelovati, ako svoje prisege kot škof neče prelomiti. V zadnjih pastirskih listih nij mislil šuntati proti javnemu miru in reda, nego je pisal za njuno vzdržanje. Terjanja, da bi službo odložil, se ve da ne more izpolniti. Ako bi torej sodnijski dvor zares odstavil ga, bi on to razsodbo za ničevo moral razglasiti češ: Nijen državni urad me nij posadil na škofovski sedež, nobeden me torej tudi od škofovskega urada odstaviti ne more. — Kakor pak znano, se z nemško vlado ne da ba-rantati, in tako bode Ledochovvski menda kmalu dobil tovariša.
Dopisi.
Iz yWitrIbora 25. sept. [Izv. dop.J Z veseljem i ponosom se oziramo na sloven-sko-štajerske učitelje, ki so pretekle dni zborovali v Mariboru. Bilo je častno Število narodnih, inteligentnih i vnet h delavcev na polji našega duševnega prosvetljenja. Z odločnim in umnim postopanjem zaslužili so simpatije, ki so se jim obilno skazovale. Smatramo je za j e d r o našega narodnega uči-teljstva in do njih društva imamo največje zaupanje, ker je osnovano na zmožne moči po zdravih naprednih načelih in torej zasluži tudi krepke podpore od vsega slovenskega učiteljstva.
Pogrešali pa smo ipak na zboru mnogo učiteljev, ki so obljubili, da pridejo in našteti Še moremo cele okraje, ob meji proti severu in zapadu, ki nijso bili zastopani. Žalila nas je ta prikazen in vprašali smo se, kaj je temu krivo? Odgovor na to vprašanje je jako mnogovrsten. Nekaterim se je zdel morda pot predolg ali pretežaven, ali  pa kak drug posel bolj važen,  ali pa
od medlevice, katera je mogla le nastopiti po najstrašnejši duševni razdraženosti; „spametuj se, Enefa moja!"
„Da, spametuj se, Euefa!" ponovila je za njim, „in spomni so končno, zavoljo ka-cega moža si pozabila moliti za stariše, za deda in za brata ter vedi, da te zdaj bog zato kaznuje."
„Jaz razumem tvoje osupnenosti", dejal je, ali zakril si je zraven oči, pobit od njene obupanosti. Zdaj je stoprv videl, kaj je storil.
„In jaz zopet ne ,razumem tvoje ošab-nosti" ! vskliknila je ter se na enkrat zbrala. „Zakaj si prišel sfem? Kaj hočeš tu? Kako si se upal sem vstopiti? Hočeš se mi v obraz smejati, ali mi zopet v obraz lagati?!"
„Enefa, sodi me kakor hočeš; ali le to veruj, da se nijsem tebi, slišiš, tebi nikoli lagal lu
(Dalje prih.)
jim iploh Šolski napredek nij ni« meri. Ti so pokazali, da ne stoje na pravem mesta, kajti kot učitelji imeli bi se v prvi vrsti brigati za vse, kar zadeva ne samo njih izobraženje v pedagogičnem i didaktičnem oziru ampak tudi utvrjenje njih političnega in materij el neg a stanja. V dosego tega namena ne zadostuje zasobno delovanje, treba je vzajemnega. Dragim najbrž razna nodvisnostu nij dovolila ndeležiti se svobodnega gibanja mej duševno svobodnimi moži. So pač prav pomilovanja vredni ravno tako kakor oni tretji, ki so iz same strahopetnosti doma ostali, da bi se ne zamerili kakemu grmanskemu ali rimskemu pijonirja. Četrta je vrsta nemškutirjev, ki črte vse kar je slovenskega, pa vendar žive mej Slovenci! Ti so prave pijavke v mesu našega naroda, kateremu spodkopnjejo eksistenco s tem, da mu duše in izneverjajo, kar mu je najdražje, t. j. mladino. S težkim srcom moramo zabilježiti še eno vrsto, in sicer takih, ki se vspešnej delavnosti odtegujejo zarad malenkostnih osobnosti} ali pa ker jim napuh in zavist brani, združiti se z enako ali bolj sposobnimi v eno četo, borečo se za naš naroden obstanek. Nijste-li toliko možati in toliko prosvitljeni, da se ne bi iz-podtikali na osobab, katerim le gre občno spoštovanje? Vam nij znana resnica sedanjega veka: ,,le v združenji je moč"? Ne veste-li, da slavno pripoznanje le gre zna-čajnemu in koristnemu delovanju? Koristiti narodu je vam edini nalog; ker ste ga prevzeli, sveta dolžnost; naj Vam bode tedaj največja skrb. Koristiti mu le morete s temeljitim in obširnim podukom; k tem je vam samim treba veselja; veselo boste se dela prijeli, ako vas ne ovira pomanjkljivost niti duševnega izobraženja niti materijelnega stanja. Za oboje skrbe sicer različni zavodi in naprave ali niu praxi" velja tudi za vas pregovor: rpomagaj si sam itd." Vspešne pomoči duševne in materijalne priborite si le združenimi močmi. Postavljeno je uže ognjišče okolo njega stoji neustrašena četa pod praporom: nVse za narod, omiko in svobodo", ki vas kliče ter prijateljsko roko podaje, pristopite, pustivši vse prazne ali škodljive izgovore na stran, ter skupno pomagajte sebi in narodu svojemu do vedno višje stopinje razvitka.
Iz PrONeka pri Trsta 26. septem. [Izv. dop.] Z radostnim veseljem pozdravljamo vest, katera nam je denes došla, da mini-sterstvo je dovolilo pripravljalni razred za učiteljsko izobraževal išče (vorbereitungsclase) v Prošeka. Velika dobrota bode ta pripravljalni razred za slovensko tržaško okolico, posebno pa za one starše, kateri ne morejo Bvojih otrok v mestne Šole v Trst pošiljati, in bi vendar radi, da bi se njih fantje kaj več nego kamenje tolči naučili. Posebno ugodno bode to pa za Prosek, Kontovelj, sv. Križ, za Občino in za Barkolo, ker iz vseh teh vasij bodo lehko mladeniči, kateri bi se hoteli za učiteljski stan posvetiti, imeli priliko £o šolo obiskavati brez stroškov in brez posebnega truda; kajti saj je najbolj oddaljena teh vasij le tri četrt ure od Pro-Beka. Za to novo naredbo smo prav hvaležni ministerst vu. Posebna hvala pa gre rodoljubnemu gospodu deželnemu šolskemu nadzorniku gosp. Ant. KlodiČu, kateri se je tako gorko potezal za osnovo te nove hvalevredne naredbe.   Kavno tako našemu držav-
nemu poslancu g. Nabergoju, ki je vse storil, kar je v njegovih močeh.
Iz »1©v«-n3«rudett 20. sept [Izv. dop.j Ker sem uže vlani na tem mestu obnašanje učiteljev našega okraja zaradi mlečnosti v narodnih rečeh sploh grajal, bodi mi dovoljeno letos nekatere šole in ž njimi g. učitelje slovenskemu naroda v neki čadni luči pokazati. — 16. t. m. se je na tukajšnji mestni šoli skušnjo poduČevaoje nehalo. Udeležilo se je te preskušnje precejšnje število tukajšnjih šolskih prijateljev. Človek udeleživši se te preskušnje, misliti si je moral, da je leta šola kje v sredini onega velicega nemškega „rajha" ne pa v dragi mm slovenski domovini. Kajti čol nijsi od g. učiteljev skoro nobenega slovenskega glasu izvzemš v enem razredu. Tukaj je g. učitelj in z njim se veda tudi učenci lomil tako slovenščino, da se ti je slovenski jezik moral smiliti ter da si bil v nevarnosti krč v ušesih dobiti. Kak priprost kmet, ki še nikoli šole videl nij, bi se mu moralo smijati.
Uže v prvem razredu je večji del, izhljučljivo pa računanje, tvarina pri kateri je najbolj treba istinitega znanja, samo v nemščini izpraševalo. Človek ne ve komu bi se bolj čudil ali predrznosti ali zaslepljenosti učiteljevi! Če je potem g. načelniku krajnega šolskega sveta, za šolo jako vnetemu možu, spoljubito so uzrok slabega uspeha v „mangel an talent" iskati, predrznil bi se jaz zavrniti ga na menda pri večini edino pravi uzrok najmere mangel an kennt-uisH (uumbglichkeit der kenntniss der deutschen u nt err i ch t s p r a che." V tretjem in četrtem razredu pa razen vero-izpovedanje nij bilo besedice slovenskega slišati! Gospodje učitelji, podučujte prihodnje leto tudi kaj v slovenščini marljivejše in ne bode vam treba pri preskušaj! z mirom ene in iste vpraševati; veliko veČino, to je skoro vsa deca slovenskih roditeljev pa čisto v nemar puščati! Zakaj se je le-to zgodilo, lehko si vsak ne da bi moral pedagog biti, dobro raztomači. Pojte se solit s tako after-pedagogiko! Tukaj bi moral naš po večini narodni krajni šolski svet energično postopati ter one gospode na njih dolžnost in postavo opomniti. Naslednje so se v vsacem razredu pesni prednašale in pele; pa zraven prvega razreda nij nikjer kaka slovenska pesen milosti našla. Ce so se nemški šolarji mogli ndas lied von der glocke" — „des Kiingers fluch" i. t. d. naučiti, zakaj bi se slovenski šolarji ne mogli kake slovenske? Ali morebiti naše slovstvo nema kake primerne pesni? Ali se morebiti našim otrokom nij treba v svojem maternem jeziku vaditi in izurjevati ? Ali ti učitelji nič slovenskega nemajo in ne znajo?
Da bi se otroci za prestani trud nekoliko razveselili, naredila sc je drugi dan v vrtu Lobe-jeve gostilne šolska svečanost, pri kateri so otroci obilno z jedrni in pijačo obdarovani bili. Ker je bilo zasto-povalk našega nežnega spola pri tej svečanosti uavzočnih, začeli so po odlažu otrok tudi boginji Terpsihori obilno čast skazovati. B'ila je zabava baš v naj boljšem teku, ko naenkrat, neki naši nemški raestjani pokažejo „svojo oliko". S tem je bila cela veselica končana.   Kako, ne vprašajte.
V soboto 10. t. m. bil pa je v bližu ji Sv. Martinski šoli sklep, katerega se je c. kr. okrajni šolski nadzornik udeležil. Ne-
razumljivo je zakaj je g. učitelj, ki je sicer še v precej pravilni slovenščini vse otroke izpraševal, otroke z nčenjem nemških (!) a ne slovenskih pesnij močil? Da naši kmetje nijso baš tako vćliki nasprotniki, kljubn nekim agitacijam nove dole, razvidi se iz tega" da so v sporazumi jen ji z učiteljem napravili svojo šolsko svečanost. Nabiralose j e v tanamenpožupnijižitoi. t. d. Za skupljeni denar pa so otrokom vesel dan naredili. Priporočal bi to vsem narodnim šolam v posnemanje. —
Domače stvari.
— (Skrb za nemščino.) Kranjska deželna učiteljska konferenca je sklenila, da se tretja nemška slovnica, ki uči nemščino s ozirom na zdravo pedagogiko na podlagi raaterščine, po polnem ponemči. Tudi k „prvi" in „drujri" nemški slovnici naj se k slovenskemu tudi nem&ki tekst doda! Tudi pri izvrstnih „račnnicah" hočejo imeti nepotrebne in slabe popravke. Če bode vlada te pedagoge (!) poslušala, mora priti ob ves kredit ne samo pri Slovencih, nego pri vseh sosedih.
— (Iz Novega mesta) se nam poroča iz zanesljivega vira, da sta dva dolgoletna suplenta frančiškana o. Burkard Schwin-ger in o. Regalat Staracar, iz službe odpravljena.
— (Na goriško realko) pride za direktorja nekov dr. Schreiber iz Salc-burga. Zopet Nemec mej Slovence! Stre-mayr nas ima rad!
— (G. Jakob Zabnkovec) je od c. kr. finančne direkcije za Kranjsko imenovan za računskega revidenta v devetem dietnem razredu. Isto tako M. Vrabec.
— (I z Laškega trga) na slov. Štajerskem se nam piše: Denes 28. smo spremili Jneza Orožna k pogreba. Mož je bil poštena slovenska značajna duša, čistega rodoljub j a in eden mej prvimi diletanti na slovenskem gledišči. 1849 leta se je prvikrat Linhartova igra „Dobro jutro", tukaj igrala, on je pomočnik zraven bil in je kot dober pevec zmirom bil pripraven za petje. Lahka mu zemljica! —
— (Iz Solkana) se nam piše: Ple), ki ga je napravila Solkanska čitalnica, soboto 26. t. m. je bil najkrasneji kar smo jih v Solkanu doživeli. Dvorana je bila naj-okusueje v narodnih barvah okinčana. Počes-tili so nas rodoljubje, gospe i gospodčine iz mesta in domaČe. Nabralo se je, Česar nihče za mali Solkan nadejal 80 goldinarjev, kateri se izročijo pogorelcem čepovanskim, našim rojakom. Mladina se je veselo obračala do belega dne. Za dober uspeh in lep red se moramo odboru narodnih fantov zahvaliti, posebno pa g. aranžerju F. F. Čitalnice na Goriškem, napravite tudi ve kakšno besedo v podporo ubogim našim rojakom!
— (Nova postava.) Iz Kanala se uam piše: Nedeljo smo imeli pri nas procesijo. Mej procesijo pride neki goriški uradnik, gre mimo, ne da bi se odkril. Pa koj po maši stopi komunski sluga na svoj kameniti oder in slovesno nam naznanje: da kdor se v p ihodnjič pri procesiji ne bodo odkril, ima mu vsak kmet pravico klobuk zglave zbiti. Čuda, da nij gospod fajmošter ali župan, ne vem kateri je povelje dal to cerkveno svobodo in vestno svobodo osvitljujočo
doto kanalsko postavo priobčiti, kar precej ukazal, naj tacega kar naravnost na bližnjem mostu v Sočo vržejo, ako neče svoje pleše pokazati.
— (Živinska k u ga.) Deželna vlada kranjska naznanja, da je na Dolenjskem, v Žuničab (občina Vinicel, v Visejci (občina Žužemberk), in v Potočarski vasi (občina Prečna pri Novem mestu) Živinska kuga in je bilo do 23. septembra zbolelib ubitih 8 goved, kot sumljivih izpoznanih in umorjenih 11) goved, 6 ovac in 13 koz. Crknilo je dvoje goved.
Tržna poroMlu.
— Z Dunaja 26. sept. Sejm je bil slab, kupovali so samo konsumenti. P še niče se je prodalo 40.000 vaganov po 5 gl. 15 kr. do 5 gl. 85 kr. Reži se je precej kupovalo in so se zadnje cene obdržale. Prodali so je 7000 vaganov po 4 gl. 17 kr. po 4 gl, 35 kr. Ječmena pivovarji nijso kupovali, pač pa eksporterji 10.000 vaganov po 3 gl. 30 kr. do 3 65 kr. Stara koruza se je po nespremenjenih cenah prodajal. Oves se je 10 — 15 kr. dražje prodajal, a kupovali so ga samo konsumenti.
Iz Budapešte 26. sept. Sejm tega tedna je bil od početka miren, pa vendar se je za lepo pšenico še prav lehko dobila poprejšnja cena, a v drugi polovici tedna uže ne več, akoravno je je bilo manj na trgu, tako da je padla lepa za 10—15 kr., slabša za 15—20 kr. Vse skupaj so prodali 100.000 centov. Rež je imela malo kupcev in prodajalci so jo radi za 10—15 kr. cenejše dajali. Vendar so je jedva 9000 vaganov po 3 ti. 55—65 kr. vagan prodali. Ječmena so malo kupovali za žganje in so ga plačevali po 2 gl. 70. kr.—3 gl. Pivovarji so lepo blago plačevali po 3 gl. 20—40 kr. in so ga 8000—10.000 vaganov vzeli. Koruza cen nij spremenila. Prodalo se je 12.000 centov po 4 gl. 40—50 kr. Za oves se je na konci tedna dajalo 2—3 kr. več, kakor pretekli teden.
Prodalo se ga je 10.000 vaganov po 2 gld. 7—10 kr. — Beli fižol je bil po 6 gl.—6 gl. 75 kr. grah po 6 gl.—6 gl. 50 kr. leča po 6 — 8 gl. pšeno po tJ. gl. čolni cent. Proso po 3 gl.— 3 gl. 25 kr., mak sivi po 4 gl., višnjevi po 12 gl. 50 kr. vagan. Laneno neme po 11 gl. 25 kr. poldrngi cent. Kono-pelj Še nij na trga. Češ pije so bile po 22 gl., krompir po 1 gl. 60—8 kr. slabši po 1 gl. 40—50 kr. kolikor ga je kdo hotel. Plava detelja se je plačevala po 27 g). Rudeče bo malo. Z medom nij nič. Vosek je po 84—85 gl. Vinski kamen po 33 gl. 50 kr.—34 gl.; slabši po 26—30 gl. Špeb je po 43—44 gl. prekajen po 46—48 gld. Mast, mestno blago po 53—54 gl., amerikansko po 47 gl.—47 gl. 50 kr. J e ž i c e so bile po 13—13 gl. 50 kraje. _
Poslano. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brei stroškov po izvrstni
Revalesciere ii Barry
V !■><»niluttM.
Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstne Revalesciere du Burry srečno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo več nad močjo te drage zdravilne hrane dvomil in navedemo sledeče bolezni katere brez porabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsah, ptjučah, jetrah, na žlezah, na Blizni koži, v dulnjaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivoBt, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bije vanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, Bušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki bo se vsem zdravilam zoperstavljale:
Spričevalo št. 73.877.
Veliki Varadin, 28. februarja 1872.
Samo 2 dni aem užival Revalesciere. To izvrstno zdravilo je pri umni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar to zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpeče človečanstvo imenujem. IzvrBtna Revalesciere me je od nevarnega katara na pljučah in v dufinjaku, od vrtoglavice in tiš-čanja v prsih odrešila, katere so vsem lekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in bo more trpečemu človečanstvu najboljše priporočiti. Floryan K 011 er,
c. k. vojaški upravnik v pokoji.
Tečnejii kot meso, prihrani Revalesciere pr* }dnicenih in pri otrocih 50kr»t svojo ceno za zdravila-
V pleha* tih p ulicah po pol funta 1 gold. 50 kr-L fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run' tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. -
— RevaloBciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. <n 1 gold. 50 kr. — Revalesciere Chocolat^o v praha in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 4« taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry du Barry k Comp. na i»u-na|l, WaIJili»«hK»»e št. 8, v Ljub I j »ul Ed. M »lir, v CJrmdel bratje Oberanzmevr, v Ina -bruku Dieehtl & Frank, v Celovel P. Hirn-bacher, v Lonil Ludvig MUller, v Maribora F. Koletnik & M. Morič, v Merauni J. B. Stookhauaen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ah povzetjih.
Poslano.
gosp. Nace Er žen-u v Radovljici, /ljubilo se vam jo vašo umetnost v streljanji nad mojima goloboma poskusiti. Ker vam pa nijsta goloba, ker nijste niti Radovljišk mestjan, niti legitimiran Radovljišk ostir niti ne posestnik, temveč provizorični ilnvkat.ski uradnik, nikakoršne Škode uzročila, vas prosim da v bodočnost no streljate niti mojih niti drugih gospodarjev golobov. Streljajte druge reči.
('275) /afroo J.ujmn.
Dunajska borza 29. septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovc Enotni drž. dolg v srebru
Akcije narodne banke Kreditne akcije
London .....
Napol.......
C. k. cekini ....
70 gld. 80	kr.
74   „ 10	n
108   „ 75	n
989   „ —	m
5151   „ —	n
109  •„ 15	tr
8 „ 78	n
103    " 50	n n
Zdravnik za zobe
dr. Tanzer,
docent lobozdravja v Gradcl, naznanja svojim p. t. pacijentom in večkratnim vprašanjem odgovarja, da pride gotovo v oktobru t, 1. v LJubljano (Hotel Elefant), ter bode svojo prakso kot zdravnik za zobe izvrševal. Natančneje v prihodnjem novinskem oznanilu. (274)
Umrli
od 25. do 27. b e p t.: Ema Ziberer, 4 1. st. na rujavici. Frančiška Skr-janec, 1 1. stara in Jovana Turšič, 4 m. obe na griži, Ferd. Jakše, 1 1. na rujavici. Marija Ovsenek 52 1. na organičnl srčni napaki. Marija Ziberer, stara 6*/i 1. na rujavici._
Xujcl.
28. s e p t e in b r a i avrejia: Lahkovič iz Keke. — Jenko, Rudan iz Idrije. — pl. Gugenmos iz Celja. — Erlebach z gospo iz Dunaja.
Pri Nlouu: Zu.halck iz Dunaja. — Croaato, Za-non iz Benedek. — Krti iz Dunaja. — MohorČič iz Suzano. — Komar, Panigaj iz Gradiške. — Krti z družino iz Celovca. — tlope iz Beroliua. — Braune J. it Kočevja. — Hočevar iz Krškega. — grofica Auor-sperg iz Polhovega gradca.
— grof Lihtonberg iz Pra-preč. — Pister iz Gradiške.
— Jaklič iz Gradca. — Ban iz Dunaja.
Pri Malici; Schneider iz Dunaja. — Šlezinger iz S<>\ toka. — Dragovina iz Trata. — Cvonkol iz Sevnice. — Kiicingar iz Trsta.
— Linliardt iz Gradca. — Brand, Frov z Dunaja. — Gorup iz Prsta. — Glo-bočnik iz Železnikov. — Kuvan iz Reke. — Zerivo iz Litije.
Pri /luimril: Dirak iz Roke. — Schulnar, trg. iz Dunaja. — Natador V. in F. iz Anglije. — Šaitar iz Dunaja.
„Listki".
Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna11 v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev.
Prvihšest zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji:
V Ljubljani: Janez Giontini: Jurij Lercher; Igu. pl. Klcinmavr & F. Bamberg; Zeschko & Tili; Otokar Klerr. — V Celovci: J. Leon: E. Liegel. — V Maribora: „Narodna tiskarna". V Trstu: F. H. Schimpf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Celji: Karel Sohar. — V Ptuji: Vil. Blanke. — V Zagrebu: Leopold Hartman. I. zvezek.
Stenografija, sp. dr. lahti. — Zivotopisje, sp. Bajt Boi. — Prešern, Preserin ali Proširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Macbiavelli, sp. dr. Bibič. — Pisma iz Rusije, Bp. dr. Celeatin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. ./. Vodnjak. — Oguva bode ? sp. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. Uaderlap .....      25 kr.
n. zvezek.
Ivan Erazem Tatenbah. Izviren roman, Bpis. J. Jurčič......50 kr.
III. zvezek.
Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec — Na črni zemlji. Novela, spisal J. akalec        25 kr.
IV. zvezek.
Lepi dnevi. Spisal Paulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek . . . . 25 kr. V. zvezek.
Meta lloldenis. Roman, francoski Bpisal Viktor CJierbuliez, poslovenil Davorin lioatnik . 50 kr. VI. zvezek.
Kazen. Novela, francoski spisal //. Riviere, poslovenil Davorin lioatnik. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spiBal E. Luboulaye, poslovenil Davorin lioatnik .....25 k r.
Ein neues Abonnement beginnt eben auf:
Wiener illustrirte Moden- und Damenzeitung.
Am 1. und 16. einos jeden Monats erseheint rcgelmasBig eine Arbeits-Nummer von 8 Seiten, eine Unterhaltungs-Nummer von 4 Seiten, ein Schnitt-musterbogen itn groasten Format.
Preit* vlerieljabrlieta mit freler PoBtiosendong imr 1 II. 20 krik. W., gwnx|ahrll«!h bel Vorauabeukhlung mir 4 11. SO kr. o. W-
Noch nie, seitdcin ea Journalo gibt, hat sich ein Blatt so raseh in allen Kreison der Geaellsehaft eingebilrgert, wie die „Cornelia".
Solche Erfolge kiinnen nur durch uirkliche Gediegenheit, Reichhaltigkeit und Billigkeit crzielt werden, und da Zahlen bessor boweisen als Worter gobon wir eine vergleichonde Uebersicht dea lnhalts vviihrond dor lotzten drei Monato dor „Cornelia" und danehon des „Bazar".
Die „Cornelia" brachte: Der „Bazar" brachte:
344 Abbildungen 345 Abbildungen
78 Schnittmustor 66 Sehnittmuster
49 Stickeroivorlagen. 9 Stickeroivorlagon.
Die „Cornelia" enthielt soniit, bei um ein FUnftel billigerem Abonno-ments-Proise, in drei Monaten nur eine Abhildung vveniger al.s das Concur-renzblatt, dagogon zwolf Sehnittmuster und vierzlg Stickereivorlagen mehr! Dio „Modomvelt" enthielt in donselbun drei Monaton 36 Sehnittmuster und HO Stickereivorlagen vveniger alH die ,,Cornelia".
Der Zweck dos praetisehen Theils der „Cornelia" ist, vermittelst der grossten Mannigfaltigkeit von geBchmackvollen und doch einfacben Moden. sowie zahlreichen llatularbeiton, \velcho sammtlicb in den eigenen Wiener und Pariser Kiinstler-Ateliera der Verlagshandlung auf Holz gozeiclinot imd go-schnittcn werden, ein unontbohrlichor Rathgeber im tiigliehen Leben zu sein, sovvie durch die vollkommenste Brauchbarkeit seiner deutlichen Sehnittmuster jeder Damo Gelegenheit zu bieten, ilire eigeno und der Kinder Toilotte, "VN'iische u. s. w. mit bedeutenden Ersparnissen selbst anzufertigen.
»er luhult elues JulirKauKi'N der ,,<'oruella'* bcziil'ert. t»it>la auf iiiiii«l«>Ni<'iiN 1500 OrigiuMl-IllUNtrntionea, 20O Nlickerelvor-lageu, SttO s< liiiiiiuiiiNi« r, und e*t lat eloe unuuiMtOMMlivke That-Midir, Uuhh die ,,Coruelita" das i»retHwurtligMte und reivkbul-ligHte 9Iodonjournul ion u;auz Europa i-i.
Die Kedactiou des bollutristischen Theils stellt sich als Grundaatz, nur stvlvolle, unterhaltende und bolehronde Original-Artikol imd kiiiiBtlerisch aus-gefiihrte Original-Illustrationen zu geben; sio will bildend und erfrischend auf die Frau vvirken und wird darin durch Beitriige der belichtesten Schriftsteller und Kunstler unterHtlltzt. (272—Sj
Abonnements werden per PostanwuiBiing entgegongonouamen voui
Coriielia-Verlag*,
Wien VI. Magdalenenstrasse 23.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Maks Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".